v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 IJst slovenskih delavcev v Ameriki the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BABCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21', 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congas of March 3, 1879 TELEFON: BAB C LAY 6189 NO. 43. — ŠTEV. 43. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 20, 1929. — SREDA, 20. FEBRUARJA 1929. VOLUME XXXVII. LETNIK XXXVII. Revolucionarno gibanje v Mehiki MEHIŠKA VLADA JE PRED IZREDNO RESNIMI PROBLEMI : REŠITEV IZ SUBMARINA MOGOČA POTOM NAJNOVEJŠIH IZNAJDB STRAŠNA PANIKA V TUNELU Vsa znamenja kažejo, da bo izbruhnila v Mehiki nova revolucija. — Kandidatura Valenzuele je dobila bojevit značaj. — V Nogales se boje spopadov. — Strah pred slovestnostmi na grobu Obregona. DOUGLAS, Arizona, I 9. feb. — Svarila, da se bodo resni dogodki završili v severni Mehiki, so pri-£ la včeraj zvečer po telefonu z onstran meje. Ame-rikanci, ki imajo interese v Sonori in drugih državah, so bili posvarjeni, da bo prišlo do vojaških spopadov vsled upora v armadi in da bo dobila predsedniška kandidatura Gilberta Valenzuela revolucijonaren značaj. Naslednje okoliščine nudijo temelj za strah pred resnimi dogodki. Vstaške čete so se baje zbrale v bližini Nogales ter se nameravajo polastiti tamošnje carinske hiše. Boji za danes so napovedani. Senjor Valenzuela in kakih 1 800 prejšnjih pristašev umorjenega izvoljenega predsednika Obregona se bo zbralo danes na njegovem grobu v Ha-utabambo. Objavili bodo najbrž svoj sklep, da vodijo odločno kampanjo za strmoglavljenje pred-sed nika Fortes Gila in Callesove organizacije. Da je zvezna vlada v skrbeh radi položaja je bilo razvidno vsled včerajšnje konference, ki se je vršila v Nogales. Te konference so se vdeležili Arturo Kšal poliei>; Frank Rowland pok revolverja ter udri v kočo. kjer je našel preluknjano truplo devet in devetdeset let sta-n-ga dr. OsbaliUnma, ki je našel zadnje 1h;o sv#jr_a r-koro stoletnega življenja preveč pusto in nadležno. Z<• pre.d štirimi meseci si je skušal dr. OsbaMston končati svoje življenje s plinom, a takrat so jra rešili. l*o štirih mescih rekon-valescence v Spring Lake so jia videli zopet korakati po boardwalk o svojega mesta, ki je bil njegov dom zadn jih osem let. V nedeljo pa je poslal ta veteran par svetlomodrih pajamas s . r* ! sporočilom Ralph Bureisu. po- Državi Nižja Ca-| frivl)lliku v Ashliry Parku — Zdravega duha in dobrega zdravja. — se ji- glasilo v poslanici. — in klub temu prizadet od betežnosti skrajne Starosti, vas ho Vin napror-iri, da prevzamete v«se obveznosti, z mojimi želja-•nl če bi me doletela smrt. —- Sklenil sem v prvi vrsti, da naj nt" bo nikakega vmešavanja v mojo željo, da se v pepel i moje truplo. Mojc truplo naj se obleče v svetlo-modre pajamas, katere vam s tem pošiljam. Truplo naj se položi v priprosto krsto, da jo bo lahko seŽKjati. (!i«-ile povabil na pogreb nisem razposlal nlkakih ter vas pmsim. la rabite -svojo lastno diskreeijo v tem 07 i m. S tem je bila zaključena povest V predoru, ki .veže New York z Jersey, je i z-bruhnil včeraj zvečer požar. — 1500 oseb v nevarnosti. AMERIŠKI IZVEDENEC IMA NAČRT ZA NEMŠKE FINANCE I To jY bila 1st;, globina, do ka-! j*' padel isti podmorski čoln < je kolidiral s čolnom obrežne straže, "Paulding". V to globino je bil odnesel podmorski čoln s seboj štirideset mož, ki nLso nikdar več videli dnevne svetlobe. Ta morska tragedija je imela za potsledico iznajdbo priprav, s katerimi se je uspešno eksperimentiralo včeraj popoldne, ko so poslali S—i do globine, v kateri se je preje za-vršila tragedija. Včeraj zvečer se je vrnil Mallard s j>odmorskim čolnom v tukajšnje pristanišče. liilo je malo po četrti uri. ko je bil S—1 potopljen na momko dno, 4") milj !z Key "NY e sta. Malo razburjenja je bilo opaziti na krovu Mallarda, tenderja podmorskega ec ko se je pričel S—-1 počasi potapljati. Ozračje zaupanja je prevladovalo tekom celili selili teh preiakušenj. Včeraj je bil zopet glavni tor- ! pednik, Edvard Kaloniski prvi mož. ki je za pastil podmorski žoln. * Poro*" nrk C. Momsen. so-iznaj-liielj umetnih pljuč, j.- sledil Ko-lon^ikiju na površino. Vzelo je natančno osem minut za oba moža, da sta si priborila pot iz podmorskega čolna pa do površine vode, < »ba st a se poslužila "life !:ne" pritrjene na buoy, katero je »prostil Kaloniski. ]*otem ko je prišel iz podmorskega čolna. <; n f^e je smatra V tem bolj značilnim. ker nista nosila oba moža nikakega posebnega varstva za svoja telesa. Oblečena sta bila v navadne kopalne obleke. Kakorhitro sta bila spravljena r.a krov "Mallarda". «sia bila Momsen in Kaloniski oddana pod nadzorstvo mornariškega zdravniškega uradnika Manikina. Skušali so določiti, če sta kaj posebno trpela vsled visokega vodnega pritiska tekom dviganja. V Hudson Tubes je izbruhnil včeraj zvečer ob i>ol sedmih po-žar. Med 3500 ljudmi, ki tso se nahajali na dveh vlakih, je izbruhnila- strahovita panika. V gneči so številni dobili večje ali manjše poškodbe. Poškodovane so spravili v St. Vincents Hospital. Pozneje se j.- izvedelo, da j»-motorntan vlaka podleži poškod-ba m. Požar v tunelu je nastal vsled kratkega stika, ko se je bližal vlak Christopher Street postaji. Luči so ugasnile, vse je začelo dreti k vratom. Policijske rezerve so z veliko težavo napravile red. Reševanja so se udeležili ognjegasei s plinskimi maskami. Šele ob osmih zvečer je bil promet ustavljen. Markiran ptič letel 9415 milj. Young ima načrt, da se pomaga Nemčiji povečati njene dohodke.—Načrt bi povečal trgovino, preprečil prepire radi reparacijskih zahtev ter zvečal zmožnost Nemčije, da plača. •/ PARIZ, Francija, I 9. februarja. — Owen D. Young, načelnik komiteja izvedencev, je razvil metodo, da se približa reparacijskemu problemu na tak način, da se bo bo odpravilo vsa barantanja glede skupne svote nemških obligacij ter načina, kako bi se likvidiralo ta dolg. ČIKAŠKIM MORILCEM SO NA SLEDU Nadaljne priče so nudile ključe k umorom gang-sterjem v Chicagu. — Pripovedovale so, da so videle policijski oddelek pred masakrom. WASHINGTON, D. C., 19. feb. i . Najdaljši, kedaj markirani polet j pi ca. je za vršil galeb Severnega , morja, ki je priletel iz Turne vik zaliva na Labradorju v Margate,' v Natalu, v Južni Afriki. Razdalja znaša, približno f»41-"> morskih milj. Ptič je bil markiran 23. julija lf>28 v Turnevik zalivu ter so ga našii mrtvega 14. novembra istega leta. Borah se še ni odločil, i Sovjeti dali dovoljenje. WASHINGTON, D. C.. 19. feb. t'rad generalnega pravdnika Zdr. držav nintracije ponuden senatorju rahu. Borah pa ae ni še odločil, če H »preje! MOSKVA, Rusija, 19. febr. — Avtoritatino se je izjavilo včeraj . , . zvečer, da je sovjetska vlada pri-rzav je bil od llooverjeve admi- .. ,. . „..•> . |rav I j ena ugoditi pranji ameri-iHtracije i>onuden semtorju Bo- v______;________. starega čudaka, ki se je boril v Krimski vojni ter končal sedaj svoje pisano življenje kot samomorilec. MODERNA TURŠKA SOLA škega vojnega urada. da se spravi trupla padlih ameriških vojakov iz Sib >. ; ■ r . ™ * Odvajalec Cudahy-ja samomorilec. BUFFALO, X. Y.t ID. febr. — V starosti šestdesetih let se- je ustrelil včeraj 'tukaj Patrick Crowe, o katerem se je dosti govorilo iu pisalo, ko je od vedel leta 1900 mladega sina velemesar-ja, Edvarda Cuda»hy-ja. Takrat je prisilil milijonarja, da mu je plaval $25.000 odkupnine. Obtožen je bil sicer 1. 1905 odvedenja, a bil oproščen. Ko so ga identificirali letektivi v mrl vašniei. je imel pri sebi le še $2.l»9. • Policija v Akron izvedla aretacije. AKRON, Ohio, 1!). februarja. — V neki tukajšnji bezniei je are-Mrala policija včeraj zjutraj štiri može. Policija jih ima na sumu. da so bili udeleženi pri masakri-ranju sedmih članov Moranove tolpe v Chicagu. Aretirani so zanikali, da so biLi sploh kdaj v Chicagu. it Hamburg" dospel sem z razbitimi okni. Štiri in dvajset ur prepozno radi hurikana je dospel danes v New York parnik '"Hamburg" Ham-burg-Amerika Črte. Vihar je napravil velikansko zmedo na par-niku. kot je sporočil kapitan Siihwamberger. ki je tudi rekel, da je dobil več klicev na pomoč. CHICAGO. III.. 19. febr. — Nove informacije glede -petih morilcev, ki so pretekli četrtek masa-krikali sedem članov iMoranove tolpe, so imele danes za posledico obnovljeno p.dieijsJcb delavnost v preiskavi tega zločina. redsed-:iik šolskega sveta, je povedal v uradu državnega pravdnika, da je videl morilce par minut pred časom, ko so prisilili Moranovc može pastaviti se preil zid. Njegov opis je soglašal z onimi, katere je že preje dobila policija. Rekel je. da je manjkalo enemu možu sprednjega zoba. Caldwell j.' rekel, da je videl može v nekem avtombilu. ki je bil podoben policijski "squad"' kar: ter pazil prav posebno, ker je voznik vozil mimo rdeče prometne luči ter trenutek pozneje treščil v neki truk. Voznik tega tnukaje t ti d i podal natančen npi> teh mož. Caldwell je zapazil, da sta no-->i'a dva teh mož policijske uniforme. • A'oznik truka, Lewis, je rekel, da je 'tudi mislil, da ga je zadela policijska kara, ko se je ustavil prel smrtonosno garažo. Videl je. Potenj ko jP določilo par točk -jlede ekonomske sile Nem-«-ij«\ >-* je sklenilo imenovati j>od-ko mite j. da sestavi poročilo, ki bo v>»-bova'<» iu formacijo na ilele-ga e, prtxLuo se bodo lotili bistvenih vprašanj, — obse?a letnih plačil ter dolžine časa. preko katerega bo treba nadaljevati s plačevanjem. Ta nežna metoda nad-pogajanj, katero je sprožil načelnik Ameriške delegacije, ima namen izločiti (potrebo barantanja glede številk ter dovesti do te«ra. da bo Nemčija stavila deficitivne predloge. nakar bodo prišli proti-pred-loečji linevnik ti Ameriki. kako je pe-t mož stopilo v garažo. Prodno se je odpeljal naiprej, je slišal eksplozije, a domneval, tla je to "back-fire" truka. Policija je iudi izvedela, da se je mudil M o ran sam pred garažo malo pred umorom. ŠeT je naprej I »roti severu, ko je videl pred garažo karo. o kateri je domneval, da pripada policiji. Ford bo navalil na Pariz. UKDCmgcO. N. T. PARIZ, Francija, 19. febr. — Danes se je .sporočilo tukaj, da bo kmalu organizirana v Franciji v kateri se uče turške žene latinsko abecedo. Nove pisave se mo- Ford komspanija, po uzorcu En-ra priučiti vsak prebivalec Turčije, ki še ni star štirideset let.' glish Ford Company, Ltd. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ........ $ 0.30 1,000 ........ $ 18.40 " 2,500 ........ $ 45.75 " 5,000 ........ $ 90.50 44 10,000 ........ $180.00 t Italijo Lir 100 ................$ 5.7B " 200 ....................$11.30 300 ......................$16.80 " &00 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljSe pogoje. Pri velikih m-šilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIK "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZJ\ PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK B2 COBTLANI>T STBEET, NEW YOKK, N. T Telephone: Barclay 0380 . . .Je : » - .a^-l. v" * 11 GLAS NARODA (8LOV ENE DAILY) 1 K SEGRAVE IN POSNETEK 0«hm<2 ami Published by 8LOVEN1C PUBLISHING COMPANT (A Corporation) Prmni Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addressee of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Bolidayg. Z« celo leto velja list za Ameriko in Kanado _________________tS.OO Za pol leta ...............................$3.00 Za četrt leta _____________________„..%t.5Q Za New York za celo leto — Za pol leta______________________M Za inozemstvo za celo leto ~.$7.00 Za pol leta Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Ponisi bret podpisa in osebnosti m ne priobčojejo. Denar naj ae blagovoli polil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._____ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T-Telephone: Barclay 6188. SKLEPI AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE Izvršilni svot Ameriško Delavske Federacije jo imol ]»rcil par dnevi »Vtrtletno sejo v solnriii Floridi. Pri tej priliki je bilo uveljavljenih vee sklepov, med njimi 1 udi sklep proti priseljevanju. Sedaj se sme vsako leto priseliti v Ameriko 150,000 <•«■}>. i v*aui '•stoproeeiitni** Amerikanei, ki so reservirali Ame-i i k«» izkljneno le za Amenkance ter jo hočejo zanje postavno zašrititi. To stališče izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije je ozkosivno in napačno. Tukajšnjim delavcem ne preti nobena nevarnost od onih Kvropejeev. ki so že prišli vee ali manj v stik z delavskih gibanjem. Nevarnost jim preti od pretežnega števila ameriških delavcev, kateri se nočejo pridružiti organizaciji, bodisi, da so preveč h«mi rani, da bi znali ceniti koristi ekonomske organizacije, ali jih pa Ameriška Delavska Federacija noče imeti v svojih vrstah. Na Jmru je še na milijone in milijone ljudi, ki so znani pod imenom *' white trash", ki niso danes zaposleni še v nikaki industriji. < V hi vsled nadaljnili omejitev priseljevanja res za-«"» lo primanjkovati delavcev, bi te ljudi takoj spravili v industrijo. To je v gotovih ozirih manj vreden, neveden element, ki nima nobenega zmisla za organizacijo. tovarnah bi opravljali težje delo za manjši denar kot bi ga bil voljan opravljati priseljeni "greenliorn". Z nastopom takih ljudi bi se že itak pičle mezde še bolj skrčile. u Nadalje je na milijone črncev, sposobnih za dela v industrijah, ki so baš take malo organizirani kakor beli proletarci južnih držav. Omejitev priseljevanja bi služila takoj za to, da bi te elemente pozvali v industrijo ter napravili iz njih naju-danejše sužnje ameriškega kapitala. Prebivalstvo Združenih držav sestoji, z izjemo Indijancev in njihorih potomcev, iz priseljencev. Ali imajo potomci teh priseljencev pravico braniti dostop v deželo onim. ki si hočejo izboljšati svoj polo- * I - i|&£§||| Ig ShBB^H Moč imajo, da jim to prepovedo, moralne pravice pa nimajo. Rivera namerava razpustiti artilerijski zbor. Celo mesto gladnje HEX DAY K, t'ram-osKO-spanska SKO-aj Tuki meja, 19. februarja. — Tukaj kro žeča poročila. da «e bo v teku 24 ut Zbistril politični položaj na potom odstopa Pri m o . »» bila dementirana doilega poročila, iji kabinetni svet, ko tal pod predsedstvo m ileor! razpustiti artilerij- NOVICE B SLOVENIJE UN OS P WOOD « UNDCMWOOD. K- V. ^ JCr.-.-T' ~ njegovega" avtomobila "The Gold mi Arrow". Avtomobil proizvaja tiisoč konjskih rao<"i. Ž njim upa voziti z naglico 240 milj na na uro. Dopisi. Denver, Colo. Conemaugh, Pa. Ker že dalj časa ni bLlo dopisa iz te slovenske naselbine, sem se odločil napisati par vrstic. Delavske razmere so srednje, dola se po 4 do 5 .dni v tednu, to je v premogorovih. V tovarnah se dela vsa(k dan, ali radi novih strojev potrebujejo jako malo ljudi. Tam. kjer je bila skupina delavcev 15 tdo 18. je sedaj 1 delovodja in dva do tri delavci, kateri so upre/eni kot ura. drugi so pa brez dela. in si morajo iskati zaslužka drugod. Društva, še dosti 'dobro napredujejo v članstvu in gmotnem o-ziru. V teku .par let bodo naša društva v rokah tukaj rojenih članov. Slovensko pevsko dr. '"Bled" bo priredilo dne 2M. februarja zvečer ob 8. uri koncert na katerem bo nastopil naš roja»k in član narodne opere v Ljubljani, p-. Anton Šubelj. Toraj rojaki in rojakinje iz te okolice, ne zamudite prilike, katera se Vam nudi, ter se udeležite tega koncerta v polije m številu, kajti za malo vstopnino "jO centov, boste Culi jxjtje kaikoršnega še niste. Toraj ne pozabite dneva 23. februarja, to je prihodnjo soboto ter se -mleležite v polnem številu. Za pevsko in izofbraževalno društvo "Bled": -T. Brezovee. Jr., tajmk. Red Star. W. Va. Prosim, da mi oprostite, ker sem zamudil z 'naročnino. Tukaj smo preveč zaposleni; delamo vsak dan in zasluži se, da more človek preživeti svojo družino. Slovencev nas ni veliko, samo dve družini in trije samci. Seveda, dosti- se ne prerekamo, ile včasi se spoprimemo z mu sol in i jem, naše soproge pa na prste stavijo, kako bi Petra Zgago za tisti dolgi nos potegnile, ko ibi ga v roke dobile. Pozdravljam vse svoje sorodni-! n'h jdelžh v rudniku, plače so pa ke v Riehwood in Cleveland in | od $4.24 do $5.04 -za osem -ur. Rud-pozilravljam tudi vse čitatelje • nik dobro napreduje, vkratkem Glas Naroda, vam pa želim obilo novih naročnikov. .Toe "Wise. Smrt vzornega dušnega pastirja. V Višnji gori je nenadoma premi n rti župnik Konrad Texster. Po-kcynik je spadal med one duhov-nike, ki so omejili svoje delovanje zgolj na pastirstvo in ki v politične razprtije nikoli niso posegali. Med prebivalstvom višnje gorske župnije je bil priljubljen kakor malokateri nje go vitli prednikov. Konrad Texter je bil rojen 17. februarja 1864 v Tržiču. Duhovnik" je j »ostal leta 1888. Služboval je najprej v Čatežu ob Savi pozneje v Smart nem pri Litiji in na Colu nad Vipavo, .kjer je postal župnik in zida! novo župno cerkev. V Višnjo goro je prišel leta 18f>8 in je tort*j služboval kol župnik med Višnja ni nad 30 let. Tragedija starega državnega uslužbenca. j V ptujski hiralnici je umrl G0. letni bivši finačni nadpazinik Fr. Vklovič, pristojen v Sedlašku. o-kraj Ptuj. Pokojni je službov-1 v T rs ni 35 let do preobrata. Potem je služil tri leta pod italijansko u- O RIBNICI. Rojakinja mi prše iz Walsen-burg, Colo.: — Zadnjič sem stavila, da ti nisi RibnLčan. Drugi pa pravijo. da si. ker si tako kunšten. Ne zameri, ker ise tudi tukaj pri nas v mrzli Ooloradi toliko zanimamo zate. Prosim, odgovori mi popravjci. St.-fvo bi nerada izgubila. Pozdrav! M. -i. n. * Stavo si dobila, draga prijateljica, kajti jaz nisem Ribničan. -Ta? nisem bil nikdar v Ribnici ni nisem nikdar Ribnice videl. Tf-rln. čudila se boš morda : Rib- Xa Climax, Colo., sem bil od 31. ivgusta 1!<27, iserlaj so me pa po-dadi sem v St. Lucas Hospital, j P**™- Kr> ^ bil iz italijanske Pri delu mi je namreč zmečkalo ! odpuščen, mu je jug. kon- | zul svetoval, maj se preseli v Ju-i proslavijo, kjer bo dobil pokojni- nogo pod kolenom. Ozdraviti se le da. 'ker je kost preveč poško-lovana. Vprašali so me, če puhtim nogo odžagati, toda moje noire ne bodo žagali, ker mislim, da ;e bo ozdravila, če ne tukaj, pa v -•tari domovini, kamor se mislim 'podati dne 2fi. junija. Toliko v pojasnilo svojim prijateljem in znancem Mike Tratnik. Eastman, Ga. Tukaj nas je pe.r Slovencev, ki delamo na vzhodni strani Uokmo-gi reke. :apadni strani imamo jrn tri sorodnike, namreč Blaža Janezka, Frank Knausa in dolina Pojeta. Ti trije so nas jKivabili na pustni večer, in vabilu smo se rade volje odzvali. Da ni Tony Knaus pozabil harmonike, mi skoraj ni treba omenjati. Moj stric lilaže -Janes!) je pripravil vsega v izobilju, iz koruze delano kapljico smo pa seboj prinesli. Ko je šla steklenica, parkrat naokoli, smo takoj postali korajžni in zgovorni. Zatem je Tonv Knaus pri- ,.. . * -Nevarnost. večkratnesa ju>vratka ti'snd na ba-sove, mi smo se pa za- . flu epirtemije je zelo važna ker vre- vrteli če]»rav je v kempi majhen i mti & nezanesljivo v tem letu in _____ , _ rp , - ,, , , 11- lahko iH»vzroa povrutek vsak Cas prostor. Jako je foilo kot nekdai k-^ , - ' , . . , , ' J J l \ se uratlue objave vsebujejo shnleOa V Starem kotil na Biažkovi Io^i. ! prirtoročila: Držite vaša Čreva t«li»rta * Vs„m trem sorodnikom želimo TRINERJEVO GRENKO VINO obilo sreče in zdravja. Pozdrav vsem sorodnikom v do- l^T^A ^^ 7dra" . . vilnln zelisc. pomaga držati čreva či-., ... movim ter rojakom in rojakinjam sta in v istem «*«su jača vaš životu! ka*or da glasno kriči, kadar je -a no. VLdovič je optiral in je bil leta 1923 sjrrejet v jug. državljansko zvezo, je prosil za upokojitev. Ri-šitve pa ni dočakal. Ker je bil nezmožen .za delo, je živel vsa ta leta v obupnih razmerah. T u in tam se je vdinja! -za hlapca, a ni nikjer dalja časa ostal, ker ni zmagal dela. V zadnjem časa je beračil na sk*-;-.,tj in ie v najhujši srli. ker je mislil, da mora na vsak način prikriti svojo 'kruto, neza-it že no revščino. Sestradan in bolan se je končno vlegel in od lakote bi 'bil umrl. če ga n-* bi bila občina Ilajdina, kjer je prebival, spravila v Ptuj v hiralnico. V Ptuju je imel ženo in dvoje sinov, ki mu pa zaradi -lastne velike revščine niso mogli pomagati. Edino smrt se je pobrigala za velikega tnpma in muče-nika. FLU, SOVRAŽNIK •ČLOVEŠTVA Smrtna kosa. V Ljirbjani je umrl arhitekt Jan Duffe. magistrat ni gradben nadsvetnik v pokoju. — V Rožni dolini je izdihnila vdova po nadučitelju Karolina Matajec, rojena Thaler. — A' Celovcu je nmrla po dolgem in mučnem trpljenju v 80. letu starosti Marija daneseh. roj. Stare. — Xa Bledu je umrl po kratki in mučni (bolezni v 71. letu starosti šolski upravitelj v pokoju m posestnik Miha Poklnkar. — V Ljubljani je umrla Carmen Šantičeva. rojena XonveilJer — V I/Jjuljani je umrla Magda Pockova. — V st. Vidu nad Ljubljano je zavratma bolezen pretrgala nit življenja komaj 20-letnemu viso košoleu jtrristu Francetu Pobe raju. ZADNJI OSTANKI SREDNJE-EVROPSKEGA PRAGOZDA V ŠFVA VI Xa podlagi agrarne reforme j t te dni prešel v last češkoslovaške države tako imenovani Boubinski pragozd v Suma vi ob bavarski me ji. To je eden redkih ostankov srednjeevropskih pragozdov. Če škaslovaška država je to svojo po sest proglasila za Narodni park. di se ohranita vse pragozdno rastlinj in živalstvo, v kolikor še nista iz-trebljena. nedotaknjena. To bo za znanost in tuj.ski (»romet zelo pri vlačna točka. PODOBNOST Ženica: "Tegale ptiča bi kupila če nima kak" napake.' ' Ptičar: "Druge razvade ni'ia sirom Amerike in Kanade. John Janesh, bratje MiMie, Tonv Knaus. Rcuyn, Que., Canada. Od vsepovsod čitamo dopise, le od tukaj se niiiče ne oglasi, da si je v tukajšnji bližini precej Slovencev. Zaposieni smo pri različ- G-irard, Kansas. Tiikaj vam jaz in mOj mož j>o-šiljava naročnino za i»ol le4a ter za i*ioveiiako-Amerikanski Koledar. V Kansasu so povprečno zelo slabe delavske razmere. Dosti delawcev je že odšlo oidtod.s trebuhom za "kruhom. Od Novega leta pa skoro do danes tirno imeli zrlo hudo zimo; vča-sih j< bilo celo dvajset stopinj pod nic'lo. No. sedaj je že boljše. Zima nam ne more več dosti škodovati, ker upam, da bomo že prihodnji mesec eače- j Premogorovi skoro \^ak dan o- Iz Pekinga j>oročajo o strašnem gladu, ki je zajel pokrajino Šan--i. Posebno grozno je prizadeto mest« Ssr»tei. .ŠtevUo mrtvih je baje tako veliko, da jih ne morejo!H ^ ^ Vrteh C|dat! vseh pokopati. Za mestom se ko . . , pičijo velikanske množine trupel-^"J^ ^^ ko4iko potl milim nebom, volkovi in psi se'*a b° trajal°' NajbrZ do meswa mastijo ž njimi. Glad je prisilil P°*ra 1,0 1>a ^ trfa prebivaLstvo k ropu in plenitvi. k^J^oljsdi časov. Vsako leto je Iz mesta se podajajo tolpe gladu- deia^. jočih ljudi med kmečko prebival- Po^raVMn vse naročnike GJasa stvo po deželi iu kradejo ter rr>- V0**™ *>* Pe' _• jlim^ tra Zgago. On je hvale vreden, ker rajo, da je groza. » " " J. „ nam veano "kaj šaljivega prmese. ' PoztiraT! SAJVRČ-: ■. r . jva nameravajo povečati tudi topilnico. tki 'bo začela z delom, ka-konhitro bo nekoliko topleje vreme. Neka'teri rojaki se bahajo? da imajo od 10 do 20 s*topinj zime poti ničUo, .t, vodo in dve suhi Hildhauer-jevi kravi. In spodaj podpis: I'o-/jdrav iz Kibniee. Ribnieani ho jako zabavni in jako ponosni ljudje. Vse, kar ima slovenski narod dobrega, je prišlo iz Kibniee, oziroma iz taiiKfšnje okolice. In vsega, kar ima slovenski narod slabega, se senca ribniškega solnea niti dotaknila ni. C'e je kaj slabega, nima v Ribnici domoviiuske pravice. Ako se kje kako devištvo izjalovi. toliko časa ugibajo, da dože-nejo. da je bila teta mlade matere iz Mlake, Konce vasi ali s Ur-vač« in (Li torej v tem slučaju o pristnem ribničanstvu niti govora ni. Pravi Ribničan ni bi! še nikdar poil ključem. Zaprt: so le taki, ki so bili parkrat v Ljubljani ali na Hrvaškem. I'o »o potemtakem tujci, ne pa Ribniča ni. Ribničan i so dobri Slovenci, toda v vojni, ko Pta Avstrija in Nemčija zmagovali, jim je bilo sosednje Kočevje v veliko pot uho in včasi tudi v rešitev. V tišjih budili časih je bil marsikateri Ribničan "tam blizu 'tajč-!anda' doma". Svoje domovine ni 'zatajil, zato je pa kožo re«il, kar je tudi velikega pomena. Xe rečem, da so vsi Rrbničani pobožni, te.Jilo .seje, da je dospel liib-ničan na newyorski Grand Central in je kar zazijal. J^a je prišel hitro k *ebi in sapi ter ugotovil: — Lep prostor, nič ne rečem, lep prostor, ampak naš kor je par metrov širji, daljši in višji. Z a stran ljutjega mini je treba na take in , podobne ugotovitve reči: — Ja! — Ivajti Ribniča ni so domorodni in odločni ljudje ter jih je težko, oziroma jih sploh ni mogoče prepriča ti. Vsak 'Ribničan v Ameriki je nadvse ponosen na ribniške pi-rikre, kožice in lonce, toda za vraga ne bo priznal,' da je to ribniška obrt. Nak, s tem se bavijo tam v daljni Lončariji. To bi bilo za Ribnico preveč poniževalno. • Glede gostiln je menda Ribnica prekosila vse kraje njiše lerj>e Slovenije. Toda navzlic temu se ni še nikdar noben Ribničan napil. V takem slučaju pravijo, da so dobre volje. Pa ne samo gostiln, imajo tudi hotel in kavarno. Pa ne samo to, imeli so tudi amerikanski salon. Toda le eno nedeljo, od enajste do pol dvanajste ure dopoldne. Podjeten Rrbničan ga je odprl. Vse po ameriški modi in metodi. Tudi "free lunch" je razpostavil po bari. Po jmaši op enajstih se je kar trlo ljudi. Gostilničar je prodal od enajfite ure do jh>I dvanajstih : neki romanci »z iXove Štifte firkelc vina; dva fifka "ta zelenga" in masele piva trem švohofnim laškim zidarjem, ki se pri naj.bolJši volji niso mogli zriniti k bari, kjer je bil free i-uneh na razpolago. Ob pol dvanajstih je bilo pa vsega konec. Edinole ime "pri Luneu" je o-stalo. Če ne bo nikjer zamere, bom prihodnjič «e kaj o Ribnici povedal. • v - - -v . • ^ ■ - -GLAS-NAHODA. 20. FEB. 1929 Pero p Dent: PRIGODA S SIViM MEDVEDOM V. i-ina lovc-v na severni polo- manj ko dveh urah do tiste stra- sivemu konju, zdaj velikanu z ža-( nekajkrat .>e je zgodiio, da je dt>-jbesedno podrla mlado deblo na tla. iV ue[K>pisni grozi sem .skakal zdaj 'sem. zdaj tja. iščoč drevesa, ki bi :lahko splezal nanj. da uidem smrti. Strašna zelena svetloba je žarela zveri v divjih očeh, ko se je rjove in Idastaje zaganjala za me-nij. in kri ji je neprestano brizgala iz razmesarjenega grla. i Toda Čas mi je prihajal na pomoč ; nioj igra je bila dobljena. viei ameriike celine pripoveduje šne doline. Omeniti moram, da reeimi očmi.... o nevarnih bojih >rebrr»ILsastim *rebrolUasti grizli ni baš navezan >ivim medvedom ali grizli jem. in na gozd. V zelo zaraščenih krajih našteva imena mož. ki so poginili ga srečaš malokdaj; ljubši so mu j mahoma prišle na um. Vsa zmož-'ta].0 f|a 8PTn* ni0ge] mi v .spopadu s to strašno zverjo, bregovi rek. kjer iztika med vrba-jnost mišljenja in dejanja Jkonea Ševe ko se je Srybtolisasti medved je nekaj mi za plenom ali pa se klati po ska- je minila. Mrzel znoj mi je obli- vaj listavila ob znožiu Planil sem k pripravnemu dre- j vrsti, zavihtel sem močno vejo. Vse praznoverne zgodbe, ki sem spIfval više in znyaha\ drugo jih bil slišal od Indijancev, so mi;veio> kakih čevljev od tal, irno počakati ogromna ži---------- znožju drevesa sem manjši od čistokrvnega grizlija. lov.ju in grmovju, med katerim ga j val čelo, ko sem opazoval to str a-! v njenj j,o]ni višini - na ki živi bolj na jugu. zato pa j'- ok- oko težko razloči. Zato se mi je šno pošast. Slišal sem jo. kako zadnjih nogah ji je bilo ootovo retnejŠi in skoro še l»olj divji od zdelo kaj neverjetno, da bi v tej je jezno rečala in lomila veje pod asom r-evljev. če ne več. Nekaj njega. dolini res živela pošast, ki bi t a-; seboj. Nato je okorno tepta je'trMimkov J -0 šp opotf.kal"a in V t-kn osmih let. ki sern jih ko krvoločno napadala bele m stopila na jaso. Globoko sem se ]m.ila natf> >s€ nagnila in teleb-prebil v Alaski in Klondykeu, je rdeče ljudi brez razlike. joddahnil. Prikazen je bila samo nila na tla T'dj" so ii utrpnili bil moj najznamenitjši doživljaj Neštevilo velikanskih dreves je ogromen medved. \z njenega žrela se je izvil hripav srečanje z yukonskym srebrni L«- ogrinjalo strugo potoka, ki je te-j Zdaj, ko sem bil rešen prazno-; jek — in njena razbojšnika pot je e. nt. zakaj K Ion dyke ni samo de- ke! po dolini, in oba njegova brc-, vernega strahu, sem s trdnimi ro-'hila končana.... žela zlatnkopov. ampak tudi pravi gova z zloveščo senco. Skozi mre- kami vzdignil puško. Zver se je' Koža je bila prekrasna. Drusi raj za lovce. In jz moram prizna- ževje vej je časih prodrl solnčni vzpela na zadnje noge, kakor bi mi iovei nizatrjevali.% da je vred-ti. ,1« sem pf-živel teh o-em let žarek, a zdelo se je, da ne razsvet- hotela nokazati, da je moja nav-jna vsaj pet sto dolarjev. Toda ni bolj kot lovec nego km zlat okop. h ju je teme, ampak da postaja mrak zočnost na tej jasi skrajno nezaž"- mj i,ji0 n.Sojeno. da bi se bil uve-Nisem še bil dolgo v Alaski, ko;pod drevesi še tem gostejši. Jjena, in se spustila proti meni s'ril o tem. zakaj kmalu po tistem sem naletel na to severno inačico] XVs]iino stopa^ kakor ^ me bi.l tistim drobnim, naglim menca- dogodku še je ob izviru Barker Mvega mpdveda. In malo je manj-.. naufm Jndijaneij sem se M "jem. ki je svojstveno njenem« cVeeka, ob kater, msem imel svo-K da 111 ta I,n?0(la konr'ala m°-'z dokajšnjimi težavami po dolini rodu' To ni hil° vež bivanje, bil jo ko,-.n. utrgal oblak. Sredi noči j«' zemeljske karijere. Pripetila sej mi j<» v posebno divjem kraju, v neki gosto zarašeeni dolini, ko sem baš potoval v sosednje ru.larsko taborišče. Indijanski nastavarji sn me svarilu naj ne hodim po tej dolini češ da je polna medvedov in drugih nevarnosti, in da prebiva tam nekakšna skrivnostna zver, najK)! medved, napol vrag, ki se lot»*va potnikov, čeprav ji nočejo zalega, ali pa jih vsaj s svojo grozno vnanjostjo pripravlja v smrten strah. Ne meneč se za te rnarnje. sem jn uhral po goz.lovih in dospel v BAIN-EXPELLFR nizdol, prekoračil visečo brv. ki je je napad. I mi je odne.vlo kolibo in moja dra- vlsela na debelih vrveh iz surove i Novinec v lovu na divje zveri,' počena zaloga medvedjih kož je kože preko šumeče in peneče se napaden po srebrolisem medvedu! šla obenem z mojo zbirko zlatih vode, in se tako približal nasprot- -7° ^il ni°-i P°ložaj- Vsak isku- zrn in skoro vsem mojim orodjem nemu pobočju. Zdajci pa sem šen medvedji lovec mora priznati _ dobesedno po vodi." obstal na majhni jasi kakor vko-^" imel težavno nalogo. Kdo ^ ^ ^ ^^^ pan in oči so se mi razširile od lzmefl dveh je biP divjačina' skalnatega brega pomika proti m kdo lovec? On ali jaz/ strmenja: zdelo se mi je., da se kos »Bc K n*>, Borite se prati inflaenci B*KtP frirnvljcn!, Ičo slcaŠ3 na- Vasti intluenca vas in vaš.t družino. N- c malo\ arujte n^vcioih prehladov in kušljrv, bolečin v prsih, ▼ križu ter sploiro unrto grl o. Poskrbite za to brti zinuik. Slc-hemi v vaši družini naj bi »e vrt krat vamaial s PAINEXPEL-LERJEM, fok'bno v slučaja utrtt-jtnorti in boletin. Paziti- r.a naofcre ti-mr — tnooito zt!rgnite podplate in preobujte nogavice. Lažje je p-epr*i iti kot pa zdraviti. VdedU|l imejte vedno doma steklenico PAIN-EXPKJLLERJA. Od- j ravi mu«kularne zbodljaje in bole-iine. Več kol «0 let star in v ribi [•o vsem svetu. V dveh velikostih, o S in TOc. Vaš lekarnar bo priporočal PAIN-EXFELLER. r aam'icmtcr fc CO. MOOklvn, N V LLS PA meni! 44Eh! Preveč indijanskega toba- rf ga kožuha, t'»d a zaman. Moja zbirka krzen je ležala pokopana Naglo zaporedoma sem sprožil kdo ve kje pod izruvanim drevjem, pet strelov, toda medved .je samo gruščem in drugimi sledovi po-divje zarenčal. kadar mu je svin- vodiiji: izginila je bila na veko- ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORKIGN LANOUAQI INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BURKA« Vstoličenje novega predsednika. V pondeljek. dne 4. marea, se je bil tudi vstoličen ob velikih ce-bo o< Isto pa joči Predsednik Zdru- remonijah le da je oajoči ženili držav, Calvin Coolidge. vo-'Predsednik, (^orge Washington. Zil na Čelu velike parade po hlsto- že tedaj narmlni heroj, bil glavna rični Pen nsylvania Avenue, da atrakcija in obračal nase večjo spremlja izvoljenega Predsednika.'pozornost kot novi Predsednik. Herbert Hoover, k njegovem slav-i Tretji Predsednik. Thomas Jef-nofiterau vstoličenju ali inavgura- ferson, je z vsemi silami poskusil eiji na stopnišču Kapitola. kon- napraviti inavguracijo čim bolj grešne palače. Med odhajajočim in enostavno. Za Jeffersona so vse novim predsednikom bo .stal brž-'ceremonije in pompoznost preveč kone William H. Taft. glavni sod- dišale po monarh i jsk i h tradicijah, nik Vrhovnega sodišča in sam Popularpa povest jjravil d« je Jef-bivši Predsednik Združenih dr- ferson dan inavguracije prihajal žav. Pred njim novi Predsednik ico. da položi prisego in izreče svojih najboljših sposobnosti ohra- svoj inavguralni govor. Ta povest njal. ščitil in bra lil Konstitucijo kaj radi eujemo kot vzgled tedanje Združenih držav." demokratske )>ri prostost i. Žalibog Po zaprisežemju bo Predsednik n' resnična in je nastala in se raz-Iloover izrekel svoj inavguralni širila po svetu vsled pretiranega govor. Ta govor je poslanica a me-1 poročila nekega navdušenega an-riškemu narodu, v kateri novi Reškega dop;snika. Vendarle je Predsednik iznaša svoj program.' r'*s« je inavguracija Jeffersona ki ga on želi izvesti tekom svojega i hila jako priprosta. On ni hotel vladovanja. * | vojaške parade, ni godbe, ni sire- Po tej ceremoniji se parada pe je raziegci kratek, votel krik. podoben blaznemu smehu, in napolnil dolino s svojimi zolozvoč' nim odmevi. Ij»sje so se mi na jezili in zona se mi je ulila po lirbtn. Vsa moja notranjost je trepetala; moji prsti so le trudoma zgrabili za puško. Obšla me strahoptne izkuš-njava. da bi se spustil v beg, toda moji udje niso bili ■zmožni niti tega. Ilotel sem si dati duška s krikom, a grlo mi je bilo kakor zadrgnjeno. Tisti grozni, ničemur ne podobni glas je še enkrat pretresel zrak in žalil dolino s svojo strahoto. Belkasta, zibajoča se gruča, ki nisem m'.>gei odtrgati oči od nje, je dobivala fantastične oblike. Pošastni medved — gotovo je bil on sam — se mi je bližal z oči vidnim namenom, da me raztrga, ter klical iz goščave enako krvolo?na bit- ZA KOLIKO SE ČLOVEK V STAROST SKRČI no šioami držal risanico ob ramenu in čakal. Se trenutek i;i ogromna glava zveri je bila tik nad menoj. ( Njegova strašna šapa se je že - dvignila da bi me udarila, ko sem IVngijski učenjak dr. Quetelet mu nastavil nst^e svoje risanice je izdfil publikacijo, v kateri obrana grlo in sprožil šesti strel. Na- vnava svoja dolgoletna izkustva o to sem odskočil, vrgel puško proč krčenju človvške postave na stara Xjegove ugotovitve pravi- PreeJsednika. Mr. Coolidge, tedaj privaten državljan, sprejme novega Predsednika, se nd njega pa-lo-vi in odide v svoje privatno stanovanje. Herbert Hoover je edenintrid*1-seti Predsednik Združenih držav in devetindvajseti, ki bo vstoličen v Washingtonu. Inavguracija prvega Predsednika. George Washington, se je vršila z velikim pompom, ceremonijami in godbami v New Yorku. Adams, drugi Predsednik, j-1 bil vstoličen v Philadelphjji. Vsi ostali so bili inavgurirani v Washing-tonu. Ze od začetka je narod Združenih Držav proslavljal inavguracije novega Predsednika kot dan narodnega slavja. To nagnjenje je v veliki meri ostalo do danes vzlic sednik. ki je bil vstoličen pod milim nebom, na stopnišču Kapitola. dasi s" je s tem le oživela tradicija prvega vstoličenja Washingto-novega v New Yorku. Inavguracija Jacksona 1. 1S29 je bila menda najšnmnejša v ameriški zgodovini. Vzhičena množica je sledila vozečemu se Predsedniku. popularnemu "možu od ljudstva" in vojnemu junaku. Zvečer pa je vladaj po mestu pravcat karneval. Jacksonova druga instalacija je bila v primeri trezna in dostojanstvena afera. Bojazen pred atentatom je po -varila prvo in drngo instalacijo Lin čolna 1. 1861 in 1865. Vojaške straže so bile povsod in na strehah hiš ob Pennsylvania Avenue so bili postavljeni strelci, ki naj čuvajo vsa okna. Zalibog vsa ta previdnost ni preprečila umor velike- ,ga Predsednika kmalu po njegovi drugi inavguraciji. Od Lineolna naprej .se je vsaka inavguracija proslavila na več ali manj enak način, le da občinstva je vedno več in tudi več slikovitosti. Cez stotlsoč ljudi j- prisostvovalo drugi inavguraciji Prese je ta vozil na Kapi-tol z novim republikanskim Predsednikom, Warren G. Harding. Calvin Coolidge je postal Predsednik vsled smrti Hardinga brez vsake inavguralne eerimonije. Ko je bil izvoljen za nadaljnih štirih let je bil vstoličen i>o običajni navadi. UMOR IZ LJUBOSUMNOSTI ter vzel podplate po- i se je Washington1^ T^f™*™ pri kLjfmljfi" 1/1 P ; zdravilo. V resnici v teku 40 let je Nu- vozil do Federalne palače, kjer je ' ga Tone pomagal milijonom ljudem k 1-1 „X _ 1 J. 1 a M j boljšemu zdravju in moči. Nuga-Tone bxl zapmezen kot Predsednik. [se prodaja v trgovinah z zdravili, uko Njegov naslednik, John Adams. T'™^0- "aj ^ vam narofe ,Ki 1 ' j telja z zdravili. {Adv. > 41% S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — - "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" od 4% na 414%. i K vlogam 6e bo pripisalo sedaj y2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. . M *i Za prime* navajamo obrestovanje vlage od $100.-▼idi naraSčanje vloge po 4% in po 4^.% obresti: vloženo vloga t obrestmi v 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— $121.84, 148.40, 180.80, 203.54, $100.— $124.78, 155.71, 194^2, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4*6% pa v letih. Kdor hoee podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ka ae mu obrestuje vloga po Povišani dohodek ca denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicijaUva za redno sledenje. Stalno naraščajoča vloga Vam odpira db nost a ve vire udobnosti in olajšuje skrbi ta bodoč- SAKSER STATE BANK New York, H. T. V AUahabadu je bil izvšen umor iz ljubosumnosti, ki je značilen za orijentalskrf krutost. Indijski zdravnik Mahendra Xath Šarma je sumil svoj<*ga slupo, da ima lju-bavno razmerje z njegovo lepo ženo. Zato ga je povabil nekega dne v svojo sobo, kjer ga je zastrupil, njegovo truplo pa razrezal. Ta umor je eden najkrvoločnejših, kar jih pozna doslej Indija, kjer su zločini na dnevnem redu. Dr. Sarina je bil obsojen na smrt in prošnja za pomilostitev je bila odklonjena. Umor je bil izvršen v zdravnikovi hiši v Mirutu. Dr. Sarina je bil znan kot izvrsten zdravnik in imel je veliko prak>o. Nesreča je pa hotela, da je imel tudi zelo lepo ženo. po kateri so se moški radi ozirali. Nekega jutra je povabil zdravnik svojega slugo v svoj kabinet, kjer mu je ponudil kozarec zastrupljenega vina. Čim je sluga vino izpil. se je zgrudil na tla. Zdravnik je hitro zaklenil vrata in razrezal truplo. Cez *ri dni je našla policija v vlaku daleč od Miruta zavoj posteljnega perila. Zavoj se ji je zdel sumljiv iu ko ga je odvila, je našla v njem človeške noge in roke. Ta vest je zelo razburila dr. Šarmo, ki je stopil v vlak v Mirutu z zavojem, iz katerega se je širil smrad po gnilobi. Že v Mirutu so policaji zasledovali zdravnika, ker se jim je zdel zavoj sumljiv. Ustavili so ga in zahtevali, naj pokaže, kaj nosi. V zavoju je bil trup umorjenega sluge. Policija je poslala razrezano truplo materi nesrečne žrtve, ki je takoj spoznala sinovo truplo. Dr. Šarma se je izgovarjal, da so mu truplo podtaknili sovražniki in da se je tako prestrašil, da ga jef razrezal, da bi ne padel sum nanj. Toda policija se je kmalu prepričala, da je on morilec. Smrt kneginjc Bulow V Rimu je umrla, zadeta od kapi, 80 letna kneginja Bulow, žena bivšega nemškega kancelarja. Po rodu je bila Italijanka in sicer iz bologneške plemenitaške rodbine Camporalijev. Na^prvo je bila poročena z grofom Donhof-fom. 1. 1886. pa se je poročila s knesom Bulowim. V politiko se ni podajala, pač pa se je zbiral v njenem salonu najvišji poltem in umetniški svet. Dama je bila kot Lisztova učenka rzborna pi-janistinja. KONCERTI ANTONA ŠUBELJ A, 23. febr. Johnstown, Pa. 24. febr. AJiquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. NAZNANILO. 'Naročnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal -zastopnik našega lista Mr. Joe Čeme in ga obenem rojfkom toplo priporočamo. . , .......•: ,. . GLAS NARODA, 20. FEB. 1929 Gospodarska mala antanta. STRAŠNA USODA DVEH DRVARJEV 10 (Nadaljevanje.) — Glavar, vi i z gledate kot vaški pijanec, ki \je spal v jarku -kozi celi teden, — je izjavil, ko si je Gaueho natresel še več praha pieko #blt*ke t«-r dvignil bič preko kočijaževega Mxleža. — Skril bom svojo garderobo ter nekaj majhnih suvenirjev med mrvo, dokler ne bova pripravljena oditi. Človek nikdar ne ve, 1 i to bo nmrda preiskal kočijo. Povedn mojega (pilita in svojega po-i a v* a jia cesto, poleg kakega drevesa, kjer jih lig. bo tako laliko \ kleti. Stopila b On i-l; j« iti ill razgovorih, ki ^ četi. Rumunska vlada. kot ma t»j.a uyva v kraj takoj nato skupaj. Sarvchez se je vrnil od svoje naloge, ko je Uaucho ravno .splezal po stopnjieali Mkladišča za seno. Illinil je nestalne korake, ko je stopil v goisrilno ter stal pred jx-»>tro množico seijakov, par namazanih /'cns'k t«*r rdcčeličnim oeitirjem, ki je zrl na oba s sumom. — Ali rminjaTe-laz sem pil včeraj tukaj s .svojimi prijatelji. — ji; oglasil Sanchez, ki s«- j»* naslonil preko surovo obt*'sane bare. Z bolj pritajenim glasom pa je dostavil: — Ta drugi moj prijatelj je v slabem stanju, ker je preveč pil. mora imeti takoj hrane in ker je pobegnil proč iz službe svoje-gospodarja. j*>treb'.ije mogoče nadalje vaše službe. On bo dobro r-a!, kajti za enkrat ima precej zlata. : Gostilnir-ar je |K>mignil z glavo ter se obrnil proti skupini, ki >(*dela za težko leseno mizo. \/ir n 'i*, pn-tii;>;!.'-; tirni. t« r s«- umaknite dvema finima jro-. I < i i ■ i: i ' ' ►na imata .'fiu.r, tla jra izdajata, četsar pa ni mogoče tr-ki pi jet e. dokler n** pozabite svojih dolgov! V« siiM-li je pozdravil navidezno jiijaiiega kočijama, ko .se je opotekel proti izpraznjenemu sedežu. l)va surovo izgledajoča ban-<'ifa sta se Miiejala ter S«*dla za isti) mizo. i-ljevanje >>- je zopet pričelo. Vrč vina so pri-ti«di za v>ak. «ra nju in (>aucho je z mahijajean roke povabil oba bandit a pri mizi, naj se udeležita splošne gostije. Na tajnem >e je smejal, ko je čutil, da so se neke tuje roke skrivaj dotaknile nj-govih žepov. Delal pa >e je pijanega, ko je na-it'i' l še v< č ]»i,i.i 'e. Ženske m» plesale, do takrat in postalo je oči-\idno, da >:a bili dve njih ljubici obeli moških za mizo. Pred oba postavili velikanske kose mesa. črnega kruha in >ira. I »audita >ta »e lotila vsega, ko je račun rastel * dodatnimi naročili vino. Do tega časa je naročil Gaticho več kot eno rundo za celo omizje. < »ba Tujca sta pričela nerodno plesati s svojima izvoljenkama. Obfse je končal in njih razpoloženje ie prikipelo do viška, ko »e je (iauelio naenkrat vzravnal, se dvignil na noge, prijel eno Ž011. |^aško-jugaslovenskih trgovinskih *ko med svoj. roki ter zaklk-al igralcu kitare, naj zaigra tango. IH*®JanJ- " kl za'lfl];1 1JJ1 ™ Vrti! se je svojo lovarišeo s presenetljivo spretnostjo ter več manjse tozkoc° kaknr pogajanja kot enkrat namenoma sunil ljubim« ženske, ko sta se približalalaično mnogo bolj oddalje-mtfbi. Knkrat }<• povzročil celo, da je ta mož prelil svoje vino.- Naenkrat pa je skočil ta človek pokonci ter potegnil nož 1-za prsi svojega jopiča. Trdni prsti Gaueha pa so se oklenili njegovega ✓ apesTja in predno je napadalec vedel, kaj se je zgodilo, je bi! vržen •j reko glave banditskega glavarja. To je bil signal za pr^to>.t boj za vse in Gaucho in Sanchez, hi .sta se borila skupnima hrbtoma. >ta >e z veseljem spustila v boj. Naenkrat pa je priletel neki Mol na visečo svetilko >redi sobe. Me-i»to j«' bilo v j>olni temi. — Wn, Hko/.i vrata ter pohiti h konjema, Sanchez. — je zaše-pet&l Gaucho. — Jaz te bom počakal pri hlevu. Ko si je Sanchez priboril svojo pot skozi množico,s se je obrnil Gaucho v nasprotno stran ter ne zvalil pre.ko bare. Zadel je na klečečo postavo gostilničarja. Prijel je moža za ramo ter mu zašeipe.tal v uho: — Jaz n istim pijan. To je le moja šala. Spravite me od tukaj in jitz vam bom plačal svoj račun. Surova roka je prijela njegovo in poveden je bil v ozki hodnik, na sveži zrak. kjer je Gaucho globoko vzdih nil. Njegov gostitelj se je treeel. — Vi >te uničili moj prostor. — je mrmral. — Vi ste mi dolžni sto pezov in še več ... V temnem blesku zvezdnate noči je videl gostilničar, kako je čudno oblečeni obiskovalec globoko posege! v svoj žep. — Tukaj jih je dvesto, prijatelj! Fust it e jih tepsti se med se-bo, ker potrebujejo gibanja po vsej pijači, katero sem kupil. Kadar boste čuli. kako bo izmrl šum konjiških kopit, prižgite zopet v gostilni. In onima dvema lopovoma, ki sta me hotela oropati, zacepetajte, da je poleg vašega hleva dragocena kočija s parom korsj, kar \se lahko prodasta v mestu za dobro zlato. Odhajal je že proti hlevu. — Pustil bom za vas fcijajno obleko meti senom, kol moj dar za ločit® Ali sem plačal svoj dolg? Mož je mrmral svojo zahvalo, čeprav obotavljaje.. Gaucho je izginil v temi hleva ter se vrnil, pat* minut pozneje. Oblečen v *vojo običajno obleko Caballerja p amp. Gostilničar je So Na zadnji konferenci Male an-J Rtimunski 1 i.-ti si tolmačijo ak-tante se je postavil tudi program cijo v tem smislu, da trr" za nstva-skupne gospodarske politike. ali ritev skupnega trga. kar bi se mno-kakor se more reči z drugimi bese- glo d««s"i-i na ta način, da tVsko-dami program za ustvaritev - .slovaška zniža carine za poljedel-j spodarske Male antante. Pravkar ske proizvode, dočim bi Rumunija Miežniu metelih (lrveli z je jugoslovanska vlada poslala niacin Jugoslavija dajali prvenstva če-j ve]ikanov silni sM p,azovi y Jo_ ma zaveznicama noto. v kateri juškoslovaškim indn.strij.skim pro- 7■ 1 * ,1.110. poziva na posvetovanja v svrho iz- duktom. vršitve načrtaj J Toda tudi to je Se mnogo pre- Ko se je na za lnji maloa ':iul širok okvir in premalo konkreten. ni konferenci pastavij sklep zi o- Dandanes je težnja vseh držav, da snovanje gospodarske skupno se sp gosjiodarsko čim bolj osamosvo- je zd 1 oda .>•* diplomati o konkret- jijr, asobito }>a da si ustvarijo tu- nih straneh svojega projekta an-o rediti trgovinske odnošaje. neiro . T i . 1 cez mejo v Bohinj r ranče Kenip^r m u ^'HTanife pomikov Sluopint t ^ Pororiln oz Bohnijskf Bistrice. Tudi v Bohinju so ob zadnjih Za gozdne dela ve * je bilo vreme prav neugodno in so .se mnogi u-( maknili iz gozdov na svoja domov-ja. V Nen:škem Ro\1u je stanoval zadnji čas lSletni France Kemper-j le, gozdni delavec, ki je bil že več . dni brez pasla. Stanoval je skup-J no še z dvema rojakoma iz Pri-, 21. februarja: Berlin, Br«mea 22. februarja: Vulcania. Trat --- 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg, Cherbourg Rjidam, Boulogiie Sur Mer, Rotterdam Republic. Cherbourg, Bremen 28. februarja: Leviathan. Cherbourg Stuttgart. Bremen t. marc? Aquitanla, Cherbourg 2. marca: lie de France, Havre America. Cherbourg Albert Ballin. Hamburg, Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Conte Biancamano, Napoll, Cienova gami začutil nekaj nenavadnega. misel za gospodarska antannt\ za- bi bilo misliti na nrvi no^l^d Te- 1» 1 1 , Vn- ttv.)f. r ' : - t . ' ' ' J - le in Albin Kemperle. oba iz Ba- Pogledal je m zapazi! v sneg pokaj st\ar se ni bila do>edaj dozo- skos ovaska republika s.eer mn- „ . „ , 1 v, t 1 1 • , - - , -, , r. .„ - «-a i>ri Podbrdu ter Anton C rv iz "-Opano elo\e.sko truplo. Otipal ie rel niti do prvdi konferenc. Tu.ii čna industrijska, ima pa vendar- r! pri / ociDrtl"; Antc» z no7n,nwa ,nn v !. • t - - -i - 1 -, Koritn ee nri Grahovem V->i trne neznanega mu človeka in ugotovil, sedaj, ko je vlada na novo spro- ]e pokrajine, ki s» še vedno izrazi-, , 1 , ' J. u • nA7n„1A/l - t , • =:i„ t , 1 . , „ , so bili krepki n zastavni mladem- ,aa neznanec ze otrpel m zmrz- zila akcijo, se poroča samo o uvod- to agrarne m državna gospodar- v. 1 ... . nien • , - 1 , .... ... ci. ki so zapustili svoje rodne do-.IiJtn- imajo |in- >Kka politika tezi m mora težiti za , ' . ... t 1. ; * 1 ■ t ' , , - .. .. . . move zaradi tamošnjih neznasnih1 PC ^ J^ nato pohitel v tem. : - --i 1 ------------------i>oninj.sko l»Lstrico na orozn.sk" tar ostalih dveh zaveznic pripra^- na korist vnanjim gaiVirnim in- razmer. 2."i. jan. postajo ter javil, kaj j okoli 14 so se vsi trije ■ Srnjakovem ?rabnn Ija sklicanje predhodne konf^r- n- p-resom. ŠHčno NO pri nas ali ee strokovnjakov, ki naj šele pri- Rumuniji izrazit > aurarni predeli'napotili"1 iz Nemškega Rovta proti1 pravi vse, kar je potrebno zn Uoi.-'poleg močno industrijaliziranih in'Ravnam, kjer je imel Franc" |tov> ki so Sli n:l oznai-.4.11(> lni^t(> Kemperle shranjeno svoje ^aspo-Jn(lkitlavat naideno človeško "ruP°-; nasej v m grannn. Orožniki .>0 nemudoma organizirali več kmc- gres, ki naj ustvari gospod.p.^o tndi tu mora državna gospodarska Malo antanto. V najkrajšem času politika paziti, da spravi V ca rinse bo .sklicala v Bukarešti k mf: - >s];j, |Kigoclbah interese (»bojih v renca ekspertov in potem šele b.» ,„,ds bojni sklad. Kavno v SI overil nuiiLska vlada pozvala jum^io T11 j i smo m »rali pi.mivno čutiti. 11 beograjsko vlado na p'eiia'-i:.. kako .silno bi morala država gleda- li so po ozki gozdu j i poti »neg dansko orodje, ter so potem nann-V, X;J J!J(.sf(i nesnl-e jV bil pozvan ravah odriniti na Stare Fužin". [ tmlj ,><(j1Ilj>ki travnik kjer so dobiti pri posestniku in lesnem trgovcu Žnitku delo. (!azi- e"k. ki je mogej dr. Ya-koiistatirati b* -trukturo vsake konferenco v Bukarešto. t; „., gospodar-skr To j- formalna, odnosno :«'-- j'okrajine poseb-j. S postavitvijo k; ar v edem. l\o so prispeli v Sr- tovili smrt vsled zadtišenja in zmrznje-nja. Orožniki so tudi kmalu ugo- njakov graben, j^o začni i močno to na stran akcije. Stvarno pa bodo generalnih na-'d >ivari še ni 111110- bobnenje z vrha Možica, ob'nem Kraiu-e gotovo težave še večje. Zakaj ne pomagati >. treba se j dogovori- pa so že presenečeni zapazili z naj n(.si; v sme se prezreti, da So pogoji za ti prav o vseh posameznih pano- večjo brzftio nffidol drveči ]>la/.. Plaz indentiteto neznančevo. llil skromni gozdni delavec Kemper! '. Truplo mi pre-mrtvašnico na pokopališče v- Bohinjski Bistrici. politično antanto. ki je n-prim -r- gfdi in specijalnih ju-imerih pase-j Niso se mogli rešiti. Plaz je vse' Orožniki so danes nadaljevali 110 enostavnejša stvar. Naglasa se h"j. Zakaj nobena pokrajina in no-j tri pokopal. Od petka naprej so poizvedbo glede usode obeh tova-sicer, da mora tvoriti politična zv". bena gospodarska panoga ni pri-,.i-h sicer nekateri pogrešali, toda v rišev ponesrečenega Kemoerla To za dobro osnovo za gospodarsko ]>ravljena žrtvovati svojih eks is- j Nemškem Kovtu so bili prepriča- ];k0 sedaj o-otovo da -m tridi kooperacijo. Ali v praks: tu.li med j ten.-nih i nt "res ov na korist drugih ni. da so ostali v Starih Fužinah. pna bila od plazu pokopana Da-političnimi zavezniki go>]>odai-sk:h Jgasp< dai-skih jianog. [Drugače nikdo ni po njih povpra- so (jHll kopali t 'da do lo 7. marca: Dresden. Bremen, Boulogne Sur Mer S. marca: Berxr.garia Cherbourg marca: Cleveland. Hamburg. Cherbo\n-g New Amsterdam. Boulogu« Sur Mer. Rotterdam Roma. Na poli, Genova 13. marca: President Harding, Cherbourg 14. marca: Muenchen, Br«xen I'axis. Havre (Velikonočni lzle?) 15. marca: Olympic. Cherbourg 16. marca: Arabic, Cherbourg. Antwerpen Veendam. Bou.ogne Sar Mer, Rotterdam Conte Grande, Napoll, Genova 19. marca: Westphalia Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg 21. mat :a: Presidtate Wilson. Vrst Berlin, Bremen 22. marca: Aquitania. Cherbourg • 23 marca: Deut^chland. Hamburg. Cherbourg Augustus, Na.polieija ali vojaki Ruiza iskali potnika, ki ie nosil (»bleko. katero sem pustil pri vas, potem jim reeite, da niste videli nobenega takega moža. — Jaz sovražim Ruiza, ki me obdača prav do revščine. — je mrmral mož. — Jaz mu ne bom povedal ničesar. Kdo pa ste0 Jaz bi vas rad ^oj>et videl, — a bolj miroljubno! — Jaz nisem nikdar miroljuben, — seveda z izjemo, kadar spini. Celo takrat pa sanjam blazne stvari, ki bi vam ježile lase na glavi, se je smejal bandit — Če se me hočete spomniti, se obrite na papirnate letah-er ki ponujajo veliko nagrado zame, živega ali mrtvega! Ta letak nosi mojo sliko! Ujel je Quita za uzdo ter skočil v sedlo z gibčnostjo panterja. — Vi, — Gaucho! — je vzkliknil gostilničar. — Jaz vam nisem stoiki ničesar zlega. Prisegam vam, da^vas ne bom izdal! Bil je ves paničen. ' 4 r * {Dalj«jffifcniiijis.i v S tega stališea in s tako rezervo} moramo motriti bodoča pogajanja' za stvaritev gospodarske Male an-, tante. * »d idejo ostvaritve je vsekakor š » precej daleč. sova'- j popoldne obeh pogrešaneev • 51. januarja okoli poldne se je so izkopali.... s svojega službenega ogleda vra ' T-, ^ A , . 0 . , , II onesreeeni France Kemperle f*al domov skozi Srnjakov graben . ... ... . 1 ^lovec šunLske uprave Janez Cunk: J Zvelikim naporom je gazil pol- je bil marljiv ir. skromen fant. drugi meter visok sneg. ki je bil (ROJAKI, NAROČAJTE SE NJ ADVERTISE in "Glas Xaroda".\zelo rahel in se mn je ponekod j "GLAS NARODA", NAJVEČ 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot la potovanj« n« ogromnih oarniklh: i lie de France 1. mar.; 29. mar. Paris 14. marca; 5. aprila. (Cb polnoči.) NaJkraJSa pot po leleanlcl. Vsakdo J« v posebni kabini ■ vsemi nioder-^. ntml udobnosti. — Pijača in glavna francoska kuhinja. Isredno niaka ^ TyrtUJti katar«takoU \ »ootiuMtrxi aitita ail % FRENCH LINE IZ ŠPORTNEGA SVETA UkDUWCOO A UNDERWOOD, N. t Znani ameriški boksar Sharkey igra v svojem prostem času golf. Dne 27. februarja se bo bok sal v Miami Beach, Fla., s Strib-lingom. vdiralo kar do pasu. Ko se je zopet globoko vdrl v sneg, je pod no- JI SLOVEXSKI V AMERIKI. NARAVNOST V TRST Skupno Potovanje po C0SULICH progi priredimo dne 29. MARCA 1929 NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI "Vulcania" ki ima 24,000 ton prostornine, je C32 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil iu vozi z brzino 20 vozlov na uro. TA PARXIK VOZI 11 do 12 DNr DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure. Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE O V S E B I N A : Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ld 80 pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Kolumblna Thomas Alva Edison Poganka Nov triumf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqna Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemlrja Ford in njegovi delavd Mrtvi v vinograda Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne izplača GITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 CENA 50 CENTOV G US NARODA 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz rgodovine polarnih ekšpedicij Z letalom preko Severnega te- rata \ohilova blamaia Novci in papirnati denar \ Združenih državah O dednem pravu in zapuščinskem davka Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini K»kžn» razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade za mlade in stave M i Najvišja poslopja svete Žaljivke In zbadljivke Koliko prednikov baa vsak Človek Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor Je namenjen potovstl v ■ta-rl kr»J, Je potrebno, da Je poufen o potnih llatih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled na&e dolgoletne ia-kušnje Vam ml zumoremo dati najboljša pojasnita in priporočamo, vedno le prvovrstne brzopari.lke. Tudi nedržavljaui zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit La Washlngtoua, bodisi za eno leto ali 6 mesecev ln se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. O^ na generalnega naselnJL&kega komisarja. Glasom odredbe, ld je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne poSlJe permit po poŠti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlški u-rad ali pa ga dubi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave camorejo ameriški državljani dobiti svoje Sen« ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mote s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili ln po« Ijedelcl. oziroma fene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih no-državljanov, id so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa sprejema nI kakih prošenj ■ rlkanske vlaeje. se n« STATE BANK U Cortlamto ftre*