xoper — 18- SEPTEMBRA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 37 lzkaja vsak petek. — Izdaja Časopisno založniško podjetje Primorski tisk- Koper. — Naslov uredništva ¡11 uprave: Koper. Cankarjeva ulica 1, telefon 170 — Posamezni izvod is din. — Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 d'n ri-iriviM - ¡"Udiii. •/.! inozemstvo letno 1000 din ali 3.5 ilolnrin. — njiirnj r:'čun 002-70-1-lsi. — Rokopisov ne vračamo. S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER E3° 5 ■B ' n cV tuai ok! lli py Na podlagi analize o izpolnjevanju letošnjega družbenega načrta koprskega okraja smemo pričakovati, da bo do konca leta ne le izpolnjen, marveč tudi presežen V četrtek, 10. t. m., sta oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Koper oblirno in temeljito razpravljala o »polnitvi letošnjega okrajnega družbenega plana v prvih šestih mesecih, predsedstvo OI.O Koper je za to sejo izdalo več kot 100 strani obsegajoči Bilten, poln bogatega gradiva, iz katerega je razvidno, da je bil letošnji okrajni družbeni plan postavljen na realno osnovo. Pri njegovem izvajanju so se sicer ponekod pokazale nekatere pomanjkljivosti — objektivnega in subjektivnega značaja, — ki pa jih bo moč ob večjem prizadevanju delovn h kolektivov za izvajanje planskih nalog odstraniti v drugem polletju. Zato lahko že danes trdimo: letošnji okrajni družbeni plan br> presežen, Se več — ni nobenega dvoma, da ne bi petletni načrt gospodarskega razvoja koprskega okraja z nekoliko večjo prizadevnostjo kot doslej izpolnili že v šllrili letih, to je do konca leta 1060. Predsednik okraja Albin Dujc je odbornikom podal podrobno amiizo sedanjega gospodarskega stanja okraja in še posebej je opozoril na nekatere značilnosti izvajanja okrajnega družbenega plana. Poudaril je, da je družbeni bruto proizvod gospodarstva družbenega sektorja v letošnjih prvih šestih mesecih za 10.3 */« večji od lanskoletnega v prvem polletju. Se pravi, da je za skoraj 5 •/• prekoračil predvidevanja okrajnega družbenega plana. Razveseljivo je tudi, da se družbeni bruto proizvod in narodni dohodek posameznih panog gospodarstva razvijata več ali manj enakomerno in da nekatere gospodarske panoge dosegajo večjo realizacijo, kot je bilo predvideno v začetku leta. In čeprav so nekatera industrijska podjetja v prvem polletju prikazala neizpolnitev plana po fizičnem obsegu — to pa predvsem zato, ker bi> njihova proizvodnja stekli v polnem obsegu šele v drugi polovici leta — ni nevarnosti, da ne bi letos industrija dosegla tistih uspehov, lKrap«, ki je v soboto sama ujela kar dva vagona rib. Dober ulov so imeli tudi ri-oiči iz Rovinja in Poroča, čeprav S svečano sejo občinskih ljudskih odborov Koper in Buje se bo dne 20. septembra ob 9,30 uri začela združena spominska proslava obeh občin v Hrvojih—Ku-čibregu v počastitev 120 padlim v NOB na tem področju. -Mod padlimi borci so Slovenci, Hrvati in Italijan', zato bo simboliziral spomenik, ki ga bodo odkrili v nedeljo v Hrvojih, neraz-družno bratstvo, skovano v boju za napredne ideale človeštva. Pripravljalni odbor za proslavo vabi občinstvo, mladino, člane ZD, družbene organizacije in delovne kolektive, da se polnošte-vilno udeleže proslave. ___ Na kraj proslave bodo vozili Sluvnikovi avtobusi od 8. ure dalje z avtobusne postaje v Kopru. Cena enosmernega prevoza v Hrvoje je: iz Kopra din IGO. R-ržane 110, Kubeda 70. Gračišča 6(J, Butarije 50, Tribuie 40 in s Križišča Gradin (Kružič) 30 din. r- udeležbo mi tej medobčinski Ifoslavi počastimo spomin padlih y NOI5 in poglabljajmo bratstvo w enotnost med našimi narodi, k« na istrskem področju! Pripravljalni odbor V nadaljevanju svojih izvajanj jo predsednik OI.O Koper Albin Dujc omenil ustalitev delovne sile, kar jo pripisati uvajanju spremenjenega in izpopolnjenega načina delitve dohodka. Le-ta je vzpodbudno vplival na razširitev nagrajevanja po učinku, kot posledica nagrajevanja po postavkah novih tarifnih pravilnikov, odkrivanje rezerv pri izkoriščanju strojev in smotrnejše razporeditve delovne sile. Zato se je povečala produktivnost dela na enega zaposlenega za 10,2 '/t pri pokazateljih družbenega bruto proizvoda (planirana je na bila le za 9,2 •/.) in za 30.8 •/• pri pokazateljih narodnega dohodka, medtem ko je bila planirana le za 12,2 •/•. Zastoj v izvajanju plana je samo v realizaciji investicij, predvsem v kmetijstvu, gradbeništvu, obrtnih in komunalnih uslužnostnih dejavnostih in v prosvetni ter zdravstveni službi. To pa je v glavnem posledica nepravočasne priprave investicijske dokumentacije za objekte družbenega standarda in v pomanjkanju finančnih sredstev. Ce na kratko pregledamo vzroke povečanja družbenega bruto proizvoda v letošnjem letu za 19,3 •/« in narodnega dohodka za 11,-1 •/» napram realizaciji v prvem polletju lani, potem jih moramo iskati: 1. V ugodnejših razmerah na tržišču, ki so omogočile boljšo preskrbo s surovinami in blagom, v povečanju •kupno moči in povečanju zaposlitve, v povečanju turističnega prometa in v povečanju gospodarske aktivnosti, kar je nudilo ugodne pogoje za večji obseg proizvodnje, storitev ter blagovnega prometa; 2. V izpopolnjenem in vzpodbud-nejšem uveljavljanju novih tarifnih pravilnikov, čeprav bo njihova vrednost prišla bolj do veljave v drugem polletju tega leta: 3. V odpravi ozkih grl kot posledici znatnih investicijskih vlaganj, ki so prispevala izdaten delež za izboljšanje organizacije dela in vplivala na pocenitev proizvodnje ter povečanj« prt storilnosti dela. Le-ta se je namreč — računana z narodnim dohodkom na enega zaposlenega v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta — letos povečala za skoraj eno tretjino, delež družbenega bruto proizvoda na enega zaposlenega celo za več kot desetino. Porast produktivnosti dela je torej hitrejši, kot ga je predvideval letošnji družbeni plan okraja Koper, kar je brez dvoma posledica razširitve nagrajevanja po učinku dela. Tako se .ie odstotek del plačanih po njihovem učinku povišal v industriji od 28,5 na 31.7 v gradbeništvu od 8,7 na 31,4, v celotnem gospodarstvu pa od 26 na 33,8. To pa je za sedaj šele 50 •/• od nivoja novih tarifnih pravilnikov. Predsednik okraja Albin Dujc je nato podrobno analiziral dejavnost posameznih gospodarskih panog in še posebej prikazal nekatere vzroke, Ui vplivajo na nepravočasno izpolnjevanje okrajnega družbenega plana. Nato se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali številni odborniki in tudi republiški ljudski poslanec Ivan Regent, ki jo podal nekaj konkretnih predlogov za nadaljnje delo. Se posebej je opozoril odbornike, naj v prihodnje nudijo več pomoči kul-turno-prosvetnemu izobraževanju pre-(Nndalje vanje na 2. strani) Poletje je pri kraju — za slovo še spomin nanj z okna kmečke domačije na Krasu, kjer preprost šopek poljskih marjetic poživlja in harmonično dopolnjuje njen videz. Zdaj pa je na vrsti trgatev in dobra jesen bo napolnila s svpjimi plodovi gospodarska poslopja in druge prostore po naših vaseh, odi koder sc bodo po različnih poteh zlili tudi v domove po mestih in industrijskih središčih V ZOOM! ne tako bogatega kot izolski. Tako je bil prav pred koncem sezone ulova plave ribe bogato poplačan trud ribičev in jih je narava v teh dneh nagradila za ves poletni mnogokrat brezuspešni napor. V ponedeljek je podoredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič razpravljal z zastopniki Okrajne in zadružnih poslovnih zvez, občinskih ljudskih odborov, okrajnega Zavoda za pospeševanje kmetijstva, tržne in kmetijske inšpekcije ter Trgovinske zbornice za okraj Koper o problematiki intenzivne inšpekcije kmetijske proizvodnje ter o pripravah za preskrbo potrošnikov z zimnico. Razprava je bila v glavnem osredotočena v iskanje možnosti osi-guranja sredstev, s katerimi bi lahko izvedli široko zasnovan plan prihodnjega razvoja kmetijstva. Izdelani in tudi že potrjeni so številni elaborati, ki terjajo 4 milijarde 123 millijonov i p dinarjev investicij, predvsem za hidro in aglomeracijo, za povečanje števila goveje živine za več tisoč glav, nadalje za ureditev sadovnjakov, vinogradov in za intenzivnejše vrtnarstvo. Potrebno bo le. da občine, okraj in tudi republika zberejo v čimkrajšem času 838 milijonov dinarjev, ker bo razliko krila zveza iz svojih kreditnih skladov. Ko bo ta plan bližnjega razvoja kmetijstva realiziran, s'e bo kmetijska proizvodnja povečala najmanj za štirikrat, živinoreja pa skoraj petkratno. Ker kaže, da bo letošnji pridelek kmetijstva zadovoljiv, je moč pričakovati zmerne cene zimni-ce, seveda le, če bodo podjetja za GLAS O NAŠEM PRISTANIŠČU SE SIRI PO SVETU preskrbo prebivalstva in posebej še trgovina na drobno znale pravilno organizirati preskrbo. Velja naj načelo, da bi vso skrb za pripravo zimnice prevzela trgovska mreža, ki pri tem ne bi iskala posebnih dobičkov, ter da bi letos odpadlo zbiranje zimnice preko sindikalnih podružnic. Odkupne cene letos ne bodo določene, pač pa se bodo prosto formirale s tem, da bodo tisti kmetovalci, ki so sklenili pogodbe za odkup kmetijskih pridelkov, bolje plačani. O podrobnostih poteka letošnjega odkupa in o osnovnih odkupnih, kakor tudi maloprodajnih cenah ter o splošnih načinih izvedbe preskrbe potrošnikov z zimnico, pa bo govora na bližnjem sestanku zastopnikov pre-skrbovalnih podjetij in trgovine. Izjava indonezijskega veleposlanika v Jugoslaviji Soedarsona ob njegovem obisku v Ljubljani Veleposlanik republike Indonezije je 11. septembra obiskal Ljubljano, kjer ga je sprejel predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, nato pa je bil na obisku še pri predsedniku Izvršnega sveta LS LRS Borisu Kraigherju in podpredsedniku OLO Ljubljana Janezu Pirnatu. Veleposlan'l; Soedarsono je oli tej priložnosti dal posebno izjavo za javnost, v kateri je govoril o političnih, zlasti pa gospodarskih stikih med Indonezijo in Jugoslavijo. Ko je govoril o blagovni zamenjavi med naš:ma dvema deželama, je poudaril, da že zdaj Indonezija izvaža v našo državo in Evropo svoje blago preko reškega pristanišča, v bodočnosti ;>a ga bo tudi preko Kopra. Novemu koprskemu tovornemu pristanišču, čigar glas se počasi, a vztrajno širi daleč po svetu, se Mizarstvo v Butovljah v novih prostorih Minuli teden s'e je vselil v nove prostore v lepem poslopju pri železniški postaji kolektiv mizarskega podjetja v Dutovliah na Krasu. Nova stavba stoji že nekaj let, vendar je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli še popolnoma dokončati in opremiti. torej obeta dovolj dela, kakor hitro bo kolikor toliko usposobljeno za opravljanje svoje velite funkcije. To dejstvo vedno znova imperativno postavlja pred nas vsa nerešena vprašanja s tem v zve- zi; postopno dograditev pristanišča in ureditev njegove funkcionalnosti, to je skladišč in naprav za manipulacijo s tovorom, ter ne na zadnjem mestu vprašanje železnice do Kopra. lil V nedeljo, dve minuti po 22. uri, je sovjetska kozmična raketa »Strela«, ki so jo izstrelili v soboto, pristala na Mesecu. Prvič v zgodovini človeštva je bila torej vzpostavljena zveza med Mesecem in Zemljo m ta prva kozmična raketa je po 370.000 km dolgi poti skozi vesolje pripeljala na Mesec zastavice z grbom Sovjetske zveze in z napisom: > Zveza sovjetskih socialističnih republik, septembra 1959. leta«. Ta izstrelitev je brez dvoma eden izmed največjih uspehov znanosti in tehnike in z njim je odprto novo poglavje v raziskovanju vesoljskega prostora. Sovjetska ko-z.miena raketa »Strela«: je brez goriva tehtala 1511 kg. V njej so bile znanstvene naprave za pro-učevanie raketnega polja m'ed Zemljo in Mesecem, za proučevanje sevanja, kozmičnega prahu, meteoritov itd. Do pristanka na Mesecu je sproti oddajala poročila, ki bodo bogato služila hitrejšemu razvoju znanosti in tehnike REPUBLIŠKA RAZSTAVA »4 0 LET K P J« V KOPRU V dneh od 21, septembra do vključno 4. oktobra bo v prostorih Okrajnega muzeja v Kopru velika republiška razstava »10 let KPJ«. Otvoritev razstave bo v ponedeljek ob 18. uri, nato pa bo odprta vsak dan od 7. do 18. ure. Delovni kolektivi, šole in posamezniki — oglejte si razstavo o zgodovini naše revolucije in njene nositeljice ZKJ, Razstava bo v našem okraju samo v Kopru, zato priporočamo njen obisk tudi prebivalcem drugih občin. PROGRAM proslave 15, obletnice I. pokrajinske konfcrence AFŽ in ZSM r,a Slovensko Primorje 19. in 20. septembra v Sljaku Sobota, 19. septembra: ob 17.00 slovesno zborovanje mladincev in mladink, ob 19.00 predvajanje filma »Štiri desetletja«, ob 21,00 družabna prireditev ob tabornem ognju — igra orkester »Veseli veter« iz Sežane. Nedelja, 20. septembra: ob 8.00 strelske tekme lovskih in strelskih družin, ob 9.00 gorske ocenjevalne vožnje z motorji vseh kategorij — cilj v Stjaku, ob 11.00 slavnostno zhorovanjc, na katerem bo govoril podpredsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Jožo Vilfan, po zborovanju nastop moškega pevskega zbora »Bojan« iz IJornberka ter godbe na pihala iz Divače, ob 15.00 koncert ansambla »Zadovoljni Kranjci« iz i jubljane. S o d e 1 u j e j o : Branka Strgar, Božo Grošelj in humorist Marjan Marine-Boris. Po koncertu prosta zabava s plesom, Igrajo »Zadovoljni Kranjci.« PREVOZ Z ŽELEZNIŠKE POSTAJE ŠTANJEL JF. ZAC.OTOVI.JEN. "v3 n n ú Američani nočejo zaostajati Čim je bilo sporočeno, da je Sovjetska zveza izstrelila koz-mično raketo na Mesec, je prišla iz ameriškega vojaškega oporišča v Cape Canaveralu vest, da bodo med 2, in 15. oktobrom tudi Američani izstrelili podobno raketo. Za ta rok so se odločili zato, ker bo takrat Mesec najbliže Zemlji. Satelit bodo izstrelili-s štiristopenjsko raketo tipa »At-las-Able«. Hruščev v Ameriki V sredo je prispel na vojaško letališče Andrews pri "VVashingto-nu s turboreaktivnim štirimotor-nim letalom TU-114 predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev na 13-dnevni uradni obisk Združenim državam Amerike. Na letališču so njega in njegovo spremstvo, v katerem so njegova žena Nina Petrovna, hčerki Rada in Julija ter sin Serge j, dalje sovjetski zunanji minister Gromiko, predsednik komiteja za kulturne stike s tujino Zukov, načelnik HONOLULU: Združene države Amerike bodo na osnovi sporazuma o vojaški pomoči dobavile Italiji še eno podmornico in tako bo število ladij ameriškega izvora, ki jih ima sedaj italijanska vojna mornarica doseglo skupaj G5 — 5 rušilcev, 3 podmornice, 38 iskalcev min in 20 torpednih čolnov. BONN: Po desetih letih je v nedeljo potekel mandat predsedniku Zvezne republike Nemčije Theodora Heussu, ki je bil leta 19-19 izvoljen kot kandidat liberalne svobodno-demokratske stranke s podporo vrste drugih strank, medtem ko je novi predsednik Hein-rleh LUbke član krščanslco-demo-kratske unije. NAIROBI: V Mošiju v Taganji-ki je bila te dni konferenca vse-ameriškega osvobodilnega gibanja za vzhodno in osrednjo Afriko. Zaključna resolucija zahteva ukinitev izjemnega stanja v Njasi, razrešitev guvernerja Roberta Armitagea in ukinitev prepovedi delovanja afriškega kongresa Nja-se, katerega člani so zaprti. LONDON: Letalska družba TWA bo novembra odprla redno letalsko progo London—New York, na kateri bodo brez vmesnega pristanka letela reakcijska letala »Boeing-707«, ki lahko vkrcajo 134 potnikov. Polet bo trajal iz Londona v New York sedem ur in pol, nazaj pa le šest ur in 25 minut. PARIZ: V avgustu se je močno dvignil izvoz iz Francije ter je bil za 10 % večji od uvoza. Vrednost izvoženega blaga je presegla 147 milijard frankov. BONN: Za 26. september je napovedan pohod 70 tisoč rudarjev v Bonn, kjer bodo protestirali v imenu 250 tisoč sodelavcev proti skleou o zaprtju nekaterih zahod-nonemških rudnikov in odpustitvi več deset tisoč delavcev. Predvideno je namreč, da bi zaprli 12 do 15 rudnikov, ki imajo letno zmogljivost od G do 60 milijonov ton premoga. ŽENEVA: Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo je sporočila, da največ sladkorja porabijo v Islandiji, izredno velika potrošnja pa je tudi na Danskem in v Veliki Britaniji. Vsak Islandec poje letno okrog 00 kg sladkorja. TUNIS: Zaradi trenj, ki §e vedno vladajo med ZAR in Tunizijo, noče slednja sodelovati v Arabski ligi, čeprav je pred mesecem kazalo, da se bo le odločila za enotno politiko svobodnih afriških in arabskih držav. Cape Canaveral: V ameriškem vojaškem oporišču Cape Canaveral so te dni izstrelili raketo »Thore«, ki nosi s seboj 16 milimetrsko filmsko kamero. Iz višine 480 kilometrov bo posnela Zemljo. Kaj je z bankovci po 10 in 20 din ■ Zadnji čas celo po naših gostinskih in trgovskih lokalih zavračajo bankovce po 10 in 20 dinarjev, češ da niso več veljavni. Vendar pa temu ni tako. V rednem denarnem obtoku so kot veljavno plačilno sredstvo še do 1, oktobra, nato pa jih bo do 1. januarja 1960 moč zamenjati pri vseh podružnicah Narodne banke FLRJ. Prav pa bi bilo, če bi gostinci in trgovci sprejete bankovce omenjene vrednosti zadrževali in jih predajali banki, ki jih zadrži, da ne pridejo več v obtok. Tako bo predaja poenostavljena in ne bo treba po 1. oktobru 1959 zasebnikom menjavati tega denarja v bankah. centralne direkcije za atomsko energijo Jemeljanov, književnik Mihail Šolohov ter številni visoki državni funkcionarji, sprejeli predsednik Eisenhower s soprogo, zunanji minister ZDA 1-Ierter, predstavnik ZDA pri OZN Cabot Lodge, ki bo Hruščeva spremljal na potovanju po Ameriki kot osebni predstavnik Eisenhowerja ter mnogi zastopniki ameriškega političnega in javnega življenja. Ze v sredo zvečer sta imela oba predsednika prvi državniški razgovor. Hruščev bo obiskal tudi New York, Los Angeles, San Francisco, Pittsburg in še druga ameriška mesta, da se- bo kar najbolje seznanil z delom . ameriškega ljudstva in načinom njegovega življenja. Obiskal bo več tovarn, farm in znanstvenih ter kulturnih ustanov. Razprava bo o razorožitvi Istočasno, ko sta začela prvi razgovor Hruščev in Eisenhower, se je v sredo zvečer začelo v New Yorku 14. redno zasedanje Generalne skupščine OZN. Prisostvuje mu 82 delegacij držav-članic. Trajalo bo tri mesece in bo posvečeno obravnavanju ra-zorožitvenih vprašanj, svetovni gospodarski problematiki ter rešitvi alžirskega vprašanja. Pred rednim delom so šefi nekaterih držav govorili o trenutnih perečih političnih težavah v svetu. ZAOSTRENI ODNOSI MED INDIJO IN KITAJSKO Kriza, ki je nastala v odnosih med Indijo in Kitajsko zaradi meja, se vfedno bolj zaostruje. Kljub pomirjevalnim iziavam indijskega premiera Nehruja, ki je ostro zavrnil parlamentarno opozicijo, ker zahteva skrajno nepo-pustljivost, kljub njegovim izjavam, da meja med Tibetom in Indijo, to se pravi zdaj med Indijo in Kitajsko, na nekaterih mestih res ni jasno začrtana in se je treba o njej pogovoriti, pa so na Kitajskem sprožili ogromno kampanjo, v kateri Indiji očitajo agresivne namene, hkrati pa ji grozijo s svojimi 650 milijoni prebivalcev. Zahtevajo takojšen umik indijskih čet s kakih 80 tisoč štiri jaških km obmejnega ozemlja, ker po lastnih izjavah sploh ne priznajo tako imenovane Mc Mahonove linije, kjer je doslej že toliko let potekala meja. Kljub vsemu pa menijo poli-tičini opazovalci v Pekingu, da je visoka temperatura v kitajskih časopisih le začasna in da so uradni krogi naklonjeni pogajanjem za ureditev tega spora. (Nadaljevanje s 1. strani) bivalcev našega okraja in gradnji komunalnih naprav. Predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, odbornik Franc Klobučar, jo nanizal podatke, ki dokazujejo, kako pomembno je nagrajevanje po učinku dela za dosego večje proizvodnje, kakor tudi za razvijanje čuta odgovornosti za izpolnjevanje planskih nalog. Priporočal je, naj hi vodstva podjetij sproti Izdelovala analize izpolnjevanja planov, ker le tako bo moč ob pravem času odstranili vse kritične postavke njihovih izvajanj, nejal je tudi, da novi tarifni pravilniki ukinjajo mezdne odnose, ki so nasprotni težnjam socializma, pač pa ostvarjajo takšne DELAVSKEGA GIBANJA IN KP JUGOSLAVIJE 21. septembra 1919 je bilo na drugi meddeželni konferenci Jugoslovanske socialdemokratske stranke za Julijsko krajino v Trstu sklenjeno, da se bodo organizacije slovenskega delavskega gibanja priključile KP Italije. 24. septembra 1920 so fašisti prvič podtaknili ogenj v Delavskem domu v Trstu. I. septembra 1922 je izšel prvi časopis slovenske delavske mladine »Proleterska mladina«, ki je izhajal do oktobra 1923, ko je bil prepovedan. II. septembra 1927 so na volitvah v Narodno skupščino Jugoslavije dobili komunisti, čeprav so delovali v ilegali, več glasov kakor socialistične stranke. 6. septembra 1930 so bili v Bazovici pri Trstu ustreljeni Franc Marušič, Zvonimir Miloš, Ferdinand Bidovec in Fr. Valenčič. Septembra leta 1934 je bila v Goričanah pri Medvodah IV. pokrajinska partijska konferenca, ki ji je prisostvoval tudi Josip Broz-Tito. 1. septembra 1935 so bile v Ljutomeru prve dobro organizirane demonstracije Ljudske fronte pod vodstvom KPJ in v katerih je sodelovalo tudi veliko število kmetov. Orožniki so napadli demonstrante in ustrelili Alojza Mavrica. Sledile so številne aretacije naprednih domačinov. 16. septembra 1941 se je na III. plenumu OF Slovenije konstituiral Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOS). 20. septembra 1943 so se začele volitve u Zbor odposlancev slovenskega naroda, ki je zasedal med 1. in 3. oktobrom■ v Kočevju. Od 26. septembra dalje pa so bile na osvobojenem ozemlju prve volitve v terenske, okrajne in okrožne odbore Zveze slovenske mladine. odnose, ki so vzpodbudni za delavca zato, ker ga nagrajujejo po dejanskem učinku Izvršenega dela. Odbornik Marko Ralner je med drugim obravnaval sodelovanje med gospodarskimi podjetji, ki za sedaj še ni zadovoljivo. Sn namreč številne možnosti, da bi sorodne organizacije delovale v najtesnejšem sodelovanju in bi lahko dosegle takšne uspehe kooperacijo, kot sta jih letošnjo poletje Gostinsko podjetje Turist Anuirán in avtoprevozniško podjetje Slavni k. da sta danes oba kooperanta zadovoljna tako, kot so bili več ali manj potrošniki sami. Mnogo govora je bilo tudi o temeljitem proučevanju vlaganja in koriščenja investicij v kmetijstvo in v kmetijsko predelovalne obrate, ki bodo v prihodnje odigrali pomembno gospodarsko vlogo predvsem na obalnem področju. Odborniki so v razpravi seznanili oba zbora o nekaterih važnejših problemih v posameznih občinah glede izvajanja občinskih družbenih planor in so pri tem prikazali vrsto možnosti, da bi koprski okraj zaključil — razen v investicijah — sedanjo petletko do konca prihodnjega leta. Oba zbora sta po tej osrednji točki dnevnega reda sprejela več odlokoT o najetju okrajnih investicijskih posojil za izgradnjo severne operativne obale v Kopru in za odkup stanovanj za uslužbence okrajnih uradov ič zavodov, za prevzem poroštva za kratkoročna in dolgoročna investicijska posojila nekaterih podjetij in na skupni seji sta imenovala na vodilna mesta prosvetnih ustanov nove direktorje in upravitelje. ifljl ¥ V Portorožu bosta še ta mesec dve pomembni zasedanji. V dneh 21., 22. in 23. septembra bo v Obvestil© Komasacijska komisija pri občinskem ljudskem odboru Koper obvešča vse udeležence komasacije na območju badaševiške doline (Vanganel-ske doline), da bodo razgrnjeni elaborati o cenitvi zemljišč in kultur za katastrske občine Lazaret in Mare-zige v 1. Zadružnemu domu v Vanganelu za naslednje kraje; Vanganel, Monli-njan, Marezige, Mali in Veliki Cen-tur, Centurske dolne, Bonirii, Cerej, Ubald. Hliban, Manžan, Triban, Babici, Potok, Sabadini, Bržani in Tomaževo od 17. 9. 1959 do 21. 9. 1959. 2. Na sedežu komasacijske komisije v Kopru — Kidričeva 1 za naslednjo kraje: Koper, Semedela, Skocjan, Šmarje, Salara, Nigrinjan, Bosama-lin itd. od 22. 9. 1959 dalje. Strokovnjak, ki bo tolmačil prizadetim v elaboratu zbrane podatke, bo na razpolago zgoraj označene dneve od 8. do 13. ure. Vsi udeleženci komasacije, to so: lastniki, skupni pooblaščenci za vro-itve, začasni zastopniki in začasni skrbniki bodo ciooili pismen poziv s točno določenim dnevom, uro in krajem razgrnitve. Vsi uueteženci komasacije imajo pravico, da v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled prijavijo pri komasacijski komisiji svoje ugovore in pripombe v smislu 13. člena Uredbe za izvrševanje zakona o komasaciji kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 33/58). »Ljudskem domu« zasedanje mešane avstrijsko-jugoslovanske komisije za turistični avtobusni promet. Med drugim bodo na tem. zasedanju razpravljali o možnosti podaljšanja obratujočih avtobusnih prog, ki vežejo koprsko področje s Koroško do Celovca in Beljaka, ter s Štajersko do Gradca, do Salzburga oziroma do Dunaja. Razpravljali bodo tudi o novih avtobusnih zvezah, katerih uvedbo predlagajo za sezono 1960. V petek, 25. septembra pa se začne v istih prostorih v Portorožu dvodnevno zasedanje predstavnikov jugoslovanskih podjetij za obalno plovbo ter pristojnih oblastnih forumov o problemih obalno plovbe. Kakor znano, je obalna plovba vzdolž celotn.--n;;še obale v glavnin turističnih mesecih močno pomanjkljiva. Aman: v Jordaniji bodo v kratkem dogradili 50 km dolg naftovod, kt bo povezan z velikim naftovodom, po katerem pošiljajo-nafto iz Saudske Arabije do libanonskega pristanišča Salda Ker gre 250 km tega naftovoda čez jordansko ozemlje, ima Jordan pravico dobiti vsako leto 200 tisoč ton surove nafte in po novem naftovodu jo bodo pošiljali v rafinerijo nafte v Zerkl. Posebna delegacija, v kateri so bili razni predstavniki gospodarskih krogov in ustanov iz Trsta, je obiskala pred dnevi Dunajski velesejem. Delegacija, ki jo je vodil tržaški župan, je ob tej priložnosti navezala stike z avstrijskimi predstavniki trgovine in industrije, da bi pritegnila njihovo zanimanje za Trst ter za tranzit avstrijskega blaga skozi tržaško pristanišče. * * « Delavci in uslužbenci čistilnice nafte »Esso Standarcl-i so zelo zaskrbljeni, ker namerava vodstvo podjetja izvesti njegovo likvidacijo. Podjetje je namreč že odpustilo nekaj delovne sile, nekatere uslužbence pa bo premestilo v Genovo. Vodstvo pod- OB PROTITUBERKULOZNEM TEDNU OD 13. DO 19. SEPTEMBRA 1959 Se pred tridesetimi leti je na področju današnjega koprskega okraja umiralo letno 200 do 250 oseb za pljučno tuberkulozo, medtem ko jih danes umre le še okrog 25. Za tuberkulozo so umirale cele družine. Tedaj je namreč pomenilo oboleli za tuberkulozo skoraj 70 % — umreti. Siccr ljudje še zelo pogosto obolevajo za tuberkulozo, vendar je danes zazdra-vitev neprimerno hitrejša, boljša in trajnejša kot nekdaj. Umiranje za tuberkulozo je zelo padlo v otroški, pubertetni in kasnejši produktivni dobi življenja, porastlo pa je v starosti. Za tuberkulozo jih največ umre med 50. in G0. letom in to predvsem kmečko prebivalstvo. Kmetje še vedno zelo kasno prihajajo v dispanzer, kljub brezplačnemu zdravljenju no ostanejo dovolj dolgo v sana-torlju, temveč odhajajo predčasno domov. Prehod iz bolnice k težkem fizičnem delu je tako velik, da mnogi od njih že v kratkem času ponovno ohole. Pri obolevanju pa še ne opazimo lako naglega upadanja. Število novih odkritih tuberkuloznih bolnikov jo v zadnjih desetih letih skorajda enako, Otroška tuberkuloza pa je iz leta v leto v upadanju. Za razliko od prvih povojnih let ne odkrivamo pri novih bolnikih težkih in napredujočih oblik pljučne tuberkuloze. Tu se kaže uspeli zdravstvene službe, da bi odkrili člmzgodncjša obolenja in smo to dosegli s pojačeno dizpanzersko patronažno službo in fluorografskl-mi akcijami. Največ bolnikov odkrivamo v starosti med 20. in 30. letom In pri starejših osebah med 50. In 60. letom. Najpogosteje pa obolevajo za tuberkulozo delavci in njihovi člani. V obmorskem predelu okraja opazimo večje obolevanje pri novonase-ljenem prebivalstvu, kot pri domačinih in to predvsem v mestih, kjer jo zaradi prenaseljenosti in težjih stanovanjskih prilik neposredni kontakt s tuberkuloznimi bolniki lažji in pogostejši. Dalje nov način dela, prehrana, aklimatizacija na obmorsko klimo, preutrujevanje, začetne ekonomske težave mladega novonaselje-nega prebivalstva, od katerega si je večji del šele pričel ustvarjati življenjske pogoje. Vse to se je negativno odražalo na kondicijah in delovni sposobnosti, kakor tudi na obolevanju prebivalstva. Kot smo že omenili je umiranje za tuberkulozo iz leta v leto v upadanju, medtem ko je število novih obolenj iz leta v leto približno enako, popolnoma ozdravi nekaj bolnikov, So več pa jih ostane kronično bolnih in ¡z leta v leto povečujejo število tuberkuloznih bolnikov. Včasih poteče vsa življenjska doba, pa se tuberkulozno obolenje pri zazdravljenem bolniku ne povrne, toda v mnogih primerih Je zazdravitev le kratkotrajna. Saj nam podatki naših bolnic govore, da se 33 »/o do 40 'It tuberkuloznih bolnikov zaradi poslabšanja stanja ponovno vrača v bolnice. Naša osnovna naloga Je, kako bi občutno zmanjšali število ponovnih obolenj. Ob pravilni zaposlitvi bi se zazdravljeni bolniki veliko redkeje vračali v bolnico. Družba mora preskrbeti in tudi zagotoviti živečim tuberkuloznim bolnikom take življenjsko pogoje, da ne bodo ponovno obolevali. Ko tuberkuloznega zazdravljenega odpustimo iz bolnice, se šele prično naloge predvsem naših socialnih organov in organizacije Rdečega križa. Da je naloga nas vseh res velika, nam povedo podatki, da je med upokojenci v starosti od 20 do -lo let kar 70 % upokojenih zaradi posledic tuberkuloze. Poleg ureditve ekonomskih prilik pravilne zaposlitve delovnih invalidov pa jo izredne važnosti pravilen odnos nas vseh do njih, tako, da ne bomo pri njih povečali občutek manjvrednosti. Pri teh bolnikih je dostikrat bolj alterirano njih duševno stanje kot pa je sama telesna invalidnost. Zagotoviti jim moramo duševno zdravje vrniti jim zavest, da so enakovredni člani družbe. Sekcije za borbo proti tuberkulozi pri Rdečem križu ne smejo bili samo karitativni organi, temveč morajo konkretno proučevati probleme tuberkuloze na svojih območjih, individualno analizirati vzroke novih obolenj in proučevati socialne vplive in pogoje, v katerih žive ti zazdravljeni bolniki. Zanimati se, če vsak bolnik uživa vso socialno zaščito, ki jo zagotavlja naša napredna zakonodaja. Ali so delovni pogoji primerni za bolnika z zmanjšano delovno sposobnostjo? Ali smo izkoristili vse možnosti, da bi bolnikom tudi doma omogočili najuspešnejše zdravljenje? Uspeli pa bomo v tem le, če se naporom socialnih in zdravstvenih delavcev pridružimo prav vsi. S tem bomo dokazali, da pravilno cenimo napore naše socialistične družbe v skrbi za dobrobit slehernega človeka. DR. IVAN KASTELIC jetja je tudi že opustilo svoj prvotni namen razširitve in modernizacije čistilnih naprav. * • * Ustanova za turizem je pred dnevi objavila podatke o tujskem prometu v letošnjih prvih šestih mesecih, \i. katerih je razvidno, da se tuji turisti le malo časa zadržujejo v Trstu. V prvem polletju je bilo izmed ino-zemcev največ Jugoslovanov — 9202-medtem ko je bilo Avstrijcev 417oi V teh številkah ni zajeto število Jugoslovanov, koristnikov propustnic maloobmejnega prometa. * * * Vladni generalni komisar je znatno skrčil vladni prispevek za kritje primanjkljaja tržaške občinske uprave. Kakor lani, bo tudi letos država prispevala 1328 milijonov lir. » * # V okviru priprav za kongres demo-kristjanske stranke je v soboto govoril v Trstu vsedržavni tajnik stranke Moro ter zagovarjal linijo centralizma. • * • Kmečka zveza je te dni protestirala, ker so bili imenovani v občinsko komisijo za pregled seznamov kmetovalcev, ki pridejo v poštev za boln-sko blagajno, samo predstavniki de- mokristjanske kmečke organizacije. * * * V_ nedeljo popoldne bo Prosvetno društvo »Rade Pregarc« priredilo v Piščancih nad Rojanom kmečko slavje, za katerega vlada veliko zanimanje. O PORAVNALNIH SVETIH V članku »o poravnalnih svetih«, ki je bil objavljen v zadnji številki Slovenskega Jadrana, se mora zadnji odstavek glasiti takole: V Kopru Je bilo v tej smeri prav tako ze vse pokrenjeno, da se ustanovi ta družbeni organ in je o tem razpravljalo predsedstvo občinskega odbora SZDL na svoji zadnji seji. Sklenjeno je bilo, da se pokrene vse, kar je potrebno za takojšnjo ustanovitev poravnalnih svetov za območje krajevnega urada Gradin in Gračišče, nato pa še na območju ostalih petih krajevnih uradov in na območju stanovanjske skupnosti, ko bo občinski ljudski odbor na seji obeh zborov sprejel odlok o določitvi krajevnega območja. Želeti je čimprejšnjo ustanovitev tega organa, ki bo prvenstveno v pomoč državljanom in obenem razbremenitev sodišča, katero je prekomerno obremenjeno predvsem z manjšimi spori. Urejuje uredniški odbor — Glavni I» odgovorni urednik Rastko Bradaikja — Tiska tiskarna CZP Primorski »isk rezultati dela gospodarskih organizacij piranske občine v prvih osmih mesecih ^"SP □ a Tj SC? 111°! W Silili !iiJ tjJiU "fk if^v^n t, R U I TI Uk ji Kaže, da bodo nekateri dobri delovni kolektivi izpolnili perspektivni petletni plan že do konca leta 1960 — sc pravi v štirih letih Te fini so posamezni sveti nato (v četrtek 17. sept.) pa še ObLO pretresli rezultate dela podjetij v letošnjih osmih mesecih. Zbrani podatki kažejo, da je bil postavljeni družbeni plan, iti znaša za letos skoraj 7 in četrt, milijarde din celotnega dohodka, realiziran s skoraj G7 °/o, torej popolnoma v redu. V lanskem letu je bila v istem času dosežena približno 11 °/i nižja realizacija. Pri tem je treba upoštevati — kot je razvidno tudi iz naslednjih podatkov — da so nekatere panoge gospodarstva, n. pr. pomorski promet, v hudi krizi tudi drugod po svetu. V industriji je bil plan izpolnjen že 73 'It. Najlepše uspehe je .pokazala ladjedelnica, ki bo, kot vse kaže, "močno presegla plan. Tudi rudnik Sečovlje, lci še vedno občuti posledice nesreče pred leti, je že uresničil nad 70 c/a svojega plana. Medtem ko je lani dal v prvih sedmih mesecih 4.030 ton premoga, ga je letos v istem obdobju dal že skoraj 10.000 ton. Nasprotno pa je neugodno vreme precej zavrlo izvajanje plana v solinah. V redu izpolnjuje plan tovarna mila »Jadranka«, ki je letos v sedmih mesecih izdelala 1,600 ton raznih artiklov, lani pa v istem obdobju samo 1.346 ton. Kljub temu uspehu gleda ■delovni kolektiv tovarne s skrbjo na naraščajočo konkurenčno borbo mi-larskih podjetij za tržišče. Kmetijstvo .le izpolnilo letni plan v osmih mesecih nad 83 "/o. Lahko pa rečemo, da ta rezultat ni nič posebnega. kajti plan je bil v kmetijstvu postavljen zelo nizko. v prihodnjem letu, ko bo že mogoče pričakovati rezultate vseh številnih akcij, ki so bile izvedene, so v teku ali bodo šele Izvedene za izboljšanje kmetijstva, bo vsekakor treba postaviti tudi višji plan. Visoko doseganje plana finančne realizacije mora biti odraz visoke storilnosti, ne pa — kot je zdaj več- krat primer — visokih cen. Tako vidimo, da je Kmetijska zadruga Lucija, ki je poskušala obdržati lanske cene poljskim pridelkom, ostala precej pod predvideno realizacijo. V razpravah o problemih kmetijstva se je izkazalo tudi, da pripojitev podjetja »Ribič» k podjetju »Riba« Izola ni dobro izvedljiva in da je zato potrebno podjetje »Ribič« v celoti likvidirati. V prometu je bil plan dosežen kljub temu, da tudi podjetje »Splošna plovba« občuti budo krizo, ki vlada v pomorstvu. Podjetje se ima zahvalili predvsem svoji dobri organizaciji in znani solidnosti, nekaj pa tudi povečani tonaži svojega ladjevja, da je pripeljalo letos za 18 'h več blaga kot lani v istem obdobju. Trgovini je promet v glavnih turističnih mesecih pripomogel, da je precej prekoračila plan. Prav tako ga je močno prekoračilo gostinstvo. V osmih mesecih je že bilo prekoračeno lansko število nočitev, ki je veljalo za rekordno, za skoraj 23 "It, nočitev inozemskih gostov pa celo za 63 °/o. Vse kaže, da bo piranska občina že letos presegla petletni plan nočitev Inozemskih gostov. Najbolje je bil ves čas zaseden hotel »Central« s svojimi depandansami, mnogo več gostov in nočitev kot lani pa je imelo tudi podjetje »Hotel Palače«. Pač pa je imel letos manj gostov in nočitev hotel »Metropol«, kar gre na račun njegove bivše depandanse, hotela »Jezero« v Fijesu, ki je bil preurejen v počitniški dom tovarne »Ti-skanina« iz Kranja. V obrti, ki je tudi presegla plan, so med najuspešnejšimi »Modno kro-jaštvo« Piran, »Zlatarstvo«, Piran, »Čevljarska ortopedska delavnica« in predvsem izdelovalnlea oranžad in drugih sokov »Sok«. Visoko jo presegla plan tudi komu- nalna dejavnost, kamor spadata podjetji »Pekarna in slaščičarna« in »Ki-nopodjetje«. Taki rezultati in primerjava s postavkami petletnega plana so dali povod razpravam o tem, da bi bilo morda mogoče petletni jjlan izpolniti že do konca prihodnjega leta In ne šele do konca leta 1SG1. V mnogih gospodarskih panogah, kot n. pr. v gostinstvu, obrti, komunalni dejavnosti in v posameznih strokah bo to brez dvoma mogoče. Na vsak način pa so že sedaj obravnavani rezultati pokazali, da bo letošnji plan ne samo dosežen, temveč precej presežen. Sveti so priporočili gospodarskim organizacijam, ki spadajo v njihovo pristojnost, naj poiščejo še preostalo skrite rezerve, da bodo kolektivi piranske občine s skupnimi prizadevanji v resnici izpolnili petletni plan že v štirih letih. Jule Lenassi Mri y M&Mmmm m m 'Mi ffisii w» i Bit m ■ lf mmi. m "-'Mm&r ,. I p ■mM a m w ..............., y P- np J\ .^M^mmm mmmmmm^mm-* imiiMiir^ IfPP»^ 'MM Spet obrodile trte so grozdje nam sladko... oo posvetovanja o izvajanju družbenega plana o n _ _ V o o Predsedstvo Občinskega ljudskega odbora Koper je po zadnji seji obeh zborov, ki sta razpravljala o izvajanju letošnjega občinskega družbenega plana sklicalo v tem tednu konference, na katerih so predstavniki posameznih gospodarskih panog tolmačili trenutno gospodarsko stanje podjetij in skupno proučili možnosti boljšega izpolnjevanja planskih nalog v drugi polovici leta. Prvi so se minuli petek sešli kmetijci in njihov sestanek je vodil predsednik občine Miran Ber-iok, medtem ko je .podpredsednik Marko Rainer v krajšem poročilu prikazal trenutno izvajanje .plana kmetijstva. Uvodoma je pozval zastopnike kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev s področja koprske občine na disciplino pri uresničevanju obvez, ki jih imajo kmetijske gospodarske organizacije do skupnosti na osnovi letošnjega občinskega družbenega plana. Navedel je podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je zadruga v Bertokih ostvarila celotni dohodek v prvem polletju v višini 44 "/o, KZ Gračišče ga je kljub izredno težkim pogojem, v katerih deluje, dosegla s 40,5 °/o. KZ Šmarje z 38 %, KZ Marezige s 34,8 %, KZ Koper s 30 in KZ Pobegi-Cezarji le s 27,9 °/o. Osnovni vzrok nezadovoljivi izpolnitvi plana v prvem polletju je iskali v letošnjem kasnejšem dozorevanju zgodnjih kmetijskih pridelkov ter v tem, da kmetijske zadruge posvečajo premalo po-eornosti komercialni službi, kakor tudi v prešibki povezavi s poslovno zvezo. V prihodnje bo potrebno odstraniti tudi nezdrave odnose, ki vladajo med zadrugami in preskrbovalnimi podjetji, ker ta rada uveljavljajo na tržišču monopolistične tendenc'e s formiranjem visokih cen, ki so zadrugam onemogočile .plasiranje blaga neposrednim potrošnikom, če so hotele obdržati z njimi nadaljnje poslovne stike. Bili so tudi primeri, da zadruge niso zavzele enotnega stališča do proizvajalcev in se niso držale sklepov, ki so jih vezali na pogodbeno sodelovanje z individualnimi proizvajalci. Na tem posvetovanju so proučili tudi potek odkupa in ugotovili so, da je sicer dosegel večji obseg kot v preteklih letih, da pa je bila manjša finančna rea- NOVA NAHAJALIŠČA AZBESTA SO ODKRILI V OKOLICI KOSOVSKE MITROVICE. Do sedaj raziskane rezerve cenijo strokovnjaki na 5,5 milijona ton. Ugotovili so, da je ruda zelo dobra In jo bodo lahko uporabljali tu-al v tekstilni industrija. lizacija, kar je posledica znižanja cen nekaterim kmetijskim pridelkom. Udeleženci posvetovanja so nato razpravljali o načinih nadaljnjega utrjevanja pogodbene proizvodnje in kooperacije m'ed kmetijskimi zadrugami ter individualnimi proizvajalci, kjer nastopata oba partnerja z določenimi obveznostmi pri skunnem izvajanju načrtov socialističnega kmetijskega gospodarstva. Ob zaključku so zastopniki KZ in kmetijskih posestev predlagali, naj bi bili podobni sestanki stalna oblika dela, kajti na njih je možno vskladiti gospodarske smotre ene kmetijske enote s smernicami splošnega razvoja kmetijstva in ustvariti tesnejšo povezavo med zadrugami. Sv V soboto dopoldn'e so se v Kopru sestali podpredsedniki občinskih ljudskih odborov Kopra, Izole in Pirana, vodilni funkcionarji okrajne in koprske Poslovne zadružne zveze, Trgovinske zbornice za okraj Koper, Okrajne tržne inšpekcije ter podjetja Vino Koper. Pod predsedstvom podpredsednika OLO Koper inž. Petra Aljančiča so v večurni razpravi obravnavali vprašanje plasiranja letošnjega pridelka grozdja. Beseda je zato v glavnem tekla o načinih njegovega odkupa pri proizvajalcih, o njegovi odkupni in maloprodajni ceni in o razdelitvi potrošnikom oziroma predelovalni industriji. Strokovnjaki predvidevajo, da bo letos zaradi slabih vremenskih pogojev v času zorenja pridelek grozdja nižji, kakor je bil lani, in celo nižji, kakor je bilo pričakovati v začetku leta. In vendar bo koprski okraj dal letos okrog 20 % celotn'ega pridelka v Sloveniji, čeprav bo le-ta za skoraj 50 odstotkov nižji od lanskoletnega. Vse namreč kaže, da bomo v našem okraju pridelali najmanj 13 tisoč ton grozdja, od katerih bo 700 do 800 vagonov tržnih viškov. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da je uspelo podjetju Vino Koper doslej skleniti pogodbe za odkup grozdja s kmetijskimi zadrugami na področju obalnih občin le za 97 vagonov, čeprav je zmogljivost kleti najmanj dvakrat večja in bo podjetje prisiljeno nakupovati grozdje drugod, če bo hotelo izkoristiti vse razpoložljive kapacitete. Letos ne bo več dogovorjenih cen, veljal bo le sistem njihovega prostega oblikovanja, ki pa bo odvisen od kakovosti in odkupne cene bodo za okrog 10 % nižje od lanskoletnih. Merilo za vrednost grozdja bo sladkorna stopnja in aroma. Zato lahko pričakujemo, da bodo letos odkupovali črne sorte grozdja povprečno po 2,25 dinarja za sladkorno stopnjo in bo njegova cena okrog 45 dinar- jev, b'ele sorte pa približno po 1,40 dinarja za sladkorno stopnjo. Znatne količine grozdja bodo šle za široko potrošnjo, nekaj tudi za predelavo v sadne sokove, kar pa je za sedaj še v proučevanju glede na rentabilnost proizvodnega procesa. Slavnik so poznali doslej samo naši planinci, m odkar so ti postavili pod njegovim vrhom Tu-rr.iovo planinsko kočo, do kater'e je gozdna uprava zgradila tudi za avtomobile uporabno cesto, se seznanjajo z njim še čedalje številnejši naši m tržaški izletniki. Ni dvoma, da bo postal z leti še bolj obiskovan in da bo treba zgraditi na njem planinski hotel, a nemara tudi vzpenjačo. Toda Slavnik ni samo planinska in izletniška gora s širokim in krasnim razgledom na Severni Jadran in v zaledje,, marveč tudi področje, ki bo moglo že čez nekaj let dajati naši socialistični skupnosti lep gospodarski dobiček. Slavnikovo položno sleme pokrivajo obsežni travniki, oziroma pašniki, katere so v preteklosti izkoriščale za pašo številne drobnice in živine, smo jih pa v novejšem času puščali skoraj popolnoma vnemar. Le nekaj kmetov je včasih še -nospravilo z njih nekaj sena za svojo živino. Tega mrtvega kapitala se je letos spomnila hrpeljska kmetijska zadruga ter izčistila in izboljšala prvih nekaj hektarov površin. Vendar je to šele začetek. Njeni načrti so mnogo obsežnejši. V prihodnjih letih bo zadruga očistila in pognojila vs'e slavni-ške travnike in pašnike, nabavila lastno živino, uredila staje in pričela s planinsko pašo. Tako urejen bo mogel Slavnik prehra-niti od pomladi do jeseni celo več sto glav goveda, katero nas bo (oskrbovalo z mlekom, maslom in sirom. Tako bo postal doslej zanemarjeni Slavnik nov vir za dvig našega gospodarstva in blagostanja. Slavniška pobočja, katera so nekoč pokrivali bogati gozdovi, a jih je po izsekan ju zamenjalo pretežno grmovje ali šibkejše drevje, v glavnem gabri, pa bodo po načrtih gozdne uprave v bodoče spet donosni gozdovi z borovci, hrasti, belim jesenom, bukvami in jelkami ali smrekami. Tako bo to sicer kraško ozemlje v nekaj letih popolnoma spremenilo svoj gospodarski pasivni značaj. R. gospodarski komentar Na eni izmed svojih zadnjih sej je Zvezni izvršili svet prejel uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasnih cenah in pogojih za prodajo električne energije. Uredba bo pričela veljati 1. januarja 19G0. Uvedla bo povišano tarifo za električno energijo za gospodinjstva na 7 dinarjev za kWh podnevi in na 3 dinarje za kWh ponoči. Za registracijo dnevne in nočne porabe pa bodo potrebni posebni dvotarifni števci s pretikalno uro, ki merijo posebej dnevno in posebej nočno potrošnjo. Že pred leti je opozarjala Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva na nujnost zvišanja dosedanjih cen za gospodinjstva, saj so sedanje cene električne energije, ki se obračunavajo po nižji stovnji, — gre za tisto energijo, ki jo v glavnem uporabljamo za kuhanje ' in gretje prostorov •— neekonomske in znatno nižje od cen drv, butana, lignita in rjavega premoga. Leta 1956 je gospodinjstvo porabilo na področju koprske, piranske in izolske občine 7,006.000 kWh, leta 1057 že 11,071.000 kWh in lani celo 16,426.000 kWh. Iz teh podatkov je razvidno, da se je poraba v dveh letih povečala za 120 °/u. Celotna poraba električne energije v teh občinah pa od 10.725.000 kWh v letu 1955 na 27,868.000 kWh v letu 1958. Naglo naraščanje potrošnje električne energije je posledica hitre industrializacije naše države v povojnih letih, zato tudi potrošnja pri nas hitreje narašča, kot v drugih državah. CMedtem ko se poraba elektrike v drugih državah podvoji šele vsakih 10 let, je v Jugoslaviji opaziti podvojitev porabe že vsakih pet let, zaradi Česar $e naša država uvršča med prve na svetu po hitrosti naraščanja potrošnje električne energije. Za vskladitev porabe in proizvodnih možnosti je Zvezni izvršni svet že sprejel vrsto ukrepov, največ takšnih ukrepov pa vsebuje omenjena uredba. Povišanje tarife za nočno porabo električne energije je sorazmerno nizko, saj se poviša le za en dinar, in zato je pričakovati, da bo narasla v gospodinjstvu v nočnem času na račun trošenja podnevi. Ker pavšalno obračunavanje električne energije ne omogoča kontrole nad dejansko porabo, ne bodo več elektrogospodarska podjetja priključevala toka potrošnikov pavšalno, zato bo do kcmca l. 1960 ukinjeno tudi pavšalno obračunavanje. Samo v izrednih primerih bo Sekretariat za industrijo pri ZIS lahko na predlog Skupnosti jugoslovan. elektrogospodarstva podaljšal ta rok do konca leta 1961. Važno je opozoriti, da bodo gospodinjski servisi, šolske kuhinje in menze plačevale električno energijo kot gospodinjstva, medtem ko so doslej bili izenačeni z gospodarskimi organizacijami. Noiia uredba prepoveduje gretje poslovnih prostorov z elektriko, če imajo peči, kjer pa teh ni in jih tudi ne bo moč postavili, pa bodo lahko uporabljali električne peči, za kar bodo morali posebej zaprositi za dovoljenje ustrezne elektrogospodarske skupnosti. Kršilci te uredbe bodo kaznovani z zaračunavanjem porabe električne energije po 10 kratni tarifi za leto dni. REKONSTRUKCIJA TOVARNE UMETNIH BRUSOV «SWATY« V MARIBORU bo potekala v etapah, prvi etapi, ki bo zaključena prihodnje leto, bodo zgradili nov obrat za proizvodnjo keramičnih brusov ter kupili zanj opremo. Gradbena dela bodo v glavnem zaključena do prihodnje jeseni in bodo veljala okrog G2 milijonov dinarjev, medtem ko je za nabavo strojev ter opreme predvidenih 92 milijonov dinarjev. ŠTIRI DIESLOVE MOTORJE PO 4500 KONJSKIH SIL bo Izdelala ladjedelnica Uljanik v Pulju za poljsko trgovsko mornarico, Skupna vrednost teh motorjev, ki bodo dograjeni do leta 1961, znaša več kot milijon 700 dolarjev. NOVI MOST CEZ JADRANSKO MORJE, čez Maslenlško zdrilo pri Novem gradu, bo dolg 315 in širok 9 metrov. Most bo jeklen in postavljen na betonskih stebrih. Gradi ga podjetje »Mostogradnja« iz Beograda, 10 milijonov kakovostne Železove rude so odkrili na področju vasi Vardište pri Više-gradu v lr Bosni in Hercegovini. Izvršni svet te republike je že odobril okrog 4» milijonov dinarjev za raziskovalna dela. NOVO GRADIVO ZA POKRIVANJE STREH in za izdelovanje pregraj v vlažnih prostorih bosta v kooperaciji začeli izdelovati tovarni cementnih izdelkov v Splitu In Anhovem na Goriškem. To gradivo bo izdelano iz salonitnih plošč in celulozne mase. CEMENT IZ ŽLINDRE bo izdelovala novozgrajena tovarna v Zenici, ki bo začela obratovati že prihodnji mesec m bo do konca leta proizvedla okrog 7000 ton takšnega cementa. Ta cement bodo uporabljali za gradnjo stanovanjskih hiš, SOVJETSKA ZVEZA UVAŽA PRI NAS IZDELANE VAGONSKE CISTERNE. 2e doslej je tovarna vagonskih cistern v Kraljevem odposlala v SZ 250. te dni pa bo dobavila še nadaljnjih 100 cistern. OB KRVODAJALSKI AKCIJI V KOPRSKEM OKRAJU W □ W a "¡] 0 Ekipa Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, ki od 1. septembra odvzema kri v koprskem okraju, je že zaključila delo v postojnski, ilirsko-bistriški in sežanski občini, kjer je dalo kri okrog 1000 oseb. V torek in sredo je bila krvodajalska akcija v tovarni TOMOS, kjer je dalo kri okrog 300 delavcev in uslužbencev. "Danes bo ekipa zaključila akcijo v Kopru, nato pa bo prihodnji teden obiskala še Izolo, Piran in Hrpelje. Priprave za krvodajalsko akcijo so zlasti dobre v Izoli, kjer se je doslej prijavilo že 340 prostovoljnih krvodajalcev. Največ se jih je prijavilo v kombinatu Delamaris in v Mehano-tehniki. Organizacije RK, Socialistične zveze in odbori sindikalnih podružnic so priredili na terenu in v podjetjih številne se: stanke, na katerih so zdravstveni delavci seznanjali ljudi s pomenom krvodajalstva. Tudi po vseh drugih občinah so zdravniki m aktivisti Rdečega križa na številnih predavanjih seznanjali ljudi s pomenom transfuzije za moderno medicino. SENDVIČ LE VSAK DRUGI DAN Celje potrebuje za normalno porabo mesa na teden 200 svinj, 80 goved in 100 telet. Dejansko pa povprečno zakoljejo 160 svinj, 20 goved m največ 15 telet. Gre torej za resno pasivnost pie-skrbe. Mesarsko podjetje se namreč po dogovoru drži prioritete in sicei tako, da najprej zadovolji potrebe bolnišnic, nato gostinstva m sele preostalo meso pride v redno prodajo. Tako da dejansko celjski trg zadovoljuje le okrog 25 odstotkov potreb. Vzrokov za kritično stanje je večv Naj omenimo samo primer, ki se je prioetil ta teden. V klavni« je bil v ponedeljek dan dogona živine za zakol iz štirih kmetijskih zadrug. Pn-neljali so le eno kravo in nobenega teleta Istočasno pa pri Koteksu ugo-avljajo, da v zadnjem času število kož; ki jih dobijo, bistveno ne upada Torej živino vseeno koljejo? Vorašanje je le, kje in kam gre. POSKUSIMO V ŠTIRIH LETIH Na skupni seji obeh zborov OLO Novo. mesto so v petek 4 septembra odborniki odobrili Poročilo o S^ET«rMS2E & So skupno v vseh panogah gospodariva uresničene s 50,4 •/.. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se ip nroizvodnja v industriji m ruQa> stvu ?etos povečala za 33,4 •/„. Doslej smo vedno bolehali na Prasnem startu v prvem četrtletju. To se e nato odražalo pri izpolnitvi polletne-■»a Dlana, Letos pa smo zato, ker je vsa proizvodni a v začetku eta dobro stekla, polletni plan tavc?° Sad^rv?! aPrnov§m ^dulfrils^ in zmogljivosti, smemo upa-tf'da ioSo Stanji letni plan I\Ioja žena Kitajka«, katere odlomek smo pred nedavnim objavili v Slovenskem Jadranu, izdala pa jo je naša založba Lipa, kjer je je nekaj izvodov še na. razpolago. Ko sta ugodila naši želji, in se za naše bralce dala fotografirati pred. kavarno Ložo, sta izjavila, da sta izredno zadovoljna z bivanjem pri nas in vse bralcc omenjene knjige in našega lista lepo pozdravljata ~ w mmmSm Med filmi, ki so dosegli največji uspeh na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah, je film slovitega Roberta Rossellinija General della Rovere:. Zgoclba pripoveduje o lažnem generalu, pustolovcu. ki. ga pošljejo Nemci v ječo med italijanske častnike, da bi vohunil. »General« pa ima raje smrt, kot pa da bi izdal svoje tovariše. Vlogo lažnega generala je odlično zaigral Vittorio de S i ca, ki ga vidimo na sliki v sceni s soigralko Sandro Milo v tem filmu. Na ša filmska distribucija je letos med drugim odkupila tudi napeto ameriško kriminalko režiserja Billyja Wilderja Obtcžilna priča*, v kateri igra glavno vlogo slavni karakterni igralec Charles Laughton. ki igra branilca (na sliki p prizoru iz filma). Med drugimi nastopa še znana Marlc-ne Dietrich in nedavno umrli Tyrone Power FESTIVAL »OPATIJA 1959« v soboto zvečer so objavili rezultate ¡n podelili nagrade udeležencem II. festivala popevk Jugoslovanske radiotelevizije .--Opatija 19591. Od 601 prispele popevke je žirija izbrala 18 zabavnih melodij za festival Jugoslovanske radiotelevizije pa za svoje programe več kot sto popevk. Strokovna žirija je kot najboljšo ocenila Bi-roevo popevko »Mirno tečejo reke-, drugo nagrado sta dobili Zivkovičeva pesem Zgodba ure« ;n Dardelijeva .'Stih v pesku«, tretjo pa si prav tako delita Sonc za pesem >Ze kdaj-- in Stijasli za • Prišla je pomladi. Razen strokovne žirije pa so razdelili še nagrade in priznanja poslušalcev, mesta Opatije, zagrebške revije -Globus« in nagrade Kvarner. Prvo nagrado Jc dobila povsod razen pri žiriji -Globusa- popevka »Mimo tečejo reke«. V ATELJEJU NA PROSTEM V kamnolomu St. Margarethen pri Eisenstadtu na Gradlščanskem v Avstriji, že dva meseca 12 kiparjev iz 3 evropskih držav kleše iz peščenca razne plastike. Deset-tedenskj seminar naj prispeva k spoznavanju kiparske umetnosti med narodi. Vodstvo 'Simpozija evropskih kiparjev« je kot zastopnika Jugoslavije povabilo našega rojaka, akademskega kiparja Janeza Lenassija iz Kopra. FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH Kot vsako leto je tudi letos posebna žirija ob zaključku XX. filmskega festivala v Benetkah nagradila najboljše filme, režiserje in igralce. Najvišjo nagrado Zlatega leva si delita filma -General della Rovere« Roberta Rossellinija in »Velika vojna« Marla Monlcellija. Zlati pokal za najboljše igralce sta dobila James Stev/art za vlogo v -'Anatomija nekega urnora in Madlaine Ro-binson za vlogo v filmu »Dvojni krog«. Neuradne festivalske nagrade so dobili še razni drugi filmi, med njimi poljska filma »Vlak v noči« in "Prah in diamanti«, švedski film - Obraz«, japonski otroški film »Fantje z morja in fantje s hribov< itd. Posebno ploščico za najboljšega režiserja je dobil Sveči Ingmar Bc-rgman. PRVA VEDRA LJUBLJANA Zavod -Ljubljanski festival« je. priredil ta mesec I. Vedro Ljubljano. V sedmih večerih so se zvrstili v Križankah in v Operi trije ansambli s pretežno operetnim sporedom. Prireditve si je ogledalo okrog 4500 gledalcev, kar pripisujejo mrzlemu vremenu. Letošnji program prireditev je vzbudil precej razprav za in proti, vsekakor pa ne gre zanikati, da je zamisel sama dobra in cla lahko izpolni vrzel — pomanjkanje ve-drejšo kulturne zabave. Za zaključek letošnjih prireditev nameravajo še organizirati nekakšno reprizo opalijskesa festivala. Seveda pa bodo morali organizatorji v bodoče poskbreti za program, ki bo ustrezal željam m potrebam občinstva. Veljko Kovačevič: V OKOPIH ŠPANIJE Na kratko smo že poročali o knjižnem programu založbe Borec v Ljubljani. V letošnjem jubilejnem letu Izdnja založba predvsem knjige, ki zajemajo najveličastnešje obdobje in nosa n (Nadaljevanje in konce) Povsem razumljivo je, da v teh okoliščinah ne more biti pri nas govora o demokratičnosti in enakopravnosti šolstva, da našim otrokom niso dane enake pravice in možnosti glede šolanja in izobraževanja. Če nimamo primernih učilnic, nobenih telesno-vzgojnih rekvizitov, niti primernega igrišča, v šolski knjižnici minimalno število že tolikokrat prebranih knjig, nimamo šolskega vrta, niti kakršnegakoli orodja in prostora za tehnično vzgojo, smo brez vode in brez primernega stranišča, jo jasno, cla v takih pogojih naši otroci ne dobijo potrebne vzgoje in izobrazbe kljub osemletni šoli. Zato imajo težave pri izbiri poklica in zato v naši .šoli ni možno nobeno uveljavljanje demokratičnega načrta ali uresničitev zahtev reformirane šole. Toliko o šoli v Sočergi. Približno enako stanje pa je tako z učnimi močmi, učili, prostori, opremo in vs'em ostalim tudi v šolah v Movražu, Pregari, Gradinu in Gračišču ter morda še kje drugje v koprski občini, kjer so šole na enaki stopnji. Iz vsega jo razvidno, da te naše nižeorganizirane šole tudi glede možnosti razvoja ne bodo zlepa mogle izpolnjevati nalog, ki jih Piše: MIROSLAV K LEVA postavlja pred nje šolska reforma. Mogoče bi vprašanje lahko rešili tako, da bi iz vseh teh šol napravili razširjen šolski okoliš s središčem v Gračišču in morda podružnici z nižjo stopnjo v Gradinu in Movražu. V Gračišču bi bilo za to primerno šolsko poslopje in če bi še dogradili že skoraj gotov stanovanjski blok za uči- telj.stvo, bi tam lahko koncentrirali razpoložljive učne moči. Ves ta sklop problemov pa bi dokončno rešila še uvedba odgovarjajoče avtobusne postaje, kar bi bilo koristno tudi na drugih področjih dejavnosti. Na ta način bi bil omogočen prevoz šoloobveznih otrok iz okoliških krajev v Gračišče, pa tudi drugače se ni bati, da bi ta proga ne bila rentabilna, saj jo ljudje potrebujejo in prosijo zanjo, odkar so priključeni h koprski občini. Av-topodjetje Slavnik so sicer izgovarja, da so take proge nerentabilen posel, vendar se v tem primeru moti. Sicer je Slavnik res samostojno podjetje, vendar upamo, da bodo tudi razumeli naše potrebe in težave in da vsaj z njihove strani ne bo nobenih zaprek. Za nas bi bila ta proga rešitev marsikaterega problema, ki tare danes ljudi v teh krajih. naše zgodovine — narodnoosvobodilno borbo. Letošnja zbirka obsega pet knjig, sama originalna dela pisateljev, ki so opisane dogodke tudi sami doživeli. Zato so ta dela še bolj dragocena. Itazen te zbirke pa bodo izšla pri založbi tudi posamezna dokumentarna dela in mladinska literatura s tematiko Iz NOB. Najnovejša izdaja letošnje zbirke Je knjiga španskega borca Veljka Ko-vačevlča V OKOPIH ŠPANIJE, Delo je izšlo v počastitev 40-ietnice ustanovitve ZKJ. Podnaslov knjige je: Spomini španskega borca. Kovačevič se je boril v okopih Španije z ostalimi jugoslovanskimi revolucionarji kot mlad študent in neizkušen borec. V težkih borbah jo doživljal ognjene krste in bil priča, ko je špansko ljudstvo krvavelo pod orožjem močnejšega nasprotnika, španske okope je zamenjal za 30 mesecev koncentracijskega taborišča v Franciji. Leta 19-11 je prišel Kovačevič v Jugoslavijo in preživel ves čas vojne v partizanih. Bil je komandant odreda, divizije in korpusa, zdaj pa je gcneral-polkovnik J L A. V svojih spominih »V okopih Španije« mu je uspelo z občutki idealnega revolucionarja oživeti človeško like španskih in jugoslovanskih ljudi in borcev. Knjigo preveva avtorjeva topla ljubezen do sočloveka, do svobode in čut odgovornosti. Knjiga je obogatena z dvema likoma: Spancem Gvapom in Jugoslovanom Gavrom. To sta dva značaja, simbola dveh ljudstev, skupne pa so jima revolucionarne ideje. Svoje pripovedovanje je Kovačevič uredit kronološko, vdihnil mu jo re-porterski slog v neposrednem in su-gestivnem načinu pripovedovanja. Ni ustvaril legende španske vojne, ampak jo jo opisal tako, kot jo je doživljal. In lo se mu je posrečilo ne samo verodostojno, ampak celo umetniško prepričljivo. ki radio Sodelovali so tudi pri reševanju ponesrečenega planinca Pogled na Premski grad nad Bitnjo pri Ilirski Bistrici Evropsko tekmovanje radioamaterjev na UKV valovih, ki je bilo petega in šestega septembra, je privabilo v planine številne ekipe s prenosnimi UKV postajami. Na vrhove so šli zato, da bi imele njihove postaje čimvečji domet in da bi vzpostavili zveze s čimvečjim številom amaterskih postaj v državi in izven nje. Koprski radioamaterji so postavili svoj oddajnik na vrhu Slavnika. Graditelj in operator postaje YU3JN Lojze Poberaj je v tem tekmovanju vzpostavil 34 zvez z amaterskimi postajami iz naše države, Avstrije, Italije in San Marina. Med drugimi je vzpostavil zvezo z italijansko postajo na Monte Libro aperto v Apeninih, z jugoslovansko posta- jo z vrha Psunja v Slavoniji (obe sta bili oddaljeni od Slavnika po Zaželel sem si potovanja od Pivke do Reke. Šel sem na glavno cesto in se poslužil avto-sto-pa. Naneslo je, da j'e pribrzel mimo mene inozemski avtomobil in voznik — ko sem mu povedal svojo željo — me je rade volje sprejel za sopotnika. Avtomobil je požiral kilometre proti Ilirski Bistrici in gostoljubni inozemski turist je nenadoma posvetil vso pozornost premskemu gradu. Zmanjšal je hitrost, nenadoma je zavil na rob ceste in ustavil vozilo. Izstopil j\3. Njegov fotoaparat je večkrat zaropotal in posnel Prem ter starodavni grad. Navdušen nad lepim pogledom na vas in grad me je po fotografiranju zasul s kopico vprašanj: Čigav je grad? Kdaj je bil zgrajen? Je v njem muzej? Ima restavracijo? Kam sega razgled z njegovega stolpa? Ali lahko zapeljem z avtomobilom do njega? itd. — Vprašanj brez konca in kraja. S težkim srcem sem mu obzirno dopovedoval, da je turistično popolnoma nedostopen, čeprav pelje do njega lepa cesta. Simpatičnemu tujemu turistu ni in ni šlo v glavo, da je tako lepa turistična točka popolnoma zapuščena in nudi vrsto možnosti za slikanje od blizu in daleč, za spominske fotografije ti-sočev in tisočev turistov, ki jo ugledajo na potovanju proti morju — in nič več. Zmajeval je z glavo, sedel za volan in nadaljevala sva pot. Takrat sem se zamislil. — Premski grad je eden izmed najstarejših gradov na Primorskem. In ta romanski grad sedaj nevzdržno razpada. Nikogar ni, ki bi zanj skrbel. Nekoč je bil dobro vzdrževan, zadnjih deset let pa je prepuščen na milost in nemilost burji in dežju. Naprej majhne razpoke — danes velike luknje. Obzidje in stolp ob vhodu na zunanje dvorišče teksta kmalu kup kamenja, streha je re-šeto, ki pušča na vseh koncih, severna stran se vidno iz meseca v mesec vse bolj kruši, ker jo neusmiljeno zamakajo potoki dežja; v notranjosti bo kmalu odpadel ves omet zaradi vlage, marsikatere oknice ni več; ostrešje in drugi leseni deli gradu bodo v bližnji bodočnosti strohneli — kaj pravite k temu? Prišle so komisije, ogledale so si razpadajoči grad — ugotovile so. kaj je treba storiti in odšle so. A vendar! — Premski grad je zanimiva turistična točka ob cesti, ki vodi iz osrednje Slovenije proti Dalmaciji. Vsakomur nudi čudovit razgled čez Brkine, na Snežnik in Nanos. Mi pa jo zanemarjamo. Še je čas, da bi nadoknadili zamujeno in da bi takoj začeli z obnovitvenimi in adaptacijskimi deli gradu. Preuredimo ga lahko v eno izmed privlačnih turističnih točk našega okraja. Potrebno bo le nrej ko mogoče sestaviti posebno komisijo strokovnjakov, ki bo dala predloge, kako naj bi ta grad uvrstili v turistično-zgo- dovinski objekt in da bi našli sredstva za izvedbo tega predloga, saj bi se ta sredstva bogato obrestovala, S. M. Jpiii .....:. K&5.V.T... ".«T '^iUiV l^oprski jamar Stefančič se spu-po žični lestvi v brezno Bo-jaiovica v Črni gori. Tovarišem v. globini nosi merilne naprave Slovenski jamarji v črnogorskem podzemlju Sedem jamarjev ¡z Ljubljane, Vrhnike, Postojne, Idrije in Kopra je od 20. avgusta do G. septembra raziskovalo kraško podzemlje okrog Lovčena v Orni gori. Odpravo je organiziral Zavod za geološka in fizična raziskovanja ¡z Beograda z namenom, da bi jamarji raziskali možnosti izkoriščanja podzemskih voda za kotorski vodovod. Pregledali so 23 jam in brezen, med katerimi je bilo najgloblje, to je brezno Duboki do pri vasi Njegu— ši, globoko kar 320 metrov- Tu so našli na dnu večje količine vode, ki pa kljub temu niso zadostne za vodovod. V Dubolcem dolu so se zadrževali največ; skoraj teden dni so intenzivno delali, da so postavili m pospravili žične lestvice do dna in iz brezna, ki se konča s sifonskim jezerom. Največje težave so imeli pri premagovanju tesnih vodnih korit, ki jih je bilo zlasti v spodnjem delu več kot dovolj. Nagajalo jim je tudi deževje, zaradi katerega so podzemski tokovi izredno narasli. Ko so spravljali iz dna brezna lestvice in vrvi, so se morali prebijati skozi slapove in tedaj se je izrednim naporom pridružil še neprijeten občutek kopanja v ledeni vodi s temperaturo 6 do 7 stopinj Celzija. Toda kljub temu se je vse dobro izteklo. Celo nevaren padec idrijskega jamarja Toneta se je končal brez hujših posledic. Potem so naši jamarji delo nadaljevali, Včasih so bili v jami tudi po l(i do 20 ur. Toda v jamah čas zelo hitro mine in tudi ljudje, ki jih raziskujemo, smo po navadi zelo vzdržljivi. Najbolj naporno je plezanje v brezna, na majavih lestvicah oprav- lil 1 El (1 W£ (Nadaljevanje) »Kje, vraga, so tičali?« me razganja radovednost, ki ji je šele sedaj strah odstopil mesto. »Pozabil sem zbuditi celo sobo,« pripoveduje Jurca. »Prespali so živ-žav na hodnikih in naš odhod. Ko smo pridirjali v sobo, so še vedno spali spanje pravičnih. Niso mogli verjeti, da bi bili skoraj odpotovali brez njih.« Stokilskl kamen se mi je odvalil s srca. Zdaj sem spet sposobna misliti še na kaj drugega. V nekaj nrnulah so brigadirji, kovčki in vsa oprema varno spravljeni v dveh vagonih. Lokomotiva se zgane. Vagoni za njo se prestrašeno stresejo, pomaknejo naprej in spet nazaj, kakor da bi lovili ravnotežje, potem pa vendarle poslušno krenejo za lokomotivo, lcl v lahnem drncu odpeketa s postaje. Zavita v tanko megleno kopreno ostane Postojna za nami. Nič manj kot osemnajst ur smo že na vožnji. Naš življenjski prostor — dva vagona. Ljubljana, Zagreb, Vin-kovci — vse je ostalo za nami. Vsaj doslej je potekalo potovanje brez večjih kolektivnih nevšečnosti, če odštejemo neprestano pomanjkanje vode, ki je dežurna četa ne more nategniti in pa verigo krajših, še več pa daljših postankov na vseh mogočih postajah — registriranih in neregistriranih. Sodeč po živahnosti, ki kar prekipeva iz brigadirjev v našem vagonu, človek ne bi dejal, da se že toliko časa »cijazimo« proti Beogradu. Nikomur ni dolgčas. Zorka in Ana vodita igro štetja. Kakih deset brigadirjev jima napeto sledi, Sleherni mora, ko pride vrsta nanj, namesto številke sedem ali njenih mnogokratnikov, reči bum. Vsa stvar ni tako preprosta in le redki dolgo zdržijo. Sedim sama ob oknu. Na kolenih ležijo moji prvi zapiski. Vtisov je mnogo, toda misli so lenobne in le od časa do časa vržem besedo na papir. Skušam se prisiliti k delovni disciplini, pa ne uspem. Vendar možgani vztrajno beležijo vse, kar se dogaja okoli mene. »Cao, čao bambina. . .« Akordi kitare tonejo v hrušču. »Auuu! Ti si bil! Tolčeš tako, da bi se kmalu sesedel,« se huduje čokat brigadir, obkrožen od gruče sopotnikov, ki preizkušajo svoje moči in boljše reflekse. »Nič ne pomaga, Spet si zgrešil. Drži!« mu v zboru odgovarjajo. Nesrečnik si že četrtič z eno roko zakrije oči, drugo, že vso zardelo, pa nastavi na hrbtu. »ivialo več razmišljaj, od kod prihaja udarec in manj o tem, kako je močan,« mu nekdo sočutno svetuje. »Tako je. Saj nisi brez kosti kot glista, da bi te vsaka sapica podrla,« pristavlja drugi. V ozadju skupine se Korošec stro-kovnjaško pripravlja na četrti udarec. Za nekaj pedi višji od drugih najprej skrbno izbere pravilno »pozo«, se rahlo nagne nazaj, potem pa bliskovito naprej, iztegne svojo dolgo šapo in useka. Takle udarec bi še večjega korenjaka podrl, pomislim in že me zmoti druga skupina ob srednjem oknu na moji desni. »Kaj jaz?« »Ti ja!« »Jaz že ne!« »Kdo pa drug?« »Številka 1!« »llahaha! Zmotil si se. Številka 1 je že zunaj. Zdaj te Čaka penale.« Vsi staknejo glave skupaj. Vidim jih, kako skrivaj pogledujejo proti meni. Potuhnem se. Vneto rišem čač-kc na papir, Cankar, ki je izgubil igro, se mi nekam v zadregi približuje. Stvar postaja sumljiva. Pretvarjam se še naprej, kakor da nisem ničesar opazila. Zdajci se Cankar naglo skloni nadme in me poljubi. Brigadirji se muzajo, potem pa bruhnejo v glasen smeh, ko nekdo iz grupe hudomušno pripomni: »Zdaj ti je udarniška značka zagotovljena,« lja.io glavno delo roke, pa tudi prosto plezanje v ozkih razpokah je navadno zelo trd oreh. Človek se oznoji tudi pri spravljanju materiala (lestvic, vrvi) v globino, toda če nekaj časa stoji, ga prične tresti mraz. Nihče pa se ne prehladi, ker je zrak v podzemlju izredno čist in brez bacilov. Nekateri trdijo, da so v kraških jamah celo antibiotiki, ki skrbe za zdravje jamarjev. Naši jamarji so se spustili v več drugih brezen, ki-so globoka ,sto in več metrov- Pregledali so več vodnih jam, med temi tudi zanimivo jamo »Sopol«, iz katere v deževnih dneh bruha velika reka, ki ima 70 kubičnih metrov pritoka na sekundo. Ko so se spustili do njenega dna, je bila čisto mirna. Na dnu so našli 13 metrov globoko jezero. Čeprav so naši jamarji opravili veliko delo, je ostalo še vedno ogromno neraziskanih jam, kajti na Črnogorskem krasu je svet izredr.o razje-den. Ponekod je na kvadratnem kilometru do 50 jam. Bogdan Tome skoraj 300 kilometrov). Zanimiva je bila tudi zveza s tri tisoč metrov visokim vrhom Sonnblick v pogorju Grossglocknerja. Uspeh koprskih radioamaterjev je zelo dober, zlasti še zato, ker so morali kljubovati vetru s hitrostjo 100 kilometrov na uro, ki se je na vrhu Slavnika zaganjal v njihov šotor in anteno. Računajo, da se je postaja YU3JN uvrstila na tekmovanju med prve v državi. V nedeljo popoldne je operatorja na postaji presenetil klic na pomoč, ki ga je oddajala postaja YU3DMN z Velike Planine nad Kamnikom, veljal pa je vsem amaterskim postajam, ki imajo telefon v bližini. O tem pravi operator Lojze takole: — Nekaj časa sem čakal, če se bo kdo javil, kajti na Slavniku nismo imeli telefona. Ker na klic ni nihče odgovoril, sem se oglasil in sem sprejel sporočilo: »Pred pol ure se je na Veliki Planini ponesrečil Boris Dolenc iz Ljubljane. Je pri zavesti. Njegovi tovariši ga nosijo proti domu na Kiselcu, od tod mimo Primoža do Stahovice. Nujno telefonsko obvestite TNZ in reševalno službo v Ljubljani, da ukreneta vse potrebno za prevoz ponesrečenca . naprej do bolnice.« Sporočilo sem sprejel, potrdil sprejem, nato pa sem poklical amatersko postajo YU3CAB, ki je sodelovala v UKV tekmovanju s Krvavca, kjer je v bližini telefon. V trenutku sem dobil zvezo in brez težav sem oddal brzojavko. Eden izmed amaterjev, ki so delali na Krvavcu, je nato odhi-tel do bližnjega telefona in vsebino brzojavke sporočil v Ljubljano. Oddajanje in sprejemanje brzojavke med Veliko Planino, Slavnikom in Krvavcem, je trajalo skupaj le pičlih pet minut, ker smo se vsi zelo potrudili. Koliko minut trpljenja smo s tem prihranili ponesrečencu, ne vemo, toda v primerih, ko gre za človeško življenje, so minute zelo dragocene. Tudi sama se smejem z njimi. Sicer mi pa kaj drugega tako ne preostane. V splošno veselje kakor strela z jasnega neba udarijo besede: »Drugovi! Razbili ste prozor, platite ga!« Na vratih stoji sprevodnik, za njim spremljevalec. Njuna obraza ne obetata nič dobrega. Kot bi mignil vsi strmimo v prazen okvir okna sredi vagona. Le nekaj škrbin še žalostno moli iz njega kot nema priča tragično preminulega stekla. Za drobec sekunde razmišljam, kdaj se je bilo to zgodilo. K sreči osuplost ne traja dolgo. Hitro si prikličem v spomin vse, kar se je pripetilo od trenutka, ko smo v Ljubljani stopili na vlak. Najraje bi sama sebe kresnila. Le kako sem mogla, pa čeprav samo za hip, pomisliti, da so naši brigadirji storili kaj takega, Pa še v navzočnosti komandanta! St.var je bila jasna kot beli dan. V Ljubljani so bila okna vagona odprta, zato razbitine nihče ni opazil. Ko je nastopil hlad, smo okna zaprli. Brigadirji niso niti pomislili, da bi kdo lahko nje obdolžil. Zberem pogum in se okrenem k sprevodniku: »Druže, toga stakla mi nismo razbili!« To pa je tudi vse, kar iztisnem iz sebe. Kakor vedno, ko se je treba prepirati, me tudi tokrat prevzamejo najrazličnejši kompleksi, ki jih še povečuje občutek, da sem s svojim znanjem srbohrvaščine kaj malo prepričljiva. Dregnem sekretarja Ivana, ki na nasprotni klopi kdo — ve — kje tava v svojih sanjah: »Ivan! Prebudi se! Pomagaj reševati situacijo!« Ivan se strese in ves začuden po-mane oči: »Kaj je, kaj je?« »Zaenkrat še nič, lahko pa nastane,« nekdo lakonsko odgovarja. »Obdolžil nas je, da smo razbili steklo,« mu pojasnim in obrnjena k sprevodniku kar v materinem jeziku nadaljujem: Med kratkim postankom na poti v Paračin so se na ljubljanski železniški postaji fotografirali skupaj tudi vsa člani štaba III. koprske MDB »Dragotin Kette« s komandirji čet in namestniki, ki jih vidimo na gornji sliki »Ali bi vi plačali nekaj, kar niste razbili?« »Seveda ne bi,« »No,« se ozrem po ostalih, »kako morete nekaj takega zahtevati od nas?« »Vagon moram predati v »¡spravnem« stanju, če je med potjo nastala okvara, moram prijavili krivca,« še vedno trmasto vztraja pri svojem sprevodnik in vleče iz torbe blok. Zdaj gre zares, me prešine. Brigadirji nezadovoljni mrmrajo in nekdo zine na glas: »Pritožili se bomo!« To bi nam kaj malo pomagalo, razmišljam. Ugotoviti sedaj, da nismo razbili okna mi, je prav gotovo mnogo teže, kot vztrajati pri trditvi, da smo ga. Le na pol poslušam Ivana, ki sprevodniku razlaga, da je bilo okno razbito že v Ljubljani, le opazil tega ni nihče. Zdajci mi šine v glavo misel. Oprimem se je kot rešilne bilke. »Saj vendar nI mogoče, da bi bili mi razbili okno, ne da bi pustili sledove,« vzkliknem zmagoslavno. »Prepričajte se sami in poglejte na Ua, če je tam kaj sledov.« Pojma nimam, kdaj so okno razbili, pa tudi ne, če na tleh ni ostalo kaj drobcev. Igram na slepo srečo. Spremljevalec pokima in pripomni: »Drugarica ima pravo. Ajdemo.« Sprevodnik počasi spravlja blok nazaj v torbo, v meni pa se vse smeje. Tisti štirje jurčkl v štabni blagajni so srečno prestali brodolom. Konto nepredvidenih izdatkov je ostal nedotaknjen. Sprevodnik in njegov kolega odhajata. Jaz pa se ne morem otresti občutka, da tudi onadva že od vsega začetka nista verjela v našo krivdo. Sta pač igrala in — izgubila. Mučno vzdušje, ki nas je vse nekaj minut uklepalo, je kmalu pozabljeno. Brigadirji se spet predajo igram, jaz si pa po tej težki bitki zaželim spanja. Kot bi trenil, je postelja pripravljena. Dežni plašč, obešen na kljuko — vzglavje. Sedež štev. 33 tik okna — postelja. Noge mi žalostni) bingljajo, toda pomoči ni. Zavijcm se tesneje in poskušam zadremati. Enakomerno udarjanje leoles me uspava. Vagoni, smeh, trušč — vse tone v pozabo, .. (Nadaljevanje prihodnjič) r ■1111 • am T U R I S TI Č K A O Od < m m pH Š T A M F A ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PBBSEIJE Ena zmaja od nocaja 9 turistička s t am p a izdaja: TURISTIČKE NOVINE — edini turistični časopis posebne vrste v naši državi. Časopis prinaša številne sestavke s področja turizma, gostinstva, prometa in sorodnih panog. Izhaja vsak četrtek. Cena posamezni številki je 20 din, celoletna naročnina 500 din. turistička št a m pa izdaja tudi: Turistično enciklopedijo JUGOSLAVIJA Turistični vodič SRBIJA Žepni vodič KROZ JUGOSLAVIJU Knjižnico S KNJIGOM NA PUT I. in II. zbirko knjig po 6 knjig SPOMENICI KULTURE SRBIJE 1 MAKEDONIJE, VODIČE IN MONOGRAFIJE: SKOPJE, NIS, KRAGUJEVAC, SMEDEREVO, NEGOTIN, KROZ TOPLICU itd. BEOGRAD, DUNAV, TITOVO UŽICE, JAHORINA, BREZOVICE itd. turistička št am p a nudi: VSE VRSTE GRAFIČNIH IN REKLAMNIH USLUG IMA FOTO SLUŽBO Z BOGATO FOTOTEKO TISKA TUDI RAZGLEDNICE V NJENI IZDAJI IZHAJA »YUGOSLAV TOURIST NEWS« (INFORMATIVNI TURISTIČNI LIST) V ANGLEŠKEM JEZIKU S ČLANKI O TURIZMU, GOSTINSTVU IN PROMETU V NAŠI DRŽAVI yugoslav tourist news JE NAMENJEN POTOVALNIM, TURISTIČNIM IN GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM VSEGA SVETA. yugoslav tourist news JE RAZŠIRJEN PO VSEH PETIH KONTINENTIH! naročite in oglašajte v yugoslav tourist news. NAROČILA SPREJEMA NOVINSKO IZDAVAČKO PREDUZEČE »TURISTIČKA STA M. PA« BEOGRAD Zmaja od Nočaja 9 (ali KNEZ MIHAJLOVA 21) telefon 27-252 in 29-588 Beograd t oispo C-StJl V našem časopisu še nismo kaj več govorili o velikem podjetju naše elektroindustrije, ki j~e dobro znano v poslovnih, zlasti tehničnih krogih. Ponudila se nam je ugodna prilika, da bi to podjetje približali našim bralcem. V sološ-no informacijo bi želeli povedati samo par besedi o nastanku, o proizvodnji in uspehih, nato pa še o njenih možnostih za nadaljnji razvoj tovarne elektrotehničnih in ¿nomehaničnih izdelkov »ISKRA«, Kranj. V prostorih, kjer danes deluje kolektiv »Iskre«, je bil pred vojno tekstilni kombinat, znan pod imenom »Jugočeška«, še bolj pa poznan po njenih izdelkih svile. Nemški okupator, ki je zasedel to področje je odstranil vse tekstilne stroje in jih zamenjal z orodnimi stroji, s katerimi je začel proizvodnjo sestavnih delov za avionsko industrijo. Po zaslugi naprednega delavstva, ki je ostalo v tej tovarni do konca vojne, aktivistov in hitrega napredovanja jugoslovanske armade, okupatorju ni uspelo uničiti ald odpeljati montiranih strojev. Takoj po osvoboditvi se je v tovarni namestila tankovska divi- rij3 L-!] zija, ki je za popravilo tankov s pridom uporabljala ohranjene stroje. Takoj po odhodu tankov-ske divizije so jeli prihajati bivši borci, tehniki in inženirji, ki so z ozirom na razpoložljivi in pomanjkljivi strojni park sestavili prvi program, tovarni sami pa dali naziv »Strojne tovarne«. Marca 1946 se je tovarna preimenovala v današnji naziv. Z rekonstrukcijo tovarne se je v teku let izoblikoval tudi dokončni program, ki je danes temelj njene proizvodnje. Pod pojmom tovarne elektrotehničnih in finomeha-ničnih izdelkov ni razumeti specializirano tovarno točno določenega enostranskega programa izdelkov, ampak je posegla skoro v vse panoge elektroindustrije. Znano je, da je Iskra največji kooperant naše razvijajoče se avtomobilske in motorne industrije, saj proizvodni sektor avtoelektri-ke doprinaša eno šestino bruto dohodka tovarne. Drug važen sektor je proizvodnja telefonskih avtomatskih central in raznih telefonov. Tudi ta sektor je iz leta v leto zavzemal večji razmah in predstavlja danes eno izmed panog, ki ima lep perspektivni raz- »ISKRE« voj, čeprav je »Iskra« že danes vodilna tovarna na področju telefonije. Njen zadnji nov in najmodernejši proizvod so avtomatske telefonske centrale sistema »Crossbar«, od katerih ena je montirana v telefonskem omrežju našega okraja: v Kopru, Piranu in Izoli. Njene kvalitetne izdelke iz panoge instrumentov in električnih števcev nožna že skoro vsak kraj v Jugoslaviji, da ne celo vsaka hiša, ki ima montiran Iskrin števec za električno energijo. Naslednja panoga dejavnosti te vitalne tovarne je še oddelek selenskih stavkov in usmernikov, ki je v letošnjem letu povečal svojo proizvodnjo kar za 342,3 % in uspel plasirati te izdelke večinoma v Vzhodni Nemčiji Dalje obstaja še obširen delokrog panoge raznih stikal in instalacijskega materiala ter električnih naprav. Zastareli strojni park, ki obstaja od začetka ustanovitve in bi moral biti že zdavnaj zamenjan, postopoma izboljšujejo, zlasti pa jim je to uspelo v preteklem in delno v tekočem letu, ko so nakupili za okrog 700 milijonov dinarjev modernih strojev in tako v glavnem nadomestili tiste stroje ali pa dopolnili posamezne vrzeli, ki so predstavljale ozko grlo v proizvodnji. S t.o rekonstrukcijo bo tovarna povečala proizvodnjo avtoelektričnega pribora za 373 °/o, mernih instrumentov in števcev za ca 28 %, avtomatskih sklop za 70 % ter telefonije za 59 % poleg že omenjene povišane proizvodnje selenskih usmernikov. To povečanje proizvodnje ¡so nujno zahtevale sedanje tržne prilike, če pa pogledamo splošni razvoj elektroindustrije v Jugoslaviji pri samo 10% porastu, bi odpadlo na »Iskro«, ki zavzema važno postavko v tem planu, v letu 1971 preko 20 milijard bruto dohodka. V slovenski elektroindustriji predstavlja »Iskra« najmočnejšega proizvajalca ,in bo po t n-ognozah to m'esto obdržala tudi v bodočnosti. Da so take progno- zo utemeljene, je zgovoren dokaz pregled dosedanjega njenega doprinosa v okviru celotne elektroindustrije Jugoslavije, saj je »Iskra« v letu 1956 sodelovala s 6,3% v celotnem bruto dohodku elektroindustrije, v letu 1.957 s 5,7 %, leta 1958 s 5,5 % in v letu 1959 s 4,5 % in to pri pomanjkljivem strojnem parku, Jasno je, da bo z novo rekonstrukcijo ta svoj doprinos lahko še povečala in se bo po pokazateljih njen bruto dohodek povečal za 5 do 6 krat več kot ga ima danes, zlasti še, če poudarimo, da j'e bil njen razvoj hitrejši kot razvoj celotne elektroindustriji, saj je Iskra v povprečju povečavala svojo letno proizvodnjo za 15 %. Po grobih analizah bi trg v letu 1971 z ozirom na svetovno in evropsko povprečje ter naše potrebe potreboval iz vseh .panog, ki jih ima Iskra v programu, za skoraj 50 miliiard njenih izdelkov. Samo večje potrebe avto-elektrike bi tedaj doprinašale Iskri več kot znaša sedanji letni brutodohodek podietja. S tem pa nastane vprašanje razmaha tovarniških prostorov, saj je že sedaj občutiti veliko pomanjkanje, ko dela na 39.000 kvadr. metrih (sama proizvodnja le na 15.000 kvadr. m.). 2e v najbližji bodočnosti potrebuje tovarna okrog 12.000 m2 prostora, ki bi omogočil razdelitev tovarne na poedin'e panoge, na samostojne proizvodne obrate, kjer bi se dejavnost bolj nemoteno odvijala kot je primer sedaj, ko poteka delo po strojnih skupinah. Da te naloge ne bi bilo težko izvesti je jasno, saj ima tovarna dober organizacijski in kadrovski sestav. Vprašanje je le, katera odločitev za novo razširitev bi bila najugodnejša. Zgraditev novih objektov v okviru sedanje lokacije tovarne je mogoča, toda zaradi delovne sile in izgraditve komunalnih naprav s stanovanji vred bi bila taka odločitev dražja. Novo možnost predstavlja pridobitev potrebnih površin v neposredni bližini same tovarne s prevzemom delovne sile, ki je na razpolago. Obstaja tudi predlog, da se tovarna orientira na iskanje teritorijev, kjer obstajajo neizkoriščene proizvodne površine in delovna sila, odnosno tja, kjer je dovolj delovne sile, prostore pa bi bilo treba šele izgraditi. Vsakega našega državljana vesele uspehi in razvoj podjetja, po sebno pa Še take tovarne, ki ima pred seboj lepo bodočnost in verjamemo, da bomo morda v kratkem času že lahko ^ovedali, kje bo zrastla nova podružnica Iskre, kolektivu pa želimo mnogo uspehov pri tako obsežnem delu in programu. I it TI u / Ekonomska srednja šola formira s 1. oktobrom t. 1. Oddelek za izobraževanje odraslih. Na ta oddelek se lahko vpiše vsakdo, ki ima potrebno predizobrazbo, t. j. osemrazredno osnovno šolo. ali njej ustrezno šolo. Šolanje na tem oddelku traja 3 leta (G semestrov). Na koncu šolanja je zaključni diplomski izpit, ki daje absolventu vse pravice, predvidene v predpisih, ki zahtevajo šolsko izobrazbo z dovršeno maturo, saj diplomski izpit ESS pomeni potrdilo, da ima kandidat popolno srednješolsko izobrazbo. Absolvent lahko nadaljuje po uspešno končani šoli tudi študij na ekonomski ali pravni fakulteti kot redni ali izredni slušatelj. Pouk na tem oddelku bo po naslednjem predmetniku: PREDMETI -a 3 CJ o . dJ Is o C «■2 M 0 Semestri II. III. IV. V. VI. V. VI. V. VI. A) Splošni predmeti: Slovenski Jezik Družb, ekonom, vede B) Strokovni predmeti Gosp. poslovanje Korespondenca Računovodstvo Gosp. računstvo Blgoz. in tehnol, i 99 ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE A j s M HH 11 1 Išj^M I 8 j. . fMs J m iJUGOSL/a^MA 18 18 18 20 14 12 14 12 13 13 Vsi ltandiati obiskujejo obvezno »splošni del«. Po opravljenih izpitih iz splošnega dela predmetnika nadaljujejo šolanje v enem izmeti specializiranih oddelkov. Tuji jezik je fakultativen predmet in se organizira na oddelku po želji in številu prijavljencev. Predmet družbeno-ekonomske vede obsega: gospod, zemljepis, zgodovino delavskega in socialističnega gibanja, politično ekonomijo, ekonomsko in družbeno ureditev FLRJ in pravo. Predavanja bodo v kraju, od koder bo prijavljenih največ kandidatov, in to 4-krat tedensko od IG. ure dalje. V prvi semester se lahko vpi- šejo vsi on; kandidati, ki bodo izpolnjevali naslednje pogoje: 1. da imajo potrebno predizobrazbo, t. j, osemrazredno osnovno šolo, ali njej ustrezno šolo, kar morajo dokazati s spričevalom zadnjega razredu, 2. da so dopolnili najmanj 18 let starosti, 3. da so v delovnem razmerju, kar morajo dokazati s potrdilom delodajalca, 4. da se prijavijo za vpis na ta oddelek najkasneje do 25. septembra 1.1. s svojeročno pisano kolkovano prošnjo (50 din drž. takse in 20 din komunalne takse). Prošnji mora biti priloženo: a) zadnje šolsko spričevalo b) rojstni list c) potrdilo delodajalca o stalni zaposlitvi. Oddelek za izobraževanje odraslih bo začel redno poslovati 1. oktobra pod pogojem, da se vpiše najmanj 10 slušateljev. Prijave z zahtevanimi dokumenti za vpis je potrebno nasloviti najkasneje do 25. septembra t. i. na ravnateljstvo ESS v Kopru, Gimnazijski trg 7. Vse ostale informacije lahko dobite na tajništvu ESS v Kopru (telefon Koper 156). Ravnateljstvo Ekonomske srednje šole v Kopru 5;!t, , - .- ob 10. obletnici ustanovitve komunistične partije jugoslavije n n □ ^¿J (Na rob proslave 15. obletnice prve pokrajinske konference SKOJ in AFŽ za Slovensko Primorje v Štjaku) i IM1 Naslednje vrstice, napisane v preprostem jeziku Kraševccv in Vrhov-cev, govorijo o dogodkih iz dni, ko je primorski človek vstajal iz stoletnega suženjstva. V njih sta trpljenje In kri; Iz njih veje neuklonljiva vera v zmago nad krivico. Niti najstrašnejši zločini, ki jih je počenjal okupator v sleherni naši vasi, niso /lomili upornega duha primorskih ljudi. Pot v svobodo je bila samo ena: boj na vsakem koraku. In naši ljudje se do konca niso izneverili pozivu Komunistične partije. Stari in mladi, možje in žene, fantje, dekleta in otroci so v tem boju pisali svoje strani. In čeprav so naslednje vrstice spomini borcev, aktivistov, žena in deklet iz okolice Stja-ka, jih lahko kot svoje berejo še v stoterih primorskih vaseh. 27. avgusta 1311 je prišlo v Gornjo Branico prvih šest partizanov. Prvi sestanek z manjšo skupino domačinov so Imeli partizani že naslednji dan. Na njem so se dogovorili o širjenju Osvobodilne fronte na področju Krasa, Pivke, Vipavske doline in na Vrlteh. V začetku septembra jc bil v Gornji Branici sestavljen prvi odbor OF, konec meseca pa je bil pri Kovačih prvi množični sestanek, ki ga je vodil Ervin Dolgan-Jancz. Sestanek je otvoril s pozdravom: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Novembra leta 1941 je partizanska skupina s pomočjo terenskih aktivistov razrušila sto metrov proge in pretrgala telefonske zveze med Štanjelom in Dutovljami. Sredi novembra sta bila ranjena partizana Peter in Milko, ki ju je skrivala v svojem seniku ter ju oskrbovala do ozdravljenja Kantetova mati. Januarja 1912 je pri Kantctovih že delovala pod vodstvom Jožeta Lcmu-ta-Saše partizanska tehnika »Javor-nlk«. 2. februarja so partizani Ervin, Jovo, Drago in Pavle zaplenili italijanskim vojakom, ki so slražili železniški predor pod Štanjelom, lahko strojnico in strelivo. Marca 1912 je delovala v Gornji Branici dobro organizirana kurirska in obveščevalna služba. Prve kurir-ke in obveščevalke so bile: Danica 1'avlič, Ivanka Stibilj, Bernarda Ulc-mar, pcpca Jarušek, Mara Vodič, Nada Trampuž, Marica Rudež in Rozina Zvokelj. Novi in novi borci so se javljali pri materi Kantetovl. Decembra 1342 je bil v Gornji Branici sestanek žena in mladine. Takrat so sprejele sklep, da bodo zbrale hrano, obleko, orožje, strelivo in prostovoljne prispevke v denarju za partizane. Udeleženke, bilo jih jc okrog 30, so tudi obljubile, da bodo partizanom pralc, šivale ¡11 likale perilo. Osem partizanov, ki jih jc 27. februarja 1913 obkolilo več kot 200 fašistov, si je po borbi do poslednjega naboja vzelo življenja, da ne bi padli živi v roke sovražnika. Med njimi je liil tudi komandant II, Vipavske čete. Mrtve borce so fašisti zvezali z žico r.a noge in jih vlekli do ceste, nato pa so jih prepeljali na štanjelsko pokopališče, kjer so domačinom s sadizmom zagotavljali, da bodo tako končali vsi partizani. IG. septembra 1013 so se vrste KPJ na Primorskem pomnožile z novimi člani. Takrat je bil izvoljen za sekretarja KPJ v Gornji Branici Ev-gen Kante. Štiri dni kasneje je bila v Gornji Branici ustanovljena zasilna partizanska bolnišnica, ki jo je vodil Franc Božič. 11. novembra je bil organiziran aktiv SKOJ, ki ga Je vodila Stojana Cehovin. Aktiv je 'tel 27 mladincev in mladink. V tistem času se je močno razvila kurirska, pa tudi obveščevalna služba, testo so bili prižgani partizanski kresovi, postavljali so mlaje in v enega Izmed njih so Nemci celo streljali s topovi. Aprila 1911 je braniška mladina podarila I. bataljonu JPO slovensko zastavo, septembra pa zastavo ruskemu bataljonu, medtem ko t0 žene darovale zastavo bazoviški SNOUB. S- septembra 1011 so partizani peljali skozi Gornjo Branico sedem kamionov fašistov, ki so jih zajeli pri Štanjelu. e » e ... Ko so pridrveli fašisti v Ilru-levico In niso našli doma Janmiko- vih, so hišo izropali in jo močno poškodovali, Nekaj dni zatem so ponovili enak prizor pri Tavčarjevih in Mrškovili. Tedaj so aretirali Jamni-kovo mater, njenega brata Draga, Otilljo, Marijo in Nado. Maja 1013 je prišla v Hruševico Stjakova četa. Partizani so se postrojili sredi vasi in zapeli »Nabrusimo kose«, »Slovenci kremeniti« ... Kmetje pa so jim prinesli terana kar v brentačali ter jih obdarili s cigaretami, čevlji, živežem. » * • Da se zbirajo borci proti fašizmu, sem slišala že prej, toda stikov z njimi nismo imeli. Ko pa je v začetku leta 1012 taborila v bližini vasi prva sikateri partizan se je zatekel v to skrivališče v zadnjem trenutku in si tako rešil življenje. * * • 27. novembra 1913 je bil ustanovljen vaški odbor AFŽ. Ustanovila ga je tovarišica Tanja, članica Pokrajinskega odbora AFŽ. Za tajnico prvega vaškega odbora sem bila izvoljena jaz, Naša naloga je bila zbiranje hrane, obleke, kuhanje in nudenje kakršnekoli pomoči partizanom, ki so prihajali v našo vas. * « • Potem so pridrveli četniki. Odpeljali so me skozi stomaž in Sela. Pred vsako vasjo mi je komandant četnilcov nastavil na prsi puško in Panorama Stjaka v zgodovinskem letu 1944 četa, sem dobila z njimi prvi stik. Partizani so hodili k nam, kuhali smo jim in zanje zbirali hrano. Hčerki Marica in Danica, takrat skoraj otroka, sta se tudi že aktivno udejstvova-li. Danica je bila kurirka, Marica pa celo sekretarka SKOJ. Maja 1913 so fašisti požgali vas. Odpeljali so moške iz Ravenj, ki so bile tudi požgane, iz Sela, Stjaka, Pristave. Bilo jih jc trinajst. Odpeljali so jih v Kašo, kjer so jih mučili in končno usmrtili na kraju, kjer so partizani uničili kamion fašistov. Takrat so bili strašni dnevi. 9 « • Zdi se mi, da je bilo pomladi 1912, če že ne jeseni 1911. Nekega večera, ura je bila že pozna, je nekdo potrkal na vrata. Kdo je? Rekel je, da je sosedov Ivan. Ko sem odprla, je vstopil. Stal je vzravnan sredi kuhinje. Le roko je nekam čudno tiščal k sebi. Po obleki so bili še sveži sledovi krvi .. . Ko so naši fanjc prihajali v vas, je bilo polno dela. Mladinke in žene so se pridno sukale okrog ognjišč. Včasih jo bilo treba iti na pot — s pismom ., . Leto 1913 je prineslo našim krajem mnogo gorja, ki je v tesni zvezi z izdajalcem Nedeljkom. Ta izrodek človeštva je izdal vse one, s katerimi je imel opravka. In teh jo bilo mnogo v vsaki vasi. Fašisti in tržaška kvestura zatorej nista imela težkega dela. Sledili so požigi, streljanje talcev, aretacije in deportacije. Nas pa je bilo vedno več in želja po zmagi in svobodi je bila vedno bolj močna ter silnejša. Po kapitulaciji Italije je bil v Štjaku ustanovljen »Stjaški bataljon«. V njem so bili v glavnem mladinci in mladinke. Nekega dne je preletelo Stjak nemško lelalo in zvečer so v vas prihrumeli nemški tanki, vendar se niso ustavili, pač pa so nadaljevali pot. Mi smo se naslednjega dne umaknili na Gradišče, ki so ga fašisti spremenili v ruševine in ga izpraznili. Od tam smo opazovali oblake dima po vipavski dolini. Nemške horde so bile na pohodu. Preko Vrhov se je v naslednjih dneh valila gosta megla. Komandanta sem prosila za kratek dopust. Nisem še dospela do bližnjega doma, ko zaslišlm gosto streljanje. Kaj se dogaja? Nekdo mi je povedal, da so Nemci izvedli nenaden napad. Streljanje je ponehalo in vrnili smo sc. Nemci so poklali ranjence in bolnike. Blizu taborišča smo zagledali truplo bolničarke Jolandc, ki je bilo ožgano. Nedaleč je ležala Milka, majhna in drobna, ki jc še pred nekaj urami veselo gostolela: »Na oknu glej obrazek bled ...«. Ko sem se vrnila iz zapora, so partizani pogostokrat obiskali mojo hišo. Pomagala sem jim, kolikor sem mogla. Pri nas so imeli tudi skrivališče. V njem jc bilo večkrat mnogo orožja in partizanske literature. Mar- zaliteval, naj povem kdo in kje so terenci, sicer bom ustreljena. Na Selili so aretirali tudi Roziko in naju odpeljali v Podnanos, kjer so imeli štab. Tam so naju dolgo zasliševali, toda zaman ... Vsa mladina je aktivno sodelovala v ZSM. Skupaj z AFŽ je pomagala našim partizanom. Minerski vod je bil naš stalni gost. Mladinci in mladinke so prirejali mitinge, ki so se zaključili s pogostitvijo partizanov. Žene iu mladinke so čestokrat pripravile pakete z dobrotami za ranjence in bolnike, ki so se zdravili v partizanski bolnišnici na Erzclju. Tudi sanitetni material smo nosile iz Trsta ter z njim preskrbovale partizanske bolnišnice. Nikakor pa ne smemo pozabiti na pionirsko organizacijo. Njeni člani so zelo požrtvovalno pomagali trositi lepake in prenašati pošto. Pionir Mirko je po prvi nemški ofenzivi, ki je sledila italijanski kapitulaciji, našel v grmovju strojnico z dvema zabojema streliva, nato pa še šest pušk, kar vse je s ponosom oddal par':"-a- ropani liišl povedali, da so moža odpeljali v Nemčijo. • • * Aprila 1012 nas je med drugim obiskal tudi legendarni primorski narodni heroj Janko Premrl-Vojko. Nikoli ne bom pozabila, kako nam je pripovedoval o nalogah OF, o partizanih in o bližajoči se svobodi. Večkrat nas je obiskal tudi Svarun. Dajal mi je naloge, ki sem jih z navdušenjem izpolnjevala. Imela sem zvezo z Iztokom, Lcvcem in Andrejem, ki so prinašali literaturo za širši okoliš. • • * Strašni so spomini na grozodejstva, ki so jih počenjali fašisti, četniki in belogardisti. Nekoč sem bila priča, ko so Nemci zverinsko mučili in končno pobili ujetega partizana. * * • Nekaj časa sem tudi kuhala za komando mesta Ajdovščina. Kuhala sem kar doma, saj je bilo taborišče v bližini. Ce ni bilo nevarnosti, so prišli na kosilo k nam, drugače pa smo jim mi nosili hrano. Zgodilo pa se je, da so nekega dne prihrumeli četniki. Partizani so pravočasno ušli, mi pa smo tudi uspeli v trenutku poskrili kosilo. * O « Nekega dne, pozno ponoči, je prišel na Vrabče komandant Kosovelove brigade in se ustavil na domu komisarja Nanosa. Preden je legel, je naročil Nanosovi materi: »Ce bi slučajno vrag prinesel Nemce, me takoj /budite!« Nato se je zaril v seno in zaspal. Zgodaj zjutraj ga je prebudil glas: »Tovariš komandant...« Ni utegnila povedati do kraja, ko ji je odgovoril: »No, mam'ca, bo že spet hajka?« kakor, da ne bi pričakoval nobenega drugega sporočila. Povedala mu jc o avtu, ki je drvel proti Velikemu polju. V trenutku je pogledal na uro in pomislil. Vsak čas se bodo tam srečali partizanski kurirji. Dve prepreki čez cesto in dve zasedi. Na bližnjem ovinku se je zableščalo steklo avtomobila. Pred prepre-ko se je avto ustavil. Iz skritega zaslona se je oglasila partizanska brzostrelka, odjeknila jc močna eksplozija bombe. Bitka je bila kmalu končana. Domačini so odpeljali avto, ga spustili v prepad in zabrisali vse sledove. Naslednjega dne je kolona Nemcev iskala izginuli avto s policijskimi oficirji. Kljub grožnjam ni niti najmanjši otrok vedel ničesar. • * « V začetku leta 1913 je prišel k meni ranjen partizan, doma z Gorenj- ih 0, m t: il ... -Vli Člani okrožnega odbora za Vipavsko leta 1944 v Podragi nom, ki so ga za to dejanje Se posebej pohvalili. Pionirji so tudi zbirali denar za posojilo, ki je bilo razpisano med vojno, in ga oddajali partizanskim učiteljem. Posebno so bili ponosni, če jim jc kot kurirjem-obve-ščevalcem uspelo ukaniti sovražnika. Jaz sem zbirala hrano. Skladišče sem imela kar doma. Partizani so prihajali k meni in si oprtali vreče moke, fižola, krompirja in drugih živil, pa tudi razno obleko, ki sem jo nakupila v Gorici. V zaporu sem bila osem mesecev: dva meseca v Trstu, nato pa v raznih ječah po Italiji. Ko sem sc vrnila, so mi olroci strgani in bosi v Iz- skc. Pozdravili smo ga, a ker jc bil Invalid, je ostal pri nas dve leti. Nekoč so ga Nemci prijeli in ga hoteli ustreliti, pa sem jih prepričala, da ni partizan, pač pa naš kmečki delavec. Cim so Nemci odšli, so že bili v vasi partizani. Po lirano za nje smo hodili v druge vasi, pa tudi vozili smo jo večkrat v Dolenjo vas in Stjak. Ko jc sosed leta 1311 peljal na Ireh vozeli hrano v Dolenjo vas, ga je dohitelo nemško letalo ¡11 pilot je toliko časa krožil nad vozmi, da je videl, kam so zapeljali. Hrano smo zložili v bunker, nato pa smo sc takoj oddaljili iz vasi. Kmalu po našem odhodu so pridrveli Nemci. Ujeli so Sest vaščanov, jih ustrelili in jih vrgli v gorečo hiSo. Ti Nemci pa so dobili zasluženo plačilo, ko so se vračali proti Sežani. Spotoma so Jih namreč napadli partizani, ki so bili tistega dne v bližini Dolenje vasi. • * • Leta 1911 so bile volitve v prvi NOO. V Grižali pa so Nemci našli seznam kandidatov in so zaprli Jullio Jako- vec ter njenega očeta. • • ♦ Ko so partizani v Kaši razbili kamion poln fašistov, je črna svojat, ki je imela postojanko v Stjaku, pridrvela na Ravuje in besnela kot stekli psi. Vse so premetali, poropali in nato vas zažgali. Preživeli smo se razšli po sosednih vaseh. Podnevi smo žene, ostale smo same, ker so može odpeljali v zapore, prihajale na polja in obdelovale zemljo zase in za partizane. Pozno jeseni 1913 so se možje vrnili domov. Tedaj smo za silo pokrili kak kot v hiši. Čeprav je bila vas eno samo razdejanje, so partizani našli v njej svoj ilomr Žene, ki smo konec leta izvolile vaški odbor AFŽ, nismo bile v zadregi, če jim je bilo potrebno nuditi pomoč: zbrale smo dovolj hrane, vina in tudi cigaret. « • * Spominjam se še dneva, ko smo pripravljali steljo. Takrat sta prišla k nam dva fanta. Rekla sem jima, naj se kar skobacata na voz. Vse do doma nista vedela kam ju peljemo. V solzah sta potem pripovedovala, da nista bila še v nobeni kuhinji, odkar sta odšla od mame ... • • * .. . Povedali so mi šele drugi večer. Tovariš Luka, ki je padel v Brkinih, je prišel k meni in dejal: »Se zadnjega sina si izgubila. Kaj hočeš — vojna je vojna.« Naslednjega dne sem šla z dvema tovarišicama iskat svojega sina. Kot hrust velik in močan je ležal v krvi, ki je že peta od moje družine poškropila našo tlačeno zemljo. — Kako naj se sedaj sama maščujem? Ne, — saj nisem ostala sama. Tovarišicl sta še trdneje poprijeli za puški in tudi jaz, čeprav že v letih, nisem oklevala in sem sc še bolj zagrizla v delo v naši tehniki. Osem dni pred smrtjo zadnjega sina so me sprejeli v Partijo. Člani Partije so bili tudi padli sin ter hčerki Drina (Mihaela) in Bojana (Danica), mlajši sin pa je bil član SKOJ. Imela bi cel šop komunistov in sem prepričana, da bi odgovarjali na poštenih mestih ... • e » Ze tisti dan so me določili za ob-veščevalko. Dali so mi številko 930. Oil tega dne dalje sem vodila obveščevalni center na našem področju. Partizani so sicer bili v bližini, toda prihajali so samo ponoči, kajti v deset minut oddaljenem Stjaku so bili fašisti 111 karabinjerji. Ponoči si Italijani niso upali iz hiš in zalo so bili podnevi v vasi fašisti, ponoči pa partizani. • * * 2. februarja 1911 je bila v Stjaku I. pokrajinska konferenca AFŽ za Slovensko Primorje. Dvorano smo za ta svečani dogodek lepo okrasili. Ko je bila ustanovljena organizacija SKOJ, sem bila izvoljena za sekretarko. Tega leta sem bila tudi na posebnem tečaju SKOJ in 26. novembra 1911 sem se udeležila okrajne konference za Vipavsko, ki je bila na Go-čah. Na poti — pri Trebižanili — so me Nemci ujeli. Dva dni sem bila zaprta na nekem skednju, nato pa so me izpustili. Propuslnlco, ki sem jo Imela pri sebi, sem skrivaj pogoltnila. <• v * Kmalu po konferenci žena jc bila v Stjaku I. pokrajinska konferenca primorske mladine. Nepopisno je bilo njeno navdušenje za ta pomemben zgodovinski dogodek, ki je bil ponoči zaradi večje varnosti. • * * V nedeljo, 1, maja 1015, ko so naši borci prihajali v Sežano s tanki, so bili v Stjaku Se vedno četniki. Po vseh hišah so Iskali prenočišča. Bili so videti kaj klavrni, saj so vedeli, kaj jih čaka. Zmaga in osvoboditev sta prihajali. Ljudstvo Jc od veselja rajalo In prirejalo mitinge. Veliko zborovanje jo bilo v Vipavi, kjer je govoril pisatelj France Bevk. In nekaj dni za tem je bila v Ajdovščini sestavljena prva slovenska narodna vlada. m DOM * ZDRAVSTVO SM VZGOJA * 2SNA SM DOM * ZDRAVSTVO CW VZGOJA & 2ENA 8W DOA/A # ZDRAVSTVO IN VZGOJA ob 15. obletnici i. pokrajinske konference na štjaku F/Vl Iz spominov ANICE MARC-NUŠE, delegatke na I. pokrajinski konferenci AFZ v Št j akti 2. februarja 1944: Nestrpno in z veliko vnemo se nas je večina primorskih ž'ena pripravljala na I. pokrajinsko konferenco AFŽ. Že 23. decembra 1943 je bil v vipavskih Šmarjah sestanek članic pokrajinskih in okrožnih odborov AFŽ. Sestanka so se udeležili tudi tovariši Vilfan, Bebler in Leskošek. Že takrat smo med drugim govorili tudi o pripravah na konferenco. Vsako okrožje zase je začelo s pripravami. Članice raznih odborov so se redno s'esta j aie in aktivno delale tudi med ženami na terenu, da so vse doprinesle, četudi majhen delež, k uspehu konference. Zaželeni in težko pričakovani dan konference, 2. februar 1944, se je hitro bližal. Že dva dni pred začetkom so se ustavile pri meni tržaške delegatke. Žene iz vseh kraških vasi so odhajale na bližnje javke, od tam pa so jih za to posebej določeni tovariši peljali v Štjak. Za varnost in konspiracijo je bilo poskrbljeno. Zbrale smo se tudi vse članice okrožnih odborov in skupno odšle na predvečer konference proti Statistični podatki Okrajnega higienskega zavoda o rojstvih v koprskem okraju od leta 1955 do 1958 Iz praktičnih razlogov smo raz-delili okraj v 3 področja, in sicer 1. obalno (občine Koper, Izola in Piran), 2. Kras (občini Sežana in Kozina) in 3. Notranjsko (občini Postojna in Ilirska Bistrica). 1. Na obalnem področju se je rodilo v letu 1955: 791, v letu '1956: S23, v letu 1957: 942 in v letu 1958: 885 otrok. Iz tega je razvidno, da se je rodilo največ otrok v letu 1957, Vedno se je rodilo več dečkov kot deklic, in sicer od 18 do 53 na leto. Iz leta v leto rodi več porodnic v bolnišnicah, in sicer v letu 1955: 705, v letu 1956: 770, v letu 1957: 866 in v letu 1958: 857, skupno 3198 porodnic. V vseh štirih letih je rodilo doma z babiško pomočjo 245 porodnic, brez babiške pomoči pa 3 porodnice. 2. Na kraškem področju pa ni veliko razlik v rojstvih med posameznimi leti; tako se je rodilo leta 1955: 271, leta 1956: 343, leta 1957: 324 in leta 1958: 315 otrok. Tudi tu se je rodilo vedno več dečkov kot deklic, in sicer od 2 Wtï- UP do 32 na leto. Še v letu 1955 je večina porodnic rodila doma z babiško pomočjo, in sicer 226; nato pa se je stanje z vsakim letom spreminjalo, tako da je v letu 1958 rodilo doma z babiško pomočjo le še 93 porodnic, v bolnišnici pa že 222 porodnic. Nobena porodnica ni rodila brez babiške pomoči. 3. Na notranjskem področju pa rojstva iz leta v leto upadajo. Tako se je rodilo v letu 1955: 581, v letu 1956: 536, v letu 1957: 482 in v letu 1958: 495 otrok. Podatka iz zadnjih dveh let kažeta, da zaenkrat rojstva ne padajo več. Tudi tu se je rodilo vedno več dečkov kot deklic, razen v letu 1957, ko se je rodilo 20 deklic več kot dečkov. Še v letu 1955 je rodilo malo več kot polovica porodnic (205) doma, v letu 1958 pa samo še 113, in sicer z babiško pomočjo. V vseh štirih letih so samo 4 porodnice rodile brez babiške pomoči. Iz navedenih podatkov sledi, da je iz leta v leto kvalitetnejša oskrba porodnic, ker jih vedno več rodi v porodnišnicah; da je v obalnem pasu vsako leto več rojstev (videti pa je, da smo v letu 1957 že dosegli vrh), da je na kraškem področju število rojstev že več ali manj ustaljeno in da je na notranjskem področju število rojstev v upadanju, vendar nima tendence k še nadaljnjemu zniževanju. Šolniki v obalnem pasu: kam boste dali otroke v šolo v prvi razred leta 1964? Jesensko-zimski komplet. Obleka in jopa sta iz debelega tiueeda, ki je letos v modi bolj kakor kdajkoli Vasco Pratolini: DEKLETA IZ SANFREBIANA Italijanski pisatelj Vasco Pratolini je že naš stari znanec. Po »Kroniki revnih ljubimcev« (Državna založba Slovenije) in »Junaku našega časa« (založba Lipa) smo dobili Pratolinlje-vo povest iz povojne italijanske družbe DEKLETA IZ SANFKEDIANA. Delo Je prevedel Ivan Skušek, opremil Vladimir Laltovič, izšlo pa je v zbirki Ljudska knjiga Prešernove družbe v Ljubljani. Povest »Dekleta iz Sanfrediana« — Iz predmestja mesta Florence — ima vse znane lastnosti Pratolinijevega pisanja: psihološka prefinjenost, analiza družbenih pojavov, topel odnos do malega človeka, sijajni opisi preprostih ljudi in nepomirljiv protest zoper zatiralce. Knjiga je izšla v originalu leta 1918, ko je Pratolini že zaslovel s knjigo »Cronaca famili-are«. Zdaj je Pratolini znan že po vsem svetu, njegova dela prevajajo v domala vseli evropskih in ameriških državah, svetovna kritika pa uvršča nekatera njegova dela med najboljša dela ne samo italijanske, ampak svetovno književnosti. Štjaku. Prišle so delegatke in članice skoraj vseh okrožij, tovariši ce z Idrijskega, Tolminskega, Bovškega, Goriškega, Vipavskega, Postojnskega, Brkinskega in Istrskega ter iz mesta Trsta. Prva vas, ki smo jo zagledale na poti, so bile Rovnje. Fašisti so jih požgali, da nas je ob tem pogledu bolelo srce. Nemo smo šfe dalje. V Štjak smo prišle, ko se je že mračilo, vendar je v vasi šumelo kot v panju. Povsod je odmevalo petje in vriskanje, slišati je bilo harmoniko in petje. Poskrbele smo za prenočišče in se pridružile veseli družbi. Vendar smo to noč malo ali nič spali, vsi smobili prevzeti od pričakovanja. Še vso noč so prihajale skupine iz raznih krajev. Drugo jutro se je pričela konferenca v prostorila stare šole, ki je bila lepo okrašena. Vsa dvorana je burno in z dolgotrajnim ploskanjem pozdravljala tovari-šice, ki so prihajale iz glavnega in pokrajinskega odbora. Na oder sto stopile tovarišice Angelca Ocepkova, Helena Puharjeva, Katja-^ora Rupena<, Nataša in druge. Še zdaj sta mi živo v spominu tovarišici Angelca in Katja, ki sta imeli dolge referate in kj sta nas žal tako prezgodaj zapustili. Konferenco je otvorila Lojzka Trošt-Nataša. Prisrčno je pozdravila vse navz|oee, posebno goste, Glavni referat je imela Angelca Ocepkova, ki je lepo prikazala naloge žena v narodnoosvobodilni borbi. Velike in odgovorne naloge so bile pred nami, začutile smo, da smo prvič v zgodovini tudi žene postale enakopravne, da zavisi tudi od nas izid skupne borbe in da bo tako zaželena svoboda tudi naša zasluga. Konferenco sta pozdravila še tovariša Vilfan in Pohar. Po odmoru in kosilu je bila popoldne razprava, v katero so posegle številne žene. Za nekatere je bila to prva priložnost, da so se oglasile in govorile so neverjetno pogumno. O trpljenju naših inter-nirancev po koncentracijskih taboriščih je govorila tovarišica Ksenija Kraigherjeva. Ko se je sredi dvorane dvignila visoka, mična žena, vsa v črnini, je vse obmolknilo. Bila je mati junakinja iz Brkinov in z odločnim glasom je rekla: »Izgubila sem vse, kar mi je bilo najdražje — svoje sinove. Ni mi žal, ker sem jih dala domovini, dali so kri za boljše življenje nas vseh. Vas, moje drage tovarišice, pa prosim, da ne popustite. borite se do konca, da kri naših padlih ni tekla zaman!« z oči so ji po licih tekle solze in izginjale v ustnih kotičkih. Sedla je. — Povedali so nam, da je izgubila tri sinove. Zadnjega so ji pripeljali fašisti mrtvega na vozičku, vsega znircvarj^nega. Da bi odvrnila hude posledice od va-ščanov, ga je nesrečna mati zatajila: »To ni moj sin!« Izgubila Je sinove in dom so ji požgali. Zasmilila se nam je in po dvorani je zašumelo: »Prekleti, maščevali se bomo!« Doumele smo, da smo do zdaj tako malo napravile. Ta junakinja nam je pokazala pot, izginil je brez sledu tudi zadnji strah ali pomislek. Trdna volja in neverjetni pogum nas je navdal, da bomo vztrajali do konca. Po tem je bil kulturni spored: petje, recitacije, kratki prizorčki iz partizanskega življ'enia in drugo. Nastopile so tovarišice iz Trsta, iz Divače in Sežane. Za zaključek še veselo rajanje in konferenca je bila končana. Zapuščale smo Štjak, da nadaljujemo in končamo delo in naloge, ki smo si jih zadale za dosego edinega cilja: svobode! Skupina mladink in aktivistli spomladi leta 1944 na Štjaku «Mli iÉrapi Élilà I 1 lis ¡Si m « œœg&l? Nedavno . umrla Angelca Oce-pek, ki je imela na štjaški konferenci politični referat. za letošnji teden otroka Tema letošnjega tedna otroka, ki bo od 5. do 12. oktobra, je: »Pomagajmo otroku, ki nima urejenega družinskega življenja«. Na ta problem je opozorila svetovno javnost mednarodna organizacija za pomoč otrokom UNICEF. Pri nas je takih primerov sicer malo, bolj pereče pa je vprašanje otrok zaposlenih staršev. Rešitvi tega vprašanja naj bi služile otroške ustanove v okviru stanovanjskih skupnosti. Ponekod so take ustanove pri nas že zaživele in uspevajo povsod, kjer so v bližini otrokovega prebivališča .in so prilagojene delovnemu času in razmeram staršev. Kljub temu pa še ni rešena vrsta vprašanj, kakor je finansi-ranje, sodelovanje staršev, mesto in vloga mladine itd. Ena izmed glavnih nalog letošnjega tedna otroka naj bi bila: poudarek delovni vzgoji mladine in v oblikah dela otroških ustanov. Pri tem naj bi odigrali važno vlogo tudi sindikati, same tovarne pa naj bi priskočile na pomoč mladini in pionirjem s svojimi visokokvalificiranimi kadri. Vse organizacije in ustanove naj skušajo vskladiti svoje delo na tem področju. Akcija tedna otroka naj se ne bi omejila samo na en teden, temveč naj bi pomenila začetek širokega dela za pomoč otroku in GOSPODINJE PRIPRAVLJAJO ZA ZIMO oie m rsi Skrajni čas je, da si za zimske mesece pripravimo sadne sokove, kompote in marmelade. Pri pripravi pa moramo paziti, da se v teh proizvodih ohrani čimveč vitaminov. To bomo uspeli l'e, če ne bomo sadja predolgo kuhale, temveč samo pasterizirale v za to pripravljeni posodi: sokovniku. Priprava sadnih sokov v sokovniku je zelo enostavna. Potrebujemo 5 kg grozdja ali drugega sadja (jabolk, sliv, paradižnika in podobno) in 50 dkg sladkorja. Grozdju potrgamo peci je, slive razpolovimo in odstranimo košči-ce, jabolka in hruške zrežemo na drobne krhlje. Oprano in pripravljeno sadje zmešamo v skledi s sladkorjem in vsujemo v perforirani vložek, tega postavimo v zbiralno posodo, katero položimo na kožico, ki smo jo prej napolnili s toplo vodo. Ko voda v kožici zavre, vodna para m-i-haja do sadja, sadne celice pod vplivom toplote popokajo in sok v vsako hišo Slovenskega Primorjaî se iz sadja odceja v zbiralno posodo. Prvi sok je še voden, zato ga moramo zliti nazaj k sadju. Ko mine pet minut, ga iz zbiralne posode pretočimo v pogrete steklenice. Steklenice takoj zamašimo z gumijastimi kapicami, prekuhanimi zamaški ali celofanom (najboljše so gumijaste kapice). Steklenice zavijemo v krpo in pustimo, da se počasi ohlade. Na 1 kg jagodičevja pridobimo ' 9—10 dl zgoščenega soka, ki je odličen desertni sok; razredčen z 2/o mineralne ali navadne vode pa nam daje po okusu, kvaliteti in vitaminski vrednosti zelo cenjeno osvežilno in zdravo pijačo. Kalkulacija: grozdni sok: 5 kg grozdja (¡zabele ali šmarnice) po 60 din = 300 dinarjev, pol kg sladkorja po 170 din je 85 din; 1 liter soka torej stane 77 din (385:5); jabolčni sok: 5 kg jabolk po 20 din je 100 din, 50 dkg sladkorja po 170 din je 85 din; 1 liter jabolčnega soka stane 53 dinarjev (185:3,5). SOKOVNIK SI LAHKO IZPOSODITE PRI ZAVODU ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA V KOPRU, GORIŠKA ULICA 2, TEL. 218, OD 7. DO 14. URE. PRISPEVEK ZA UPORABO SOKOVNIKA JE 50 DIN DNEVNO. družini. Ni važno tudi, da bo veliko proslav, pač pa naj bo več dela in razprav z otroki in o njih. Madeže z vrat in pohištva, ki ostanejo od prstov, najenostavneje očistimo tako: v liter hladne vode raztopimo dve žlici sode bikarbone. S to raztopino navla-žimo madeže, takoj splaknemo s 6isto vodo in zbrišemo s suho krpo. Ce čistimo vrata in pohištvo v celoti, moramo najprej dobro obrisati prah in nato z isto raztopino umivati ploskve tako, kot so bile barvane, Pr,; lakiranem pohištvu ne smemo nikoli uporabljati bencina, etra ali acetona, ker bi z njimi pokvarili lak. Kuhinjske brisače bodo ostale brez madežev, če jih po kuhanju in Izpiranju prelijemo s to raztopino: na pol litra vode dodamo žlico kuhinjske soli in žlico amoniaka. Brisače pustimo v raztopini 10 minut, nato jih obesimo. Ko so suhe, jih spet skuhamo v milnici in operemo kakor navadno. f i-: ••i H; SgSVííS m ■ v „ ' «S i®- mm ■ : .i: ■ ¡ í; • »-ve Dvodelna karirasta obleka OB POSVETOVANJU O OBALNI PLOVBI V JUGOSLAVIJI V Portorožu bo te dni posvetovanje o stanju in problemih obalne plovbe v Jugoslaviji. S tem v zvezi bi hoteli opc-zoriti na nekatere probleme s tega področja, ki so posebno važni za naše področje, kjer se obalna plovba kljub vel kim naporom ne more uveljaviti in je še vedno zelo pomanjkljiva. Nikjer ni rečeno, da bi bil ta problem v našem in tržaškem zalivu ter ob severozahodni obali Istre rešen z dodelitvijo ladje tipa »Ivan Cankar« neki naši luki, vendar pa bi bil občutno ublažen. Moramo pa našim bralcem povedati, da za zdaj po izjavah pristojnih ljudi na Reki ni niti misliti na to, da bi dobila katera izmed ladij »pesnikov« ali katerakoli droga domovinsko pravico v Kopru, VELIKANI NA MORJU e-lede velikosti prekomorskih potniških ladij ima prvenstvo še vedno Velika Britanija z nad 80.000 tonskima -¿Queen Elisabeth« in >Queen Mary», 2e nekoliko priletni ladj..i nameravajo Angleži nadomestiti z dvema motornima ladjama po 50.000 BRT, istočasno pa zgraditi podobno velikanko, ki bo dobila ime «Queen Victoria«, Imgla bo spet G0.000 BRT in bo vozila s hitrostjo 30 morskih milj na ur». JADRANJE — STARA UMETNOST Zdi se, da Je jadralstvo vsaj pet sto let starejše kot te Je doslej domnevalo. Nedavno iz ilovnate zemlje izkopani ladiijski model iz leta 3500 pred n. št. kaže na svojem dnu prav razločne sledove jambora. Da pa so Jadrali že okrog leta SOOO pred n. ät. Je neoporočeno razvidno lz staroeglp-čaaskih fresk in slik. REŠILNA VLAČILCA Največja dva na svetu ima Nizozemska. Sta to »Zwarte Zee« s 4200 KM in »Elbe« s 4000 KM. Slednja je nedavno potegnila največja plavajoči dok na svetu — dvigalna sposobnost 52.600 ton — čez Kanalski prelir iz angleškega Portsmoutha v holandski ReHerdam. Pomorstvo št. 9/59 Zajetni zvezek 6(i strani velikega formata z bogato zbirko slik in dvema slikovnima prilogama je v prvem delu posvečen Dnevu mornarice, Uvodni članek »Ob 40-letnIei KPJ 17. Dan mornarice« je napisal kontraad-miral Ljubo Truta. Drugi del je z vač članki namenjen 2-4. plenarni konferenci Mednarodnega pomorskega odbora, ki bo zasedal na Reki od 20. do 27. septembra. Na Dan mornarice je b.l v Zagrebu odprt Brodarski institut, na katerega opozarja članek proi. inž, St. Siloviča. Med številnimi poljudnoznanstvenimi članki in literarnimi prispevki sta v slovenščini inž, Miloša Gnusa »Med Rižano in Bragonjo« ter Ernesta Adamiča »To je čas , . .«. Ne manjkata običajni prilogi Vestnik Združenja pom. brodar-stva Jugoslavije in Bilten Pomorstva. Povzetek važnejših člankov v angle-sei*i. Naslovna stran revije prinaša barvni posnetek mestne luke v Dubrovniku. P/l »BIHAČ« je 12. septembra od-plula z Reke s tovorom za tujino. M/l »BLED« je 5. septembra priplula v Boston, kjer razklada tovor. P/l »DUBROVNIK« je 11. septembra odplula iz Baltimorea — ZDA — za Jugoslavijo. M/l »GORENJSKA« je 12. septembra odplula iz Sfaxa s tovorom za Reko. P/l »LJUBLJANA« je 10. septembra odplula iz Ždanova (Črno morje, Sovjetska zveza) s to-vorom za Jugoslavijo, ka-mor Prispe 20. septembra. M/l »MARTIN KRPAN« je 14. septembra priplula iz Raven-ne na Reko. P/t »NERETVA« je 3. septembra plula skozi Suez na poti na Japonsko. M/Z PIRAN je 10. septembra od-Plula iz Londona za ZDA (Philadelphia). M »POHORJE« je 11. septembra Plula mimo Colomba na poti v Jugoslavijo. P/l »ROG« je 10. septembra priplula v Shanghai, kjer manipulira s tovorom. »ZELENGORA« je n. septembra odplula iz Sibenika. Izoli ali Piranu. Torej bo stanje še vnaprej ostalo isto kot doslej ali pa se bo še slabšalo. Da jo temu tako, nam jasno kaže primerjava med plovnimi redi zadnjih let ob naši obali. Iz leta v leto jo naša obala namreč bolj zapostavljena in nehote se nam vsiljuje misel, da bo v letu 19G0 reško podjetje Jadrolitlija, ki vzdržuje obalno plovbo na severnem Jadranu, sploh opustilo ladijske zveze s Slovenskim Primorjem. Kar poglejmo! Leta 1957 je bilo še pet ladijskih prog: Koper—Trst.—Koper (vsak dan); Umag—Koper—Umag s postankom v Portorožu, Piranu in Izoli; prav tako vsak dan; dvakrat tedensko Reka— Trst—'Reka s postankom v vseli večjih istrskih obalnih mestih, vključno Piranu in Kopru; enkrat tedensko Reka—Koper—Reka • s postankom v vseh večjih istrskih obalnih mestih; in dvakrat v tednu Trst—Zader—Trst s postankom v večjih obalnih mestih Hrvatskega Primorja in Istre. V letu 1958 so bile le še tri proge: trikrat v tednu Reka—Koper—Reka, pri nas samo s postankom v Piranu in že pogojno v Izoli; trikrat tedensko s »pesnikom« Kostom Racinom (dvojček Ivana Cankarja) proga Trst —Ploče—'Trst s postankom v vseh večjih mestih ob jugoslovanski obali; in še turistična proga od 1. junija do-4. oktobra, vsega s potovanj z luksuzno ladjo Jugoslavijo, postanek pri nas samo v Portorožu na sidrišču (izkrcanje s čolni). V letošnjem letu (1959) sta ostali za nas samo še dve progi: trikrat na teden Reka—Koper—Reka s postankom v Piranu; in dvakrat tedensko brza proga Trst—Ulcinj—Trst s po- ■ Stankom v Kopru, Izoli in Piranu. Pripomnimo naj, da ladja »Ivan Cankar« sploh ne pride več v naše vode. Na progi Reka—Koper in nazaj vozi običajno zastareli parnik Sinj, ki ga večkrat zamenja še bolj stari lil počasni in skrajno neudobni Knin. Oba imata največkrat občutno zamudo in še zdaleč ne ustrezata več zahtevam današnjega pomorskega prevoza. Na brzi progi Trst—Ulcinj—Trst vozita običajno motorni ladji Maribor ali Mostar. Ne le, da je čas odhoda iz Trsta (ob 21) in prihoda (ob 8. uri) zelo neprimeren, marveč sta ti ladji za to progo mnogo premajhni, saj premoreta komaj 15 kabin z vsega 40 posteljami. Včasih pa se v Trstu vkrca tudi nad 300 turistov, ki prebijejo 41 ur vožnje do Ulcinja v kaj neudobnih razmerah na krovu, ker niso mogli dobiti postelje v kabini. Lahko si mislimo, kako jim je bilo neprijetno spričo letošnjega muhastega vremena in prav gotovo niso zaman godrnjali in zabavljali čez ne-udobje na potovanju, kar jasno da ni bilo priporočilo za tiste, ki so se še namenili po tej poti. Za dvig turizma na našem področju b; nujno potrebovali veliko motorno ladjo z vsem udobjem in večjo hitrostjo. Imela naj bi domovinsko pravico v Kopru ali Piranu, da bi la.hko vzdrževala stalne in občasne turistične proge in potovanja, za katera vlada veliko zanimanje med domačimi in tujimi turisti. V poletni sezoni 1960 bi bilo treba uvesti vsakodnevno progo Portorož— Piran—Koper—Ankaran—Trst—Gradcž —Benetke in nazaj. Vožnja v obeh smereh ne bi smela trajati več kot SIL« Bim 12 ur, za kar bi bila potrebna ladja s hitrostjo najmanj 18 milj na uro. To so minimalne zahteve, pa nujno potrebne. Proge verjetno ne bi bile rentabilne, kot ni rentabilna sama po sebi nobena potniška proga, na kateri vozijo večje In drage ladje. Vendar pa je splošna korist na dlani, zato so že bivša Avstrija, pa predvojna Italija in celo Jugoslavija- kot turistično zelo slabo razvita dežela subvencionirale take proge in ladje, ker je bilo to potrebno za dvig turizma in razvoj trgovine. Turizem na našem področju pa ni potreben in koristen samp za Slovensko Primorje, marveč za vso Slovenijo in Jugoslavijo, zato je več kot nu.ino, da se nam dodeli nekaj ustreznih ladij in obalnih potniških 'prog — ne glede na to, če naj imajo te ladje domovinsko pravico v naših pristaniščih ali ne. Vsekakor pa bi bile bolje izkoriščene in stale bi manj, če bi jih dodelili našemu pomorskemu podjetju. v* ••: „SS V koprskem tovornem pristanišču se naglo dviga iz tal veliko tranzitno skladišče. Da bodo šla gradbena dela še hitreje od rok, so pravkar postavili na gradbišču velik premični žerjav V šest novih petnadstropnih stanovanjskih hiš tovarne Tomos v Seme-del. se je te dni vselilo G0 družin in nekaj samcev. Obljudena je tudi že trinadstropna stavba pod njimi, kamor so v odkupljena stanovanja vselila razna podjetja svoje uslužbence. V doglednem času bo vseljiva še stanovanjska hiša podjetja Elektro Koper, a v gradnji sta nadaljnji dve manjši. Eno gradi zasebnik in bo enodružinska, drugo pa mestna občina za prosvetne delavce. Dograjeni bosta do zime. S sedanjimi vselitvami se Je število šoloobveznih otrok v tem koprskem predmestju povečalo za nadaljnjih G0, a jih je bilo že doslej za samostojno šolo. Zaradi tega postaja vprašanje šote v Semedeli vedno bolj pereče in treba bo čimprej najti sredstva za graditev. Odlašanje ne bo več mogoče, zlasti ker bodo zrast-le prihodnje leto tam še nove stanovanjske hiše, nekatere celo na zadružni podlagi, in bo Semedela v do-gledni bodočnosti štela okrog 4000 prebivalcev. Semedelslci otroci tudi hudo obremenjujejo šole v mestu, kjer je pouk že doslej deljen na dve Izmeni v dokaj pretesnih učilnicah. Ni pa v Semedeli pereče samo vprašanje šole. Rešiti bo treba tudi še druga vprašanja. Med njimi je zlasti važna ureditev uslužnostnih obrti in primernega gostišča. Zaenkrat ni v Semedeli niti ene same obrtniške delavnice, a tudi v samem mestu jih ni na pretek in je treba na usluge navadno dolgo čakati. Letos odprte trgovine bodo za nekaj časa še zadostovale, a bodo v bližnji bodočnosti postale pretesne. Razen tega bi bile potrebne- še nekatere drugih strok. Nič manj ni pereče vprašanje gostišča, ki bi nudilo razen pijač tudi jedila. Novi buffet s prostornino le nekaj kvadratnih metroT Je bil sicer potreben, a gostinskega vprašanja v semedelskem predmestju ni rešil. Treba bo zato misliti na to, da se projektira v eni bodočih stavb pravo gostišče — ne pretesno, tudi ne luksuz- no. Kar bi potrebovali, bi bila gostilna z nekaj prostori, kamor bi radi zahajali tudi ljudje iz mesta, ob večernih in nedeljskih sprehodih. Obstoj bi ji bil že zdaj zagotovljen, seveda če bi postregla gostom z dobro pijačo in jedjo. Nadaljnje vprašanje, ki kazi Semc-delo, je celotna neurejenost naselja. Prebivalci posameznih hiš so zla»ti letos spomladi pričeli sami urejati njihovo okolico, a nenačrtno in brer poprejšnje pravilne izravnave tal. Tudi zasajanje drevja in grmovja j« nenačrtno in prepuščeno bolj naključju. Poudarek bi moral biti na mediteranskem drevju in grmovju. Fri tem pa naj bi čimprej izginile beke, ki v to okolje ne spadajo več in so mu bolj v kvar kakor v okras. Zato je treba čimprej izdelati enoten načrt za vse nasade in vrtove in se potem po njem tudi ravnati. Mnogo b; mogli opraviti s prostovoljnim de- lom, katerega Semedelčani ne bi odklonili. Le tako bi postala Semedela res tisto, kar so si urbanisti zamislili — VTtno naselje. Nazadnje pa je tu še vprašanje prometa, Tesen ovinek pri dclavnieala podjetja Slavnik ga močno ovira !j» je razen tega še nevaren. Težki tovornjaki, ki so lani in letos dovažali material za gradnjo novih stanovanjskih poslopij, se niso ozirali na napise, ki dovoljujejo cestno obremenitev samo s tremi tonami. Posledice so, da je cesta od križišča do novi* Tomosovih hiš na mnogih mestili udrta in še drugače poškodovana- Daljo Je ostal neurejen tudi del glavne ceste ob kanalu do omenjenih novlli stavb. Ob dežju se nabira tam voda, da je prehod le težko mogoč. Treba bi bilo nujno urediti tudi sam kanal. V Semedeli nas zato čaka še precej dela in stroškov, a postopoma bodo gotovo zadovoljivo rešena tudi ta vprašanja. -r. Letošnji nepričakovano velik porast števila -turistov in turističnih nočitev v Jugoslaviji je zajel dejansko pretežno le obmorska letovišča. Če se ozremo po Sloveniji, je znašal porast nočitev v primerjavi z lanskim letom do 1. avgusta, to je do časa, ko so nam na razpolago že preverjena uradni podatki, na Bledu 9, v Bohinju 12, na Jezerskem 3, v Kranjski gori 5. v Rogaški Slatini 4, v Solčavi in Logarski dolini 23 odstotkov itd., medtem ■ ko je ponekod celo padel. Zato pa je doživela piranska občina naravnost ogro- Kako je urejeno vprašanje tekočega vzdrževanja, popravila, prezidav in dozidav stanovanjskih hiš Prav gotovo je ena najvažnejših nalog in dolžnosti stanovalcev, ki sami oz. po svojih organih upravljajo stanovanjske hiše v družbeni lastnini, da skrbe za to, da se stanovanjske hiše dobro vzdržujejo, da se pravočasno opravijo vsa potrebna popravila, skratka, da se ohranijo v čimboljšem stanju, kar Je ne samo družbena, temveč tudi njihova najne-posrednejša korist. Zato tud; zakon o stanovanjskih razmerjih ta vprašanja precej natančno in izčrpno ureja, pri čemer loči med tistimi stroški, ki jih za tekoče vzdrževanje, večja popravila in drugo trpi hiša, in tiste stroške za vzdrževanje posameznih stanovanj, ki obremenjujejo same nosilce stanovanjske pravice. V načelu bremene po tem zakonu nosilce stanovanjske pravice vsi stroški za tekoče vzdrževanje posamez- ISf nih stanovanj, t. j. stroški za majhna popravila in čiščenje, ki nastajajo zaradi normalne uporabe stanovanja, razen tistih, za katere predpiše občinski ljudski odbor, da ne obremenjujejo nosilcev stanovanjske pravice, temveč se krijejo iz skladov hiše. Te in pa vse druge stroške za tekoče vzdrževanje in popravila hiše in skupnih prostorov (hodnikov, stopnišč, pralnic itd.), razen če ne gre za popravila, ki jih je povzročil po svoji krivdi nosilec stanovanjske pravice, pa trpi stanovanjska hiša. O popravilih stanovanjske hiše odloča hišni svet, če pa gre za večja popravila, mora zahtevati pred odločitvijo mnenje zbora stanovalcev. Pri tem mora voditi seveda računa o nujnosti posameznih popravil in o sredstvih, s katerimi hiša razpolaga. Razumljlvo je, da tudi stroške za Novi del Semedele s Tomosovimi stanovanjskimi bloki prezidave in dozidave trpi stanovanjska hiša. Stroški za nadomestitev in uvedbo novih naprav, ki presegajo običajni standard, pa ne morejo iti t breme hišnih skladov. Tudi o prezidavah in dozidavah odloča hišni svet, ki pa mora svoj tozadevni sklep objaviti v hiši na vidnem mestu. Proti takšnemu sklepu lahko v petnajstih dneh, odkar je bil sklep objavljen, katerikoli nosilec stanovanjske pravice, razen seveda tistega, ki je že predhodno glasoval za ta sklep, ugovarja in zahteva od sveta občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve, da odloči o prezidavi oz. dozidavi. Glede hiš v državljanski lastnini pa zakon določa, da stroške za upravljanje in vzdrževanje takšne hiše trpi lastnik, izvzemšl tiste stroške za tekoče vzdrževanje stanovanja, kakršne trpe nosilci stanovanjske pravice tn-dl v stanovanjskih hišah v družbeni lasti. Pri tem pa je zelo važna določba zakona, ki daje nosilcu stanovanjske pravice pooblastilo, da sam krije stroške za upravljanje oz. izvrši potrebna vzdrževalna dela, ki gredo v breme lastnika, če jih ne krije oz. ne izvrši lastnik in si te stroške odbije od stanarine. Na drugI strani pa se lahko lastnik družinske hiše in 'nosilcev stanovanjske prav.ee tudi pogodita, da bo slednji trpel vse stroške upravljanja in vzdrževanja hiše, Izvzemšl stroške za velika popravila. Takšna pogodba pa mora biti sklenjena v pismeni obliki, ker sicer nima pravega učinka. Pomembna je tudi določba zakona, po kateri se morajo lastniki družinskih stanovanjskih hiš, ne glede na to. ali stanujejo v njih sami. ali pa imajo Stanovalce, držat,! občinskih predpisov o tekočem vzdrževanju in popravilih stanovanjskih hiš. Ce lastnik te svoje dolžnosti ne izpolnjuje, lahko stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora v njegovem imenu najame ustrezno posojilo in poskrbi za potrebna popravila. Takšno posojilo sc odplačuje iz stanarine in drugih dohodkov hiše, če je treba pa tudi iz prodajne cene same hiše. Dr. S. Polič. men porast. Piran s Fiesom i» Stranja-nom 66 odstotkov (najvišji v Sloveniji!), Portorož pa 37 odstotkov. V omenjenem času je zaznamoval Piran 79.115 nočitev, 31.367 v'eč kot lani, od tega samo 6.220 ali 4.692 več od tujih državljanov. Vse ostale nočitve odpadej-o na Jugoslovane oziroma skoraj izključno na Slovence, kar pomeni, da je postal Piran največje letovišče Slovencev. Zato pa postaja Portorož vedno bolj letovišče tuj cev. Do 1. a-vgusta je imel Portorož skupno 103.147 nočitev, 27.971 več kot leto prej, in od teh nič manj kot 61.918 od tujih državljanov. Prirastek tujih nočitev znaša tako 21.139. Pri tem Velikem porastu nočitev v Piranu in Portorožu pa preseneča, da Koper z Ankaranom ne le ni doživel porasta, marveč je celo nazadoval za 386 nočitev. Vseh nočitev je imel v omenjenem času skupaj 47.152, medtem ko jih je imel 1948. leta 47.538. Zato pa je naraslo v Kopru in Ankaranu kair za 184 odstotkov število nočitev -tujih državljanov. Medtem namreč, ko je zaznamo^ val Koper z Ankaranom lani do 1. avgusta le 7.012 tujih nočitev, jih je Imel letos kar 19.901, torej skoraj 20.000, Vpad gre torej na račun domačih nočitev. Slovenci so letos v velikem številu izostali in Ankaran spreminja svoj prvotni znača.j slovenskega letoviškega kraja. Kje je vzrok? To ho treba šale ugotoviti. Prva domneva hi bila v tem, da so se Slovenci zbali slabega vremena, tujcev pa to ni oviralo, ker so bili že vnaprej najavljeni. Postojna je četrto turistično središče koprskega okraja, ki je šteto med 26 glavnih turističnih krajev Slovenije, čeprav po številu doseženih nočitev ni .posebno pomembno in mu daje veliko veljavo samo obisk Postojnske jame. Vendar je doživela tudi Postojna letos v omenjenem času .porast nočitev kar za 42 odstotkov. Vseh nočitev je zaznamovala 9,412. od teh 4.399 tujcev ali 118 odstotkov več kot leta 1958. Ta pregled nam dokazuje, da imajo naši turistični kraji oh morju najboljše obete med vsemi v Sloveniji, obenem pa -tudi, da morata Portorož in Ankaran poslej računati zlasti s tujimi državljani-. Temu -primerno bo treba zato usmeriti propagando KRIŽAN K i X 2 3 •1 5 6 ¡7 1 8 1 - J 9 10 11 12 13 14 1 "1 16 17 1___J 10 .19 Uli Liiiu 20 21 M nnr-^ i - i no 23 m fccna 24 25 26 27 njrn lir.',ti r-« CCill 29 ! 30 1 1 Ssss 31 32 33 M 3-i BUrj» -- 36 G 37 ÎÎS53 ËnS 42 30 39 □ i:« >.".* BH7W trcr.u 40 - i 41 ÎXÏ ecau 43 mira 44 45 46 - 47 49 —S 50 L. i i Vodoravno: 1. majhna, lepa in koristna ptica ujeda, 9. izrodek, spaček, 14, oddelki konjenice, 16. najvišja i-Tra pri taroku, 17. milanska operna hiša, 18. najvišji vrh Karavank, 20. slovenski filmski režiser (-Kekec«), 21 kradljivec, 22. prebivalec rimske Ljubljane, 24. okrajšava za našo dc- l J U I I J 4 u A narno enoto, 25. kemični znak za iri-dij, 26. popularna Italijanska filmska igralka. 20. cenik, 30. gojenec oficirsko šole, 31. moško ime, 32. mestece nad Kvarnerskim zalivom. 34. dežela v Severni Afriki, 35. začetnici popularne mlade francoske filmske igralke, 37. naplačilo, 33. puščavska žival, 40. Capkova drama, 41. morsko letovišče v Vinodolu, 43. znan Zolajev roman o pariški prostitutki, 44. določen delež, 46. zadnja črka grškega alfabeta. 40. splošno znan rekoven, 50. etnična skupina, 51. slovensko ime za ozvezdje Orion. Navpično: 1. stisnjene dlani, 2. mali kipec, s katerim nagrade v Holly-\voodu vsako leto najboljše umetniške uspehe v filmski ustvarjalnosti, 3. električna« morska riba, 4. kopen, zemeljski, 5. junaška pesnitev, 0. začetnici starejšega hrvatskega skladatelja (opera »Kralj s Silbe<), 7. avtonomna oblast v sestavu LR Srbije, 8. moško ime, 0. okrajšava za »sveti«, 10. jadranski otok, 11. deček s čudežno svetilko iz »Tisoč in ene noči«, 12. duhovni in posvetni poglavar islama, 13. grška boginja modrosti in umetnosti, 15. naelektren delec, 19. pridelek enega leta, 22. glavno mesto Armenske SSR, 23. četrtmilijonsko mesto v Kolumbiji, 26. vrsta razvet-ja, 27. sodobni hrvaški skladatelj (Krsto), 29. etiopski plemiški naslov. 30. eno izmed imen pisatelja Mcška, 31. mešanei belih in črnih staršev, 32. top, 33. prijeten vonj, 34. moški pevski glas, 35. tepec, prlsmoda, 36. temelji zidovja, 39. angleški otok v Irskem morju, 40. ročaji. 42. ime pesnika Grudna. 44. skala, 45. del Ljubljane, 47. latinski predlog, 49. znamka italijanskih težkih avtomobilov. Upravni odbor »VODNE SKUPNOSTI« KOPER razpisuje mesto Kandidat za razpisano mesto mora izpolnjevati splošne pogoje za direktorsko mesto. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na Upravni odbor »VODNE SKUPNOSTI« KOPER do 30. septembra 1059. Avtoluristlčno poletje »SIBVHIK« Koper obvešča javnost, da je ukinilo s 15. septembrom 1959 sezonske turistične mednarodne avtobusne proge na naslednjih relacijah: PORTOROŽ—KLAGENFURT—V1LLACII PORTOROŽ—MARIBOR—GRAZ PORTOROŽ—TRIESTE—VENEZIA Veleblagovnica »TRGOVSKI DOM« KOPER sprejme takoj v službo KVALIFICIRANEGA TRGOVSKEGA POMOČNIKA m 4 VAJENCE-ke v uk za prodajo tekstila, obutve, kovinskega blaga in elektromateriala. Pogoji za vajence: dokončana osemletna šola. Ponudbe pošljite ali se osebno javite v upravi podjetja v Kopru. Takoj in zelo ugodno prodani KOMPLETNO SPALNICO IZ TRDEGA LESA, moderne izdelave, ter posteljo in drugo pohištvo. Josič (pri Simonovič), Dellavalle 12, Koper. DVOKOLESA od 7.000,— daljo, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove ter rabljene, Vam nudi tvrdka MARCON, TRST, Ulica Pietà 3 in nova trgovina na Trgu ospedale 6. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. COTTUR - dvokolesa »COTTUR <, BINACHI :, »LEGNANO«. Ci-klomotorji — Moto M. V. Nadomestni deli za dvokolesa, — ciklomotorje, — Vespe, — Lam-brette, — Moto-colibri »Puch•:. COTTUR, Trieste, ulica Crispi 8. septembra mehiški film DIVJA STRAST. ŠKOFIJE: 19. septembra sovjetski tilm MOČNI STEBRI, 20. septembra poljski film SREČANJA, 23. septembra jugoslovanski film SKOZI VEJE NEBO. POSTOJNA: 10,, 19. in 20. septembra ameriški barvni film clnemascope PRINC IGRALCEV. PRICSTRANEK: 10. in 20, septembra ameriški film TUJEC JE KLICAL, 23. in 24. septembra italijanski film POTEPUHI. PIVKA: 19. in 20. septembra češki film POKORNO JAVLJAM (SVEJK II. del), 23. in 24. septembra francoski film PRIMER DR. LAVRENTA. SEŽANA: 19. in 20. septembra slovenski film KALA, 22. in 23. septembra ameriški film NASI ZVESTI PRT.TATELJI, 24. in 25. septembra italijanski film VARJETEJSKE LUCI. KOPER: 10., 19, iit 20. septembra francoski film einemaseope VSI ME LAHKO UBIJEJO, 21. in 22, septembra mehiški film DIVJA STRAST, 23, in 24. septembra sovjetski film CELKAS. IZOLA: lil. septembra jugoslovanski film RISANKE, 19. in 20. septembra mehiški film DIVJA STRAST, 21. in 22. septembra sovjetski barvni film MOČNI STEBRI, 23. in 24. septembra francoski barvni film clnemascope PEVEC IZ MEKSU-CA, ŠMARJE: 19, septembra angleški film HREPENENJE, 20. septembra jugoslovanski film RISANKE, 23 NEDELJA, 20. septembra: 8,00 Kmetijska oddaja: Leto dni dela komasacijske komisije — Pred jesensko setvijo — Neizkoriščena kmetijska zemljišča — 8,30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9,oo Naša reportaža ^-C velikih priznanj« — 9,15 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in. ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15,10 Spored domačih skladb in popevk. Ponedeljek, 21. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Zabavna glasba — .14,30 Športna oddaja — 14,40 Izbrane melodije — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Slovenske narodne pesmi. Torek, 22. septembra: 7,15 Glasba za dobro Jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Odlomki iz oper — 14,30 Sola in življenje: Pred trgatvijo v Br- dih — 14,50 Glasbena medlgra — I5,3o Z narodno pesmijo In plenom po domovini. Sreda, 23. septembra: 7,15 Glsaba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Kulturni obzornik: Beseda o izobraževanju odraslih — 14,40 Narodni odmevi — 15,00 Vesti '— 15,10 Zabavna glasba. Četrtek, 24. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Operetna glasba — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Vesti '— 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Dalmatinske popevke. Petek, 25. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Poje akademski zbor ;-Bran-ko Krsmanovič« iz Beograda — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Domače aktualnosti: Z mikrofonom v podjetjih, ki presegajo plan — 15,40 Igra godba LM. Sobota, 26. septembra: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13,30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13,45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Igrajo veliki revijski orkestri — 15,00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba — 15,20 Iz naših kolektivov — 15,50 Glasbena med-igra. kako globoko se potopi kit? Brez pomožnih sredstev se človek lahko potopi do 5 m globoko. Malenkost globlje le izredno močne narave in z dolgotrajno vajo. Kaj pa kit, ki Je tudi sesalec in diha s pljuči, težak pa je za 30 slonov oziroma 150 volov? Po najnovejših opažanjih ki-tolovcev, so gronlandski klti-samcl, zadet.; s harpuno, dosegli globino looo do 1500 m. Samice in mladiči nekoliko manj. TITOVI. ZAVODI ^'IM , /.-m Brzojav: Litostroj Ljubljana Telefon: 39-011 do 39-019 Prodajno-projeklivni biro 39-275 Teleprinter: 03-100 Bomo kar na hitro opravili tudi ta teden. Imam sicer na rova-šu nekaj pritožb čez nekatere gostince, pa se mi zdi že jneneum-no, da mi kar naprej samo o-ni nosijo v mlin, zato se jim bom tokrat raje izognil. Pa ne popolnoma — posredno moram le omeniti neki gostinski lokal, ki pa sam po sebi ni nič kriv, pa tudi pomagati ne bi mogel spričo pogodbene oddaje vseh kapacitet neki organizaciji za veselico, kot je bil to primer minulo nedeljo z gostiščem »Na obali« v Žusterni. Sva namreč slišala z Juco, da prirejajo naši invalidi tamkaj prosto zabavo. Ker sem po svoje tudi jaz invalid (pleša!), mi Juca tokrat ni odrekla prošnje in sva jo lepo mahnila v Žusterno. Bila je lepa nedelja zvečer. Na srečo sva koj dobila prazno mizo, za katero sva se krepko usidrala. Sosedje okoli naju so nama. po dolgem čakanju svetovali, da bo najbolje, če se. sama pobrigava za pijačo. Ker naju jc žeja že hudo priganjala, me je Juca poslala k ločilni mizi po pijačo. Po dolgem prerivanju sem le prišel do dveh Jugococt in ju srečno pritresel na mizo. Odpila sva po- žirek vsak iz svoje steklenice, nato pa me je Juca čisto po pravilih zaprosila za ples. Nič kaj navdušen si vendar nisem mogel pomagati in sem se spustil z Juco v tisto mendranje v gneči plesalcev. Komaj sem dočakal konca plesa in olajšan sem se z Juco, ki je vsa zadovoljna sijala ko mak sredi pšenice, napotil nazaj k mizi. Pa glej ga vraga! Čakalo naju je kaj milo presenečenje: na mizi ni bilo ne duha ne sluha o najinih Coctah. Na vprašanje so nama sosedje povedali, da je steklenici odnesel spreten natakar. Juca se je jezno usedla nazaj za mizo, mene pa napravila za Sher-loka Holmesa, ki naj poišče tistega spretnjakoviča, da nama vrne še skoraj nepopito pijačo. Poslušno sem šel na zasledovanje, za katerega se mi jc že vnaprej zdelo, da bo jalovo. In res — nihče vi nič vedel o natakarju, ki bi, pobral polne steklenice kolcte z mize, še manj pa je kateri izmed belooblečenega osebja hotel sam veljati za tistega potegona. Medtem ko sem se jaz šel detektiva, pa jc Juca doži vl jala vedno nova presenečenja. K njeni (najini) mizi je hrupno prišla družba, v kateri je imel glavno besedo krepak možak. Koj je hotel vedeti, zakaj je miza prazna. Juca mu je komaj dopovedala, da sva v dveh pri njej in da sem šel jaz lovit pijačo za rep. Vse skupaj pa ni nazadnje nič pomagalo. Možak je dejal: »Danes mi prirejamo zabavo in ne sme biti nobena miza nezasedena!« in je pobral Juci izpred nosa najprej stolice, nato pa je prišel še po mizo, jo odnesel k sosedom inpo-sedel okoli nje s svojo družbo, Juca pa je odprtih ust obsedela sama na svoji stolici. Tako je bila jezna, da je celo mene pozabila ozmerjati, ker nisem našel tistega vestnega natakarja. Pograbila me je za rokav in me v svoji ihti kar potegnila na cesto in domov. »Poslej velja res samo še svoji k svojim!« je bentila. »Poslej bova šla samo še na prireditve ob osmem marcu ali na pustni torek, sicer pa bova rapi pila Risano in natepavala fižol.' Jaz sem seveda samo vdano kimal, nazadnje pa mi je skriva) ušel smeh, ko se je Juca priausa-la, češ naj ti tisti »prireditelj« za osmi marec pade v pest- kje na kakšni prireditvi: »To bi mu vrnila milo za drago!« Za danes dovolj in prav lepo pozdravljeni do prihodnjič, ko vam spet povem kaj novega! Vaš Vane Štev. 37 — 18, septembra 1959_____________SLOVENSKI JADRAN___Stran 11 I i L S S M A VZGOJA 'V g P O R T * S A H * TELESNA VZGOJA * S P O P, T tV i AH * T 1 L I S M A V 2 JESENSKA KOŠARKARSKA SEZONA SE PRIBLIŽUJE VRHUNCU NOGOMET vetle ti ■ l^J ; IB i-tU • • H 1 On i W ¿Jil_JL.J ¿sata Li Primorska zastopnika še brez točk L.K J Peti obrat medsebojnih jesenskih srečanj slovenskih košarkarjev se je končal za primorske ligaše na vs'ej črti neuspešno. Iz Trbovelj, kjer je nastopil postojnski Partizan, smo že vnaprej pričakovali stoodstotni poraz, zato pa je bila vsa pozornost osredotočena k nastopu Partizana iz Ilirske Bistrice v Domžalah, kjer naj bi mu gotova zmaga navrgla novi točki na poti k zasedbi častnega vrha v II, slovenski ligi. Zgodilo pa se je drugače, kajti ranjeni lev v podobi domžalskega Partizana, ki se bori za obstanek v ligi, je zaigral brez predsodkov in kljub spoštovanju boljšega nasprotnika odločno zmagal. Poraz je za Bistričane tokrat tem bolj boleč, ker bi v primeru zmago prvič v letošnjem prvenstvu pristali na prvem mestu prvenstvene tabele. Postojnčani so nastopili proti Rudarju s popolnim moštvom in srečanje izgubili s 95:52 (60:24). Za Postojno so bili uspešni: Baje (2). Tavčar (22), Makarovič (6). Jtirea (2), Pellaschier (11), Jošt (1)- in Lipovž (8). Večerno tekmo sta pred več sto gledalci sodila Hodej iz Trbovelj in Hrovat iz Ljubljane. PO PORAZU — PROTEST Ilirska Bistrica je nastopila na peščenem igrišču v Domžalah kot brezpogojni favorit. Domači pa so si že v 1. polčasu nabrali uspeh piranskih vaterpolistov V tekmovanju druge republiške lige v vaterpolu so se piranski mladinci uvrstili v finale, kjer so se pomerili z ekipo Celuloze iz Krškega. Prvo srečanje so Pirančani izgubili z 0:15, v drugem srečanju pa so bili enakovreden nasprotnik izkušenim igralcem Krškega. Drugo srečanje se je končalo s tesno zmago Celuloze s 7:G. Športna nedelja v izoli odbojka V nedeljo, 13. 9. 1959, je v Ljubljani-v II. kolu jesenskega dela II. republiške lige v odbojki za člane Grafičar premagal ekipo Izole z rezultatom 3 : 1. Čeprav je Izola nastopila z oslabljeno postavo, je bila enakovre- den nasprotnik Grafičarju in je iz- gubila v glavnem po zaslugi sodni- ce, ki je sodila pristransko, s čimer je onemogočila vsako lepo in borbeno igro s stalnim žvižganjem »nosečih« žog igralcem Izole. Zaradi pristranskega sojenja se je moštvo Izole pritožilo na Odbojkarsko zvezo Slovenije, 9 * o v nedeljo, 29. 9, 1959, bo v Izoli odigrana tekma tretjega kola med TVD Partizanom iz Črnuč in Izolo. Tekma se bo pričela ob 10. uri na letnem telovadišču TVD Partizana Izola. Igralci Izole so trdno prepričani, da bodo zmagali in se s tem plasirali na vrh svoje skupine in v kvalifikacijski turnir, ki bo oktobra med vsemi prvaki skupin II. republiške lige. Ljubitelje odbojke vabimo, da si ogledajo tekmo Izola : Črnuče, ker bo to edina tekma v jesenskem delu, ki bo odigrana na domačem igrišču. košarka Uspešnejši kot odbojkarji so bili košarkarji TVD Partizana Izola, ki so v Piranu premagali ekipo Pirana z rezultatom 01 : 09. S tem so si zagotovili drugo mesto v Okrajni košarkarski ligi, niso pa izključene možnosti za osvojitev prvega mesta. db 8 točk prednosti, ki so jih v istem razmerju obdržali do konca srečanja, ki jc bilo vseskozi borbeno, ostro in kar sc da temperamentno. Srečanje sta vodila brez bistvenih napak Ljubljančana Hrovat in Cizej, koše za Partizan pa so dosegli: M. Grlj 8, R. Grlj .13, Lenarčič 19, Prosen 11, Kopriva in Žnidaršiš po 4, Koren 2 in Štefan 3. Vodja gostujočega moštva je vložil po tekmi protest, ker navaja, da domača ekipa ni nastopila v predpisanih oblačilih, da domači niso poskrbeli za roditeljsko službo itd. Zdi se, da bo morala Tekmovalna komisija pri KZS protest ugodno rešiti v korist Ilirske Bistrice, če naj dosledno zaščiti izvajanje tekmovalnih pravil, ki jih je v izredno ostri formulaciji pred nedavnim sama predpisala. Sicer pa je Partizan z nedeljskim porazom zdrknil z drugega na tretje mesto prvenstvene lestvice. ODLIČNA KOŠARKA NA KOPRSKIH TLEH Presenetljivo dognana nedeljska srečanja v okrajni konkurenci nas tokrat silijo, da posvetimo prvenstvu na domačih tleh več pozornosti kot sicer. Okrajna liga je imela v nedeljo na sporedu dva pomembna derbvja. V Piranu je gostovalo moštvo Partizana iz Izole in zmagalo po težki borbi z izidom 81:69. Rezultat je z ozirom na dejstvo, da so srečanje igrali v zaprtem prostoru, izredno visok, kar ponovno dokazuje, da se skladno z nenehnim dvigom kvalitete dvigajo tudi rezultati tekem. Na tekmi je odlično zaigral predvsem domačin Kve-der (22), ki sta mu bila med nasprotniki enakovredna le še Lov-renčič (37!) in Kleva (17). V drugem derbvju kola v Postojni sta B moštvi domačih in Ilirske Bistrice v medsebojnem srečanju pred 100 gledalci odločili, kdo bo v ligi pristal na zadnjem mestu. Mladi in nadarjeni igralci obeh društev so leno zaigrali, zmaga pa jc pripadla gostom z 32:25 (20:13). Pri zmagovalcih je bil najboljši Koren (14), pri domačih pa Inocc-nte (8). Najkvalitetnejšo tekmo nedeljskega kola pa je videlo nedvomno kakšnih 150 koprskih gledalcev. Ni pretirano reči, da je Partizan prikazal daleč najboljšo igro v letošnjem prvenstvu, čemur pripisujemo tudi visoki uspeh proti popolni ekipi Sežane z rezultatom 85:39 (39:13). Nadarjeni Kalčič (25) je imel solidna sodelavca še v Žerjalu (21) in Jako-minu (18), sicer pa gre pohvaliti celotno moštvo, ki bo, če bo zmagalo v ligi in če bo ohranilo sedanjo formo, najresnejši konkurent za osvojitev 1. mesta na kvalifikacijah za vstop v II. republiško ligo, ki bo 4. oktobra. Lestvica po nedeljskih tekmah: Koper 8 (! 1 l 405:314 (-!- 151) 13 Izola 8 5 2 1 479:331 (••• 128) 12 Bistrica B 8 3 0 5 180:2(10 (— 80) G Sežana 8 3 0 5 277:383 (— 100) G Postojna B 8 2 1 5 239:208 (— 59) 3 Piran 8 3 0 5 307:417 (— 50) 5 V drugem kolu republiškega nogometnega prvenstva sta ostala primorska zastopnika zopet praznih rok. To smo tudi pričakovali, saj niti največji optimisti niso računali, da bi bilo možno Ljubljani in Triglavu iztrgati na njunih igriščih kako točko. Tako je šlo nekako po načrtu: Izola je izgubila v Kranju z 0:4, Nova Gorica pa z Ljubljano 1:4. Tekma v Kranju je potekala v popolni premoči domačinov, ki bi lahko zmagali še z višjo razliko. Gostom v prid je treba povedati le to, da so nastopili z oslabljeno postavo. Sploh spremlja Izolo v prvih kolih precejšnja smola. Moštvo je okrnjeno že zaradi odhoda nekaterih igralcev k vojakom, v zadnjih tekmah pa so se poškodovali še trije najboljši igralci. Morda bo bolje čez nekaj tednov, ko bo lahko nastopil za Izolo nekdanji najboljši igralec Postojno Kostič. Tekma v Ljubljani pa bi se kmalu končala s presenečenjem. Nova Gorica je začela z velikim poletom in prvi polčas zaključila z izidom 1:0 v svojo korist. Zal pa je ta polet v drugem polčasu popustil. Domačini so prevzeli pobudo in s štirimi lepimi goli zapečatili usodo gostov. Lestvica: Triglav 2 2 0 0 5:0 4 Rudar 2 2 0 0 11:1 4 Maribor 2 2 0 0 3:1 4 Branik 2 2 0 0 8:3 4 Ljubljana 2 2 0 0 7:3 4 Kladivar 2 1 0 1 6:9 2 Grafičar 2 0 1 1 1:5 1 Krim 2 0 1 1 0:1 1 Sobota 2 0 0 2 1:3 0 N. Gorica 2 0 0 2 3:10 0 Izola 2 0 0 2 2:7 0 Ilirija 2 0 0 2 1:5 0 lab uw^ci ¥ primorsko prwenstw® V nedeljo jo bilo na sporedu prvo kolo primorskega nogometnega prvenstva, ki pa je bilo zelo slabo spričevalo za naše nogometne organizatorje. Na sporedu so bila komaj tri srečanja, ki so se končala takole: Sidro—Ilirska Bistrica 0:0, Primorje—Tolmin 2:0 in Tabor—Rudar 3:3. Tekmi Koper—Adria in Branik—Anhovo slo. bili odloženi, Postojna pa je bila prosta. Zakaj je prišlo do okrnjenega sporeda? Kakor je znano, so naši časopisi že pred časom pisali, da se je Adria združila z Novo Gorico. Naenkrat pa so sporočili nogometni funkcionarji, da bo Adria nastopala v primorskem prvenstvu in da bo liga štela 11 članov. Do s'em bi bilo vse v redu, saj so lahko iz upravičenih razlogov pozneje razveljavili združitev in Adrio vključili v prvenstvo. Toda ko bi moralo priti do tekme Koper—Adria, so brzojavno odpovedali srečanje in sporočili, da Adria ne bo nastopala. Res jo neverjetno, zakaj je potrebno to manevriranje, oziroma kakor se pravi po domače, »kufre gor, kufre dol :. V štirih mesecih, MALI ROKOMET odkar se je končalo primorsko prvenstvo, pa bi te stvari vendarle lahko uredili. Ali je res potrebno, da organizacijska vprašanja rešujejo teden dni ali celo nekaj ur pred začetkom prvenstva? Posledice takega načina dela bodo vsekakor neprijetne. Ker so žrebali za 11 moštev, bo odslej vsako nedeljo nepopolno kolo, čeprav je število udeležencev parno, To bo seveda prvenstvo podaljšalo in podražilo stroške. Vsekakor naj bodo letošnje izkušnje obema okrajnima podzvezama in primorski tekmovalni komisiji dober nauk za prihodnje, da bodo organizacijska vprašanja pred prvenstvom pravočasno reševali. In zdaj še nekaj besed o tekmah. Predvsem je treba povedati, da je Ilirska Bistrica že takoj v začetku poskrbela, da bo tekmovanje zanimivo. Iztrgati točko drugoplasiranemu z lanskega prvenstva na njegovem igrišču je res presenenčenje prve vrste! Pirančani so bili res v premoči in tudi smola jih je spremljala pri streljanju na gol, vendar to ne zmanjšuje uspeha Bistričanov, ki V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo republiške ženske in moške lige v malem rokometu. Kakor znano, zastopata Primorsko v moški ligi Koper in Ajdovščina, v ženski ligi pa Koper in Piran. Posamezni rezultati so bili naslednji: V moški ligi je Koper izgubil v Teznem pri Mariboru s Kovinarjem s 25:26, Ajdovščina pa na domačem igrišču s Slovanom s 16 proti 21. V ženski ligi pa je Koper izgubil z Dravo s 3:5, s Slovanom pa z 9:17, medtem ko je Drava premagala Piran z 12:4. gn W Telefon 206, 301, 302 Brzojav: »Kamnik« Kamnik PROIZVAJAMO : EKSPLOZIVE: Kamnikt.it I., Kamniklit II., Amonal, Metankamniktit itd. — Gorilne vrvice dvojne in specialne impregnirane s PVC maso SMODNIK: rudarski in črni lovski smodnik PIROTEHNIČNE PROIZVODE ZA OGNJEMET: rakete in bombe raznih dimenzij, petarde, vodomete, fontane in prah za bengalični ogenj PROIZVODE ZA ZTP: železniške žabice, parafinske in smolnate bakle raznih vrst PIROTEHNIČNO GALANTERIJO: rakete za novoletne jelke, kapslje za otroške samokrese, kon-fete in pasje bombice Najbolj napeto srečanje je bilo v Teznem, kjer bi Koper kmalu preskrbel za presenečenje in slavil zmago nad domačo ekipo, ki velja na svojem terenu za skoraj nepremagljivo. Koper bi to tudi dosegel, žal pa jo imel njihov sicer odlični vratar slab dan in je spustil nekaj povsem nenevarnih žog. Kljub vsemu je treba Koprčane pohvaliti zaradi odlične igre. Najbolj se je odlikoval Kosmina, ki je dosegel osem golov. Ajdovci so sprejeli v goste ljubljanskega Slovana. Izkušeni gostje so se morali precej potruditi, da so premagali požrtvovalne domačine. Tekmo je odločilo pač večje tehnično znanje in rutina. Z zanimanjem smo pričakovali prvi nastop zmagovalca na zveznem zletu Partizana v Beogradu: ženske ekipe Kopra. Žal pa so bili gledalci razočarani že pred začetkom tekme, saj je manjkala najboljša igralka Urbančičeva, ki ji vodstvo tovarne igel v Kobaridu ni dovolilo zapustiti delovnega mesta dve uri prej, da bi lahko odšla na avtobus. Kljub oslabljeni postavi so se Konrčan-ke uspešno borile z glavnim favoritom za prvo mesto in izgubilo s tesnim izidom. Pri domačinkah je bila najboljša vratarka Hrvatinova, pri gostjah pa se je odlikovala s točnimi in močnimi streli Brumnova. V tekmi s Slovanom so bile Koprčanke že vnaprej obsojene na poraz. Na tekmi z Dravo se je poškodovala vratarka Hrvatinova in v že tako oslabljeni postavi je zdaj zazevala še ena velika vrzel. Ze na pivi tekmi so je po- kazalo, da ima Koper premalo igralk na razpolago. Ekipa, ki želi tekmovati v .republiški ligi, mora poskrbeti tudi za primerno število rezervnih igralk. Piraneanke so svoje pristaše močno razočarale, saj nihče ni računal na tako visok poraz, zlasti po uspehu v tekmovanju za jugoslovanski pokal. Morda je bila slaba igra z Dravo le trenutno nerazpoloženje in bo v naslednjih kolih bolje? V prihodnjem kolu bo Koper sprejel doma moško in žensko ekino kranjske Mladosti. Domačini imajo lepe možnosti za osvojitev prvih točk. Ajdovci bodo odpotovali v Maribor, kjer imajo v tekmi z Branikom bolj malo upanja. Piraneanke pa so v drugem kolu proste. poslovno poročilo MESTNE HRANILNICE IZOLA—KOPER za mesec avgust 1059 Hranilne vloge so se povečale na din 54,481.470 ali za din 14,717.030. Tekoči računi so se oovečali na din 9,053.905 ali za din 5,751,000, Računi stanovanjskih najemnin din 10,143,202, Bančni kredit je bil odplačan od din 12,012.173 na din 8/154.455. Potrošniška posojila so padla na din 29,922.824 ali za din 1,230.503. Ostala posojila so se povečala na din 41,023.950 aH za din 8,135.583. Srednjeročna posojila so bila izplačana v znesku din 2,085.925. Gotovinska rezerva v Narodni banki In blagajnah 12,424.417. Dohodki v prvih osmih mesecih 1959 so znašali din 5,095.308. izdatki pa din 5,066.301 (začasni prebitek din 28,947.) Sedaj že lahko trdimo, da je porast hranilnih vlog precej enakomeren v vsej državi. To lahko smatramo kot znak, da se vrača zaupanje v trdnost kupno moči dinarja, kar bo v bližnji bodočnosti šu povečalo dotok hranilnih vlog. so lani izgubljali tekme z dvo-številčnimi izidi in kljub vsej »smoli« ne bi smeli cfelati Pirančanom preglavic. Uspeh Ilirske Bistrice pa seveda ni prišel sam od sebe, ampak je posledica sistematičnih in skrbnih priprav. Kaže tore; da ima primorska liga zdaj moštvo, s katerim bo treba kar najresneje računati. Srečanje v Ajdovščini pa se je končalo z zasluženo zmago domačinov. Obema moštvoma se je poznal daljši presledek in igra ni bila na zadovoljivi višini. Precej razburljivo pa je bilo srečanje v Sežani. Domačini so bili boljši, vendar jih je sodnik oškodoval vsaj za eno enajstmetrovko. Vodstvo kluba je zaradi tega vložilo protest. (Nadaljevanje s 5. strani) NAŠI ŠOLSKI PROBLEMI Sardoč — sta že opozorili ne samo na skrajno natrpane učilnice in vadni-ške razrede, Ivi onemogočalo normalen pouk in nastope učiteljiščnikov, ampak tudi na vprašanje praktičnega pouka in drugih osnovnih zahtev sodobne in reformirane šole. Popolnoma nemogoče jc zadostiti učnemu načrtu, ko nima šola uiti enega kabineta. ne praznega prostora, ne telovadnice, da niti ne govorimo o kuhinji ali urejeni delavnici. In najboljša perspektiva je, da tega ne bo še dve leti. Pouk tehnične vzgoje bi bil lahko na Učiteljišču, kjer imajo lepo urejeno delavnico, vendar je predaleč, prav tako pa je s telovadnico, ki jo že tako koristi osem koprskih šol in TVD Partizan. V živahni razpravi članov šolskega odbora so padali razni predlogi za improvizacije, ki bodo potrebne še tekom letošnjega šolskega leta. Mogoče bo treba prav v tej zvezi reševati tudi vprašanje Otroškega vrtca in predvsem Pionirskega doma, prav gotovo pa šolske in mlečne kuhinje, kajti neopravičljivo in neodpustno bi bilo. če bi pustili naše otroke v zimskem času brez tople malice in vozače brez kosila do poznih popoldanskih ur, ko se vrnejo na svoje domove. Prav tako bo treba pomisliti na razne rešitve najbolj perečih problemov — kot so delavnice, najnujnejša oprema, kabineti — skupno za obe šoli, ki sta pod isto streho, s pomočjo gospodarskih organizacij. Naši delovni ljudje SO pri vsem tem neposredno in živo prizadeti in zato ni bojazni, da bi imeli gluha ušesa. šolska odbora sta ob koncu sklenila, da bodo ta vprašanja glavna tema bližnjega roditeljskega sestanka, na katerem naj bi se vsi starši seznanili z dejanskim stanjem in perspektivami ter tudi pomagali pri njihovem reševanju. Koprsko šolsko vprašanje so po sestanku obeli šolskih odborov reševali še pretekli ponedeljek na skupnem sestanku predstavniki Okrajnega in Občinskega Sveta za šolstvo ter predstavniki Sveta za urbanizem. Po urbanističnem načrtu ne bo več v Semedeli veliko novih blokov, pač pa sc bo izgrajevalo zlasti Gramscijevo nabrežje. Po novih gledanjih se tudi ne vnema jo več za šolske centre, ker naj bi otrok ne imel do šole daleč in naj bi bila šola zra-ščena s svojim okoljem. Tako imajo v načrtu razen sedanje šole še šolsko poslopje na Bonifiki in na Gramscijevem nabrežju. Torej bi imeli v perspektivi v Kopru tri osnovne šole, ki bi zadostile vsem potrebam Šoloobveznih otrok. z. L. — Da, gospod stražnik, jaz sem ji iztrgal torbico/ Toda z vso pravico! Sem njen mož, ona pa je preveč zapravljala! Na sliki je Patricia V/atson, 30-letna učiteljica iz Londona, s svojim »Romeom«, ki ga jc spoznala med turističnim bivanjem v Italiji. Italijani so postali že tako nevarni posebej angleškim turistkam, da so v Londonu iznašli porebno zavarovanje in ga. imenovali »Polica Romeo.. Višina: do 2 milijona. Namen: odškodnina za primer pretrgane zaroke. Pravijo, da se kar obnese in prenehate ri prevarjeni zaročencc se je potolažil z dvema milijonoma. Zadeva ima torej tudi svojo šaljivo plat. vendar pa je primer gornje učiteljice presegel to mejo: ko je odkrila, da je njen Romeo poročen in oče petih otrok, je neznanokam izginila in se tudi v službi ni javila, ko se je začela šola. Svojo zaroko je bila namreč ob odobravanju svoje družine obt>sila na veliki zvon.,. 500 M VISOK! TELEVIZIJSKI STOLPI Televizijski stolpi silijo vedno bolj v višino. Samo v ZDA jili je več kot tri sto. ki so visoki nad 300 m. Najvišji televizijski stolp na svetu stoji trenutno v Roswellu v New Mexico; visok je 4IJ3 m. Do pa kmalu ob s*'oje prvenstvo, ker gradijo v Montani stolp z višino 503 m. Tudi pri tem Američani še niso obstali. V Ken-tuckvju že čaka na gradbeno dovoljenje televizijski stolp, ki bo mole! r>50 m visoko pod oblake. Najvišji evropski televizijski stolp je nedavno pričel obratovati na Švedskem v mestu Iiorby. »Hitrostno obleko« bi lahko imenovali vesoljski skafander na gornji sliki, ki po svoji obliki in udobnosti močno spominja na srednjeveške mučilne naprave železne deviceFiziolog Flanagan Gray (na sliki) je v tej napravi zdržal pet sekund hitrost, tridesetkrat večjo od gravitacije. To so' prvi poskusi pred poletom človeka v vesolje, napravljeni v Johns-ville, ZDA. LUŽ I ¡5 KI SRBI V AMERIKI Z najmanjšo slovansko vejo, Lužiškimi Srbi, poznanimi pod imeni Sorbi oziroma Vendi, ki živijo na Saškem v Vzhodni Nemčiji, je v odlično organizirani razstav.; seznanila Američane Javna knjižnica v New Yorku. Razstava je vzbudila nepričakovano zanimanje. SLANOST JADRANSKEGA MORJA ni povsod enaka. Ob vzhodni — naši — obali je bolj slano kot na nasprotni strani. Slanost mu raste od severozahoda proti jugovzhodu. Med obalo m otočjem znaša slanost 33 do 39 odstotkov. Zaradi močnega dotoka slane vode v Severnem Jadranu pade tam slanost spomlad; celo na 16 do 10 odstotkov. radi hiperprodukcijc in svetovne gospodarske rece- sije dokajšnjo krizo in ima zeto tudi precej brezposel- nih. Ti zahtevajo dela in večkrat nočejo iz tovarn, ko so odpuščeni. Na sliki je videti japonske policiste, ki se pretepajo s takimi delavci celo po strehah neke tokijske tovarne fotoelek- tričnih celic Prvič v zgodovini države Oklahoma v ZDA so te dni v njej dovolili točenje alkoholnih pijač. Tisti trenutek, ko je v državi začel veljali zakon o odpravi prohibicijc, je bilo po vsej deželi odprtih kar 500 lokalov za prodajo alkoholnih pijač. Mnogi so se oddahnili — posebno pijanci, ki so morali poprej na popivanje v sosedne države ZDA, kjer je bila prohibicija že zdavnaj odpravljena. Najbolj prizadete pa so bile seveda predstavnice Absti-nentske lige, Ici so takoj prešle v ofenzivo: hkrati so imele prvo protestno sejo, na kateri, so za začetek molile k bogu za po/noč, kot; jih vidimo na gornji sliki PLANINSKA STRAŠILA Manjše domače živali in perutnina so na samotnih gorskih kmetijah v stalni nevarnosti, da jih odnese jastreb ali orel. Ljudje si pomagajo na vse načine, da bi odvrnili nevarne roparje. Planinske vasice okrog Boračkega jezera imajo svojevrstna plašila: na visoke kole, zabite v tla okoli dvorišča, in na rogljiče vrh senenih kopic natikajo steklenice. Žarki, ki se v sončni pripeki odbijajo od stekla, so zanesljivi varuhi malih živali in perjadi v njihovem okrilju. Vzbujajo strah tudi velikim pticam. Ponekod se tudi pri nas po deželi posebno po vrtovih vidijo podobna strašila. STOKRAT NA DAN v norveški prestolnici Oslo jc policija prijela neko 32-let-no žensko, ki je po telefonu stalno nadlegovala sovjetskega veleposlanika. Tudi po stokrat na fian ga jc poklicala. Diplomat sc je preko norveškega zunanjega ministrstva obrnil na policijo, ki Je nadlegovalko trikrat posvarila, končno pa Jo je zaprla. Ženska trdi, da ji je sovjetski veleposlanik sam naročil, naj ga pokliče vsako jutro in vsak večer, da mu vošči dobro jutro in lahko noč. Njeno duševno stanje Je po izjavi policije povsem normalno. SIMFONIČNA GLASBA Po vsem svetu je okrog dva tisoč simfoničnih orkestrov, od teh nekako polovica — 1035 — v ZDA. V prvih letih po prvi svetovni vojni jih ni bilo tam niti sto. V 40 letih se jc nzthovo število več kot desetkratno povečalo. UMETNA SRCA NA VELIKO Neko češkoslovaško podjetje je pričelo serijsko Izdelovati črpalke za srce pri operaciji s krvotokom izven človeškega telesa. Odlika novih črpalk je možnost reguliranja od o do 7 litrov krvi na minuto, pri čemer so prosta rdeča krvna telesca v mnogo večji meri zaščitena pred mehanično okvaro. Sestavljena relativno enostavno na principu membranske črpalke, kar sc doslej še m uporabljajo nikjer, delujoča zanesljivo in z možnostjo povečanja kapacitete nova srčna črpalka nima primere v sodobni kardioklrurgiji. Zoro je ime lepemu ameriškemu jazbecu na gornji sliki, ki pobira sladkorčke iz avtomata po načelu ■>Daj —- dam«. Zivalica ime komaj tri mesece, nabavil, pa jo je lastnik neke brivnice Riggewaij v Topeki, Kan-sas, ZDA, da mu privablja in kratkočasi goste. Ti radi mečejo nekaj novcev v avtomat, na vse ostalo pa misli Zoro sam, kot je videti na sliki. Upajmo, dt si ne bo prekmalu pokvaril zob i?i želodčka. Živlpip m živali 3Q0M »Dal je vse, kar je imel, celo svoje življenje, da bi ohranil divje živali Afrike«, je britanska vlada v Tanganjiki napisala na nagrobni spomenik 24-letnemu Mihaelu Grzimeku, sinu slovitega prijatelja živali dr. Bernharda Grzimeka. čigar barvni film »Nj prostora :'.a divje živali?« smo občtido-dovali tudi že v Sloveniji. Oče, direktor Živalskega vrta v Frankfurtu, se je s sinom podal v osrčje Afrike po nove živali, vračala pa sta se vedno znova in študirala tamošnje divje živali In njihove navade. 12,500 km" veliki narodni SINGAPUR -NOVA DRŽAVA Britanska mestna kolonija na južni konici Malajskega polotoka je po šestletnih pripravah postala avtonomna, četudi še ne pov.cm svobodna država. Mali otok Singapur s poldrugim milijonom prebivalstvo, ki se vsako leto še poveča nekako za 50.000 oseb, je dobil avtonomno ustavo. Angleži so obdržali le še zunanjo politiko in obrambo, vsa ostala oblast je prešla v roko izvoljene vlade iz vrst domačinov. Državnega poglavarja bo za sedaj imenovala še angleška kraljica, nosil pa bo malajski naslov, ker je mlada državica mešanica malajskega In kitajskega prebivalstva, S sosednjo Malajsko jo vežejo gospodarske m politične koristi in najbrž ni več daleč čas, ko se bo povsem samostojna republika Singapur tudi politično združila z bližnjo republiko Malajo. park Serengeti sta v lastnem letalu preletela neštetokrat po dolgem in počez, filmala pokrajino ni živali v njej ter ugotovila, da jih ne prebiva tam milijon, kot se je domnevalo, temveč le okrog 360.000, med njimi 194.000 gazel, 037 žira I', 57.000 zeber in 00.000 črnih, ostrorogih in živahnih gnu. Živali sla lovila, jih označila in izpustila. Ko so raziskovalna dela letos januarja v Sc-rengcliju zaključili, je hitel Mihael z letalom po člane odprave. Na poletu se mu jc v krilo zaletel velik jastreb, letalo je treščilo na zemljo in pokopalo nesrečnega in mnogo obetajočega mladeniča. Osameli oče bo v kratkem izdal opis njunih razburljivih doživljajev v knjigi in barvnem filmu z naslovom "Serengeti ne sme umreti!« Japonska industrija in vse gospodarstvo doživlja za- jack jjyrwkm,: Toda Čoku se jc led kmalu raztalil v potoček govorice. »Prišel je vrag in odnesel vse,« je razjarjeno pripovedoval. »Najina trgovina z jajci je bankrot. Za en dolar boš jutri v vsaki bcznici lahko pil šeri z jajcem. Ni je izstradane sirote v Dawsonu, ki bi si ne mogla jutri nabasati želodca z jajci. Kaj misliš, na koga sem naletel? Na nekega capina, ki ima tri tisoč jajc, me razumeš? Tri tisoč, ki jih je pravkar dobil iz Forty Mila.« »Prazne marnje!« je odvrnil Dimač. »Hudič, pa ne prazne marnje! Saj sem jih videl. G >.;itereaux se imenuje tisti postapač. Visok, modrook kanadski Francoz je. Najprej je vprašal po tebi, potem me jc odpeljal na samo in me zabodel naravnost v srce. Vedel je za tisto zalogo jajc v Forty Mihi, pa je še) in jo pripeljal sem. .Pokaži mi jih,' sem mu rekel in mi jih jc pokazal. Doii na rečnem bregu je imel nekaj indijanskih genjačev, pasjih vpreg in sani. Na saneh so stali leseni zabojčki od mila. Kar tam smo vzeli en zabojček s sani i2i ga odprli. Jajca! Do vrha jih je bilo in vsa lepo v žaganju zložena. Dimač, zaigrala sva. Veš, kaj mi je rekel ta nesramnež? Po deset dolarjev, je rekel ta razbojnik, da j:ii nama proda. Xn veš, kaj je počel, ko sem zapuščal njegovo hišo? Kupno pogodbo jc pisal. Midva imava prednost, je rekel. Do dveh popoldne naju bo čakal iti če ne prideva, bo kratkomalo stri najino kraljestvo. Rekel je, da ni trgovec, ampak da na prvi pogled spozna dobro stvar. S tem je mislil naju, kakor se mi je zde'o.« »Le potolaži se,« je dejal dobrovoljno Dimač. »Dovoli mi, da malo premislim stvar. Hitrost in vprega, pa bo vse dobro. Hudourniku bom naročil, naj pride jutri ob dveh prevzemat jajca. Ti boš kupil zalogo od Gautere-auxa. Poskušaj jih dobiti ceneje. Sicer pa, če jih tudi plačaš po deset dolarjev, jih bo Hudournik odvzel po isti ceni. Ako jih dobiš ceneje, bova pa spet na dobičku. Zdaj pa na delo! Vzemi najino vprego in vzemi naposodo pse polkovnika Bowie, Jajca morajo biti tukaj točno ob dveh.« »Dimač,« je Čok klical za tovarišem, ki je koračil navzdol po strmini. »Vzemi dežnik s seboj! Bog ve, če ne bo začel padati jajčni dež, preden se vrneš.« Dimač je našel Hudournika v gostilnici M. & M. in se z njim zapletel v viharen pogovor, ki je trajal pol ure. »Moram te obvestiti, da sva s tovarišem našla še nekaj jajc,« je rekel Dimač, ko mu je Hudournik obljubil, da bo prišel ob dveh v njuno kočo. prinesel s seboj zlatega prahu ter prevzel in plačal jajca.« »Če jc treba iztakniti jajca, si srečnejši od mene. Koliko jih pa imaš? Koliko zlata ti moram privleči?« Diraač je potegnil beležnico iz žepa in začel računati: »V tem trenutku imam po Čokovcm računu točno tri tisoč devet sto dvainšestdeset jajc. Pomnoženo z deset, da...« »Štirideset tisoč dolarjev,« je zatulil Hudournik. »Prej si mi pa rekel, da j:!-, imata okoli devet sto. Potegnila sta me! To pa ne velja!« Dimač je potegnil iz žepa pogodbo in pokazal na stavek, kjer je bilo rečeno, da se Hudournik obvezuje kupiti vsa jajca, kar jih imata Dimač in Čok v zalogi, in jih plačati po prejemu. »Kje pa je pisano, koMko jajc boš kupil? Obveza! si se, tla boš dal po deset dolarjev za vsako jajce, ki ga bova imela. Blago te čaka in podpisana pogodba je podpisana pogodba. Na moje poštenje, Hudournik, pred dobro uro ne jaz ne tovariš nisva vedela, da nama bodo naprtili še ta jajca. Kupiti sva jih morala po sili, ker drugače bi šla najina trgovi na. rakom žvižgat.« Dolgih pet minut sc je Hudournik boril sam s seboj, končno se jc pa le vdal. »Zapletel sem se v mrežo, je rekel žalostno. Dozdeva sc mi, da so začela po vsej pokrajini jajca siliti iz zemlje kot gobe po dežju. Čim prej končam, tem bolje bo. Kdo ve, če ne bo iznenada prigrmel v Dawson jajčni plaz. Ob dveh popoldne bom pri tebi. Ampak štirideset tisoč dolarjev, štirideset!« »Samo devetintrideset tisoč šest sto dvajset,« je popravil Dimač. »Treba bo dve sto funtov zlatega prahu,« je ječal Hudournik. »Kar pse bom moral napreči.« »Posodila ti bova najine vprege, da boš jajca lahko odpeljal,« mu jc obljubil Dimač. »Kam pa naj jih tlenem? Ah, kaj! Jih bom že kam stlačil. Ob dveh bom tam. Dokler bom živ, si ne bom več privoščil jajc. Glava me po njih boli.« Ob pol dveh je prišel Čok z Gautercauxovimi jajci. Ko je vozil po griču navkreber, je moral zaradi strmega klanca pripregati. »Zdaj bova skoro dvakrat toliko vtaknila v žep,« je pripovedoval Dimaeu, ko sta znašala zaboje v kočo in j h skladala na kup. »Po osem dolarjev sern mu ponujal in nič več. Capin je klel po francosko, pa se je končno vdal. Pri vsakem jajcu bova za dva dolarja na dobrem, vseh je pa tri tisoč. Plačal sem mu jih že. Tukaj je potrdilo.« Medtem ko je Dimač pripravljal tehtnico, se jc Cok poglobil v računanje. »Le poslušaj, kaj pravijo številke,« je zmagoslavno izjavil. »Čistega dobička bova imela dvanajst tisoč devet sto sedemdeset dolarjev. In pri vsem tem Hudourniku niti lasu nisva skrivila. Saj dobi gospodično Arral in še ta jajca povrhu. Volk je sit in koza cela, nihče ninia izgube.« »Posebno Gautereaux se lahko v pest smeje, ki si bo v dobro zapisal štirihivajset tisoč dolarjev,« se je smejal Dimač,« manj tisio seveda, kar je plačal za jajca in prevoznino. Šc Hudournik bo lahko zaslužil, če se mu ne bo za malo zdelo navijati cene.« Točno ob dveh je Čok pokukal skozi vrata in zagle-dal Hudournika, ki je prihajal po klancu navzgor. V koči jc bil kratkih besedi iu je govoril le o poslu. Vedel se je kot pravi trgovec. Slckcl je svojo veliko suknjo iz medvedje kože, jo obesil na zid in sedel za mizo.