7 monografije cpa VOJNI UJETNIKI CARSKE RUSIJE V PRVI SVETOVNI VOJNI NA SLOVENSKEM OZEMLJU mmxviii 7 monografije cpa VOJNI UJETNIKI CARSKE RUSIJE V PRVI SVETOVNI VOJNI NA SLOVENSKEM OZEMLJU Uredniki: Barbara Nadbath, Dimitrij Mlekuž, Janko Boštjančič mmxviii Monografije CPA 7 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju izdajatelj oblikovanje in prelom Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nika Čremošnik Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana http://www.zvkds.si tehnično urejanje: Park vojaške zgodovine Pivka Barbara Nadbath, Nuša Kovačič Kolodvorska cesta 51, SI-6257 Pivka https://www.parkvojaskezgodovine.si/ fotografija na naslovnici: ŠKODIČ, D. 2016, Smrt na Erzherzog Eugen Strasse. uredniški odbor Stoletnica vršiške ceste. –Planinski vestnik 116, št. 3, slika 1 Maja Janežič, glavna urednica Barbara Nadbath, odgovorna urednica Spletna izdaja Tadeja Mulh, članica Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna urednica Vse edicije zbirke Monografije CPA so brezplačne. Vanja Celin, tehnična urednica Najdete jih na povezavah: http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige lektoriranje slovenskega besedila https://www.dlib.si/ Nina Krajnc © 2018 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Vse pravice pridržane. ISSN 2630-208X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299582464 ISBN 978-961-6990-39-4 (pdf) Spoštovani, v letu 2018, ko obeležujemo leto evropske kulturne dediščine in 100-letnico konca prve svetovne vojne, je naša naloga osvetliti tudi dele naše preteklosti, ki ni tako poznana, a se z njo pogosto ne vede vsakodnevno srečujemo. Knjiga, ki je pred vami, prestavlja ravno to – raznolike sledi, ki so ostale na slovenskih tleh in so jih ustvarili ruski vojnih ujetniki. Seveda je pojem ruski in ruski vojni ujetnik tu uporabljen kot terminus tehnicus. Prvi predstavlja vse kar se tiče carske Rusije, drugi pa predstavlja pripadnike vseh narodnosti, ki so bili vkl- jučeni v rusko carsko vojsko in so bili kot ujetniki pripeljani v zalednje soške fonte. Torej termin ne predstavlja le ujetnike ruske narodnosti, temveč tudi pripadnike ruske cesarske vojske, ki so jo sestavljali tudi Ukrajinci, Belorusi, Gruzinci, povolški Nemci in številni drugi, med njimi tudi številni Judje. Prisotnost ruskih vojnih ujetnikov na slovenskih tleh praviloma povezujemo s tako imenovano Rusko kapelico na Vršiču in morebiti še z vojaškimi pokopališči, ki so posejani po krajih vzdolž tedanje soške fornte. Druge ostaline so širšemu krogu bralcev redko poznane. A kot boste videli, je dediščina, ki je ostala za vojnimi ujetniki ruske carske vojske, ki so bili med prvo svetovno vojno prisotni na slovenskih tleh, veliko obsežnejša. To dediščino smo na Centru za preventivno arheologijo intenzivno raziskovali zadnji dve leti; delo je tako obsegalo delo v arhivih, preučevanje državnega lidarskega snemanja, sodelovanje z zbiratelji in tako naprej. Iz vsega naštetega je nastal obsežen katalog lokacij, ki jih nedvomno lahko povežemo s prisotnostjo ruskih vojnih ujetnikov, bodisi da gre za lokacije taborišč, barak bodisi infrastrukture, ki so jo gradili. Na Slovenskem smo s prisotnostjo ruskih vojnih ujetnikov povezali kar 397 lokacij. V sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine smo k sodelovanju povabili avtorje, ki poznajo prob- lematiko ruskih vojnih ujetnikov tudi z drugih vidikov. Tako je nastal obsežen zbornik prispevkov z naslovom Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, ki je sedaj pred vami. Vsem sodelavcem, ki so nam pomagali pri tem delu, se iskreno zahvaljujemo. Uredniški odbor Vsebina 1 Kratek zgodovinski kontekst prihoda ruskih vojnih ujetnikov prve svetovne vojne na ozemlje današnje Republike Slovenije Miha Mihelič 5 Rusija, vojna in ujetniki Igor Grdina 13 Problematika ruskih vojnih ujetnikov v dopisih cesarskega namestništva v Trstu ter Okrajnega glavarstva v Sežani Igor Gardelin 23 Uporaba ruskih vojnih ujetnikov za ureditev naravnih kraških jam za potrebe avstro-ogrske vojske in izgradnjo vojaških prog v obdobju 1915–1918 na soški fronti Mitja Močnik 35 Taborišče ruskih vojnih ujetnikov v Strnišču Radovan Pulko 45 Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih ujetnikih v Škofji Loki Miha Mihelič 57 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Miha Mihelič 101 Prispevek k dilemi o času gradnje Ruske kapelice pod Vršičem Janko Boštjančič 105 Ruska kapelica pod Vršičem Renata Pamić 113 Konservatorsko-restavratorska obnova ruske kapelice pod Vršičem v letih 2005 in 2006 Igor Peršolja 123 Zračno lasersko skeniranje Dimitrij Mlekuž 127 Zakaj arheologija ruskih vojaških ujetnikov Dimitrij Mlekuž 131 Drobni predmeti ruskih vojnih ujetnikov v arheološki luči Tomaž Fabec 137 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Miha Mihelič Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Kratek zgodovinski kontekst prihoda ruskih vojnih ujetnikov na ozemlje današnje Republike Slovenije Miha Mihelič Poleti 1914 sta v Evropi že bila formirana dva pod francoskim pritiskom, odredilo, da bodo njihove zavezniška bloka, in sicer trozveza med Avstro- enote istočasno napadle tako nemške enote v Vzhodni Ogrsko, Nemčijo in Italijo, ki so se povezale že leta Prusiji, kot avstro-ogrske v Galiciji. V začetku so 1882, leta 1904 pa sta se v antanto povezali Francija ruske enote lepo napredovale, saj so do 20. avgusta in Anglija, k njima pa je leta 1907 pristopila še Rusija. 1914 osvojile skoraj celotno Vzhodno Prusijo. A Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda situacija se je kmalu spremenila. Nemške enote so v Sarajevu, dne 28. junija 1914, je sledil avstro-ogrski že 25. avgusta 1914 obkolile drugo rusko armado ultimat Srbiji, ki ga je njihov poslanik v Beogradu, in jo v močvirjih južno od Tannenberga uničile. V dne 23. julija 1914, ob 8. uri izročil srbski vladi ter sredini septembra bi podobna usoda skoraj doletela zahteval odgovor v 48 urah. Srbija ni mogla sprejeti tudi rusko prvo armado v Mazurskih močvirjih, a se nekaterih zahtev avstrijskega ultimata, saj bi se morala ji je le uspelo izviti iz obroča in umakniti iz Vzhodne odreči lastni suverenosti in samostojnosti. Zato je Prusije. Dne 22. avgusta 1914 so v Galiciji prešle ultimat zavrnila in odredila delno mobilizacijo. Ker v napad tudi avstro-ogrske enote. Po njihovem odgovor Srbije Avstro-Ogrske ni zadovoljil, je tudi začetnem uspehu je sledila protiofenziva ruskih sama odredila delno mobilizacijo in dne 28. julija enot, ki so prekoračile Dnjester in 3. septembra 1914 1914 napovedala Srbiji vojno.1 zavzele Lvov. Med 4. in 15. septembrom 1914 so se Temu je sledila delna mobilizacija Rusije, ki je dne 1. morale avstro-ogrske enote umakniti proti Karpatom avgusta 1914 napovedala vojno Avstro-Ogrski. Iste- in prepustiti oblegano trdnjavo Przemyśl. Konec leta ga dne je Nemčija napovedala vojno Rusiji, dne 3. 1914 in v začetku leta 1915 je tako prišlo na vzhodni avgusta pa tudi Franciji. Tega dne so nemške enote fronti do pozicijske vojne.4 tudi že prekoračile belgijske in luksemburške meje Ofenziva nemških enot januarja 1915 v Vzhodni Pru- ter se napotile proti Franciji. Zato je dne 4. avgusta siji je uspela in do marca 1915 so bile ruske enote po- 1914 sledila še vojna napoved Anglije Nemčiji. Do tisnjene s tega ozemlja. Ta neuspeh je rusko vrhovno konca avgusta 1914 so si države, članice ene ali dru- poveljstvo skušalo kompenzirati z zavzetjem trdnjave ge zveze, medsebojno napovedovale vojno, ki se je Przemyśl, a le za kratek čas. Skupna nemško-avstrij- prenesla tudi v njihove kolonije in dobila svetovne ska ofenziva v Galiciji maja in junija je potisnila rus- razsežnosti.2 ke enote čez reko San, v nadaljnjih bojih pa so Rusi Na vzhodni fronti,3 sta proti Rusiji nastopili Avstro- izgubili tudi Litvo in dele baltskih dežel. Konec leta Ogrska in Nemčija. Rusko vrhovno poveljstvo je, 1915 so se boji na vzhodni fronti nekoliko umirili in 1 Sedmak 1987, 3–6. 2 Sedmak 1987, 6. 3 Zaenkrat v literaturi nismo našli dovolj objavljenih podatkov, s katerimi bi lahko neposredno povezali dolo- like Slovenije. Zato v prispevku podajamo le kratek in čene vojaške operacije na vzhodni fronti med letom 1914 okviren pregled dogajanja na vzhodni fronti. Za podrob- in 1918 z določenimi ruskimi vojnimi ujetniki, ki so bili v nejši pregled glej Piekałkiewicz 1996 idr. tistem obdobju premeščeni na ozemlje današnje Repub- 4 Sedmak 1987, 6–7. 1 Miha Mihelič začela se je pozicijska vojna na ozemlju med Riškim Brest - Litovsku Nemčija in Rusija podpisali premirje, zalivom in Dnjestrom.5 ki je začelo veljati 17. decembra.7 Leto 1916 je na vzhodni fronti zaznamovala Dne 22. decembra 1917 so se tam začela tudi mi- predvsem Brusilova velika ofenziva. Ob zori 4. junija rovna pogajanja med Sovjetsko Rusijo in centralnimi 1916 se je po močnem topniškem obstreljevanju silami, zato je v začetku leta 1918 na vzhodni fronti začel napad, glavni val je napadel šele dan pozneje. vladalo premirje. Dne 25. decembra 1917 so central- Napad je doživel tak uspeh, da je avstrijska 4. armada ne sile predložile ruski delegaciji ultimativne pogoje začela panično bežati. Sredi junija sta bila dosežena za sklenitev miru, a jih je ta dne 10. februarja 1918 dva prodora, pri Lucku in v Bukovini. Pot proti zavrnila. Sovjetski zavrnitvi je 18. februarja 1918 Lvovu in v Karpate je bila odprta, ogrožena pa je sledila nemška ofenziva. Ostanki ruske armade niso postala tudi Madžarska. Zaradi naraščajočih izgub vzdržali pritiska, zato so Nemci že dne 1. marca za- so ofenzivo prekinili v začetku septembra. Vojaški sedli Kijev. Rusiji ni preostalo drugega, kot da je že uspehi generala Brusilova v Bukovini so spodbudili naslednji dan sprejela zahteve centralnih sil in dne 3. tudi Romunijo, ki se je 27. avgusta 1916 priključila marca 1918 podpisala mir v Brest-Litovsku, s katerim antantnim silam, a jo je skupna nemško-bolgarska je izstopila iz vojne. Centralne sile so se, zaradi bojev ofenziva do konca leta porazila in izločila iz vojne.6 med belo in rdečo gardo v Rusiji, odločile, da bodo Januarja 1917 se na vzhodni fronti ni veliko dogajalo, nadaljevale prodor v Ukrajini proti Krimskemu polo- v ruski vojski pa se je vedno bolj širila nepokorščina. toku, da bi zasedene dele zaščitile pred rdečo gardo. Dne 8. marca 1917 so v Petrogradu sledili protesti 8. aprila 1918 so zasedle Harkov, 23. aprila 1918 pa proti katastrofalnim razmeram pri oskrbi. Kozaški Simferopol na krimskem polotoku. Ko so centralne polki pa niso pregnali demonstrantov, ampak so se sile 11. novembra 1918 podpisale premirje v Com- jim pridružili. Dne 15. marca 1917 je na poziv vlade piegnu, so morale takoj umakniti vse enote z zasede- odstopil ruski car Nikolaj II. Vodenje države pa je nih ozemelj, a preden so se vse umaknile iz Rusije je prevzela začasna vlada pod vodstvom kneza Lvova. minilo več tednov.8 Ta je zavrnil revolucionarne zahteve in se odločil, V bojih med centralnimi silami in Rusijo je bilo na da bo vojno proti centralnim silam nadaljeval, kar je vzhodni fronti zajetih tudi veliko vojnih ujetnikov na med prebivalstvom sprožilo nov val nezadovoljstva. obeh straneh. Ocene o skupnem številu zajetih ruskih Dne 16. aprila 1917 se je v Petrograd vrnil Lenin. vojakov so različne. Po eni izmed študij, naj bi bilo 18. maja pa je vlada kneza Lvova izvolila Kerenskega na celotni vzhodni fronti ujetih 3.409.433 in pogre- za vojnega ministra. Dne 1. julija 1917 se je začela šanih 228.838 ruskih vojakov,9 v Avstro-Ogrskem ofenziva pehotnih sil ruske jugozahodne fronte, 19. ujetništvu pa naj bi bilo med 908.000 in 1.750.000 julija pa protiofenziva centralnih sil. Ker se ruski vojaki ruskih vojnih ujetnikov.10 Spomladi leta 1918 je bilo niso bili več pripravljeni boriti, se je ruska vojska brez tam 900.000 ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je bilo tre- bojev umaknila. Julija in septembra je v Petrogradu ba repatriirati, a se jih je do konca poletja leta 1918 prišlo do dveh neuspelih poskusov državnega udara. iz avstro-ogrskega ujetništva vrnilo nazaj v Rusijo le Ker se ruska vojska ni upirala več, so Nemci 3. 50.000.11 septembra 1917 zasedli Rigo. Dne 7. novembra 1917 Na ozemlje današnje Republike Slovenije so prišli je prišlo do oktobrske revolucije v kateri so boljševiki prvi ruski vojni ujetniki že vsaj septembra 1914. 25 pod vodstvom Lenina zasedli zimski dvorec in zrušili izmed njih (ki so bili iz Sibirije) jih je namreč tega začasno vlado. Lenin je obljubil, da bo končal vojno in izvedel korenite reforme. 15. decembra 1917 sta v 7 Piekałkiewicz 1996, 479–491. 8 Piekałkiewicz 1996, 549–553. 9 Jukes 2002, 90. 5 Sedmak 1987, 10. 10 Moritz, Leidinger 2005, 338. 6 Piekałkiewicz 1996, 382–389. 11 Rauchensteiner 2014, 879. 2 Kratek zgodovinski kontekst prihoda ruskih vojnih ujetnikov na ozemlje današnje Republike Slovenije meseca že prispelo v Kranjsko Goro.12 Dne 17. sep- mlju današnje Slovenije prisotnih še vsaj do konca tembra 1914 pa je v Ljubljano prišel vlak z ranjenci leta 1918. Vračanje je bilo počasno in je trajalo pre- in bolniki, med katerimi je bilo tudi šest ujetih in ran- cej časa, kar dokazujejo tudi zbirni podatki o številu jenih Rusov.13 Dne 8. oktobra 1914 pa se na seznamu ruskih vojnih ujetnikov na Kranjskem še v mesecih vseh na ljubljanskem gradu zaprtih tujih državljanov september in oktober 1918.15 sovražnih držav omenja dvanajst Rusov (med kateri- Po zelo približnih ocenah, naj bi bilo na ozemlju mi jih je nekaj bilo po narodnosti Poljakov).14 Po do današnje republike Slovenije v času prve svetovne sedaj objavljenih podatkih se zdi, da je več ruskih voj- vojne prisotnih med 20.000 in 30.000 ruskih vojnih nih ujetnikov prihajalo na ozemlje današnje republike ujetnikov.16 Na podlagi zbranega gradiva, pa ne izkl- Slovenije šele od leta 1915 dalje. jučujemo možnosti, da je bilo njihovo število še večje. Kot kaže, je bilo, kljub miru v Brest-Litovsku 3. marca 1918, precej ruskih vojnih ujetnikov na oze- Literatura RAUCHENSTEINER, M. 2014, The First world war and the end of the Habsburg Monarchy, 1914–1918. Wien; JUKES, G. 2002, The First World War. The Eastern Front Köln; Weimar; Böhlau. 1914-1918. Oxford SEDMAK, D. 1987, Soška fronta 1915–1917. Razstava ob KOREN, T., P. TESTEN 2014, Ruske sledi iz dni prve 70–letnici zadnjih bojev ob Soči. Nova Gorica. svetovne vojne na Slovenskem. – Monitor ISH XVI/1, SLOVENSKI NAROD 1914, Velik transport ranjencev in 107–156. bolnikov. –Slovenski narod XLVII, št. 221, (18. september FISCHER, J. 2006, »Ruski« vojni ujetniki na slovenskem 1914), 2–3. ozemlju 1918–1914. –V: Skaza, A. (ur.), Nad pregradami. PIEKAŁKIEWICZ, J. 1996, Prva svetovna vojna. Ljubljana. Prizadevanja za poglobitev stikov med narodi in kulturami URAN, F. 1957, Kako se je delala cesta na Vršič. –Planin- Slovenije in Ruske federacije. Jubilejna številka ob desetlet- ski vestnik 57, št. 1, 151–163. nici Društva Slovenija, 133–136. VURNIK, B. 2007, Ljubljanski grad v prvi svetovni vojni. FISCHER, J. 2009, Ruski vojni ujetniki na ozemlju Re- –V: Naglič, P. Moje življenje v svetovni vojni. Fotodnevnik publike Slovenije 1914–1918. –Zgodovinski časopis 63, št. vojaka (1914–1918). Ljubljana, 17–38. 1–2, 350–372. ZUPANIČ SLAVEC, Z. 2007, Ruska kapelica–rodovom v MORITZ, V., H. LEIDINGER 2005, Zwischen Nutzen spomin in opomin. Vršiška cesta in ruski ujetniki (1915– und Bedrohung. Die russischen Kriegsgefangenen in Ös- 1917). –V: Zupanič Slavec, Z., P. Testen (ur.), Ruska kape- terreich (1914–1921). Bonn. lica pod Vršičem. Ob 15–letnici slovensko–ruskih srečanj (1992–2006). Ljubljana, 54–119. Miha Mihelič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana miha.mihelic@zvkds.si 12 Uran 1957, 156; Fischer 2006, 134; Zupanič Slavec. 2007, 79; Fischer 2009, 367; Koren, Testen 2014, 125. 13 Slovenski narod 1914, 2. 15 Fischer 2009, 370. 14 Vurnik 2007, 19. 16 Fischer 2009, 351; Koren, Testen 2014, 108–109. 3 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Rusija, vojna in ujetniki Igor Grdina V soboto, 1. avgusta 1914, je nemški poslanik v Ru- poletja 1914 do jeseni 1917 pod bojne prapore uspe- siji, grof Karl Friedrich von Pourtalès, med šesto in le zbobnati okoli 8,5 % prebivalstva. Ruska armada sedmo uro zvečer obiskal vodjo carske diplomacije je v začetku avgusta 1914 imela na voljo nekaj nad Sergeja Dmitrijeviča Sazonova.1 Trikrat ga je vprašal, 1.400.000 častnikov in vojakov. Do konca leta je uni- ali imperator Nikolaj II. sprejema noto, ki jo je prej- formo obleklo še približno 5.000.000 mož. Približno šnji dan izročil njegovemu pomočniku Anatolu Ana- enako število so jih oblasti mobilizirale tudi od janu- toljeviču Neratovu.2 Ko mu je Sazonov dal vedeti, da arja do decembra 1915. Leta 1916 so se pod zastava- Rusija zavrača z diplomatskim leporečjem ne posebej mi starih in na novo osnovanih polkov ter v zalednih okusno ornamentirane zahteve po demobilizaciji za službah znašli še nadaljnji trije milijoni vojakov, leta razmestitev ob zahodni meji predvidenih enot, je za- 1917 pa še 750.000. Ruska mobilizacija je v dobi mo- stopnik hohenzollernskega monarha gostitelju izročil narhije ter po njenem padcu zajela kar 15.378.000 vojno napoved, nato pa so ga oblile solze.3 Čeprav je oseb. To je pomenilo skoraj 40 % moške populaci- grof von Pourtalès v tistem trenutku najbolj obžalo- je med 15. in 49. letom,5 kar je močno vplivalo na val neuspeh svoje misije, je bila njegova, za poslanika ekonomsko sliko države. Tudi mobilizacija več kot velesile vse prej kot običajna reakcija, kar najzgovor- milijona konj6 je vodila k daljnosežnim posledicam: nejša napoved bližnje prihodnosti. Pet let pozneje kmetijstvo ni ostalo samo brez komaj predstavljivega na političnem zemljevidu sveta ni bilo več ne wilhel- števila delovnih rok, temveč tudi brez kopit. Celotno minskega cesarstva ne Ruskega imperija. Prav tako pa rusko gospodarstvo se je zaradi spopada z Nemčijo so izginili milijoni, ki sta jih obe veliki sili – in številne in Avstro-Ogrsko ter potem še Turčijo znašlo v hudih druge države – investirali v zmago oziroma poklicali težavah. Dodatne probleme je po izbruhu sovražnos- pod bojne prapore. ti povzročila prepoved točenja alkohola, kar je zaradi Rusija je v vojno, ki so jo kmalu po izbruhu začeli zmanjšanja davčnih prilivov siromašilo državno bla- označevati za svetovno oziroma veliko, poslala več gajno v času, ko so se stroški strmo povečevali.7 mož kot katera koli druga sila. Še več: dotlej še nihče Po propadu carstva so se oblikovale tudi ženske ni v kak spopad napotil toliko ljudi. Imperij Roma- enote, kar naj bi simboliziralo emancipacijske težnje novih je razpolagal s komaj predstavljivim človeš- nove oblasti, ki so ji v času, ko jo je vodil Aleksander kim rezervoarjem: za njegovimi mejniki je živelo kar Fjodorovič Kerenski, kompas že začeli naravnavati 180.000.000 duš. Nemčija in Avstro-Ogrska, ki sta se socialistično usmerjeni politiki. Tako so zadnji se- mu postavili po robu, sta se lahko skupaj pohvalili le stav začasne vlade pred boljševiškimi prevratniki v z nekaj več kot 120.000.000 prebivalci.4 Zimskem dvorcu branile pripadnice lepšega spola.8 Monarhija Nikolaja II., njej sledeča država pod obla- Prav tako pa ne gre spregledati, da so se ruski vojski stjo začasne vlade in nazadnje še demokratična re- pridruževali tudi prostovoljci iz vrst slovanskih naro- publika Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega so od dov Avstro-Ogrske. Čehi in Slovaki so osnovali svoje 1 Sazonov 1928, 2312, 213. 5 Engelstein 2018, 39, 40. 2 Neznani avtor 1925, 70, 71. 6 Buttar 2014, 61. 3 Neznani avtor 1925, 76, 77. 7 Herlihy 2003, 64–67. 4 Živanov 2005, 281. 8 Figes 1996, 495–497. 5 Igor Grdina legije, Srbi, Hrvati in Slovenci pa so se združili v 2. Verdunom. S francosko-britansko zmago septembra diviziji pod praporom kraljevine Karadjordjevićev. 1914 je bilo konec nemških sanjarij o nagli zmagi nad Pozneje, po koncu operacij v romunski Dobrudži in silami Trojne antante. ob revolucionarnih pretresih v Rusiji, so se prosto- Generali imperatorja Nikolaja II. so se že takoj po voljci razdelili.9 Del se jih je odločil za transport na zlomu svoje prve ofenzive v Vzhodni Prusiji začeli solunsko fronto prek Arhangelska in Vladivostoka, tolažiti z mislijo, da so se žrtvovali za zaveznike na ostali pa so se razkropili ali prestopili v rusko arma- zahodu13 ter skušali pojasniti svoje vse prej kot opti- do. Nekateri so pozneje sodelovali v državljanski voj- malno vodenje čet z nujnostjo takojšnjega naskoka na ni med rdečimi in belimi. V Postojni rojeni Rudolf Nemčijo. Zagotovo pa je res, da je ruska armada na Jožef – oziroma po prestopu v pravoslavje Aleksan- sovražnikovo ozemlje vdrla z ne povsem konsolidira- der – Trušnovič je imel v ruskem protiboljševiškem no logistiko, kar je pripomoglo k propadu strateško gibanju vidno vlogo vse do aprila 1954, ko so ga v za- pomembnega manevra, ki bi v primeru uspešne iz- hodnem Berlinu ugrabili in umorili sovjetski agenti.10 vedbe bistveno poenostavil položaj na vzhodni fronti. Armada in mornarica imperatorja Nikolaja II. na Če bi divizije carja Nikolaja II. zasedle Königsberg in vojno poleti 1914 nista bili povsem pripravljeni. V ozemlje do Visle, bi se bojišče močno skrajšalo, Nem- letih 1904–1905 je Rusija na Daljnem vzhodu v bo- čija pa ne bi mogla neposredno ogrožati njihovega jih s Cesarstvom vzhajajočega sonca doživela težak zelo izpostavljenega desnega boka. To bi potem lahko poraz na kopnem in popoln polom na morju, toda počela le še močna mornarica Viljema II., ki pa je mo- ker je bila tudi zmagovita Japonska povsem izčrpana, rala prvenstveno varovati obale Severnega morja pred je država Romanovih po posredovanju dinamičnega morebitnimi britanskimi amfibijskimi operacijami. ameriškega predsednika Theodora Roosevelta lahko Prvi lord admiralitete v Londonu, bojeviti in zmerom sklenila mir pod zelo ugodnimi pogoji. Obnova ar- aktivni Winston S. Churchill, se je resno ukvarjal z na- made in flote se je kljub revolucionarnim pretresom črti, da bi vojno vihro zanesel na nemške obale: z lad- mogla začeti kmalu. Predvsem pa so si carske oboro- jevjem kralja Jurija V. je želel vdreti v Baltsko morje.14 žene sile med boji na Daljnem vzhodu pridobile ve- Strateško misleči državniki so se pač zavedali izjemne liko izkušenj, ki so precej vplivale na potek spopada težavnosti ruskega položaja: imperij Romanovih se je poleti in jeseni 1914. Ruska armada je tedaj na jugo- po turškem vstopu v vojno ob koncu oktobra 1914 zahodni fronti proti Avstro-Ogrski nizala uspeh za nevarno približal položaju orjaške oblegane trdnjave. uspehom.11 V Vzhodno Prusijo, kjer je doživela dva Churchill se je zato kmalu začel zavzemati za zasedbo boleča neuspeha – pri Tannenbergu in ob mazurskih morskih ožin pri Carigradu. A načrt, ki ga je skoval z jezerih – je uspela pritegniti vsaj sveže nemške sile, ki admirali in generali, je imel veliko slabost: bil je tako tako niso mogle intervenirati na zahodu v odločilnih logičen, da so sultanovi vojskovodje pričakovali izkr- bojih ob reki Marni. Še več: wilhelminci so s fronte v canje na Galipoliju in tja napotili svoje enote.15 Franciji, kjer so nameravali hitro zmagati nad manj- Novembra in v začetku decembra 1914 je carska šo in prostorsko bolj obvladljivo mejašico ter tako armada v bitkah ob Visli in pri Lodžu uspela vzpo- v nekaj tednih eliminirati enega od svojih vojskova- staviti ravnovesje na bojišču z Nemčijo. Nekaj časa lišč, prestavili na položaje proti armadi Nikolaja II. so wilhelminci resno računali z ruskim napadom na dva korpusa in konjeniško divizijo.12 Rusija je tako Šlezijo, ki je bila zaradi velikih premogovnikov in in- posredno vplivala na izid velike bitke, ki je potekala dustrije nenadomestljiva za nadaljnje vojskovanje. To na več kot 225-kilometrski razdalji med Parizom in je pozornost odločujočih faktorjev II. Reicha usmer- jalo na vzhod, še preden so čete na zahodu obtičale v 9 Popović 1977, 362–382. 10 Zajc 2011, 263–279. 13 Knox s. a., 90. 11 Rauchensteiner 2013, 248–266. 14 Marder 2014, 176–182. 12 Stone 1998, 67. 15 Leonhard 2018, 266–273. 6 Rusija, vojna in ujetniki strelskih jarkih. Srditost in dinamičnost bojev, ki so se ča Suhomlinova. Konjeniški general z marcialnimi vneli okoli Lodža, ki je bil največji industrijski center brki se je zavedal zaostajanja ruskih oboroženih sil za ruske Poljske, sta zelo presenetili generalfeldmaršala nemškimi in ga je hotel odpraviti, vendar je pri tem Paula Hindenburga.16 sklenil preveč kompromisov, da bi lahko bil uspešen. Po katastrofi pri Tannenbergu in porazu na skrajnem Verjetno pa zaradi razmerja sil na dvoru, v vladi in vzhodu Prusije je vzpostavitev ravnotežja za carsko državni dumi ni mogel ravnati bistveno drugače, kot vojsko pomenila nedvomno velik dosežek, saj je bila je. Tako je v času njegovega ministrovanja še ved- v povprečju vodena in oborožena bistveno slabše kot no kar precej denarja požrla modernizacija težkega nasprotnik. Medtem ko je nemška armada razpolaga- trdnjavskega topništva, čeprav je Suhomlinov oseb- la z enim častnikom na 21 vojakov, je bilo v carskih no menil – in potek prve svetovne vojne mu je gle- divizijah to razmerje 1 : 27. Pri podoficirjih, ki so mo- de tega dal povsem prav – da fortifikacijski objekti rali voditi može na terenu pri izpolnjevanju operativ- klasičnega tipa v spopadih velikih armad ne morejo nih nalog, je bilo še slabše. Četa je v oboroženih silah več igrati tako izrazite vloge kot poprej.19 O tem ga je Viljema II. razpolagala z dvanajstimi podčastniki, v navsezadnje prepričevala žalostna usoda blokiranega carski vojski pa le z dvema. To je povzročalo komaj in obleganega Port Arturja v letih 1904–1905. obvladljive težave pri poveljevanju, saj so bile žrtve V orožju in drugi vojaški tehniki ter logistiki je Nem- med voditelji enot zelo visoke. Rusija je zaradi niz- čija v letih belle époque Rusijo še vedno puščala za seboj, kega splošnega izobrazbenega povprečja svojih drža- čeprav se je razkorak med velesilama zmanjševal. Car- vljanov tudi težje nadomeščala izgube pri podoficir- stvo Nikolaja II. je v absolutnih številkah pri artileriji jih. V zadnjih mesecih sovražnosti na vzhodni fronti celo že presegalo wilhelminski Reich, vendar se to na so bili v armadi demokratične republike Aleksandra fronti v letih 1914–1917 zaradi slabše organiziranosti Fjodoroviča Kerenskega celo nižji (rezervni) častni- in tipov orožja še ni poznalo. V nekaterih pogledih ki v povprečju ljudje z zgolj štirimi razredi osnovne je imperij Romanovih zaostajal celo za avstro-ogrsko šole.17 Splošna izobrazba podoficirjev je bila seveda armado, ki je bila – razen pri možnarjih največjega še šibkejša. Med vojaki je bilo precejšnje število ne- kalibra – znatno slabše opremljena od vojske II. Rei- pismenih. cha. Wilhelminsko in habsburško cesarstvo sta imela Še usodnejše je bilo rusko zaostajanje v kakovosti top na vsakih 135 mož, bojevniki Nikolaja II. pa na poveljevanja, saj pri napredovanjih niso zmeraj od- 200.20 Toda Rusi so ob tem razpolagali tudi s skrajno ločali le značaj, sposobnost, odgovornost in izkušnje, omejenimi zalogami artilerijskih granat. Nemci so jih temveč tudi privrženost tej ali oni oficirski struji ozi- imeli leta 1914 na top okoli 3.000, Francozi 1.400– roma skupini. Težave so bile celo na najvišjih rav- 2.000, carski vojaki pa le 1.000.21 Ob izbruhu sovra- neh. General Aleksej Aleksejevič Brusilov je v svojih žnosti je mesečna produkcija v imperiju Romanovih spominih s precej črnimi barvami naslikal podobe znašala komaj 9.000 artilerijskih izstrelkov.22 Rusi so prvih poveljnikov ruskih armad, zlasti osebno simpa- tako med prvo svetovno vojno lahko izstrelili le okoli tičnega, vendar tudi lahkomiselnega načelnika gene- 50 milijonov granat vseh kalibrov, medtem ko avstro ralštaba Nikolaja Nikolajeviča Januškeviča in njegove -ogrska armada kar za 2/5 več. Vojaki Viljema II. so desne roke, trdoglavega šefa operacij Jurija Nikiforo- jih v sovražnika usmerili celo 272.000.000.23 viča Danilova.18 Častniki imperialne armade so bili Zaradi intenzivnosti bojev v prvem poletju in jeseni vrh vsega še v precej napetih medsebojnih odnosih. velike vojne ter zaradi nerazvitosti domače industrije Eni so podpirali, drugi pa kritizirali modernizacijske reforme vojnega ministra Vladimirja Aleksandrovi- 19 Stevenson 2014, 124. 20 Strachan 2003, 298, 299. 16 Hindenburg 2013, 79. 21 Stone 1998, 32; Stevenson 2014, 124. 17 Fuller 2015, 552. 22 Pipes 1991, 206. 18 Brusilov 1937, 71. 23 Fuller 2015, 552. 7 Igor Grdina se je pomanjkanje artilerijskih granat izkazalo za kot pomožna operacija v pomoč proti Nemcem usodno slabost. Streliva je začelo zmanjkovati že dirigiranim enotam Alekseja Jermolajeviča Everta.28 po štirih mesecih, produkcija pa je bila nezadostna, Avstro-Ogrska se je poleti 1916 ponovno – kakor čeprav se je stalno povečevala. Tako se je med med jesenjo 1914 in pomladjo 1915 – znašla na robu vojno Rusija morala še nadalje pospešeno, čeprav propada. Spet se je zdelo mogoče, da bi vojaki carja enostransko, industrializirati.24 Tudi uvoz ni mogel Nikolaja II. osvojili Galicijo ter potem zadali smrtni rešiti težav, saj je Osmanski imperij, ki je stopil na udarec habsburškemu bolniku ob Donavi.29 Le nagla stran srednjeevropskih cesarstev, zaprl pot skozi nemška intervencija je takrat rešila armado dvojne Dardanele in Bospor, Arhangelsk je pozimi zamrznil, monarhije. Tudi malce kasnejši romunski vstop v Vladivostok pa je bil preveč oddaljen in dostopen vojno so habsburške oborožene sile lahko obvladale samo po Transsibirski železnici. Rusija je zato začela samo s pomočjo wilhelmincev in Bolgarije.30 graditi pristanišče Romanov na Murmanu (po Največji problem Rusije ob mobilizaciji milijonov strmoglavljenju monarhije: Murmansk) na polotoku mož je bil brez dvoma transportni sistem. Železniško Kola, ob katerem led v nobenem letnem času ne more omrežje v imperiju Romanovih je bilo skoraj 10-krat onemogočiti plovbe. Toda železnica in naprave v novi redkejše kot v Nemčiji. Tri četrtine prog v carstvu luki so postale uporabne šele ob koncu leta 1916 Nikolaja II. je bilo enotirnih, kar je zelo zmanjšalo oziroma v začetku 1917.25 njihovo pretočnost.31 Koncentracija čet ob meji je Zelo hude posledice je imelo tudi rusko zaostajanje za bila glede na kapacitete železniškega omrežja in ve- sovražnikom pri mitraljezih, ki so se kmalu izkazali za likost države izvršena razmeroma hitro, potem pa so najučinkovitejše defenzivno orožje. Na predvečer voj- se začele težave naglo kopičiti. Carstvo Nikolaja II. ne z Japonsko leta 1904 je imelo carstvo Romanovih je bilo zaradi velikanskih potreb komaj predstavlji- okoli 1000 tovrstnih naprav, ob izbruhu sovražnosti z vo številčne armade v marsikaterem predelu oziroma Nemčijo 1914 pa le okoli štirikrat več.26 Problemi so panogi praktično paralizirano. K sreči sta bili žetvi bili tudi pri modernih puškah tipa Mosin M-91: ob leta 1915 in 1916 bogati,32 zaradi česar rodovitno po- razglasitvi splošne mobilizacije jih je bilo na voljo le deželje ni občutilo večje stiske s hrano. Celo racioni- 4.500.000 kosov. Na mesec jih je ruska industrija izde- rane preskrbe še ni bilo treba uvesti. Toda v mestih, lala samo 27.000, če bi hotela zgolj nadomestiti izgube kjer je živelo delavstvo, od katerega je bila odvisna v orožju, pa bi jih morala vsaj 100.000–150.000. To je vojna industrija, in v pasivnih krajih je bilo zaradi lo- pomenilo, da že ob koncu leta 1914 ni bilo mogoče gističnih težav vendarle drugače: stiska je polagoma primerno oborožiti vseh rekrutov. Mobiliziranci so postajala neznosna. Zlasti pozimi. Ob dovolj ugo- orožje velikokrat dobili od ranjenih sotrpinov ali jih dnem vremenu – ko so se temperature dvignile – je celo pobrali padlim tovarišem. februarja 1917 v Petrogradu zaradi naraščajočega po- V prvi vojni zimi so se razmere zaradi otežene manjkanja prišlo do hudega izbruha nezadovoljstva, logistike v neprijaznih vremenskih razmerah močno ki je hitro preraslo v revolucijo.33 zaostrile. Šele od leta 1915 dalje sta uvoz iz Japonske Vojna je bila s perspektive navadnih vojakov videti in Združenih držav ter preusmeritev domače precej drugačna kakor izza štabnih miz. Možje, ki so industrije od produkcije izdelkov za civilno rabo k bili odtrgani od svojih običajnih opravil in iz doma- orožju omilila težave.27 To je tudi omogočilo s krvjo čega okolja ter vtaknjeni v uniforme, se preprosto vojakov drago plačane ruske uspehe v času velike niso mogli predajati visokoletečim občutkom gene- ofenzive generala Alekseja Aleksejeviča Brusilova na jugozahodni fronti, ki so bili sprva načrtovani 28 Buttar 2016, 228. 29 Watson 2014, 300–310. 30 Barrett 2013. 24 31 Pipes 1991, 207. 0 Fuller 2015, 552. 26 Fuller 2006, 74, 75. 32 Pipes 1991, 205. 27 Pipes 1991, 206. 33 Pipes 1991, 274. 8 Rusija, vojna in ujetniki ralov o potrebi ruskega žrtvovanja. Vojna napoved je dume Aleksander Ivanovič Gučkov je tako močno nekatere res spravila v zamaknjeno navdušenje: med poživil delovanje Rdečega križa in postal predsednik pesniki je bil posebej bojevit izumitelj egofuturizma in Osrednjega vojno-gospodarskega komiteja, ki si je poezokoncertov Igor Severjanin,34 bolgarski poslanik zastavil nalogo izboljšati oskrbo armade.38 Napori za na sanktpeterburškem dvoru, general Radko Dimitri- ureditev logistike so že kmalu po izbruhu vojne v ve- jev35 pa se je pridružil carskim oboroženim silam. Toda likem delu padli na pleča patriotov. Konstitucionalni zanosno razpoloženje iz let 1877–1878, ko je car osvo- demokrat knez Georgij Jevgenjevič Lvov, ki je leta boditelj Aleksander II. poslal svojo armado na Balkan 1915 postal predsednik Združenega komiteja zveze zadat smrtni udarec Osmanskemu imperiju, se ni več zemstev (pokrajinskih samoupravnih zastopstev) in ponovilo.36 Da je Rusija julija in avgusta 1914 sprejela mest, je po abdikaciji imperatorja Nikolaja II. zaradi boj zaradi istega končnega cilja kakor generacijo prej učinkovitega podpiranja bojujoče se armade in mor- – zagotoviti si je hotela Carigrad, svojo pot do njega narice celo postal prvi predsednik začasne vlade. Toda pa je branila pred nemško-habsburškim vmešavanjem s akcija zasebnikov in samoupravnih organov je lahko podpiranjem Srbije – je marsikomu ostalo prikrito. Po- le lajšala težave oboroženih sil, ni pa mogla nadome- ložaja na geostrateški šahovnici se je zavedala kvečjemu stiti države na področjih, na katerih je ta začela klecati elita. Predsednik IV. državne dume Mihail Vladimirovič oziroma odpovedovati. Rodzijanko se je tako že v času balkanskih vojn zavze- Dejstvo, da so bili nasprotniki Ruskega imperija v mal za ruski napad na Turčijo in zasedbo Carigrada.37 prvi svetovni vojni pretežno protestantske, katoliške Seveda je izbruh sovražnosti po sarajevskem atenta- in islamske vere, je pravoslavnemu carstvu olajševalo tu neposredno zadeval mnogo več ljudi kakor vojna boj za duše mobilizirancev. Muslimanskih prebival- Aleksandra II. proti Osmanskemu imperiju. V logi- cev Ruskega imperija sprva niso vtikali v uniforme; stično pomanjkljivo urejeni armadi, ki je imela že po ko je do tega zaradi stiske na fronti in v zaledju leta štirih mesecih bojev komajda še obvladljive probleme 1916 vendarle prišlo, pa je v Srednji Aziji izbruhnil z orožjem, strelivom in prehrano, se je začelo zastav- velik upor.39 Svoje je seveda dodala še razglasitev dži- ljati vprašanje operativne učinkovitosti. Dovolj nena- hada 14. novembra 1914 s strani turškega sultana in vadno je, da ne tudi bojne morale. Vojaki Nikolaja kalifa Mehmeda V.40 II. v veliki meri niso razumeli carjevih diplomatov in Z drugimi neruskimi prebivalci oblasti Nikolaja II. generalov, ki so v kontinentalni politični krizi poleti niso imele večjih težav. Poljskim predelom imperija 1914 nastopali nepopustljivo, toda ko je končno priš- je že manifest poveljnika armade, velikega kneza lo do oboroženega konflikta, jim je bilo jasno, da je Nikolaja Nikolajeviča, avgusta 1914 napovedoval bila njihova domovina napadena in so jo zato zavzeto združitev in zadovoljivo ureditev odnosov z uradnim branili. Med vsemi organiziranimi političnimi silami Sankt Peterburgom. To je carskim oboroženim silam je le boljševiška partija nasprotovala patriotski sveti vsaj začasno zagotovilo mirno zaledje. Nemčija in zvezi, ki je dala v oklepaj vsa domača nesoglasja in si Avstro-Ogrska sta šele leta 1916 uspeli vzpostaviti prizadevala za zmago v velikem spopadu. nukleus za oblikovanje sebi naklonjene – vendar Ob rigidnih državnih institucijah, za katere se je hitro ozemeljsko okrnjene – poljske države. Toda ta tudi izkazalo, da so le v zelo omejenem obsegu kos zahte- pozneje ni zares zaživela. Podobne težave so imeli vam vodenja vojne v industrijski dobi, so se hitro obli- wilhelminci tudi v Pribaltiku. Celo Nemci, ki so kot kovala patriotska združenja, ki so prevzemala nase če- potomci priseljencev iz prejšnjih stoletij živeli v dalje večji delež bremen. Bivši predsednik III. državne Rusiji, so bili carstvu Romanovih kljub njegovi jasni nacionalni obarvanosti zvesti. A po strmoglavljenju 34 Golia, 1919, 119. 35 Živanov 2007, 519. 38 Gučkov 2005, 464–521. 36 Radzinsky 2005, 259–267. 39 Smele 2016, 19–21. 37 Smith 2016, 54. 40 McMeekin 2010, 123, 124. 9 Igor Grdina monarhije so tradicionalne lojalnosti začele izgubljati obupen, da je general Aleksej Andrejevič Polivanov, ki sleherni pomen. Zlasti na Finskem in v Ukrajini se je na mestu vojnega ministra zamenjal Suhomlinova – je skokovito povečevalo število ljudi, ki so menili, da ta se je potem celo znašel pred sodiščem in v zaporu45 bi bilo mogoče hitro doseči popolno neodvisnost. – avgusta 1915 dejal, da je v bojih s sovražnikom V takšnih okoliščinah revolucija ni mogla prinesti mogoče zaupati le nepreglednim prostranstvom, elana, ki so ga pričakovali zagovorniki odstopa carja neprehodnemu blatu in milosti svetega Nikolaja med vojaškimi in političnimi voditelji, temveč le Čudodelca.46 Armada je uspela stabilizirati fronto kaos. Drugi predsednik začasne vlade Aleksander šele v jesenskih mesecih, ko ji je na pomoč priskočilo Fjodorovič Kerenski – v isti sapi je bil tudi prva vreme. ljubezen revolucije41 – ga je s politiko razgradnje Med vojno se je v ujetništvu nemške, avstro-ogrske starega aparata, ki se je je oprijel zaradi strahu in turške armada znašlo kar 3.343.900 pripadnikov pred protiudarom promonarhističnih sil, samo še ruskih oboroženih sil, kar je pomenilo okoli 22 % pospeševal. mož, ki so služili v njih.47 Med njimi so bili tako bre- Dejansko je bil za ruski poraz v prvi svetovni vojni zimni vojaki kakor pozneje ugledni možje – kakor ge- največji krivec pomanjkljiva logistika, ki je zakrivila neral Kornilov ali sovjetski maršal Tuhačevski. Delež velike izgube in onemogočila učinkovito bojevanje, vojakov, ki so se bili prisiljeni vdati, je bil v armadi to pa je potem sčasoma začelo načenjati tudi moralo. imperatorja Nikolaja II., začasne vlade in republike Preskrba s strelivom in orožjem je pozimi 1914–1915 Aleksandra Fjodoroviča Kereneskega najvišji med zdrknila na minimum; vojaki se ob nemško-avstrijski oboroženimi silami držav, zapletenih v planetarni ofenzivi pri Gorlicah in Tarnówu preprosto niso več spopad med letoma 1914 in 1918. Drži pa, da so tudi imeli s čim bojevati. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič in Rusi zajeli veliko število nasprotnikov: bilo jih je kar generali okoli njega so se v uri najhujše stiske spom- okoli 2.000.0000. Večinoma so izhajali iz vrst slabo nili starega recepta – vseobsegajočega umika. Toda vodene habsburške armade.48 Še posebej številčni v dobi industrijske vojne je bila to zelo problema- so bili ujetniki iz trdnjave Przemyśl, ki se je carskim tična ideja, saj je bila zvezana z velikimi preselitvami četa vdala 22. marca 1915.49 Bilo jih je kar 120.000. industrijske produkcije in kvalificirane delovne sile Nekoliko južneje, na karpatski fronti, je bil tega dne v oddaljene kraje.42 Umik v sodobnem oboroženem s strani enot ruske Osme armade zajet poznejši ju- konfliktu ni bil niti približno tako preprosta operacija goslovanski komunistični maršal Josip Broz.50 Tedaj kot v napoleonski dobi. Povzročil je velike logistične je bil za centralne sile nemara najtemnejši čas pred probleme ter nezanemarljive izgube materiala in lju- jesenjo 1918: Rusiji, ki je kazala prva očitna znamenja di. Ne dovolj hitro umikajoče čete so se namreč hitro opotekanja, so zahodne sile obljubile Carigrad, da bi znašle v sovražnikovem obroču. jo vzpodbodle k nadaljnjim naporom ... Imperator Nikolaj II. je po padcu Varšave in Za države, ki so zajele sovražne vojake, so le-ti Kaunasa/Kovna v nemške roke 21. avgusta 1915 sam sprva predstavljali velik logistični problem. Nemški prevzel poveljstvo nad oboroženimi silami,43 vendar s cesar Viljem II., ki je bil zasvojen z rasističnimi tem ni dvignil njihove bojne moči in morale, temveč idejami Houstona Stewarta Chamberlaina, je celo je zgolj otežil lastni položaj. Postal je namreč osebno menil, da bi bilo treba ruske ujetnike iz bitke pri odgovoren za vse polomije na bojišču in v zaledju. Tannenbergu pomoriti.51 Šele sčasoma je dozorela Podobno napako je ob koncu leta 1916 naredil zadnji habsburški monarh Karel.44 Položaj Rusije na fronti 45 Suchomlinov 1924, 415–500. po polomu pri Gorlicah in Tarnówu pa je bil tako 46 Živanov 2007, 524. 47 Sanborn 2015, 130. 41 Abraham 1987. 48 Sanborn 2014, 130. 42 Živanov 2007, 521. 49 Stone 1998, 114–116. 43 Stone 1998, 187. 50 Gilbert 1994, 138. 44 Rauchensteiner 1997, 402–404. 51 Röhl 2005, 31. 10 Rusija, vojna in ujetniki misel, da jih je mogoče koristno zaposliti. Ker je vojna je bil tudi znameniti poveljnik ruskih oboroženih sil, trajala več let in je zlasti v kmetijstvu ter pri gradnji general Lavr Georgijevič Kornilov. Leta 1914 in 1915 obrambnih naprav zaradi mobilizacije milijonov je poveljeval 48. diviziji v sestavi proslavljene Osme mož primanjkovalo delovnih rok, so postali ujetniki armade ter bil dvakrat ranjen in zajet. Junija 1916 mu dobrodošel nadomestek. Zaposleni so bili z najtežjimi je uspelo prek Romunije pobegniti v domovino, kjer opravili, njihova preskrba pa je bila skrajno slaba. je bil slavljen kot junak. Osmega julija 1917 mu je Vrh vsega so z njimi velikokrat ravnali nepopisno Aleksander Fjodorovič Kerenski zaradi poprejšnjega okrutno. Albin Prepeluh tako v svojih spominskih zavzemanja za abdikacijo Nikolaja II. zaupal vrhov- zapisih poroča, da je general Svetozar Boroević, ki je no poveljstvo, ob koncu naslednjega meseca pa mu poveljeval avstro-ogrski Peti oziroma Soški armadi ga je zaradi prepričanja, da pripravlja puč proti vladi, v Avstrijsko-Ilirskem primorju, izdal ukaz o strogem odvzel. Kornilov je bil potem zaprt, vendar mu je tudi kaznovanju ujetnikov za vsak prekršek. Slovenski iz ječe v Petrogradu po boljševiškem prevratu uspelo socialist je bil kmalu zatem priča neusmiljenemu pobegniti. Pred smrtjo, ki ga je doletela v bojih s ko- izpolnjevanju te zapovedi: madžarski oficir je zaradi munističnimi četami, se mu je še posrečilo organizirati neznatne zamude tako udaril zajetega Rusa, da je temu jedro patriotskega belega gibanja.53 steklo oko. Prepeluh piše, da je nemara tudi zato kot Za ruske vojne ujetnike je vprašanje lojalnosti posta- poverjenik za socialno skrbstvo v ljubljanski vladi po lo pereče šele po revoluciji – posebej po Leninovem koncu vojne zavrnil prošnjo v feldmaršala povišanega prevratu – saj se mnogi niso strinjali z internacionali- Boroevića, da se naseli v Kraljestvu Srbov, Hrvatov in stično oblastjo. Komunistični režim je v Brest-Litovsku Slovencev.52 pristal na diktat centralnih sil, ki je za mnoge pripa- Nekateri možje, ki so se med prvo svetovno vojno dnike carske armade pomenil popolno izgubo smisla vdali sovražni armadi, so bili pravzaprav pribežniki. njihovega trpljenja oziroma žrtvovanja v poprejšnjih Med vojaki dvojne monarhije jih je bilo največ iz vrst bojih. Številni ujetniki se zato niso hoteli vrniti domov. slovanskih mobilizirancev in častnikov. Proti dvogla- Med njimi je kmalu tudi zavladal strah pred teroriz- vemu črnemu orlu pa so se borili tudi njegovi itali- mom boljševiške Čeke. V Rusiji so se namreč med- janski in romunski podaniki. Po boljševiškem držav- tem začeli masakri ljudi, ki jih je novi režim razglasil nem udaru so v Rusiji, ki je sklenila ponižujoč mir s za svoje sovražnike – po vrnitvi iz vojnega ujetništva v centralnimi silami – v skladu z njegovimi določbami Nemčiji je bil kljub Leninovim zagotovilom o osebni so se ujetniki lahko vrnili v svoje države – ostali pred- varnosti umorjen celo Roman Vaclavovič Malinovski,54 vsem skrajno levičarsko razpoloženi nekdanji pripa- ki je v IV. državni dumi vodil boljševiške poslance – dniki nemške in avstro-ogrske armade. Nekateri so v potem pa se je razbesnela srdita državljanska vojna. komunističnih organizacijah postali zastopniki dežel, Rusija je zaradi nje in njenih posledic – tudi zaradi ve- iz katerih so prihajali. like lakote, ki je v letih 1921–1922 odnesla najmanj Ruski vojaki so svoji državi tudi v ujetništvu večino- 5.000.000 življenj55 – imela še veliko več žrtev kot v ma ostali zvesti. Posamezniki so se še pred sklenitvijo zadnjem oboroženem konfliktu carstva. brest-litovskega miru vrnili v domovino. Med njimi 53 Ušakov, Fedjuk 2012. 54 Elwood 1977, 59–67. 52 Prepeluh 1934, 523, 525. 55 Smele 2016, 215. 11 Igor Grdina Literatura NEZNANI AVTOR. 1925. How the War Began in 1914, London. ABRAHAM, R. 1987. Alexander Kerensky. The First Love of POPOVIĆ, N. 1977. Jugoslovenski dobrovoljci u Rusiji 1914– the Revolution, London. 1918. Zbornik dokumenata, Beograd. BARRETT, M. 2013. Prelude to Blitzkrieg. The 1916 Austro- PIPES, R. 1991. The Russian Revolution, New York. German Campaign in Romania, Bloomington, Indianapolis. PREPELUH, A. 1934. Pripombe k naši prevratni dobi. - So- BRUSILOV, A. A. 1937. Ratne uspomene, Beograd. dobnost 2, 1934, 46–52, 113–120, 214–221, 314–327, 521–528. BUTTAR, Prit. 2014. Collision of Empires. The War on the RADZINSKY, E. 2005. Alexander II. The Last Great Tsar, Eastern Front in 1914, Oxford, New York. New York, London, Toronto, Sydney. BUTTAR, Prit. 2016. Russia's Last Gasp. The Eastern Front RAUCHENSTEINER, M. 1997. Der Tod des Doppeladlers. 1916–17, Oxford, New York. Österreich-Ungarn und der Erste Weltkrieg, Graz, Wien, Köln. ELWOOD, R. C. 1977. Roman Malinovsky. A Life Without a RAUCHENSTEINER, M. 2013. Der Erste Weltkrieg und das Cause, Newtonswille. Ende der Habsburgermonarchie 1914–1918, Wien, Köln, Weimar. ENGELSTEIN, L. 2018. Russia in Flames. War, Revolution, RÖHL, J. C. G. 2005. The Emperor New Clothes: A Cara- Civil War 1914–1918, New York. cter Sketch of Kaiser Wilhelm II. - In: J. C. G. Rohl, N. Som- FIGES, O. 1996. Tragedija ljudstva. Ruska revolucija 1891– bart (eds.), Wilhelm II. New Interpretations, 23–61, Cambridge. 1924, Ljubljana. SANBORN, J. A. 2015. Imperial Apocalypse. The Great War FULLER, W. C. 2006. The Foe within. Fantasies of Treason and and the Destruction of the Russian Empire, Oxford. the End of Imperial Russia, Ithaca, London. SAZONOV, S. 1928. Fateful Years 1909–1916, London. FULLER, W. C. 2015. The Imperial Army. - V: D. Lieven SMELE, J. D. 2016. The »Russian« Civil Wars 1916–1926. (ed.), The Cambridge History of Russia. Volume II. Imperial Ru- Ten Years That Shock the World, London. ssia, 1689–1917, 530–553, Cambridge. SMITH, D. 2016. Grigory Rasputin and the Outbreak of GILBERT, M. 1994, First World War, London. the War. In: T. Brenton (ed.), Historicaly Inventable? Turning GOLIA, P. 1919. Igor Severjanin in še kaj. - Ljubljanski Points of the Russian Revolution, 48–65, London. zvon 39, št. 2, 118–124. STEVENSON, D. 2014. 1914.–1918. Povijest Prvoga svjetsko- GUČKOV, A. 2005. Moskovskaja saga, Sankt Peterburg, ga rata, Zaprešić. Moskva. STONE, N. 1998, The Eastern Front 1914–1917, London. HERLIHY, P. 2003. The Alcoholic Empire. Vodka and Politics STRACHAN, H. 2003. The First World War. Volume I. To in Late Imperial Russia, New York. Arms, Oxford, New York. HINDENBURG, P. 2013. The Great War, Narnsley. SUCHOMLINOV, W. A. 1924. Erinnerungen, Berlin. KNOX, A. s. a. With the Russian Army 1914–1917, Uckfield. UŠAKOV, A., FEDJUK, V. 2012. Kornilov, Moskva. LEONHARD, J. 2018. Die Buchse der Pandora. Geschichte des WATSON, A. 2014. Ring of Steel. Germany and Austria-Hun-Ersten Weltkriegs, München. gary at War, 1914–1918, London. MARDER, A. J. 2013. From the Dreadnought to Scapa Flow. ZAJC, N. 2011. Trušnovič, Aleksander. - V: I. Grdina (ur.), Volume II. The War Years. To the Eve of Jutland 1914–1916, Med domom in svetom, 263–279, Ljubljana. Annapolis, London. ŽIVANOV, S. 2005, Rusija i raskol Evrope. Odnosi između MCMEEKIN, S. 2010. The Berlin–Baghdad Express. The Ot- evropskih sila pred Prvi svetski rat. Od Berlinskog kongresa do toman Empire and Germany's Bird for World Power 1898–1918, početka rata (1878–1914), Beograd. London. ŽIVANOV, S. 2007. Pad ruskog carstva I. Rusija u prvom svet- skom ratu, Beograd. prof. ddr. Igor Grdina Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi Trg 2 SI-1000 Ljubljana Alma mater Europaea Institutum Studiorum Humanitatis Kardeljeva ploščad 1 SI-1000 Ljubljana igor.grdina@zrc-sazu.si 12 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Problematika ruskih vojnih ujetnikov v dopisih cesarskega namestništva v Trstu ter Okrajnega glavarstva v Sežani Igor Gardelin Uvod Stanje na vzhodni fronti med letoma 1914 in 1915 ter vojno ujetništvo Pričujoče besedilo poskuša predstaviti problematiko ruskih vojnih ujetnikov na podlagi virov, s katerimi Problematika masovnega vojnega ujetništva se je po- sta razpolagala Okrajno glavarstvo v Sežani ter ce- javila takoj na začetku vojne. Sam začetek vojne na sarsko namestništvo v Trstu. Sežansko glavarstvo je vzhodni fronti je bil za Avstro-Ogrsko zelo slab. Ko imelo dolžnost tekom vojne skrbeti tudi za njihov na- je ruska carska vojska konec avgusta 1914 začela z dzor, saj so vojni ujetniki na področju okrajnega gla- ofenzivo v Galiciji, je avstro-ogrska vojska do sre- varstva opravljali dela tako za vojsko kot tudi v civilni dine septembra 1914 imela 350.000 ubitih, ranjenih sferi, kot je npr. kmetijstvo. Njemu nadrejeno je bilo in ujetih ter je izgubila večino dežele, tj. avstrijske cesarsko namestništvo za avstrijsko Primorje v Trstu, Poljske, zato se je morala umakniti za reko Dunajec. ki je bilo vezni člen med civilno in vojaško oblastjo Upirala se je edino izolirana in obkoljena trdnjava Pr- na Dunaju ter okrajnimi glavarstvi v svoji kronovini. zemyśl, ki pa je padla marca 1915, s čimer je v rusko Najprej pa naj razjasnimo termin ruski vojni ujetniki, vojno ujetništvo prišlo 100.000 vojakov. Ruska vojska saj je ta zelo poenostavljen. Šlo je za ujetnike Ruske je tako napredovala do Karpatov ter ogrožala prelaze carske vojske, tj. ruske državljane, ki je bila sestavlje- v Panonsko nižino, kjer so se odvijali boji pozimi leta na iz številnih narodnosti, saj je bilo Rusko carstvo 1914/15.3 multinacionalna monarhija. Po popisu iz leta 1897 Tekom celotne prve svetovne vojne je približno je v Ruskem carstvu oz. imperiju živelo skoraj 126 2.770.000 avstro-ogrskih vojakov padlo v vojno ujet- milijonov ljudi. Od teh jih je okoli 56 milijonov go- ništvo. Številka predstavlja približno tretjino skup- vorilo rusko, 22 milijonov ukrajinsko, 13 milijonov nega števila vojakov, ki jih je Habsburška monarhija turško-tatarsko, skoraj 8 milijonov poljsko, 5,8 mili- mobilizirala med vojno. Večino teh vojakov, okoli 2 jonov belorusko, 5 milijonov jidiš, 3,5 milijonov fin- milijona, je zajela ruska vojska, večinoma med leti ske jezike ter 1,7 milijona nemško. Ostalo je odpadlo 1914 in 1916. Za primerjavo: nemška vojska je na na številne narodnosti na območju Baltika, Kavkaza vzhodnem bojišču imela v ruskem vojnem ujetništvu in Srednje Azije ter drugih delov carstva.1 Glede na od začetka do konca vojne le 167.000 vojakov. Šef veroizpoved je bilo pravoslavnih 87 milijonov, mus- generalštaba avstro-ogrskih oboroženih sil Conrad limanov 14 milijonov, katolikov 11,5 milijona, Judov von Hötzendorf je bil prepričan, da je tako veliko 5,2 milijona in Luteranov 3,5 milijona.2 število ujetnikov predvsem zasluga nelojalnih nacio- 1 Демоскоп Weekly - Приложение. Справочник Статистических Показателей. Первая всеобщая Статистических Показателей. Первая всеобщая перепись населения Российской Империи 1897 г. перепись населения Российской Империи 1897 Распределение населения по вероисповеданиям и г. Распределение населения по родному языку, регионам http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_ губерниям и областям http://www.demoscope.ru/ rel_97.php. weekly/ssp/rus_lan_97.php. 3 Geoffrey Jukes, The Eastern Front, 1914-1918 (New 2 Демоскоп Weekly - Приложение. Справочник York: Routledge, 2003), 22–25, 33–34. 13 Igor Gardelin nalnosti monarhije, kot so npr. Čehi, Srbi, Italijani in km proti vzhodu, ruske čete so se morale umakniti Ukrajinci, ki so množično dezertirali.4 iz celotne Poljske ter dela Baltskih provinc, današnje Avstro-ogrska vojska je bila v začetku leta 1915 v Litve ter Latvije. Stanje med ofenzivo je višji ruski takem stanju, da je grozil njen kolaps, v kolikor ne vojaški častnik opisal z besedami, da se njihova arma- bi prišlo do ogromne nemške pomoči. V istem času da topi kot sneg. Po nekaterih ocenah je ruska vojska je tudi Italija zahtevala od Avstro-Ogrske ozemeljske med majem in septembrom 1915 na celotni vzhodni kompenzacije za njeno nadaljnjo nevtralnost, do ka- fronti izgubila okoli 2 milijona vojakov, od tega jih tere ni prišlo, ker je 23. maja leta 1915 vstopila v voj- je 800.000 prišlo v vojno ujetništvo oz. dezertiralo.9 no proti Avstro-Ogrski. Šef nemškega generalštaba Erich von Falkenhayn se je odločil za napad na ob- močju Galicije med mestoma Gorlice in Tarnów, kjer Haaška konvencija in avstro-ogrsko je bilo razmerje sil v prid Nemčije in Avstro-Ogrske, vojno ujetništvo ki sta se prvič bojevali pod skupnim poveljstvom. Združene sile je vodil nemški general August von Pravni okvir vojnemu ujetništvu je določala IV. Haaš- Mackensen, kateremu je 2. maja 1915 uspel preboj, ki ka konvencija o spoštovanju zakonov in običajev vojne na kop- je rusko vojsko prisilil k umiku ter ji zadal ogromne nem iz leta 1907 oz. njena priloga, Pravilnik o zakonih in izgube.5 običajih vojne na kopnem.10 Ruska stran je imela samo v mesecu maju leta V skladu z njim je bilo treba po 4. členu z vojnimi 1915 412.000 ubitih, ranjenih ali zajetih vojakov, ujetniki ravnati humano, čeprav je 8. člen določal, da Avstro-Ogrska pa je osvobodila Przemyśl, Lvov in lahko država proti nepokornim ujetnikom uporabi večino Galicije izpod ruske okupacije.6 Nemška in takšne ukrepe, ki so neobhodno potrebni za umiritev avstro-ogrska armada pod poveljstvom Mackensena situacije. Čimprejšnjo repatriacijo po sklenjeni mirov- je v začetku pohoda do meseca junija zajela okoli ni pogodbi pa je določal njegov zadnji, 20. člen. 250.000 ruskih vojnih ujetnikov, 224 kosov artile- Glavni del pravilnika se je nanašal na internacijo, delo rije, stotine mitraljezov in sto tisoče pušk. Trpela je ter pogojni izpust ujetnikov. V 5. členu je bilo dolo- tudi ruska morala. Številni vojaki so se sprijaznili z čeno, da se vojni ujetniki lahko internirajo v mestih, ujetništvom, udarna moč ruske armade pa je bila za trdnjavah ali taboriščih, načeloma vojaške narave, nekaj čas nevtralizirana.7 znotraj katerih so se lahko svobodno gibali, gibanje Po zmagi pri Gorlicah in Tarnowu se je začel masov- pa bi jim lahko omejili le zaradi njihove osebne var- ni prihod ruskih vojnih ujetnikov v taborišča na oze- nosti. Prav tako naj bi prejemali enako prehrano, na- mlju Habsburške monarhije. Nemčija in Avstro-Ogr- mestitev in obleko kot vojska države, ki jih je zajela. ska sta si namreč razdelili število zajetih ruskih Slednje je dejansko pomenilo, da ni bilo minimalnega vojakov, tako da je na slednjo prišlo okoli 140.000 standarda, saj so evropske vojske imele različne nor- ruskih vojnih ujetnikov.8 Do konca vojaške kampanje me o tem, prav tako pa je bilo tudi omogočeno raz- septembra 1915 se je frontna črta premaknila za 480 likovanje glede na vojaški čin ujetnika; višji oficirski čini so bili privilegirani. V 6. členu je bilo določeno 4 Alon Rachamimov, POWs and the Great War: Captivity on the Eastern Front (Berg, 2014), 31–32. 5 Holger H. Herwig, The First World War: Germany and 9 Michael S. Neiberg and David Jordan, The Eastern Austria-Hungary 1914-1918 (A&C Black, 2014), 144–47. Front 1914-1920: From Tannenberg to the Russo-Polish War 6 Geoffrey Jukes, Peter Simkins, and Michael Hickey, (Amber Books, 2008), 82–83. The Eastern Front, 1914-1918 (New York: Routledge, 2003), 10 Annex to the Convention – Regulations respecting 34–38. the Laws and Customs of War on Land. Chapter II – Pri- 7 R. L. DiNardo, Breakthrough: The Gorlice-Tarnów Cam- soners of War: „The Avalon Prject - Laws of War : Laws paign, 1915 (ABC-CLIO, 2010), 99. and Customs of War on Land (Hague IV); October 18, 8 Rauchensteiner, First World war and the end of the 1907”, http://avalon.law.yale.edu/20th_century/hague04. habsburg monarchy. 824. asp. 14 Problematika ruskih vojnih ujetnikov v dopisih cesarskega namestništva v Trstu ter Okrajnega glavarstva v Sežani delo vojnih ujetnikov po njihovih činih. Določeno je coskih in 158 britanskih vojnih ujetnikov. Njihovo bilo, da lahko država svoje vojne ujetnike uporabi pri skupno število je obsegalo 1.861.000 ljudi.13 javnih delih ter delu pri zasebnikih, lahko pa ujetniki Glede na delo, ki so ga ruski vojni ujetniki opravljali, delajo tudi za svoj lastni račun. Delo, ki bi ga vojni so se ti delili na skupino, ki je opravljala delo v vojaški ujetniki opravljali za državo, je po določbah moralo sferi za potrebe gradenj strateških objektov v zaledju biti plačano enako, kot bi za to dobila vojska države, fronte, in drugo, v civilni sferi, ki je opravljala dela kjer so bili ujeti. Vendar je pravilnik hkrati priporočal, za potrebe kmetijstva, obrti, industrije in rudarstva.14 naj ne gre denar direktno ujetnikom, temveč za izbol- Ruski vojni ujetniki so bili tekom vojne razmeščeni jšanje njihovih pogojev v ujetništvu, dejansko vsoto po vseh slovenskih deželah – Kranjski, Avstrijskem pa naj bi jim nato izplačali šele po izpustitvi. Slednje Primorju, Koroški in Štajerski. Na Slovensko so prvi je dejansko pomenilo, da se je lahko izkoriščalo de- ruski vojni ujetniki prišli že septembra 1914, in sicer lovno silo vojnih ujetnikov brez plačila. Iz tega pa na območje Kranjske Gore. To območje je tudi naj- so bili popolnoma izvzeti zajeti oficirji, ki jim pod bolj znano. Z vstopom Italije v vojno maja 1915 so nobenim pogojem ni bilo treba opravljati dela, ki ga tam gradili strateško vojaško pomembno cesto čez ne sprejemajo. Poleg tega je še 17. člen določal, da Vršič. Po nekaterih ocenah je tam delalo okoli 12.000 dobijo enako plačilo kot njihovi oficirski kolegi po ujetnikov. Poleg te ceste so ruski vojni ujetniki gradili činu iz države, ki jih je zajela.11 tudi infrastrukturo na območju Kalc ter Hotedršči- Vojni ujetniki so bili nameščeni v taborišča, ki so bila ce, cesto v bližini strateško pomembnih Postojnskih kolikor je bilo mogoče oddaljena od front z name- vrat. Okoli 1888 ruskih vojnih ujetnikov je bilo na- nom, da se oteži morebiten pobeg. Zgrajena so bila stanjenih med Logatcem, Postojno in Starim trgom tudi blizu železniških povezav. Od samega začetka so pri Ložu. Veliko jih je bilo tudi na območju komen- oblasti tako v Avstriji kot na Ogrskem imele namen skega Krasa ter Štanjela, kjer so za vojsko gradili že- izkoristiti delovno silo vojnih ujetnikov, in sicer na lezniško in cestno infrastrukturo, vodovod ter jamske dveh področjih. Prvič v notranjosti države z nado- kaverne.15 Ocenjuje se, da naj bi bilo skupno število mestitvijo domače delovne sile, da bi na ta način po- ruskih vojnih ujetnikov 20.000 do 30.000.16 Tekom pravili gospodarsko stanje, saj je bilo veliko kmetov vojne so avstro-ogrske oblasti izdajale natančna na- in delavcev mobiliziranih in so odšli kot vojaki na vodila oz. predpise, kako postopati z vojnimi ujetniki fronto. Drugič pa za delo v vojaške namene v bliži- pri civilnem delu, npr. ko so bili na podlagi prošenj ni fronte, z gradnjo strateške infrastrukture. Večina kmetovalcev dodeljeni za delo na kmetijah.17 Napisa- avstro-ogrskih taborišč se je nahajala na Štajerskem, na so bila v skladu s Haaško konvencijo s poudarkom v Zgornji in Spodnji Avstriji, na Češkem, na Mo- na humanem ravnanju z ujetniki. Urejala pa so pod- ravskem in v zahodnem delu Ogrske oz. današnje ročja delovnega časa, prehranjevanja, prenočevanja, Madžarske ter v okolici Bratislave. Vseh taborišč za oblačil, zdravstvenih ukrepov, ravnanja z vojnimi vojne ujetnike na območju Avstro-Ogrske je bilo okoli 50, v njih pa so posebno namestitev imeli ofi- 13 Rachamimov, POWs and the Great War, 41–42. 14 Jasna Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Re- cirji, ki so bili ločeni od preostalih vojakov.12 V času publike Slovenije 1914-1918,” Zgodovinski časopis 63 (2009): prve svetovne vojne se je v avstro-ogrskem vojnem 360–61. ujetništvu nahajalo 1.269.000 ruskih, 369.600 italijan- 15 Tadej Koren and Petra Testen, „Ruske sledi iz dni prve svetovne vojne na Slovenskem,” Monitor ISH 16 skih, 154.631 srbskih, 52.800 romunskih, 652 fran- (2014): 121–27, 134–37. 16 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike Slovenije 1914–1918,” 351. 17 Predpise, ki so urejali „Porabo vojnih ujetnikov za 11 Rachamimov, POWs and the Great War, 71–73. kmetijska dela”, je februarja 1917 so bila izdana v časopisu 12 Manfried Rauchensteiner, The First World War and the „Občinska uprava – Glasilo kmetske županske zveze”. V End of the Habsburg Monarchy, 1914-1918 (Böhlau Verlag celoti so objavljena v članku Fisher, J. „Ruski vojni ujetniki Wien, 2014), 823–24, 831–32. na ozemlju Republike Slovenije 1914–1918, str. 356-360. 15 Igor Gardelin ujetniki in njihovo straženje pri delu, prav tako pod- sklep, da je treba skrbeti za lastne interese ter da se z ročja o delavskih dokladah, nadzorstvu, prevozu ujet- dolžnostnim ravnanjem in vso energijo skrbi za pre- nikov, odpoklicu ter odpovedi pri delodajalcu itd.18 prečitev nepravilnosti ter zlorab med ruskimi vojnimi ujetniki. Čeprav je bil velik interes države, da se delo vojnih ujetnikov izkoristi v gospodarske namene, je Slabo ravnanje z vojnimi ujetniki in bilo odločeno, da se zlorab ujetnikov ne sme tolerira- načelo recipročnosti ti, in sicer predvsem zaradi ugleda države ter usode avstro-ogrskih vojnih ujetnikov. Pri tem so upali, da Skupno avstro-ogrsko cesarsko in kraljevo (c. in kr.) bo ruska stran podobno kot avstro-ogrska ravnala po vojno ministrstvo, ki ga je vodil feldmaršal baron zgledu kulture in humanosti ter spoštovanja sprejetih pogodb Alexander von Krobatin,19 je 28. oktobra 1915 posla- oz. načelu recipročnosti.22 lo dopis o zlorabah nad vojnimi ujetniki avstrijskemu Kljub temu navodilu so z ruskimi vojnimi ujetniki notranjemu ministrstvu, kateremu je načeloval baron ravnali slabo, še posebej s tistimi, ki so gradili vojaško Karl Heinold von Udynski.20 Ta dopis pa je bil nato pomembno infrastrukturo. Pričevanje Franca Urana, poslan naprej tudi cesarskemu namestniku za Avstrij- ki je kot gozdar sodeloval pri izgradnji ceste čez Vršič, sko Primorje v Trstu, baronu Alfredu Fries-Skeneju.21 govori o bednih razmerah, in dejansko potrjuje vse V njem je vojno ministrstvo poročalo o novicah iz zgoraj navedene trditve. Omenja primitivne in pozi- Rusije, da naj bi tam slabo ravnali z avstro-ogrskimi mi mrzle barake, slabo in nezadostno hrano, slabo vojnimi ujetniki. Oblasti v Avstriji in Ogrski so rus- in razcapano obleko ujetnikov ter njihovo divjaško ke vojne ujetnike zadrževale v neugodnih življenjskih fizično kaznovanje s strani avstrijskih in ogrskih ofi- pogojih, v slabi namestitvi, ob neprimerni prehrani cirjev za vsak najmanjši prekršek. Omenja tudi razsa- ter jih trdo obravnavale, da so le-ti zelo trpeli. Sled- janje bolezni, kot so navadna in krvava griža, kolera nje pa naj bi bil po besedah vojnega ministrstva tudi in črne koze, zaradi česar je veliko vojnih ujetnikov razlog za maščevalne ukrepe nad avstro-ogrskimi tudi umrlo.23 vojaki v Rusiji po načelu recipročnosti. Iz tega razloga Zanimivo pa je dejstvo, da je Stavka, to je rusko je bilo toliko bolj zahtevano, da se striktno pod vsa- vrhovno vojaško poveljstvo, že novembra 1914 kimi pogoji držijo ravnanja v skladu z mednarodnim izdalo ukaz, da je treba slovanske in kasneje tudi itali- pravom. Bali so se, da bi lahko kakšen izkoriščevalec, janske vojne ujetnike izločiti od ostalih ter jim nuditi bodisi brezvestni državni organ oz. delodajalec z ne- boljšo namestitev, hrano, obleko ter svoboščine, kjer primernim vedenjem težko okrnil in oškodoval ugled koli je to bilo mogoče. Odločitev je bila najverjet- ter prestiž avstro-ogrske domovine za vse čase. S tem neje sprejeta zaradi ideologije panslavizma ter želje bi dal ruskim oblastem povod za mučenje avstro-ogr- po subverziji lojalnosti pripadnikov nezadovoljnih skih vojnih ujetnikov, ki bi zaradi tega živeli v bedi za- nacionalnosti monarhije. Taborišča v evropskem radi maščevanja ruske strani. Posledično so izpeljali delu Rusije so bila namenjena predvsem Slovanom in prijateljskim nacionalnostim, tista v Sibiriji in Sred- 18 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike nji Aziji pa za nemško govoreče Avstrijce, Nemce Slovenije 1914–1918,” 355–60. Madžare in Jude.24 19 Österreichisches Biographisches Lexikon. Kroba- Leta 1917 pa so se v Rusiji zgodili dogodki, ki so tin, Alexander Frh. von. https://www.biographien.ac.at/ oebl/oebl_K/Krobatin_Alexander_1849_1933.xml;inter- prinesli odločilen preobrat na vzhodni fronti. Zara- nal&action=hilite.action&Parameter=krobatin. di vojnih bremen nad državo ter ljudstvom je marca 20 Deutsche Biographie. Heinold von Udynski, Karl Freiherr. https://www.deutsche-biographie.de/pnd136193587. 22 SI PAK KP 633, t.e. 398, 16976. html#ndbcontent 23 Koren and Testen, „Ruske sledi iz dni prve svetovne 21 Slovenska Biografija. Fries-Skene, Alfred, Baron. vojne na Slovenskem,” 113–15. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009670/. 24 Rachamimov, POWs and the Great War, 93. 16 Problematika ruskih vojnih ujetnikov v dopisih cesarskega namestništva v Trstu ter Okrajnega glavarstva v Sežani 1917 izbruhnila t. i. februarska revolucija, ki je od-kom. Pri tem je bilo naročeno, naj posebej poudarijo, pravila z rusko monarhijo in vladavino dinastije Ro- da ne gre toliko za tuje vojne ujetnike v Avstro-Ogr- manov. Na čelo države je prišla začasna vlada pod ski, temveč bolj za zaščito lastnih avstro-ogrskih voj- vodstvom Aleksandra Kerenskega, ki pa je nadal- nih ujetnikov v Rusiji.28 jevala vojno. Do jeseni 1917 se je stanje v Rusiji še A šele Leninova vrnitev v Rusijo aprila 1917 z poslabšalo: v mestih je bila lakota, ekonomsko stanje nemško pomočjo ter boljševiški prevzem oblasti pod pa v kaosu.25 njegovim vodstvom 7. novembra 1917,29 bolj znan Po februarski revoluciji leta 1917 ter par dni pred kot oktobrska revolucija, je dejansko pripeljala do boljševistično oktobrsko revolucijo leta 1917 je c. in konca vojne na vzhodni fronti ter do pogajanja o kr. vojno ministrstvo, tokrat pod vodstvom barona usodi vojnih ujetnikov. Že decembra leta 1917 je bilo Rudolfa Stöger-Steiner von Steinstättena,26 poslalo sklenjeno premirje s centralnimi silami v Brest-Litov- notranjemu ministrstvu dopis, z dne 3. novembra sku,30 marca naslednje leto pa še mirovni sporazum.31 1917, v zvezi z avstro-ogrskimi vojnimi ujetniki v Ru- Slednji je bil podlaga za dokončno medsebojno iz- siji ter posledično o stanju ruskih vojnih ujetnikov v pustitev in repatriacijo vojnih ujetnikov. Avstro-Ogrski. Navajalo je, da je po njihovih zaneslji- vih virih v Rusiji prišlo do takšne dezorganizacije, da je osrednja oblast oslabela do te mere, da je tam oskr- Vojni ujetniki na civilnem delu, ba vojnih ujetnikov začela odpovedovati. Takrat so pomanjkljiv nadzor ter alkoholizem posebej obžalovali, da je bila ravno v tistem trenutku centralna ruska oblast najbolj pripravljena rešiti vpra- V času, ko so divjali boji na soški fronti, je tržaški ce- šanja v zvezi z vojnimi ujetniki na obeh straneh. C in sarski namestnik Fries-Skene dne 28. novembra 1915 kr. vojno ministrstvo je skrbelo dejstvo, da so novice poslal vsem podrejenim organom v Avstrijskem Pri- o stiski, nezadostnem oskrbovanju ter slabem pos- morju odredbo Vrhovnega poveljstva za Jugovzhod- topanju z ruskimi vojnimi ujetniki v Avstro-Ogrski, no fronto, kako je treba ravnati z vojnimi ujetniki. še posebej pri nekmetijskih obratih, prišle do ruske Po teh navodilih so vse vojne ujetnike, ki so znotraj strani. Slednje je v nestabilnih razmerah imelo za občin opravljali poljedelska opravila, morali names- posledico, da so različni ruski lokalni šefi ter vojaški titi v skupne prenočitvene prostore. Izjema je velja- sveti začeli groziti s povračilnimi ukrepi. Ker avstrij- la le za primere, kjer skupna namestitev vseh vojnih ske oblasti neposredno preko diplomatskih poti niso ujetnikov znotraj določene občine ni bila mogoča. mogle vplivati na možno retorzijo nad velikim števi- V teh primerih je bila dovoljena namestitev vojnih lom avstro-ogrskih oficirjev in vojakov v ujetništvu ujetnikov po skupinah. Kot namestitvene prostore so v Rusiji, so se poslužili posrednega pristopa. Vojno predvideli občinske zapore, ustanove za pomoč rev- ministrstvo je naročilo notranjemu ministrstvu pod nim oz. druge stavbe, primerne za namestitev. Pre- vodenjem grofa Friedricha von Toggenburga,27 naj povedana pa je bila namestitev posameznih vojnih bodo posebej pozorni pri nadzoru civilnih organov ujetnikov pri posestnikih, kjer so opravljali delo. Voj- ter naj poostreno nadzorujejo situacijo, da ne bi prišlo ne ujetnike je bilo treba po koncu dneva ter opravlje- do protipravnih posegov proti ruskim vojnim ujetni- nega dela odpeljati na varno v njihov kraj namestitve, iz katerega so lahko odšli šele ob začetku novega de- 25 Norman Stone, The Eastern Front, 1914– 1917 (Lon- lovnega dneva. Ob neupoštevanju teh navodil je bilo don: Penguin, 1998), 282–84. 26 Österreichisches Biographisches Lexikon. Stöger- 28 SI PAK KP 633, t.e. 424, 15986. -Steiner von Steinstätten, Rudolf Frh.; eigentlich Stö- 29 25. oktobra 1917 po julijanskem koledarju. ger, ab 1891 Stöger-Steiner, ab 1892 Stöger-Steiner von 30 Današnje mesto Brest v Belorusiji, neposredno na Steinstätten. http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/ meji s Poljsko. Stoeger-Steiner-Steinstaetten_Rudolf_1861_1921.xml. 31 Norman Stone, The Eastern Front, 1914– 1917 (Lon- 27 Wiener Zeitung, 26.6.1917, št. 144. don: Penguin, 1998), 282–83. 17 Igor Gardelin zagroženo, da se iz občine, kjer je bila storjena krši- vojni ujetniki obiskovali zabaviščne lokale ter gostilne, tev, nemudoma odpokliče dodeljene vojne ujetnike.32 kjer jim je bil na voljo alkohol, zaradi česar je prihajalo Glede straže in varovanja vojnih ujetnikov so pred- do ekscesov na ulicah, gostilnah, gledališčih itd. No- pisi določali, da jih pri delu straži delodajalec in ne tranje ministrstvo je zato dalo navodilo, da morajo stražnik. Vojaški stražnik je bil zadolžen za vzdrže- politične oblasti skrbeti za red in nadzor vojnih ujet- vanje reda in discipline. Za nadzor vojnih ujetnikov nikov izven taborišč za vojne ujetnike, da bi prepre- pa naj bi skrbel le, če so ti delali skupaj oz. v večjih čile zgoraj omenjene neprijetnosti. Prav tako je ozna- skupinah. Za nadzorstvo nad vojnimi ujetniki v civil- čilo obiskovanje lokalov in distribucijo alkohola med ni sferi je skrbela vojaška uprava, to je civilna oblast, vojne ujetnike za absolutno nedopustno in prepove- kot so npr. okrajna glavarstva, županstva, orožništvo dano. Hkrati pa je tudi naročilo, da policijski organi ter zdravstvene oblasti.33 vse vojne ujetnike, ki se gibajo brez spremstva med Vendar kot izhaja iz navodila, ki ga je avstrijski no- civilnim prebivalstvom, prijavijo vojaškim oblastem tranji minister Heinold von Udynski dne 30. novem- oz. poveljstvu taborišč, kjer so ujetniki nastanjeni. bra 1915 poslal cesarskemu namestniku Fries-Ske- V primeru ponovitve takega ravnanja je bilo policiji neju v Trst, je pri prevozu vojnih ujetnikov prihajalo naročeno, naj pri vojaških organih zahtevajo, da se do zmede. V dopisu je opozarjal, da je po poročanju vojne ujetnike odvzame od delodajalca, kateremu so c. in kr. vojnega ministrstva prihajalo do primerov, bili dodeljeni.37 ko so se vojni ujetniki na pobudo delodajalcev ter Zaradi ponavljajočega se ravnanja je dne 10. juli- nižjih administrativnih oblasti prevažali po železnici z ja 1916 šef Vojnega nadzorstvenega urada (nem. vlaki brez spremstva oz. straže. Notranje ministrstvo Kriegsüberwachungsamt) iz Dunaja Leopold von je takšno ravnanje označilo kot v nasprotju z redom Schleyer38 poslal cesarskemu namestništvu v Trst in predpisi ter nedopustno. Zato je poslalo navodilo dopis v zvezi z neprijetnostmi zaradi alkoholiz- Vojnega ministrstva, ki je zahtevalo, da nadzorniki ma med vojnimi ujetniki. Vojni nadzorstveni urad ujetnikov na železnici brez obzira le-te odpeljejo v je bil ustanovljen ob začetku vojne. Pod njegovo taborišča za vojne ujetnike, če jih zalotijo, da potujejo pristojnost je spadalo povezovanje ukrepov civil- sami, tako posameznike kot tudi skupine.34 nih in vojaških oblasti v zaledju ter zbiranje vseh Po predpisih je bilo vojnim ujetnikom tudi prepove- informacij, ki so vplivale na bojno sposobnost dano udeleževati se plesnih veselic in zahajati v gostilno. 35 Ne monarhije.39 Ta je zahteval, da policija nujno izda glede na prepoved pa je na terenu prihajalo do kršitev odlok o prepovedi v zvezi z alkoholom. V njem naj omenjene zapovedi. Novi avstrijski notranji minister bi se ne le prepovedalo distribucijo alkoholnih pijač Konrad von Hohenlohe-Waldenburg Schillingsfürst36 ujetnikom v lokalih, kot so gostilne in točilnice, tem- je namreč 5. januarja 1916 poslal cesarskemu namest- več tudi izven teh prostorov. V kolikor razmere zah- niku v Trst dopis, v katerem je opozorjen na škanda- tevajo, pa tudi razširitev prepovedi vojnim ujetnikom, lozno, zgražajoče in neprimerno vedenje vojnih ujet- da se udeležujejo javnih in privatnih zabav, shodov nikov, ki so opravljali dela pri civilnih delodajalcih. Zaradi pomanjkljivega nadzora se je dogajalo, da so 32 SI PAK KP 633, t.e. 413, 16853. 37 SI PAK KP, 633, t.e. 414, 1233-1. 33 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike 38 Österreichisches Biographisches Lexikon. Schleyer Slovenije 1914–1918,” 359. von Pontemalghera, Leopold Frh. https://www.biograp- 34 SI PAK KP, 633, t.e. 398, 16852. hien.ac.at/oebl/oebl_S/Schleyer-Pontemalghera_Leop- 35 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike old_1858_1920.xml;internal&action=hilite.action&Pa- Slovenije 1914−1918,” 359. rameter=schleyer. 36 Österreichisches Biographisches Lexikon. Hohen- 39 Dragan Matić, Kratek oris političnega razvoja na lohe-Schillingsfürst, Konrad Prinz zu. http://www. Kranjskem ob začetku vélike vojne s poudarkom na politič- biographien.ac.at/oebl/oebl_H/Hohenlohe-Schillings- nih deliktih. Kuge, lakote in vojske - reši nas, o Gospod!: Kranjska v fuerst_Konrad_1863_1918.xml. prvem letu vélike vojne (Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2014) 16. 18 Problematika ruskih vojnih ujetnikov v dopisih cesarskega namestništva v Trstu ter Okrajnega glavarstva v Sežani itd. Za izvajanje prepovedi so bili odgovorni tisti, ki fronte z dne 12. novembra t. l., objavljene v deželnem so jim bili vojni ujetniki dodeljeni za delo.40 zakoniku pod št. 37, je vsako občevanje med civilnimi osebami in vojnimi ujetniki prepovedano, ako ni ne- obhodno potrebno vsled dela ali službenega ravnanja. Pobegi ruskih vojnih ujetnikov in Prestopki te prepovedi se strogo kaznujejo. Ako se je domnevna nelojalnost slovenskega dognalo, da je stopila kaka ženska v ljubavno ali spolno lokalnega prebivalstva razmerje s kakšnim vojnim ujetnikom, se objavi od c. in kr. okrajnega glavarstva ustrezna kazen običajnim V celotnem obdobju med vojno so prihajala poročila potem v občini, kjer dotična ženska stanuje.”44 o pobeglih ruskih ujetnikih iz Kranjske, Koroške ter Zgodilo se je namreč, da sta 11. novembra 1915 iz Avstrijskega Primorja. Največkrat so ujetniki bežali v barak pri železniški postaji na Opčinah zbežala dva parih oz. večjih skupinah, redkeje pa se je dogajalo, ruska vojna ujetnika, Pavel Subičenko in Jerem Sto- da so bežali posamezniki. Skupine so v glavnem ob- lor. Oba sta bila tudi prijeta, vendar šele čez tedne. segale od 3 do 16 ljudi.41 Po besedah Subičenka, ki je bil prijet pri Repentabru, V dopisu, ki ga je cesarski namestnik za Avstrijsko sta se oba v času bega gibala v okolici Sežane in Di- Primorje Fries-Skene dne 1. septembra 1915 poslal vače ter se prehranjevala s poljščinami in prebivala podrejenim organom ter vsem okrajnim glavarstvom na prostem. Etapno poveljstvo avstro-ogrske armade omenjene kronovine, je razvidno, da so ruski vojni tej zgodbi ni verjelo in je sumilo, da jim je nelojalno ujetniki uhajali iz avstrijskega nadzora. Zgodilo se je prebivalstvo dajalo hrano in zatočišče. Kot dokaz so namreč, da so na Goriškem v kratkem času šestkrat navajali, da sta bila oba ujetnika v dobrem telesnem zalotili oz. aretirali pobegle ruske vojne ujetnike, do- stanju, prav tako tudi njuna ruska uniforma. Prav deljene delavskim oddelkom, potem ko so več dni tako naj bi tudi v neki vasi od ženske kupila kruh za tavali po okolici. Avstrijske oblasti je najbolj zmotilo vsoto ene krone. Slednje ter dejstvo, da sta bila pre- dejstvo, da so ruski vojni ujetniki najverjetneje pri- poznavna po uniformi ter po tem, da sta bila sumljiva šli v stik z domačim prebivalstvom, kljub temu da zaradi jezika, ki sta ga govorila, je botrovalo temu, da brez izjeme niso bili vešči deželnega jezika. Le-to jim sta bila dne 15. decembra 1915 tržaškemu namest- je nudilo prehrano ter jih zaradi pobega ni naznanilo ništvu naročena preiskava in kaznovanje vpletenih. avstrijskim vojaškim oz. civilnim oblastem. Glede na Vendar deželno orožniško poveljstvo v Trstu oz. od- to je cesarski namestnik Fries-Skene zaukazal župa- delek iz Sežane ter orožniška postaja v Dutovljah v nom, da naznanijo svojim prebivalcem, da je opusti- preiskavi, ki je potekala decembra 1915 oz. januarja tev naznanitve in zamolčanje o pobeglih ruskih voj- 1916, nista mogla zanesljivo ugotoviti dejstva, da je nih ujetnikih strogo kaznivo.42 vojnima ujetnikoma pomagalo civilno prebivalstvo.45 Konec leta, najverjetneje decembra 1915, je iz okrajne- Dopis, ki ga je c. in kr. 5. vojaško poveljstvo dne 8. ga glavarstva v Sežani prišla vest, da so tamkaj zalotili septembra 1916 poslalo cesarskim namestnikom v ruske vojne ujetnike. V pismu, poslanem vsem duhov- Gradec in Trst, je nakazoval na nelojalnost dela slo- nim uradom in županstvom v sežanskem glavarstvu, venskih državljanov monarhije. V njem je navajalo je bilo ponovno opozorjeno, da se o pobeglih vojnih del poročila o stanju med vojnimi ujetniki. Zapisano ujetnikih nemudoma obvesti vojaško ali politično ob- je bilo, da kljub intenzivnemu nadzoru vojni ujetniki last oz. orožniško postajo. Zanimiv pa je bil še nasled- prek civilistov dobivajo slovenske časopise, zaradi nji pripis: „V smislu odredbe najvišjega poveljnika j.z.43 česar naj bi nato nastajali nemiri v ujetniških vrstah. Prav tako je vojaško poveljstvo sumilo, da slovensko 40 SI PAK KP 633, t.e. 414, 1233−2. civilno prebivalstvo na Kranjskem ter na južnem 41 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike Slovenije 1914−1918,” 367. 42 SI PAK KP 633, t.e. 413, 10698. 44 SI PAK KP 633, t.e. 413, 17474. 43 Jugozahodne fronte. 45 SI PAK KP 633, t.e. 413, 17474. 19 Igor Gardelin Štajerskem ne opravlja svoje dolžnosti ovajanja po- ter Bolgarijo. Po mirovni pogodbi je morala Rusija beglih vojnih ujetnikov, saj sicer ti ne bi izginili za priznati neodvisnost Finske in Ukrajine; Estonija, več tednov ter prehodili velike razdalje, ne da bi se Kurlandija, Livonija ter Litva so prešle pod nemško nekje vmes med potjo zadrževali. Zaradi omenjenega vplivno območje; Poljska, sedaj tudi uradno ločena dejstva je bilo civilnim oblastem naročeno, naj po- od Rusije, pa je bila prepuščena dogovoru med Berli- novno objavijo odlok o stikih med civilisti in vojnimi nom in Dunajem o njeni končni usodi.50 Mirovna po- ujetniki ter v njem posebej poudarijo, da je dajanje godba je poleg ozemeljskih sprememb zadevala tudi varnega zatočišča vojnim ujetnikom strogo kaznivo.46 vojne ujetnike v členu XII, ki je je določal vrnitev Za taka dejanja se je moral posameznik, tudi civilist, le-teh v matične domovine. Na ozemlju Avstro-Ogr- zagovarjati pred vojaškim sodiščem.47 Po določbah ske se je v tistem času nahajalo 900.000 ruskih vojnih člena 377 vojnega kazenskega zakonika se je podpiran- ujetnikov, ki jih je bilo treba repatriirati, od teh jih je vbeglih vojnih ujetnikov preganjalo kot hudodelstvo proti je 438.000 opravljalo kmetijska opravila. Slednje pa vojni moči države, za katero je bila zagrožena kazen s je bil razlog, da se je avstro-ogrska stran odločila za smrtjo na vislicah.48 počasno vrnitev vojnih ujetnikov, pri čemer so pred- Vojaški, policijski ter civilni politični organi v mo- nost dajali Ukrajincem. Namreč, prehitra vrnitev bi narhiji pa so bili na nogah dne 21. junija 1917. Ta- lahko imela neugodne posledice na proizvodnjo v krat je tudi na tržaško namestništvo prišel dopis, da kmetijstvu v času vojne. Medtem pa si je avstro-ogr- je dne 15. junija 1917 iz taborišča Bruck na Lajti po- ska stran prizadevala čim prejšnjo vrnitev 2 milijona begli ruski vojni ujetnik Maksim Sorokin osumljen vojakov cesarsko-kraljeve armade, ki so se nahaja- priprave atentata na avstrijskega cesarja. Kot dokaz li v ruskem ujetništvu. Do konca poletja leta 1918 pa je bilo predstavljeno zaseženo pismo, skrito v se je tako v Avstro-Ogrsko vrnilo 500.000 vojakov, paketu, namenjenem njemu, ko je bil v taborišču. V medtem ko se je le 50.000 ruskih vojnih ujetnikov iz tem pismu naj bi revolucionarji iz Moskve od Sorokina avstro-ogrskega ujetništva vrnilo nazaj v Rusijo.51 zahtevali izvedbo atentata na njegovo veličanstvo.49 Ali je Podatki, ki jih je objavila Jasna Fischer za deželo bila slednja grožnja realna ali ne, ni znano. Vsekakor Kranjsko, kažejo, da je število ruskih vojnih ujetni-pa je avstrijske oblasti izjemno skrbelo in razburjalo, kov na civilnem delu dne 1. aprila 1918 doseglo vrhu- da utegnejo ruski vojni ujetniki pridobiti pomoč in nec s skupaj 3.253 možmi. Od teh jih je velika večina podporo med slovenskim prebivalstvom, ki je bilo delala na področju poljedelstva, in sicer 2.554 ljudi, nelojalno monarhiji. v gozdarstvu 164 ter na področju obrti in industri- je 512 ljudi.52 Njihov novonastali status so urejala določila o uporabi vojnih ujetnikov iz novonastalih Mir med Rusijo in Centralnimi silami v Rusije, Ukrajine in Finske za čas veljave od dne 1. Brest-Litovsku in ruski vojni ujetniki maja 1918 do njihovega odhoda v domovino. Po teh določbah je bila njihova svoboda gibanja omejena in Sovjetska Rusija je z mirovnim sporazumom v se niso smeli svobodno vračati nazaj v svoje matične Brest-Litovsku, podpisanim dne 3. marca 1918, države, nastale na ozemlju nekdanjega Ruskega car- enostransko izstopila iz vojne. Sklenila je separatni stva, temveč le po sklenitvi posebnega dogovora. Še mir in dejansko bila poražena država v vojni s cen- vedno so morali opravljati delo za svoje gospodarje, tralnimi silami Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Turčijo za kršitve pravil oz. pobege pa so bili vojni ujetniki 46 SI PAK KP 633, t.e. 413, 14304-1. 50 Herwig, The First World War, 372. 47 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike 51 Rauchensteiner, The First World War and the End of the Slovenije 1914−1918,” 359. Habsburg Monarchy, 1914−1918, 879. 48 Slovenski narod, 1.9.1916, let. XLIX, št. 200. 52 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike 49 SI PAK KP, 633, t. e. 423, 8057. Slovenije 1914 − 1918,” 364. 20 Problematika ruskih vojnih ujetnikov v dopisih cesarskega namestništva v Trstu ter Okrajnega glavarstva v Sežani kaznovani na način, da so bili uvrščeni med zadnje vojnega ujetništva spoznali svojo ljubezen, saj so jim za vrnitev v domovino. Ker so se razmere v Rusiji ista določila omogočala še vložitev prošenj za ženi- bistveno spremenile, saj to ni bila več ista država tev.53 Ena od trajnih zapuščin ruskih vojnih ujetnikov kot na začetku vojne, je zanimiva tudi določba, da na Slovenskem so tudi, sicer maloštevilni, potomci so lahko ruski vojni ujetniki vlagali tudi prošnje, da ruskih vojnih ujetnikov, delujočih v civilni sferi, ka- ostanejo v Avstriji. Vsi se namreč niso hoteli vrniti terih ruski priimki so se ohranili do današnjih dni.54 v sovjetsko Rusijo. Poleg tega so nekateri tudi v času Viri in literatura RACHAMIMOV, A. 2002, POWs and the Great War: captivity on the eastern front. – Oxford. RAUCHENSTEINER, M. 2014, The First world war and the end of the Habsburg Monarchy, 1914–1918. – Dunaj, Köln, Arhivski viri Weimar. STONE, N. 1998, The Eastern Front, 1914–1917. – London. PAK – Pokrajinski arhiv Koper SI PAK KP 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t.e. 398. SI PAK KP 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t.e. 413. Internetni viri SI PAK KP 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t.e. 414. SI PAK KP 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t.e. 423. Deutsche Biographie. Heinold von Udynski, Karl SI PAK KP 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t.e. 424. Freiherr. https://www.deutsche-biographie.de/pnd136193587. html#ndbcontent Časopisi Slovenska Biografija. Fries-Skene, Alfred, Baron - Slovenska Biografija. Slovenski narod, 1916. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009670/. Wiener Zeitung, 1917. Österreichisches Biographisches Lexikon. Hohenlohe- Schillingsfürst, Konrad Prinz zu. http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_H/Hohenlohe- Literatura Schillingsfuerst_Konrad_1863_1918.xml. Österreichisches Biographisches Lexikon. Krobatin, BRODNIK, V. 1989, Preskrba beguncev in vojnih ujet- Alexander Frh. von. nikov v Ljubljani med prvo svetovno vojno. – Kronika 37, https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_K/Krobatin_ 226–230. Alexander_1849_1933.xml;internal&action=hilite.actio- DiNARDO, R. L. 2010, Breakthrough: The Gorlice-Tarnów n&Parameter=krobatin. Campaign. – Santa Barbara (Kalifornija). Österreichisches Biographisches Lexikon. Schleyer von MATIĆ, D. 2014, Kratek oris političnega razvoja na Kran- Pontemalghera, Leopold Frh. jskem ob začetku vélike vojne s poudarkom na političnih https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/ deliktih. – V: E. Eržen Lipnik et al. (ur.), Kuge, lakote in vojske Schleyer-Pontemalghera_Leopold_1858_1920. - reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu vélike vojne, Ljubljana, xml;internal&action=hilite.action&Parameter=schleyer. 13–22. Österreichisches Biographisches Lexikon. Stöger-Steiner von FISCHER, J. 2009, Ruski vojni ujetniki na ozemlju Repub- Steinstätten, Rudolf Frh.; eigentlich Stöger, ab 1891 Stöger-Steiner, like Slovenije 1914–1918. – Zgodovinski časopis 63, 350–372. ab 1892 Stöger-Steiner von Steinstätten. HERWIG, H. H. 2014, The First World War: Germany and http://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Stoeger- Austria-Hungary 1914–1918. – London. Steiner-Steinstaetten_Rudolf_1861_1921.xml. JUKES, G. 2003. The Eastern Front, 1914–1918. New York. The Avalon Project - Laws of War : Laws and Customs of KOREN, T. in P. TESTEN 2014, Ruske sledi iz dni prve War on Land (Hague IV); October 18, 1907. svetovne vojne na Slovenskem. – V: M. Sunčič et al. (ur.), 53 Vilma Brodnik, „Preskrba beguncev in vojnih Monitor ISH XVI/1, Ljubljana, 107–156. ujetnikov v Ljubljani med prvo svetovno vojno,” Kronika NEIBERG, M. S. in JORDAN, D. 2008, The Eastern Front 37 (1989): 230. 1914–1920: From Tannenberg to the Russo-Polish War. – London. 54 Fischer, „Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike Slovenije 1914 − 1918,” 360. 21 Igor Gardelin http://avalon.law.yale.edu/20th_century/hague04.asp. Демоскоп Weekly - Приложение. Справочник Демоскоп Weekly - Приложение. Справочник Статистических Показателей. Статистических Показателей. Первая всеобщая перепись Первая всеобщая перепись населения Российской населения Российской Империи 1897 г. Распределение населения Империи 1897 г. Распределение населения по по родному языку, губерниям и областям вероисповеданиям и регионам http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_lan_97.php. http://www.demoscope.ru/weekly/ssp/rus_rel_97.php. Igor Gardelin Dolnja Bitnja 1 B SI-6255 Prem igor.gardelin@gmail.com 22 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Uporaba ruskih vojnih ujetnikov za ureditev naravnih kraških jam za potrebe avstro-ogrske vojske in izgradnjo vojaških prog v obdobju 1915–1918 na soški fronti Mitja Močnik Vse od vstopa Italije v prvo svetovno vojno na strani Boroević pl. Bojna ukazati umik z Doberdobske pla- Antante, 23. 5. 1915, do 6. soške bitke, avgusta 1916, note in goriškega mostišča, saj bi lahko italijanske sile je avstro-ogrska armada branila zahodni rob Do- v smeri juga iz goriškega mostišča odrezale vse enote berdobske planote in tam gradila utrjeno obrambno na levem krilu avstro-ogrske obrambe. Avstro-ogrski črto, ki je danes izven ozemlja Slovenije. V času po- 7. korpus se je moral do jutra 10. 8. 1916 umakni- zicijske vojne, v kateri je na bojišču kraljevalo topni- ti z Doberdobske planote preko Dola (ital. Vallone) štvo, je bila za pehoto edina rešitev pobeg pod zem- na zahodni rob Krasa, 58. avstro-ogrska pehotna di- ljo. Kopali so kilometre in kilometre rovov, v živo vizija pa na levi breg reke Soče na nove obrambne skalo so dolbli kaverne, za bivanje in zaklonišča pa so položaje. urejali tudi kraške jame in brezna.1 Kljub zelo slabo utrjenim obrambnim položajem Po italijanski zasedbi Gorice 9. 8. 1916 je moral po- so branilci kljubovali številnim topniškim obstrelje- veljnik 5. soške armade general polkovnik Svetozar vanjem in pehotnim napadom v 7. in 8. soški bitki. Slika 1 Skupina ruskih vojnih ujetnikov v Štanjelu (vir Goriški muzej). 1 Simić 1994, 106. 23 Mitja Močnik Slika 1 Načrt Ruske jame pri Kostanjevici na Krasu (vir L. V. Bertarelli, E. Boegan, Due mille Grotte di Guerra, Milano 1926 137). Kljub temu so se v poveljstvu odločili, da se utrdi izgradnjo trše obrambe in izhodiščnih položajev. V zaledje obrambe z novo utrjeno obrambno linijo, avstro-ogrskem 7. korpusu je imel general Kuchinka za katero so uporabili okrog 3.400 delavcev. Nova kot vodja utrjevalnih del na korpusnem odseku na obrambna linija je potekala od Velikega vrha (463 m), voljo kar 18.500 ljudi, med katerimi je bilo večina ru- vzhodno od Fajtjega hriba (433 m) preko Kostanje- skih vojnih ujetnikov.3 vice na Govec (289 m), vzhodno od Sela na Krasu Da bi za utrjevanje čim bolj izrabili naravne jame in od tam prek Grmade (ital. Hermada, 323 m) do in brezna, so ustanovili jamski gradbeni oddelek 7. Devina ob morju.2 korpusa (nem. Höhlen-baudetachement d. K.u.K. Korps), V 9. soški bitki jeseni leta 1916 so italijanske sile pro- ki je štel 500 mož. Vodil ga je speolog, ing. nadpo- drle do Kostanjevice in Fajtjega hriba, tam pa jih je ročnik Alois Peter Bock. V tem oddelku je deloval ustavila novo zgrajena obrambna linija. Po jesenski tudi njegov brat speolog, dipl. ing. nadporočnik Her- ofenzivi sta obe strani izkoristili čas za utrjevanje in mann Bock. Raziskovali so jame za vojaško uporabo 3 Močnik 2005, 140; Simić 1994, 106; Fischer 2009, 2 Prav tam 106. 369; Kunaver 1968, 420. 24 Uporaba ruskih vojnih ujetnikov za ureditev naravnih kraških jam za potrebe Avstro–ogrske vojske in izgradnjo vojaških prog v obdobju 1915–1918 na soški fronti ter jih temu primerno tudi uredili.4 Oddelek je taboril in največje izmed njih pogosto za bivališča enot in pod vrhom Sv. Lenarta (400 m) na Krasu. Raziskali poveljstev. Največje kraške jame, preurejene za vojne in uredili so preko sto jam, od tega so jih precej pre- potrebe, so bile:9 uredili za vojaško uporabo. Konec maja leta 1917 je - Municijska jama (nem. Munitionshöhle) sredi bilo v jamah, ki jih je uredil Bockov oddelek, 2.059 poti med Temnico in Vojščico, kapaciteta 480 ležišč, ležišč, dodatno pa se je v njih lahko namestilo še 260 stojišč in 10 častnikov. 1.156 vojakov. Skupaj je bilo na Krasu v kavernah in - Krompirjeva jama (nem. Kartoffelhöhle) se na- jamah na razpolago 17.300 m² pokrite površine.5 V haja 200 metrov zahodno od Municijske jame, kapa- tem oddelku je deloval tudi slovenski naravoslovec citeta 500 vojakov in 8 častnikov. Jama je služila do in pedagog ter častni član Društva za raziskovanje avgusta 1916, ko se je fronta premaknila iz Doberdob- jam Ljubljana Pavel Kunaver (1889–1988), ki je tudi skega na Komenski Kras, za shrambo krompirja, po- projektiral in gradil vodovod na Krasu. V Bocko- tem pa je bila preurejena v zatočišče za vojake. vem oddelku je deloval od 10. 3. do 15. 4. 1917, ko - Klobasja jama (nem. Wursthöhle) se nahaja je bil premeščen v jamski oddelek (nem. Höhlenfor- severozahodno od zaselka Novelo, kapaciteta 250 schergruppe Lnt. Michler), ki ga je vodil poročnik Ivan vojakov s poveljstvom brigade. Michler (1891–1982) z namenom raziskovanja jam v - Lojzova jama (nem. Loislehöhle) ali t. i. Jama Trnovskem gozdu, Lokavcu in na Banjščicah, kjer so golobov se nahaja v neposredni bližini Klobasje jame do konca oktobra 1917 raziskali 106 naravnih jam.6 pri Novelu, kapaciteta 1.000 ležišč, 500 stojišč in ka- Prav ruski vojni ujetniki, katerih število ocenjujejo bine za 30 častnikov. na več kot deset tisoč mož, so bili vključeni v vsa ta - Ruska jama (nem. Russenhöhle) pri Kostanje- dela. Njihovo življenje je bilo ob skromni prehrani in vici na Krasu, kapaciteta okrog 250 mož. težkemu delu v vseh vremenskih razmerah bedno in - Valska jama ali Jerihovca se nahaja južno od številni so zaradi podhranjenosti in različnih bolezni zaselka Vale v Brestoviški dolini, kapaciteta 1.000 umrli.7 Prav velika kraška jama, poimenovana Ruska stojišč in 500 ležišč. jama (nem. Russenhöhle), v bližini stičišča vojaških To je samo nekaj naravnih jam, ki so bile preureje- poti od Kostanjevice proti Lokvici in poti, ki pelje od ne za vojaške potrebe, znane so še: Grofova jama na Kostanjevice proti Fajtjem hribu v neposredni bližini Grmadi, Bezen pri Mohorinih, jama Možci, jama, nekdanjega strelišča, nas s svojim imenom spominja imenovana Fmlt. Kletter Grotte, Kovačeva jama, Rusa na prisotnost ruskih vojnih ujetnikov.8 Sprva je bilo jama, jama Pečinka, Kaverna pri Svetem, Podganja v jami skladišče streliva, kasneje, ko je bila v dometu jama, Solna jama, Pliskovska jama idr. Na kamnitem italijanskih topov, so bili v njej nastanjeni ruski vojni odkritem prostoru kraškega ozemlja so bile ob vsak- ujetniki, ki so sproti popravljali od topniškega obstre- danjem topniškem obstreljevanju in letalskem bom- ljevanja poškodovano cesto Lokvica−Kostanjevica, bardiranju za uporabo prilagojene kraške jame tista dokler niso italijanske sile zasedle tega območja. naravna danost kraškega ozemlja, ki so jo branilci s Jamski gradbeni oddelek 7. korpusa je na Komen- pridom izkoristili. 10 skem Krasu raziskal in uredil več kot sto naravnih Jamski gradbeni oddelek 7. korpusa je s svojim de- kraških jam za potrebe avstro-ogrske vojske. Te jame lovanjem v enem letu od jeseni 1916 do jeseni 1917 so bile uporabljene za skladiščenje streliva, opreme izvedel obsežna raziskovalna in gradbena jamska dela na območju Krasa in srednjega Posočja s Trnovskim 4 Kunaver 1921, 126; Kunaver 1968, 420; Prav tam, gozdom, Banjško planoto in Lokovcem. Da so bili 140; Klavora 2014, 60; Simić 1994, 107. 5 Prav tam, 140; Splet 6. 6 Kunaver 1921, 125; Kunaver 1968, 422; Prav tam, 9 Močnik 2005, 105, 141−155; Kunaver 1968, 421; Kla- 140; Prav tam, 107; Splet 2. vora 2014, 61; Gariboldi 1926, 129−152; Simić 1994, 107; 7 Prav tam, 60; Močnik 2005, 130; Fischer 2009, 35.8 Splet 2; Splet 3; Splet 5. 8 Prav tam, 60; Močnik 2005, 151−152; Splet 4. 10 Prav tam, 61. 25 Mitja Močnik Slika 3 Pogled v Municijsko jamo med Vojščico in Temnico (vir zbirka Davida Erika Pipana). 26 Uporaba ruskih vojnih ujetnikov za ureditev naravnih kraških jam za potrebe Avstro–ogrske vojske in izgradnjo vojaških prog v obdobju 1915–1918 na soški fronti Slika 4 Skica Krompirjeve jame pri Temnici in Lojzove jame pri Novelu na Krasu (po Močnik 2005, 141-155). v ta dela v zelo velikem številu vključeni tudi ruski progi Ljubljana–Postojna–Trst.11 Za povečan železni- vojni ujetniki, dokazujejo številne najdbe amaterskih ški promet je bilo potrebno predvsem povečati števi- ljubiteljev in zbirateljev ostalin soške fronte, ki hrani- lo tirov na posameznih železniških postajah, zgraditi jo v zasebnih zbirkah najdene predmete, ki so nekoč razkladalne in skladiščne prostore, zgraditi nove nor- pripadali ruskemu vojnemu ujetniku ali pa je to ročni malnotirne in ozkotirne železniške povezave ter vso izdelek ali spominek od doma, ki spominja na njihovo pripadajočo infrastrukturo za nemoteno železniško prisotnost na tem območju delovanja avstro-ogrskih oskrbo avstro-ogrskih enot na bojišču. Po takratnih enot. Da bi lahko bolj podrobno raziskali in preučili normativih je bilo potrebno za oskrbo pehotne di- navedena pričevanja in zapise, bi bilo potrebno stro- vizije 17.000 vojakov in 8.000 konj dnevno pripelja- kovno in natančno preučiti dokumente in arhive v ti samo za hrano 120 ton tovora. Poleg tega je bilo Vojnem arhivu na Dunaju, ki se nanašajo na 7. kor- potrebnih še 250 ton streliva, tehničnega, gradbenega, pus in njegovo delovanje ter na delovne enote ruskih utrjevalnega in drugega materiala, kar za eno divizijo vojnih ujetnikov (KgfAA – nem. Kriegsgefangenenarbei- dnevno znaša približno 370 ton tovora. To je tedaj po- tabteilung). menilo 40 vagonov, saj je bila njihova nosilnost deset Poleg varnih podzemnih zatočišč je bila pomembna ton.12 Posledica tovrstne oskrbe je bila, da se je začelo tudi železniška povezava z zaledjem bojišča, še pose- na številnih mestih in območjih graditi raznovrstno bej na območjih, oddaljenih od državnih prog Jese- železniško in oskrbovalno infrastrukturo, ki je zago- nice–Gorica in Gorica–Trst. Zaradi številnih italijan- tavljala osnovne potrebe za nemoteno delovanje enot skih obstreljevanj je glavni promet proti južnemu delu na fronti in zaledju. Za izgradnjo novih tirnih pove- soške fronte lahko potekal le po državni železniški 11 Klavora 2014, 55. 12 Rustja 1997, 29. 27 Mitja Močnik zav in razširitve obstoječih vključno s spremljajočimi Normalnotirna vojaška proga Dutovlje/Skopo– skladiščnimi in nastanitvenimi centri ter razkladalni- Kostanjevica na Krasu dolžine 21,89 km, izgradnja mi postajami je avstro-ogrska vojska uporabila redne proge od 15. 8. do 3. 10. 1915:16 gradbene in delavne enote, specializirane železniške - KgfEAA 43, 44, 45 in 46; enote in delovne oddelke ruskih vojnih ujetnikov. - KgfAA 435; Te delovne enote so bile razporejene na celotnem ob- - EisbKp 35. močju zaledja soške fronte oziroma bojne črte med Vojaška ozkotirna proga na konjsko vleko Šempeter kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko monarhijo. Veliko pri Gorici–Trnovo kota 790, dolžine 19 km, izgra- vlogo pa so te enote odigrale tudi v obdobju po 12. dnja od 3. 4. do 22. 5. 1916:17 soški bitki in prodoru avstro-nemških enot do reke Pi- - KgfEAA 47; ave globoko v italijansko zaledje, saj je bilo potrebno - EisbKp 36. obnoviti in popraviti uničeno železniško infrastruk- Vojaška motorna ozkotirna proga Ajdovščina–Ba- turo za oskrbo novega bojišča iz zaledja monarhije. tuje–Črniče–Šempas kota 56, zahodno od Šempasa, Tako so delovne enote in železniške delovne enote izgradnja od 30. 7. do 27. 10. 1917:18 ruskih vojnih ujetnikov skupaj s specializiranimi žele- - KgfEAA 7; zniškimi enotami avstro-ogrske vojske izvajali dela že - EisbKp 36. od konca oktobra 1917 do sredine leta 1918. V nada- Vojaška ozkotirna poljska železnica Škofja Loka– ljevanju je navedenih nekaj primerov uporabe ruskih Hotavlje (linija 2), zgrajena od 20. 9. do 29. 9. 1917:19 vojnih ujetnikov v delovnih skupinah in železniških - KgfEAA 18 in 36. delovnih skupinah, ki so izvajale izgradnjo in obnovo Vojaška ozkotirna proga na konjsko vleko Dolnji Lo- železniške infrastrukture na območju Komenskega gatec–Kalce–Hotedršica–Godovič–Črni Vrh–Zadlog Krasa, goriškega mostišča s spodnjo Vipavsko dolino (linija 3) in Zadlog–Poncala (Lokve) (linija 3b), dolži- in srednjega Posočja. ne 53 km, izgradnja proge od 15. 8. do 29. 11. 1916:20 Kraška proga Ljubljana–Trst dolžine 145 km, dela na - KgfAA 524, 123b, 1147; njej izvedena od avgusta 1915 dalje:13 - En oddelek EisbKp 17. - KgfEAA 1 in 26 (razširitvena dela na žel. Lokalna linija ozkotirne proge Godovič– Idrija (linija postaji državne železnice v Ljubljani); 3b) dolžine 12 km, izgradnja od 1. 9. do 30. 9. 1916:21 - EisbKp 23, 28 in 29. - KgfAA 201; Železniška linija Trst–Opčine–Gorica dolžine 67 km, - EisbKp 17. dela izvedena od januarja do avgusta 1916:14 Podaljšek vojaške ozkotirne proge Idrija–Trebuša (li- - KgfAA 33a in 132b (razširitvena dela na žel. nija 3a) dolžine 27 km, izgradnja od 11. 9. do 18. 10. postaji Branik in Opčine); 1917:22 - EisbKp 12, 31, 35 in 36. - KgfEAA 7, 8, 82 in 83; Železniška linija Prvačina–Ajdovščina z veznim kra- - KgfAA 966; kom Branik–Batuje dolžine 16 km, dela izvedena od - EisbKp 10, 29, 32 in 36. 20. 8. 1916 do 1. 11. 1916:15 - KgfEAA 3, 5, 7 in 68; - KgfAA 33a in 132b (železniška raztovorna 16 Schaumann 1991, 160; Rustja 1990, 58; Močnik postaja Batuje); 2005, 14-15, 133; Splet 7; Splet 10. - EisbKp 12, 35 in 36. 17 Schaumann 1991, 163. 18 Schaumann 1991, 166. 19 Prav tam, 166. 13 Schaumann 1991, 146. 20 Schaumann 1991, 167. 14 Schaumann 1991, 149. 21 Prav tam, 167; Splet 9. 15 Schaumann 1991, 158. 22 Schaumann 1991, 168. 28 Uporaba ruskih vojnih ujetnikov za ureditev naravnih kraških jam za potrebe Avstro–ogrske vojske in izgradnjo vojaških prog v obdobju 1915–1918 na soški fronti Slika 5 Izgradnja železniške postaje pri Britofu pri Povirju na Krasu (po Schaumann 1991, 171). Izgradnja normalnotirne poljske železnica Dolnji -Waagner v dolžini 45 m na železniškem mostu Ajba Logatec–Črni vrh (linija 3) nedokončana, začetek pri Kanalu ob Soči, izvedba del od 8.1. do 31. 1. 1918:26 gradnje 9. 4. 1917:23 - KgfEAA 82; - KgfEAA 5, 29, 73 in 80; - EisbKp 13; - KgfAA 965; - RW-Brückenbaudetachement 2. - EisbKp 5, 7, 29 in oddelek 35. Obnova železniških postaj Avče, Kanal, Plave in Sol- Ozkotirna motorna proga Kreplje–Britof dolžine kan, železniških tunelov od Avč do Solkana, izvedba 12,5 km, izgradnja od 6. 11. 1916 do 4. 8. 1917:24 od 8. 1. do 1. 5. 1918:27 - KgfAA 7; - KgfEAA 82; - EisbKp 10, 12, 13 in 36. - EisbKp 13; Ozkotirna motorna proga Kreplje–Gorjansko dolži- - šest delovnih skupin KgfAA. ne 13,5 km, izgradnja od 1. 11. 1916 do 31. 12. 1916:25 Državna proga Jesenice–Gorica–Tržič (ital. Monfal- - EisbKp 12 in 36. cone)–Trst (linija 4), izvedba obnovitvenih del, 183 Državna proga Jesenice–Gorica–Tržič (ital. Monfal- m proge od tega izgradnje kovinske mostovne kon- cone)–Trst (linija 4), izvedba razširitvenih del in iz- strukcije tipa Roth-Waagner v dolžini 93 m in temelj- gradnje kovinske mostovne konstrukcije tipa Roth nih površin s tiri v dolžini 90 m na železniškem mo- stu v Solkanu, izvedba del od 23. 1. do 1. 5. 1918:28 - KgfEAK 79, 83, 84, 89 in 90; - KgfAA 143a, 966 in 1211. 23 Schaumann 1991, 170; Splet 9. 24 Prav tam, 170; Močnik 2005, 138; Splet 8. 25 Schaumann 1991, 174; Močnik 2005, 80-81, 136; 26 Schaumann 1991, 185. Splet 4. 27 Prav tam, 185. 28 Schaumann 1991, 190 29 Mitja Močnik Slika 6 Obnova Solkanskega železniškega mosta s postavitvijo Roth-Waagnerjeve kovinske konstrukcije leta 1918 (po Schaumann 1991, 190). Železniški most čez reko Vipavo pri Rubije/Sovodnje, - EisbKp 35. obnovitvena dela in postavitev kovinske konstrukcije Državna železnica Gorica–Krmin (ital. Cormons)–Vi- v dolžini 54 m, izvedba del od 12. 11. do konca no- dem (ital. Udine) (linija 4), izvedba obnovitvenih del vembra 1917 (točen dan zaključka ni določen):29 197,5 m proge, od tega izgradnje kovinske mostovne - KgfEAA 79; konstrukcije tipa Roth-Waagner v dolžini 57,5 m in - KgfAA 126/20; temeljnih površin s tiri v dolžini 140 m na železni- - EisbKp 5. škem mostu zahodno od Gorice, izvedba del od 31. Železniška postaja Tržič pri Trstu (ital. Monfalcone), 10. do 26. 11. 1917 (Schaumann 1991, 193): obnovitvena dela objektov na postaji in dela železni- - KgfEAA 36, 82 in 26; ških tirov od 18. 11. 1917 do sredine leta 1918:30 - KgfAA 996; - KgfEAA 37 in 57; - EisbKp 29. - KgfAA 477; Obnova železniškega mosta pri Koprivi (ital. Capriva - EisbKp 35. del Friuli) v dolžini 24 m, izvedba del od 15. 11. do 19. Viadukt Sabliči pri Tržiču (ital. Monfalcone), izvedba 11. 1917 (Schaumann 1991, 194): obnovitvenih del od 22. 1. do 11. 6. 1918:31 - dve skupini KgfAA; - šest delovnih skupin KgfAA; - EisbKp 30. Obnovitev železniških mostov na državni progi med 29 Schaumann 1991, 193. Tržičem in Červinjanom (ital. Monfalcone–Cervignano) 30 Prav tam, 193. v dolžini 127 m in izgradnjo kovinske mostovne kon- 31 Prav tam, 193. 30 Uporaba ruskih vojnih ujetnikov za ureditev naravnih kraških jam za potrebe Avstro–ogrske vojske in izgradnjo vojaških prog v obdobju 1915–1918 na soški fronti Slika 7 Obnovitvena dela na progi med Šempetrom pri Gorici in Volčjo Drago konec oktobra 1917 (vir Splet 11). strukcije tipa Roth-Waagner v dolžini 102 m, izvedba - KgfEAK 79, 83, 84, 89 in 90; del od 5. 11. do 19. 11. 1917 in od 14. 5. do 31. 5. - KgfAA 143a, 966 in 1211; 1918:32 - EisbKp 1, 7, 29 in 32; - KgfEAA 69; - večje število delovnih skupin KgfAA. - KgfAA 11a in 117a; Na t. i. goriškem mostišču, kjer je so delovale železni- - EisbKp 1 in 36; ške delovne in gradbene enote z vojnimi ujetniki, je - RW-Brückenbaudetachement 1 in 2. bila formacija sledeča:35 Obnova objektov in proge na relaciji državne proge - ena EisbKp (4 častniki, 47 mož (vojakov) in Gorica–Prvačina–Opčine–Trst (železniške postaje 46 vojnih ujetnikov); Gorica, Volčja Draga, Šempeter, Batuje, Ajdovščina, - oddelek za izgradnjo mostovnih Roth železniški most pri Dornberku itd.), izvedba del od -Waagnerjevih kovinskih konstrukcij (5 častnikov, 71 22. 10. do 14. 11. 1917:33 mož (vojakov) in 26 vojnih ujetnikov). - šest delovnih skupin KgfAA; V septembru in oktobru 1917 so se združene avstro- - EisbKp 10, 29 in 32. ogrske in nemške enote pripravljale na načrtovano Obnova železniških postaj, mostov in proge na ob- 12. soško bitko, ki naj bi z bliskovitim ofenzivnim močju Solkan–Gorica, Gorica–Krmin (ital. Cormons), delovanjem ter natančno in močno topniško pripra- izvedba del od 22. 10. do 14. 11. 1917:34 vo utrla pot skozi vse tri obrambne italijanske linije branilcem soške fronte globoko v Furlanijo, Julijsko 32 Schaumann 1991, 196. krajino in Benečijo. Na železniških progah je bil pro- 33 Prav tam, 196. 34 Schaumann 1991, 192. 35 Schaumann 1991, 189. 31 Mitja Močnik Slika 8 Ruski vojni ujetniki pri pripravi hrane za delovno skupino pri obnovi Solkanskega železniškega mosta (vir zbirka Mitja Močnik). met iz globokega zaledja v neposredno bližino fronte vlogo delovne enote ruskih vojnih ujetnikov pri ob- zelo živahen. Na razkladalne postaje je v tem ob- novi železniških prog, mostov, postaj in druge po- dobju prispelo 2.445 vlakovnih transportov, v času membne infrastrukture za nemoteno oskrbo frontne od 15. 9. do 24. 10. 1917 je bil promet najbolj gost, črte ob reki Piavi in povezavo med območjem fronte saj je prispelo 848 vlakovnih kompozicij z vojaki in in zaledjem v monarhiji. Na tem območju jugoza- 972 z raznovrstnim vojaškim materialom.36 Nekatere hodno od nekdanje soške fronte do nove fronte ob kompozicije so prispele iz Poljske, Slovaške, Češke, reki Piavi na jugozahodu so delovala številna povelj- Madžarske itd. Vse te vlakovne kompozicije z voja- stva železničarskih delavnih oddelkov ruskih vojnih škim materialom so razkladali na razkladalnih posta- ujetnikov KgfAK: jah vzdolž bohinjske železniške proge, od koder so - Na območju Gemone (sekcija VIII/1) so material transportirali naprej na fronto s pomočjo delovali številka 629/a, 2073 in 130b. žičnic, transportov z vozovi ali tovornjaki, z mulami - Na območju Vidma (ital. Udine) (sekcija itd. Na tovrstnih razkladalnih postajah so delali tudi VIII/2) so delovali številka 744, 2024 in 1379. številni ruski vojni ujetniki37 katerih točno številno - Na območju Portoguara (sekcija 13) je delo- ni znano. vala številka 602. Po uspešni avstrijsko-nemški ofenzivi in preboju ita- - Na območju Casarse (sekcija 14) so delovali lijanske fronte na soškem bojišču so odigrale veliko številka 542, 170 in 200. Skupaj je bilo to 1.850 osebja za delo z ruskimi vojni- 36 Rustja 1990, 59. mi ujetniki za potrebe obnove in vzdrževanja železni- 37 Prav tam, 59. 32 Uporaba ruskih vojnih ujetnikov za ureditev naravnih kraških jam za potrebe Avstro–ogrske vojske in izgradnjo vojaških prog v obdobju 1915–1918 na soški fronti ških prog.38 Seveda so primarno vlogo odigrali še de- Žal se je ohranilo bore malo sledi o delovanju in živ- lovni oddelki ruskih vojnih ujetnikov, specializiranih ljenju vojnih ujetnikov. Poleg skromnih zapisov, fo- za izgradnjo in obnovo železniške infrastrukture, ki tografij in predmetov lahko zasledimo kakšno ime v so delovali na različnih lokacijah v zaledju fronte na mrliških knjigah posameznih župnijskih cerkev, na Piavi. To so bile enote Delovne železničarske enote ohranjenih seznamih pokopanih vojakov na številnih ruskih vojnih ujetnikov KgfEAK številka 7, 8, 16, 17, avstro-ogrskih vojaških pokopališčih ter na osamlje- 18, 25, 27, 29, 36, 57, 62, 69, 73, 86, 88 in 2086 ter nih grobovih. Koliko jih je bilo točno na slovenskem Delovne enote ruskih vojnih ujetnikov KgfAK šte- od leta 1915 do 1918, ostaja za zdaj še nepojasnjeno vilka 43a, 117a, 652, 755, 778, 785, 1003, 1248, 1304, število. Po dosedanjih raziskavah bi lahko rekli, da jih 1374 in 1375.39 je bilo na celotnem ozemlju današnje Slovenije verje- Formacija cesarsko-kraljevih železničarskih enot tno precej čez 30.000, vendar bi za kolikor se da toč- je dne 25. 8. 1918 štela 110 enot tehničnega osebja ne podatke morali raziskati Vojni arhiv na Dunaju. S starešin, ki so nadzorovali železniške delovne enote tovrstnimi podatki pa naj bi razpolagala še državni ruskih vojnih ujetnikov KgfEAA. Skupaj je bilo 333 arhiv v Rimu in deželni arhiv v Milanu. Ali se bomo častnikov in podčastnikov in 3.960 vojakov.40 poklonili vsem neznanim možem, fantom, očetom in S tem pregledom lahko zaključimo, da so ruski vojni sinovom, ki so neznano kje umrli in bili pokopani v ujetniki odigrali zelo pomembno vlogo pri urejanju slovenski zemlji, s podrobnejšo raziskavo tega pod- in pripravi jamske in železniške infrastrukture na ob- ročja, pa za enkrat ostaja neznanka. Naj počivajo v močju Komenskega Krasa, srednjega Posočja in šir- miru in naj jim bo večna slava! še. Seveda so odigrali primarno vlogo tudi pri izgra- dnji številnih oskrbovalnih cest, vodovodov, žičnic in še bi lahko naštevali. Literatura na. 56–61. RUSTJA, K. 1997, Pomen železnic med prvo svetovno FISCHER, J. 2009, Ruski vojni ujetniki na ozemlju Repu- vojno. – Kras 23. 29–30. blike Slovenije 1914–1918. – Zgodovinski časopis 63, št. SIMIć, M. 1994, Lojzova jama in jama v ozidju med prvo 3–4, 350–372. svetovno vojno. – Naše jame 36. Ljubljana. 103–108. MOČNIK, M. 2005, Komenski Kras. Ljubljana. 129–155 SCHAUMANN, W. 1991, Die Bahnen Zwischen Ortler Spletni viri und Isonzo 1914–1918. Dunaj. 144–199, 246, 315. GARIBOLDI, I. 1926, Le grotte di guerra. Milano. 129– Splet 1. http://www.zgodovinskicasopis.si/_pdf/Digital 152, 309. -archive/ZC_2009_3-4.pdf (vhod 30. 1. 2014) KUNAVER, P. 1921, Jame na Trnovskem gozdu in pla- Splet 2. http://register.prohereditate.com/sl/site/B0055/ noti Lokovec. – Planinski vestnik 6–7. Ljubljana. 125–141. (vhod 25. 8. 2018) KUNAVER, P. 1968, V jamah za soško fronto. – Planinski Splet 3. file:///C:/Users/MitjaM/Downloads/Jame_ vestnik 9. Ljubljana. 420–422. SLO_koncni%20pregled.pdf (vhod 2. 9. 2018) KUNAVER, P. 1969, Jame za soško fronto II. – Planinski Splet 4. www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XAL- vestnik 3. Ljubljana. 121–124. GGNHG/e85fa048-d5d8-40a0-900b-67146f1dc40e/ KUNAVER, P. 1969, V jamah za soško fronto III. – Pla- PDF (vhod 15. 8. 2018) ninski vestnik 7. Ljubljana. 300–302. Splet 5. http://www.pliskovica.si/uplo- KUNAVER, P. 1969, V jamah za soško fronto. – Planinski ads/1/3/6/8/13685241/glaspliske_03.pdf (vhod 2. 9. 2018) vestnik 11. Ljubljana. 508–512. Splet 6. http://www.dzrjl.si/wp-content/uplo- RUSTJA, K. 1990, Proga predorov – Tiri in čas 2. Ljublja- ads/2015/09/Jubilejni_Glas-podzemlja_2010_konc- na_splet_3del.pdf (vhod 2. 9. 2018) 38 Schaumann 1991, 246. Splet 7. https://www.dlib.si/stream/URN:NB- 39 Schaumann 1991, 201, 217, 222, 228–238. N:SI:DOC-WKZ33MNX/fe7e8815-1ada-40d1-baa4 40 Schaumann 1991, 315. 855d5c9a9352/PDF (vhod 2. 9. 2018) 33 Mitja Močnik Splet 8. http://dutovlje.net/teranovapot/pot/vojaska- Obrazložitev kratic v tekstu proga.htm (vhod 2. 9. 2018) Splet 9. http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_ KgfEAA = Kriegsgefangenen-Eisenbahnarbeiterabte- zaledju_soske_fronte/ch04.html (vhod 2. 9. 2018) ilung – Železniška delovna enota vojnih ujetnikov Splet 10. http://www.storija.info/cms/data/pages/fi- KgfAA = Kriegsgefangenen-Arbeiterabteilung – Delovna les/000015_resource1_orig.pdf (vhod 2. 9. 2018) enota vojnih ujetnikov Splet 11. http://www.bildarchivaustria.at/Previ- KgfEAK = Kriegsgefangenen-Eisenbahnarbeiterkommando ew/15608355.jpg (vhod 2. 9. 2018) – Poveljstvo železniške delovne enote vojnih ujetnikov RW-Brückenbaudetachement = Roth-Waagner Brücken- baudetachement – Oddelek za izgradnjo Roth-Waagner- jeve mostovne konstrukcije EisbKp = Eisenbahnkompanie – Železniška četa Mitja Močnik Hum 62a SI-5211 Kojsko mitja.mocnik@hotmail.com 34 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Taborišče ruskih vojnih ujetnikov v Strnišču Radovan Pulko Kraj Strnišče, današnje Kidričevo, so izredno za- del današnjega naselja Kidričevo, sosednjih Njiverc znamovali dogodki prve polovice burnega 20. sto- in tovarne TALUM. letja. Vse od 1. svetovne vojne pa do prvih let po 2. svetovni vojni je bil ta prostor večkrat območje najrazličnejših taborišč, med katerimi so bila predv- O izvoru krajevnega imena sem: ujetniška, begunska, delovna in kazenska. Edin- stvena preteklost kraja je do današnjih dni ostala v Obravnavani kraj je skozi zgodovinska obdobja imel večji meri spregledana, širši javnosti neznana in v ve- številna poimenovanja. Tega so v različnih virih, liki meri strokovno neraziskana. Zakaj je temu tako, velikokrat tudi zaradi nedoslednosti, že pred prvo lahko le ugibamo. Morda je eden izmed razlogov ta, svetovno vojno zapisovali kot Sternthal1, Sterntal2, da v obdobju socialistične Jugoslavije v strokovnih in Sternthal pri Ptuju3, Šterntal4. Po prvi svetovni vojni političnih krogih ni bilo posebnega zanimanja za do- Strnišče5, kratek čas takoj po drugi svetovni vojni tudi godke iz 1. svetovne vojne. Po razpadu omenjene dr- Hitlerjev rajh6, pa Strnišče na Dravskem polju7, Str- žave najbrž preteklost zalednih krajev, kakršno je bilo nišče pri Ptuju8 dokler ni bilo naselje dne 24. 4. 1953 tudi Strnišče, raziskovalcem niso vzbudili tolikšnega poimenovano po predsedniku prve povojne narodne zanimanja, kot ga je bilo v Sloveniji deležno območje vlade za Slovenijo, Borisu Kidriču, v Kidričevo.9 soške fronte. Morda pa je vzrok iskati predvsem v namembnosti kraja po koncu 2. svetovne vojne, ko 1 Special– Orts – Repertorien der im Österreichischen reichstrathe vertretenen königreiche und länder, Neube- se je v njem zvrstilo kar nekaj jugoslovanskih tabo- arbeitung auf grund der ergebnisses der volkszählung rišč. Sledove takratnih dogodkov je režim prav goto- vom 31. december 1890, Herausgegeben von der K. K. vo hotel kolikor se le da zakriti. Spomini na takratni statistichen central-commission, IV., Steiermark, Wien 1893, str. 280. čas pa so še danes marsikomu neprijetni. 2 V Sterntalu, Slovenski gospodar, 26. 12. 1901, str. 4. Z namenom raziskati preteklost današnjega Kidri- 3 Sternthal pri Ptuju, Štajerc, let XVI, št. 43., 24. 10. čevega je bilo dne 10. aprila 2013 s strani zaintere- 1915, str. 5. 4 Šterntal, Slovenski gospodar, 20. 5. 1915, str. 6. siranih posameznikov ustanovljeno Zgodovinsko 5 Sterntal – Strnišče, Slovenec, let. XLVII, št. 30, 6. 3. društvo Kidričevo. V kratkem času delovanja se je 1919, str. 3. društvo ukvarjalo predvsem z zbiranjem ustrezne- 6 Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji, Koncentracijska taborišča Strnišče, ga gradiva, povezanega z dogodki v obravnavanem Hrastovec, Brestrnica in Filovci, zbral in uredil Milko Mi- kraju med 1. svetovno vojno in takoj po njej. Prav kola, Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, Ljubl- tako je z različnimi aktivnostmi opozarjalo na nena- jana 2007, dokument št. 17, str. 85 (navajam: M. Mikola, Koncentracijska taborišča Strnišče, Hrastovec, Brestrnica vadno preteklost kraja tako strokovno kot tudi širšo in Filovci). javnost. Ob izdatni strokovni podpori Zgodovinske- 7 Prav tam. ga društva Kidričevo pa je bila že dobro leto po nje- 8 Prav tam str. 91. 9 Boris Kidrič človek za izjemne čase, Glavni odbor govi ustanovitvi vzpostavljena zgodovinska učna pot ZZB NOB Slovenije, Komisija za informativno, propa- po nekdanjem avstro-ogrskem taborišču Sternthal, ki gandno in promocijsko dejavnost, Ljubljana 1996, str. 17 se je med prvo svetovno vojno raztezalo čez velik in 25. Uredba o preimenovanju naselja Strnišče, Uradni list Ljud- 35 Radovan Pulko Za razlago, kako je nastalo prvotno ime obravnava- obaročno podobo je dvorec domnevno dobil okrog nega območja, in sicer nemško Sternthal ter sloven- leta 1900, ko je dal plemič Franc Hellin s Ptuja ne- sko Strnišče, obstaja le nekaj domnev. Po eni izmed kdanjo pristavo temeljito predelati in povečati.15 Hel- razlag naj bi ime izhajalo iz ljudskega poimenovanja lin je dal do objekta speljati tudi ozkotirno železnico, za graščinske ovčje hleve Stärstall. Takšno ime naj bi ki se je navezovala na železniško progo Ptuj−Prager- se, kakor je zaslediti po literaturi, prvič pojavilo leta sko.16 Ta ozkotirna železnica je imela med 1. svetovno 1823.10 Razširjena je tudi bolj romantična razlaga kra- vojno dokaj pomembno transportno funkcijo med jevnega imena, katere zagovorniki kraj slovenijo kar avstro-ogrskimi vojaškimi objekti v Sternthalu, o če- Zvezdna dolina, in sicer iz nemških besed Stern in Tal.11 mer bo več zapisanega v nadaljevanju. Dokaj pogosta je tudi trditev, da naj bi slovensko pre- bivalstvo kraj proti koncu prve svetovne vojne zaradi izsekane gozdne površine začelo imenovati Strnišče, Avstro-ogrsko taborišče za ruske vojne češ da je avstro-ogrska vojska pač z uničenjem gozda ujetnike v Sternthalu ustvarila strnišče. Vendar tudi ta trditev ne vzdrži, saj imamo za takšna območja v slovenščini izraz poseka, Po nekaj mesecih prve svetovne vojne so avstro-ogr- medtem ko strnišče pomeni izključno njivo, na kateri ske oblasti zaradi pritoka velikega števila ruskih voj- je bilo požeto žito. Sicer pa je že leta 1909 celjski Na- nih ujetnikov začele iskati primeren kraj za izgradnjo rodni dnevnik zapisal ime kraja kot Sterniše in pri tem ujetniških taborišč. Na Štajerskem se je Deželno na- komentiral: „…katero postajo vsi Slovenci imenujejo mestništvo v Gradcu odločilo, da uredi taborišče z z grdo nemško spako - ‚Sterntal‘.12 V zvezi z nastan- barakami v Feldbachu in Knittelfeldu. Spomladi 1915 kom imena kraja je leta 1919 tudi mariborski častnik so nato določili še Sternthal. Sicer pa je avstro-ogrska Straža ugotavljal, da je takšno prevajanje imena kraja vojska že 1. januarja 1915 v obravnavanem kraju od iz nemškega jezika neprimerno in da po drugi stra- domačinov najela zemljišče za dobo desetih let brez ni ime Strnišče ne ustreza območju, „… kjer se prej možnosti odpovedi pogodbe s katere koli strani.17 sploh ni sejalo nikako žito in je večinoma prekrit z Poleg najemnine za zemljišča je vojska izplačala še borovimi gaji in ovčjimi pašniki …“ Prebivalci Drav- letno najemnino za uporabo že omenjene Hellinove skega polja pa naj bi takrat, še ugotavlja Straža, ta kraj železnice, najemnino za uporabo grajskih prostorov imenovali Prelogi ali Na prelogih.13 in gospodarskih poslopij ter odškodnine za povzro- Prva omembe vredna stavba na tem območju je bila čeno škodo na poljih in gozdovih.18 Zanimivo pri dvorec Sternthal, ki ga je šele okrog leta 1870 postavil tem je, da čeprav so se oblasti za gradnjo taboriš- grof Schöndorf. Nastala je na osnovi pristave grofa Adolfa Schönfelda iz leta 1830.14 Svojo današnjo ne- Krajevni leksikon dravske banovine, Krajevni repertorij z uradnimi topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki ske republike Slovenije, let. (I)X, št. 12, 24. 4. 1953. vseh krajev dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 513. 10 Marija Hernja Masten, Zgodovina prostora občine Matej Slekovec, Župnija sv. Lovrenc na Dravskem polju, Kidričevo s prikazom nekdanje občine Sveti Lovrenc na Krajepisno - zgodovinske črtice, Maribor 1885, str. 111. Dravskem polju, Zbornik Občine Kidričevo, Kidričevo 15 Eva Sapač, Obnova dvorca Sternthal, Dvorec 2010, str. 127 in 128. Sternthal, Kidričevo 2014, str. 8. 11 Tako na primer: Katja Zupanič, Upravnoteritorialni, 16 Radovan Pulko, Zgodovina dvorca Sternthal, Dvo- gospodarski in družbeni razvoj na kidričevskem območju od rec Sternthal, Kidričevo 2014, str. 7. leta 1945 do nastanka samostojne občine Kidričevo, Zbor- 17 Nataša Kolar, Prispevki k zgodovini Kidričevega nik Občine Kidričevo, Občina Kidričevo 2010, str. 225. v luči prve svetovne vojne, Zbornik Občine Kidričevo, 12 Novi poštni urad, Narodni dnevnik, let. 1, št. 165, Kidričevo 2010, str. 143 in145 (navajam: Kolar, Prispevek 23. 7. 1909, str. [3]. k zgodovini Kidričevega v luči prve svetovne vojne). 13 Sterntal – Strnišče, Slovenec, let. XLVII, št. 30, 6. 3. 18 Vida Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, 1919, str. 3. Časopis za zgodovino in narodopisje, 20=55, 1, 1984, str. 14 Register nepremične kulturne dediščine, http:// 57-121., str. 61 (navajam: Rojic, Iz zgodovine Strnišča in giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=23737, 16. 1. 2013. Kidričevega.) 36 Taborišče ruskih vojnih ujetnikov v Strnišču ča odločile šele spomladi, so prve vesti o morebitni ujetniki ravnali izjemno grobo. Med delom so bili gradnji ruskega ujetniškega taborišča v Sternthalu strogo nadzorovani in stražarji za njih niso poznali prišle v javnost že 12. januarja 1915.19 Posebej v mar- nobenega usmiljenja. Krutost stražarjev se je v po- cu in aprilu leta 1915 je dnevni tisk poročal, da bo v sebni obliki odražala, kadar so morali ruski ujetniki taborišču prostora za 20.000, 30.000, 40.000 in celo obdelovati polja različnih posestnikov. Ujetniki po 60.000 ujetnikov.20 Seveda je šlo le za ugibanja. končanem delu z rok domačinov niso smeli spreje- Že od konca marca 1915 je mogoče v dnevnem tisku ti nobene nagrade. Zato so jim domačini poskušali zaslediti tudi vesti o hitrem napredovanju gradnje skrivoma podariti vsaj kakšno malenkost. Običajno barak.21 V drugi polovici aprila 1915 pa naj bi bile je šlo za tobak.26 barake že pripravljene za sprejem ujetnikov. Dne 30. Prehrana ruskih ujetnikov je bila izredno pičla. Pre- maja 1915 je v taborišče prišlo 1.000 ruskih vojnih jemali so le borno krompirjevo ali redkeje fižolo- ujetnikov, kar pa najverjetneje ni bila prva skupina vo juho ter kruh. Dnevni odmerki slednjega so bili ujetnikov, ki je prišla v Sternthal.22 Že v drugi polo- izjemno skopi. V primerjavi s stražarji, ki so dnevno vici maja 1915 so namreč nameravali iz Vrbne (nem. prejemali 1 kilogram kruha, so jetniki prejemali le Feldbach) v Sternthal prepeljati 500 ruskih ujetnikov, četrtino vojaškega kolača, kar naj bi znašalo približ- večinoma rokodelcev, ki bi gradili dodatne barake.23 no 25 dekagramov. Ruski vojni ujetniki so zato hirali Ali so te osebe dejansko prispele v Sternthal, zara- in za posledicami podhranjenosti tudi umirali.27 O di pomanjkanja ustreznih virov zaenkrat ni možno pomanjkanju hrane poroča tudi takratno slovensko potrditi. Vendar pa redke vesti o delovnih nesrečah, časopisje, v katerem je zaslediti tudi vest, v kateri se objavljene v dnevnem tisku, pričajo, da so ruski vojni domačini pritožujejo, da „…zmanjkuje kokoši, delav- ujetniki dejansko opravljali dela pri gradnji taborišča cem na polju kruh in pijača, celo že posejani krompir v Sternthalu.24 iz zemlje.”28 Do današnjega dne se je ohranilo le ne- Oktobra 1915 se je rusko ujetniško taborišče raz- kaj redkih fotografij, ki pričajo o kmetijskih opravilih, prostiralo na nekaj več kot 7,4 hektarja. Imelo je 24 ki so jih bili s strani avstro-ogrske vojske primorani barak z 2.400 posteljami ter 18 barak za sanitarne in opravljati ruski vojni ujetniki. Tako se je ohranila fo- druge namene.25 Življenjske razmere, v katerih so se tografija ruskih vojnih ujetnikov, ki so na prisilnem znašli ruski vojni ujetniki, nam osvetljujejo spomini delu pri veleposestniku Pennu v bližnjem kraju Tržec. Franca Čučka, takratnega trgovca, ki je med leti 1916 Prav tako tudi fotografija ruskih in srbskih ujetnikov in 1917 avstro-ogrski vojski v taborišče Sternthal do- pri delu v vinogradu v bližnjih Halozah.29 O ruskih stavljal vino. Čuček opisuje, da so z ruskimi vojnimi vojnih ujetnikih je bil zabeležen še spomin, da naj bi jih uporabljali za različna opravila v bližnji graščini Turnišče.30 Pri grobem izkoriščanju ruske delovne 19 Vjeti Rusi v mariborski okolici, Slovenski narod, let. XLVIII, št. 8, 12. 1. 1915, str. 4. sile v taborišču Sternthal so se dogajale delovne ne- 20 Ruski tabor pri Sterntalu na Štajerskem, Slovenec, sreče. Tako je na primer maja 1915 prevrnjen voziček let. XLIII, št. 90, 22. 4. 1915, str. 5. ozkotirne železnice polomil nogo ruskemu vojnemu Sterntal, Slovenski gospodar, 1. 4. 1915, str. 6. Nov ujetniški tabor na Štajerskem, Slovenec, XLIII, št. 73, 1. 4. 1915, str. 5. Drobne novice s Štajerskega, Slovenski narod, let. XLVIII, št. 71, 30. 3. 1915, str. 3. Ujetniški tabor pri Pragerskem, Slovenec, let. XLIII, št. 62, 26 Zasebna zbirka Franca Mlakarja, Franc Čuček, 17. 3. 1915, str. 5. Zgodovinski podatki o Strnišču, Ptuj 24. 4. 1962, str. 3–4. 21 Drobne novice s Štajerskega, Slovenski narod, let. 27 Prav tam. XLVIII, št. 71, 30. 3. 1915, str. 3. 28 Sv. Lovrenc, Slovenski gospodar, 22. 4. 1915, str. 6. 22 Šterntal, Slovenski gospodar, 17. 6. 1915, str. 6. 29 Fotografije ruskih vojnih ujetnikov se nahajajo v 23 Šterntal, Slovenski gospodar, 20. 5. 1915, str. 6. zasebni zbirki Aleksandra Kumra in zasebni zbirki Franca 24 Šterntal, Slovenski gospodar, 17. 6. 1915, str. 6. Mlakarja. 25 Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, str. 61–65. 30 Rajko Topolovec, Kraj prišlekov, Ptuj 2002, str. 49. 37 Radovan Pulko Slika 1 Ruski vojni ujetniki iz taborišča Sternthal (vir zbirka Vladimirja Forbicija). ujetniku, nek drug ujetnik pa je padel v rov za vodo- iz Sevastopola dne 15. 2. 1915 in je potovala preko vodne cevi.31 Moskve v Sternthal. Njena vsebina je sledeča: „Dra- V takratnem slovenskem dnevnem tisku je že junija gi Maksim! V februarju smo prejeli dve dopisnici. Iz 1915 zaslediti vest o pobegu štirih ruskih ujetnikov, njih smo izvedeli, da si živ in zdrav, pa ti želimo, da med katerimi sta bila dva visokošolca. Temu so zago- zdržiš do konca. Naj ti Bog da srečo pri vsem! Te dni tovo botrovale predvsem surove življenjske razmere ti bomo poslali paket in nekaj denarja. Ko prejmeš, v taborišču Sternthal.32 nam odgovori. Za zdaj smo živi in zdravi, kar želimo Dne 14. aprila 1915 je za vojaške potrebe v Sterntah- tudi tebi od Gospoda Boga. Tvoja žena Jelisaveta je lu začela delovati tako imenovana poštna nabiralni- odpotovala domov k svoji mami. Kako je tam – ne ca. Podrejena je bila poštnemu uradu v Pragerskem.33 vemo. Posel gre, živalske kožice obdelujemo. Mama Dne 27. maja 1915 se je nato v Sternthalu oblikoval je bila bolna, a je hvala Bogu ozdravela. Fedjin brat nov poštno-brzojavni urad, katerega vodja je postal je prav tako na služenju od avgusta 1915. Je blizu poštni uradnik Franjo Mlinarič.34 Po redkih ohran- spopadov. Jelisaveta je odpotovala kljub [prepovedi jenih virih lahko sklepamo, da so se poštnega ura- gibanja]. Torej brez vednosti v Poltavo. Pozdrav od da poleg avstro-ogrskih vojakov smeli posluževati vseh tvojih sorodnikov, Fjodor in Galja Postol.“35 tudi ruski vojni ujetniki. Ohranila se je dopisnica, ki Dopisnice sorodnikov ruskih ujetnikov v Sternthalu je prepotovala dokaj nenavadno pot. Poslana je bila ne izražajo le skrbi za bližnjega v ujetništvu, ampak tudi težke razmere, v katerih se je v 1. svetovni vojni znašlo tudi civilno prebivalstvo. Dopisnica, poslana 31 Šterntal, Slovenski gospodar, 17. 6. 1915, str. 6. 32 Šterntal, Slovenski gospodar, 10. 6. 1915, str. 5. z Orenburga v Sternthal, dne 11. novembra 1916, 33 Sv. Lovrenc, Slovenski gospodar, 22. 4. 1915, str. 6. 34 Iz poštne službe, Slovenski narod, let. XLVIII, št. 131, 11. 6. 1915, str. 3. 35 Zasebna zbirka Radovana Pulka. 38 Taborišče ruskih vojnih ujetnikov v Strnišču Slika 2 Dopisnica iz Sevastopola poslana preko Moskve ruskemu vojnemu ujetniku v Strenthal (vir zbirka Radovana Pulka). sporoča sledeče: „Pismo dragemu bratu Aleksandru zahtevale drugače in tako ob koncu vojne, oktobra Nikiforoviču od drage njegove sestre Hristine Niki- 1918, zasledimo poročila, da naj bi bilo v barakah v forovne. V prvih vrstah mojega pisma, dragi bratec taborišča še več kot 1.000 ruskih in italijanskih vojnih A. N., hitim, da vas obvestim, da sem živa in zdrava, ujetnikov.38 Kot kažejo ohranjene mrliške knjige za kar iz duše želim tudi vam. Nadalje vas pozdravljam taborišče Sternthal pa so se v vojnih letih v tem kraju in pošiljam svoje globoko spoštovanje ter z ljubez- kot vojni ujetniki poleg Rusov in Italijanov znašli nijo globok priklon, prav tako vas pozdravlja moj tudi Srbi, Francozi in Romuni.39 Številni izmed njih soprog Jefim Letonijevič in vam želiva vse najboljše so v Sternthalu tragično končali življenjsko pot in so v življenju. Dragi bratec A. N., pošiljam vam 3 rublje. pokopani na danes žal opustošenem avstro-ogrskem Pozdrave vam pošilja še Vaska. Njej so vzeli moža vojaškem pokopališču v Kidričevem. Dimitrija Petroviča. Dragi bratec A. N., ko prejmete denar, brž napišite odgovor. Oprostite, da pošiljam tako malo denarja. Kolikor sem lahko, toliko pošil- Kompleks avstro-ogrskih rezervnih jam. Nasvidenje. Dragi bratec A. N. Pišite, kakšna vojaških bolnišnic živila potrebujete. Če kar koli potrebujete, bomo poslali. Napišite podrobno o vsem. S spoštovanjem Namembnost taborišča Sternthal se je začela spre- do vas, vaši sorodniki Durakovi.”36 minjati kmalu po vstopu Italije v vojno. Z odprtjem Junija 1915 je dnevno časopisje poročalo, da se soške fronte je namreč Avstro-Ogrska imela ogromno je gradnja barak v Sternthalu ustavila, da se bodo ranjenih in obolelih vojakov, katerim je bilo potrebno ujetniki premestili in da se barake uporabijo za druge namene.37 Vendar so kasnejše razmere 38 Rudolf Maister, Vojaški transporti in naše Podravje ob prevratu leta 1918, Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za 36 Zasebna zbirka Borisa Bavdka. severno slovensko mejo 1918-1919, Maribor 1979, str. 33. 37 Šterntal, Slovenski gospodar, 10. 6. 1915, str. 5. 39 Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, str. 71. 39 Radovan Pulko Slika 3 Lesena škatlica, izdelek ruskega vojnega ujetnika v taborišču Sternthal 1915 (vir zbirka Borisa Bavdka). zagotoviti namestitvene in zdravstvene kapacitete v Med večjimi objekti vojaških bolnišnic so bile lese- zaledju. To je najverjetneje razlog, da so se odločili ne barake, tako imenovane barake dvojčki ter jedil- kompleks razširiti in ga uporabiti za rezervne vojaške ne hale.43 Po načrtu, ki ga hrani Pokrajinski muzej bolnišnice. Seveda pa je bilo za tovrstno namemb- Ptuj−Ormož, je baraka dvojček merila 11,60 x 44,20 nost potrebno urediti tudi ustrezno infrastrukturo. metra. Imela je dve spalni hali, ki ju je ločeval 3,80 Tako naj bi z namenom boljšega transporta ranjen- metra širok hodnik. Oba spalna prostora sta merila cev vzporedno z obstoječo železnico Ptuj−Pragersko 15,80 x 11,60 metra in v vsakem je bilo predvidenih že leta 1915 zgradili še dvo kilometrski vzporedni tir. 48 ležišč. Vsaka spalna hala je imela tudi izolirnico in Za razvažanje po posameznih predelih načrtovane- sobo za stražarje s tremi posteljami. Baraka je imela ga vojaškega kompleksa pa naj bi dogradili še 6 do 7 tudi poseben prizidek, v katerem so bili ločeni pros- kilometrov Hellinove ozkotirne železnice. Območje tori kopalnice s tremi kadmi, čajno kuhinjo, prostor so tudi elektrificirali. To je omogočala lastna parna za umazano perilo in dva toaletna prostora.44 elektrarna s tremi lokomobilami s skupaj 300 konjski- Do jeseni 1915 so v Sternthalu dogradili pet rezerv- mi močmi.40 Prav tako so na osnovi 8 do 10 metrov nih bolnic.45 Vsaka izmed njih je imela 2 metra viso- globoko izkopanih studencev vzpostavili vodovodni ko žično ograjo, ki je skrbela za varnost in bolnikom sistem, speljan po celotnem vojaškem kompleksu, preprečevala prosto gibanje.46 Poimenovane so bile do vsakega objekta vojaških bolnišnic.41 Po celotnem po matičnih bolnišnicah, od koder so zaradi preza- vojaškem kompleksu je bil vzpostavljen tudi sistem sedenosti pošiljali ranjene in obolele vojake.47 Julija betonske kanalizacije za odvajanje meteornih voda in fekalij. Celoten sistem je poganjala avtomatska po- dovinski podatki o Strnišču, Ptuj 24. 4. 1962, str. 6. staja za črpanje odpadnih voda.42 43 Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, str. 64. 44 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Krankenbaraken für 40 Zasebna zbirka Franca Mlakarja, Franc Čuček, Zgo- 100 Kranke, Plan Lit.: Kr/100, No XX. dovinski podatki o Strnišču, Ptuj 24. 4. 1962, str. 1–3. 45 Kolar, Prispevki k zgodovini Kidričevega v luči prve 41 Šterntal, Slovenski gospodar, 20. 5. 1915, str. 6. svetovne vojne, str. 143. Zasebna zbirka Franca Mlakarja, Franc Čuček, Zgodovin- 46 Zasebna zbirka Franca Mlakarja, Franc Čuček, Zgo- ski podatki o Strnišču, Ptuj 24. 4. 1962, str. 3. dovinski podatki o Strnišču, Ptuj 24. 4. 1962, str. 3. 42 Zasebna zbirka Franca Mlakarja, Franc Čuček, Zgo- 47 Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, str. 60. 40 Taborišče ruskih vojnih ujetnikov v Strnišču 1915 so v Sternthalu naselili rezervni bolnišnici Lu- no oviralo na bojišče pomikajoče se avstro-ogrske kavac in Temesvar, avgusta istega leta rezervne bol- vojaške enote. Oblasti dvojne monarhije so se zato nišnice Vršovice, Kutná Hora, Mlada Boleslav in ko- odločile, da begunce preselijo v notranjost države, in nec septembra Jičin. Navedene rezervne bolnišnice s tem namenom so jih pošiljali tudi v barake taborišča v taborišču niso delovale ves čas vojne, ampak le za v Sternthalu.52 čas, do katerega so barake v Sternthalu najele matične bolnišnice. V vojnih letih so tako v Sternthalu krajši ali daljši čas delovale tudi rezervne bolnišnice z imeni: Usoda ujetniškega taborišča in rezervnih Pardubice, Dunaj XIX, Klatovy, Sanok in Halic.48 Je- vojaških bolnišnic po 1. svetovni vojni seni 1915 je lahko v vojaškem kompleksu v Sterntha- lu prebivalo okrog 14.100 ljudi, in sicer okrog 9.700 Po razpadu Avstro-Ogrske, novembra 1918, je ob- ranjenih in bolnih vojakov, 2.400 vojnih ujetnikov ter jekte v Sternthalu, takrat preimenovanem v Strnišče, 2.000 pripadnikov osebja, ki so ga sestavljali oboro- prevzel Oddelek za socialno politiko Deželne vlade ženo vojaštvo, zdravstveni delavci, uradniki ter razni za Slovenijo.53 V barake so tedaj preselili nekaj pri- drugi strokovni in pomožni delavci.49 Tako je nastalo morskih beguncev, ki so med vojno bivali po tabo- naselje z 295 barakami, ki se je razprostiralo na več riščih v Brucku ob Leithi in Wagni pri Lipnici. Do kot 230 hektarjih. Razen za ureditev prostorov za na- jeseni 1919 se je tako v nekdanje rezervne bolnišnice mestitev bolnih in ranjenih je bilo potrebno poskrbe- naselilo 4.600 oseb.54 ti za prostočasne aktivnosti osebja bolnišnic in okre- V letu 1921 je Strnišče postalo tudi največje taborišče vajočih vojakov. V ta namen je imel vojaški kompleks za begunce iz ruske državljanske vojne v Sloveniji. kavarno, čitalnico, kino dvorano in celo kopališče z Tako lahko že v popisu prebivalstva Kraljevine Srbov, bazenom.50 Sicer pa je za tovrstne aktivnosti posku- Hrvatov in Slovencev z datumom 31. januar 1921 za- šalo poskrbeti tudi okoliško prebivalstvo, željno za- sledimo, da je bilo v Svetem Lovrencu na Dravskem služka. Tako je v takratnem dnevnem tisku mogoče polju, pod katerega je spadalo Strnišče, 1.013 Rusov.55 zaslediti tudi vest, kako okoli Sternthala „/…/rastejo Seveda se ta številka v celoti nanaša na ruske begun- krčme kot gobe po dežju/.../”, pri čemer mnogi lo- ce, saj vojnih ujetnikov takrat v Strnišču ni bilo več. kalnih oblasti sploh niso vprašali za dovoljenje. Med Najopaznejši skupini med ruskimi begunci v Strniš- lastniki krčem se tako omenjajo Gottlich iz Maribora, ču so bili pripadniki Krimskega kadetskega korpusa Sternthalski graščak Hellin in Hutter.51 in pripadniki 2. donskega imperatorja Aleksandra Poleg rezervnih vojaških bolnišnic in taborišč za voj- III. kadetskega korpusa, ki so v Strnišče prispeli dne ne ujetnike so avstro-ogrske oblasti uporabile vojaški 23. decembra 1920.56 Število ruskih beguncev je leta kompleks v Sternthalu tudi za naselitev beguncev iz 1921 še naraščalo. Tako je že 6. februarja samo šte- Primorske. Razlog za to so bili hudi spopadi v Po- sočju, zaradi katerih je civilno prebivalstvo masovno 52 Šuligoj, Primorski begunci med svetovnima vojnama zapuščalo svoje domove in neorganizirano bežalo na ptujskem območju, str. 155 in 156. 53 Iz seje Narodne vlade SHS dne 23. novembra 1918, proti Gorici, Krasu in Vipavski dolini. S tem je moč- Slovenski narod, let. LI, št. 282, 27. 11. 1918, str. 2. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921, 1. del: 48 Prav tam, str. 62 in 67. od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919, Za objavo pripravil Peter 49 Prav tam, str. 65. Ribnikar, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1998, Za- 50 Šuligoj, Primorski begunci med svetovnima vojnama pisnik 22. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 23. na ptujskem območju, str. 160 in 161. 11. 1918, str. 130. Nataša Kolar, „Oj fanti kaj pa zdaj?” Vojaška taborišča in 54 Šuligoj, Primorski begunci med svetovnima vojnama rezervne bolnišnice v Strnišču med letoma 1915-1918, Po- na ptujskem območju, str. 156, 161−163. krajinski muzej Ptuj 2007, str. 16. 55 Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. 51 Sv. Lovrenc, Glas naroda, List slovenskih delavcev v januara 1921 godine, Državna štamparija, Sarajevo 1932. Ameriki, New York 4. 6. 1915, str. [5]. 56 Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, str. 80. 41 Radovan Pulko Slika 4 Komemoracija ob ruskem križu na vojaškem pokopališču v Kidričevem leta 2016 (arhiv Zgodovinskega društva Kidričevo). vilo pripadnikov obeh kadetskih korpusov naraslo na 1922 večinoma izselili iz Strnišča, nekaj pa jih je kljub 1.095. Takratni dnevni tisk pa je objavil tudi vest o vsemu vztrajalo, zadnji vse do leta 1928.59 Krimski 1.500 beguncih in skoraj zagotovo močno pretirano kadetski korpus je v skrajnem pomanjkanju v Strniš- oceno o 3.300 ruskih beguncih v Strnišču. Vsej tej ču bival vse do 20. oktobra 1922, ko je odpotoval množici so na različne načine pomagale humanitar- v Belo Crkvo. Taborišče so takrat zapustili še drugi ne organizacije, predvsem Vseruska deželna zveza57 ruski begunci.60 in Ruski redči križ. Odprte so bile zobna ambulanta, kuhinja s cenejšo prehrano ter za šoloobvezne otro- ke, ki niso pripadali kadetskim korpusom, tako ime- Zapuščina 1. svetovne vojne v novana šolska skupina.58 Kidričevem Zaradi velikih stroškov vzdrževanja se je dne 31. ja- nuarja 1922 Deželna vlada za Slovenijo odločila, da Od nekdanjega velikega avstro-ogrskega vojaškega taborišče beguncev v Strnišču ukine. Takrat je bilo v kompleksa se je do današnjih dni ohranilo le zapuš- Strnišču še 1.541 prebivalcev, med njimi 186 doma- čeno in opustošeno vojaško pokopališče. Število po- činov, 32 železničarjev, 819 ruskih in 503 primorskih kopanih na njem ni znano. Obstajajo domneve, da je beguncev ter Italijan. Primorski begunci so se v letu ločeno po veroizpovedi pokopanih 2.250, 2.340 ali 57 Всероссийский Земский Союз. 59 Šuligoj, Primorski begunci med svetovnima vojnama 58 Radovan Pulko, Taborišče ruskih beguncev v na ptujskem območju, str. 165 in 168. Strnišču, Zbornik Občine Kidričevo, Kidričevo 2010, str. 60 Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, str. 158−173. 79−83. 42 Taborišče ruskih vojnih ujetnikov v Strnišču morda celo 3.000 vojakov.61 Sicer je leta 1922 Franc Ob njem so predstavniki Ruske federacije v Sloveniji Stele ob obisku Strnišča naštel le 965 grobov, vendar ob strokovni pomoči Zgodovinskega društva Kidri- je pri tem potrebno upoštevati tudi možnost, da so čevo postavili informativno tablo, na kateri so poleg v določene grobove pokopali dva ali več vojakov.62 fotografij tudi imena vseh znanih ruskih državljanov, Med tam pokopanimi je vsaj 50 ruskih vojnih ujetni- ki so življenjsko pot končali v tem kraju. Od takrat se kov, katerih imena so znana.63 letno, običajno v mesecu septembru, v sodelovanju Da ruske žrtve 1. svetovne vojne v tem kraju ne bi med Ruskim centrom znanosti in kulture v Ljubljani utonile v pozabo, je leta 2014 Ruski center znano- ter Zgodovinskim društvom Kidričevo pripravita ko- sti in kulture na vojaškem pokopališču v Kidričevem memoracija in priložnostna razstava, posvečeni vsem postavil 2,60 metra visok lesen ruski pravoslavni križ. tragično preminulim ruskim državljanom v ujetni- škem in begunskem taborišču Sternthal − Strnišče. Viri in literatura Strokovni članki Hernja Masten M. 2010, Zgodovina prostora občine Kidričevo s prikazom nekdanje občine Sveti Lovrenc na Arhivski viri Dravskem polju, Zbornik Občine Kidričevo, Kidričevo, str. 122-141. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Krankenbaraken für 100 Kolar N. 2010, Prispevki k zgodovini Kidričevega v luči Kranke, Plan Lit.: Kr/100, No XX. prve svetovne vojne, Zbornik Občine Kidričevo, Kidriče- vo, str.142−157. Objavljeni arhivski viri Pulko R. 2014, Taborišče ruskih beguncev v Strnišču, Zbornik Občine Kidričevo, Kidričevo, 2010, str. 158−173. Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih ta- Radovan Pulko, Zgodovina dvorca Sternthal, Dvorec boriščih v Sloveniji, Koncentracijska taborišča Strnišče, Sternthal, Kidričevo. Hrastovec, Brestrnica in Filovci, zbral in uredil Milko Mi- Rojic V. 1984, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, Ča- kola, Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, Lju- sopis za zgodovino in narodopisje (ČZN), 20=55, 1, str. bljana, 2007. 57−121. Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev Hrvatov in Srbov Sapač E. 2014, Obnova dvorca Sternthal, Dvorec v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918-1921, 1. del: Sternthal, Kidričevo, str. 8−12. od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919, Za objavo pripravil Peter Šuligoj L. 2007, Primorski begunci med svetovnima voj- Ribnikar, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 1998, Za- nama na ptujskem območju, ČZN, 43=78, 2.–3. zvezek, pisnik 22. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 23. str. 154−179. 11. 1918. Zupanič K. 2010, Upravnoteritorialni, gospodarski in družbeni razvoj na kidričevskem območju od leta 1945 do Zasebne zbirke nastanka samostojne občine Kidričevo, Zbornik Občine Kidričevo, Občina Kidričevo, str. 224−245. Zasebna zbirka Borisa Bavdka, Apače. Zasebna zbirka Vladimirja Forbicija, Strnišče. Zasebna zbirka Franca Mlakarja, Ptuj. Publikacije Zasebna zbirka Radovana Pulka, Kidričevo. Boris Kidrič človek za izjemne čase, Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Komisija za informativno, propagandno in promocijsko dejavnost, Ljubljana, 1996. 61 Rojic, Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega, str. 69 in 72. Nataša Kolar, “Oj fanti kaj pa zdaj?„ Vojaška taborišča in 62 Konservator Fr. Stele, Vojaški grobovi, Slovenec, let. rezervne bolnišnice v Strnišču med letoma 1915−1918, L, št. 83., 11. 4. 1922, str. 2. Pokrajinski muzej Ptuj, 2007. 63 Письмо въ редакцiю, Возрожеднiе, Oрганъ Rudolf Maister, Vojaški transporti in naše Podravje ob русской нацiональнои мысли, № 4173, 3 марта 1939 prevratu leta 1918, Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za г, str. 13. 43 Radovan Pulko severno slovensko mejo 1918−1919, Maribor, 1979, str. 33. Šterntal, Slovenski gospodar, 10. 6. 1915, str. 5. Matej Slekovec, Župnija sv. Lovrenc na Dravskem polju, Šterntal, Slovenski gospodar, 17. 6. 1915, str. 6. Krajepisno − zgodovinske črtice, Maribor, 1885. Šterntal, Slovenski gospodar, 20. 5. 1915, str. 6. Rajko Topolovec, Kraj prišlekov, Ptuj, 2002. Sv. Lovrenc, Glas naroda, List slovenskih delavcev v Ame- riki, New York 4. 6. 1915, str. [5]. Sv. Lovrenc, Slovenski gospodar, 22. 4. 1915, str. 6. Uradni list Ujetniški tabor pri Pragerskem, Slovenec, let. XLIII, št. 62, 17. 3. 1915, str. 5. Uredba o preimenovanju naselja Strnišče, Uradni list Ljud- Vjeti Rusi v mariborski okolici, Slovenski narod, let. XL- ske republike Slovenije, let. (I)X, št. 12, 24. 4. 1953. VIII, št. 8, 12. 1. 1915, str. 4. V Sterntalu, Slovenski gospodar, 26. 12. 1901, str. 4. Dnevni tisk Statistični zborniki Drobne novice s Štajerskega, Slovenski narod, let. XLVIII, št. 71, 30. 3. 1915, str. 3. Definitivni rezultati popisa stanovništva od 31. januara Iz poštne službe, Slovenski narod, let. XLVIII, št. 131, 11. 1921 godine, Državna štamparija, Sarajevo 1932. 6. 1915, str. 3. Krajevni leksikon dravske banovine, Krajevni repertorij Konservator Fr. Stele, Vojaški grobovi, Slovenec, let. L, št. z uradnimi topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, 83., 11. 4. 1922, str. 2. kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki Iz seje Narodne vlade SHS dne 23. novembra 1918, Slo- vseh krajev dravske banovine, Ljubljana 1937, str. 513. venski narod, let. LI, št. 282, 27. 11. 1918, str. 2. Nov ujetniški tabor na Štajerskem, Slovenec, XLIII, št. 73, Special– Orts – Repertorien der im Österreichischen rei- 1. 4. 1915, str. 5. chstrathe vertretenen königreiche und länder, Neubearbe- Novi poštni urad, Narodni dnevnik, let. 1, št. 165, 23. 7. itung auf grund der ergebnisses der volkszählung vom 31. 1909, str. [3]. december 1890, Herausgegeben von der K. K. statistichen Письмо въ редакцiю, Возрожеднiе, Oрганъ русской central-commission, IV., Steiermark, Wien 1893, str. 280. нацiональнои мысли, № 4173, 3 марта 1939 г, str. 13. Ruski tabor pri Sterntalu na Štajerskem, Slovenec, let. XLIII, št. 90, 22. 4. 1915, str. 5. Spletne strani Sterntal, Slovenski gospodar, 1. 4. 1915, str. 6. Sternthal pri Ptuju, Štajerc, let XVI, št. 43., 24. 10. 1915, str. 5. - Register nepremične kulturne dediščine, Sterntal – Strnišče, Slovenec, let. XLVII, št. 30, 6. 3. 1919, str. 3. http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=23737, 16. Šterntal, Slovenski gospodar, 20. 5. 1915, str. 6. 1. 2013. mag. Radovan Pulko, prof. predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo Kajuhova ulica 10 SI-2325 Kidričevo zgodovinsko@gmail.com 44 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih ujetnikih v Škofji Loki Miha Mihelič V Škofji Loki je bil eden izmed zbirnih centrov za ru- ujetnikov,5 in sicer v grobova s številko 83 in 84 na ske vojne ujetnike. Že leta 1915 jih je prišlo 400, ki škofjeloškem vojaškem pokopališču6 (sl. 2, sl. 5, sl. 7 7). so jih nastanili v barakah. Občina jih je dodeljevala Tretji ruski vojni ujetnik, leta 1885 rojeni Vasilij Kuz- domačinom za pomoč pri delu v gozdu in na poljih.1 necov,8 je 11. oktobra 1917 ob 8.30 zvečer umrl zaradi Jeseni leta 1915 je bila v Škofji Loki nastanjena 119. griže v starosti 32 let. Pokopan je bil 13. oktobra 1917 delovna enota ruskih vojnih ujetnikov.2 Od 20. do 29. ob 8. uri dopoldan, o čemer priča njegov mrliškoog- septembra 1917 so 3. poljskoželezniška četa, 18. in ledni list ( sl. 10). Pokopan je bil v grob s številko 143 36. železniški delovni oddelek vojnih ujetnikov ter pet ( sl. 3, sl. 5, sl. 7, sl. 10). maršbataljonov gradili poljsko železnico Škofja Loka– Četrti pokopan Engelbert Zanger je bil v večini sezna- Hotavlje.3 Aprila 1919 so v Škofji Loki ostali še trije mov napačno voden kot ruski vojni ujetnik. Rojen je ruski vojni ujetniki v civilnih službah, in sicer 28–letni bil leta 1898 v Offenburgu v Nemčiji in umrl 20. okto- Nikolaj Poltarejhin v uršulinskem samostanu, 30–letni bra 1917 ( sl. 4). Tudi na načrtu škofjeloškega pokopa- Josip Vaselevski pri Fenku na hišni št. 30 in 27–letni lišča je njegov grob s številko 170 (pravilno) obarvan z Josip Abalenzov pri trgovcu Antonu Košmanu na te- rumeno barvo, s katero so obarvani grobovi nemških danji hišni št. 36 ( sl. 11).4 vojakov ( sl. 5). Med pregledovanjem pisnih virov smo naleteli na nekaj Torej so na škofjeloškem vojaškem pokopališču po- podrobnosti o pokopanih ruskih vojnih ujetnikih na kopani trije ruski vojni ujetniki, kot je tudi pravilno vojaškem pokopališču v Škofji Loki. Na seznamu na označeno na načrtu in seznamu ( sl. 5, sl. 6). Dva izmed vojaškem pokopališču pokopanih ruskih vojnih ujetni- njih sta bila justificirana, eden pa je umrl zaradi griže. kov je Odbor za zgradbo spomenika padlim vojakom Danes njihovi grobovi žal niso več vidni ( sl. 8). Ohra- Škofja Loka navedel štiri ruske vojne ujetnike ( sl. 1). njen načrt grobišča pa je tudi preveč shematičen, da O usodi justificiranih govori odlomek iz uršulinske bi ga lahko natančno prostorsko umestili in določili vojne kronike ( sl. 9), kamor so škofjeloške uršulinke točne lokacije grobov. Te bi v bodoče morda lahko 6. julija 1916 zapisale, da sta bila ustreljena dva ruska dobili s pomočjo georeferenciranega natančnega na- vojna ujetnika, ki so ju med prebegom k Italijanom črta, geofizikalnih raziskav, z arheološkimi izkopavanji prijeli pri Sv. Luciji (danes Most na Soči). Pripeljali so ali morda tudi kako drugače. ju nazaj v Škofjo Loko in ju obsodili na smrt zara- di veleizdaje. Ustrelili so ju pri vojaškem taboru pod mestom v navzočnosti drugih ujetnikov. Eden od njiju je bil oče sedmerih otrok. Pokopala sta ju ortodoksna 5 SI AUŠL, Uršulinska vojna kronika, str. 43; Žabota 2015a, 35. kurata, ki sta skrbela za duhovno oskrbo ruskih vojnih 6 Mrliškooglednih listov obeh justificiranih ujetnikov žal nismo našli. 7 Sliko 7 smo pridobili v Arhivu Slovenije (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342), objavljena pa je v Kriegsgräberfürsorge 8, 1 Žabota 2015b. zv. 1, (Januar 1928), 1, (glej tudi –a. 1929, 431; Globočnik 2 Galić 2017, 360. 2012, 113). 3 Schaumann 1991, 166. 8 Na seznamu pokopanih ruskih vojnih ujetnikov ( sl. 1) je 4 SI AS 131, t. e. 26, a. e. 391. pomotoma naveden priimek Kuznerow. 45 Miha Mihelič Slika 1 Seznam ruskih vojnih ujetnikov, pokopanih na vojaškem pokopališču v Škofji Loki (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342). 46 Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih ujetnikih v Škofji Loki Slika 2 Podatki o Aleksu Sviritkinu in Timoteju Bondarčuku na seznamu vojakov, pokopanih na vojaškem in civilnem pokopališču v Škofji Loki (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342). 47 Miha Mihelič Slika 3 Podatki o Vasiliju Kuznecovu na seznamu vojakov, pokopanih na vojaškem in civilnem pokopališču v Škofji Loki (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342). 48 Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih ujetnikih v Škofji Loki Slika 4 Podatki o Engelbertu Zangerju na seznamu vojakov, pokopanih na vojaškem in civilnem pokopališču v Škofji Loki (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342). 49 Miha Mihelič Slika 5 Načrt vojaškega pokopališča v Škofji Loki. S puščicama sta označena grobova 83 in 84 justificiranih ujetnikov (levo, dva rjavo obarvana grobova eden pod drugim) ter grob 143 za grižo umrlega ujetnika (desno) (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342). 50 Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih ujetnikih v Škofji Loki Slika 6 Seznam pokopanih vojakov v Škofji Loki po narodnosti in številke njihovih grobov (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342). 51 Miha Mihelič Slika 7 Vojaško pokopališče v Škofji Loki leta 1927. S puščicama sta označena grobova 83 in 84 justificiranih ujetnikov (levo) in grob 143 za grižo umrlega ujetnika (desno) (po Kriegsgräberfürsorge 1928, 1). Slika 8 Vojaško pokopališče v Škofji Loki oktobra 2018. S puščicama sta označeni približni lokaciji grobov 83 in 84 justificiranih ujetnikov (levo) in groba 143 za grižo umrlega ujetnika (desno) (foto M. Mihelič). 52 Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih ujetnikih v Škofji Loki Slika 9 Odlomek iz uršulinske kronike z zapisom o usmrtitvi Aleksa Sviritkina in Timoteja Bondarčuka (prirejeno po Žabota 2015b). Slika 10 Mrliškoogledni list s podatki o Vasiliju Kuznecovu (SI AS 131, t. e. 24, a. e. 342). 53 Miha Mihelič Slika 11 Aprila leta 1919 so ostali v Škofji Loki trije ruski vojni ujetniki (SI AS 131, t. e. 26, a. e. 391). 54 Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih ujetnikih v Škofji Loki Viri in literatura KRIEGSGRäBERFüRSORGE 1928, Militärfriedhof Škofja Loka, Jugoslawien (1927) mit den am Allerheilgen- SI AS 131, Okrajno glavarstvo Kranj: t. e. 24, a. e. 342. tage geschmückten Gräbern. – Kriegsgräberfürsorge 8, zv. SI AS 131, Okrajno glavarstvo Kranj: t. e. 26, a. e. 391. 1, (Januar 1928), 1. SI AUŠL, Uršulinska vojna kronika. SChAUMANN, W. 1991, Die Bahnen zwischen Ortler und Isonzo. 1914–1918. Wien. –a. 1929, Naši vojaški spomeniki. – Mladika 11, 430–431. ŽABOTA, B. 2015a, Vojni ujetniki. – V: Šega, J. (ur.) 2015, GALIĆ, L. 2017, Cvetje–Mengore v viharju vojne 1915– V zaledju soške fronte. Ljubljana, 33–35. 1917. Kobarid. ŽABOTA, B. 2015b, Vojni ujetniki. GLOBOČNIK, D. 2012, Spomenika padlim v 1. svetovni – http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_zaled- vojni v Škofji Loki in Stari Loki. – Loški razgledi 59, 11–124. ju_soske_fronte/ch15.html Miha Mihelič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana miha.mihelic@zvkds.si 55 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Miha Mihelič Uvod nadporočnika ni bilo doma, so z ujetnikoma počakali do drugega popoldneva. Ko se je nadporočnik Josip V Dolini Triglavskih jezer je nedaleč od planinske Mlakar vrnil od kornega poveljstva na Kneži pri Pod- koče ruski grob, kjer sta bila usmrčena in pokopana melcu, je ukazal, da ju odpeljejo nazaj k Franc Ferdi- ruska vojna ujetnika.1 Dogodek se je po vojni globlje nandovi koči in ju tamkaj takoj ustrelijo. Zaradi teme dotaknil obiskovalcev groba in pustil sledove tudi v je morala cela eskorta prenočiti na Planini pri Jezeru. literaturi. Na podlagi pisnih virov lahko dokaj dobro Šele tretje jutro so ju odpeljali k Franc Ferdinandovi rekonstruiramo okoliščine in potek usmrtitve ujetni- koči. Ko sta bila odvedena na samotni kraj ob jezeru, kov leta 1916 ter kasnejše aktivnosti oz. dogodke, po- sta milo prosila usmiljenja. Tisti, ki je bil baje družin- vezane z gradnjo in odkritjem spomenika na njunem ski oče, je še posebej milo prosil milosti, medtem ko grobu leta 1923. Kljub temu, da ne sodijo v obdobje sta si morala sama izkopati jamo. Zaradi onemoglosti prve svetovne vojne, pa so zanimiva tudi z grobom nista mogla izkopati jame do konca, zato so jima mo- povezana razmišljanja in občutja nekaterih ljudi, ki so rali pomagati prisotni vojaki. Vojakom sta izročila tudi grob obiskali v letih po vojni. ostanek skritega denarja (50 kron). Potem sta bila brez usmiljena ustreljena. Eden je bil takoj mrtev, drugi pa je po prvih strelih še enkrat dvignil roki in mu je šele Okoliščine in potek justifikacije leta 1916 ponovni strel vzel življenje. Nato so ju zagrebli, nad njunimi trupli pa je bilo le 20 cm prsti. Ta strahotni Leta 1916 sta bila ruska vojna ujetnika zaposlena pri dogodek so z bližnjega vrha opazovali tudi domači gradnji ceste na Bogatin. Od tam sta poskušala po- pastirji.2 begniti k Italijanom. Baje se jima že prvi beg ni po- Leta 1920 so kočo in ruski grob obiskali Franc La- srečil, po drugem pa so ju orožniki, ki so patruljirali s pajne, prof. dr. Lado Stepanek in njegova soproga. Planine pri Jezeru proti bivši Franc Ferdinandovi koči Takrat je bil grob obkrožen z belimi kamni, vanj pa je (danes koča pri Triglavskih jezerih), zasačili v pastirski bil zataknjen preprost lesen križ.3 O dogodku sta jim koči na planini Ovčariji, kjer sta si kuhala hrano. Od pripovedovala takratna oskrbnica koče in njen oče, ki tam so ju eskortirali na planino Blato, kjer se je na- je bil nosač, Franc Lapajne pa je pozneje o dogodku hajala orožniška postaja, in nato popoldne z ovadbo natančneje poizvedoval še pri domačinih.4 vred v Staro Fužino, kjer je bil sedež komade. Ker 2 Glej in prim. Lapajne 1921, 24; Lapajne 1923, 3; Br. 1 Ruski grob je evidentiran tudi v Registru kulturne 1923, 5; Simić 1996, 104; Budkovič 2012, 146. dediščine in ima evidenčno številko 16372. Tam je naveden 3 Žal ni podatka o tem, ali so grob tako uredili vojaki, ki napačen podatek, da je obeležje posvečeno šestim ruskim so ju takrat ustrelili, ali morda kdo drug kasneje. vojnim ujetnikom (Splet 1). 4 Lapajne 1923, 3. 57 Miha Mihelič Kratek povzetek aktivnosti oz. dogodkov odkritje spominske plošče prestavljeno iz 15. avgusta v povezavi z gradnjo in odkritjem na konec avgusta 1923.12 Dne 22. avgusta je bila spo- spomenika na ruskem grobu leta 1923 minska plošča končana in odpeljana v Bohinj, odkrit- je spomenika pa je bilo napovedano za 9. september Dne 17. julija 19235 je v časniku Slovenski narod 6 Rasto 1923.13 Dne 26. avgusta 1923 je bilo odkritje spomeni- Pustoslemšek7 objavil prošnjo za skromno ploščo s ka prestavljeno iz 9. na 8. september ob 11. uri.14 Dne primernim napisom, ki bi se jo položilo na grob.8 Že 29. avgusta 1923 se omenja odbor za postavitev spo- v naslednjih dneh sta na uredništvo prispeli ponudbi menika v sestavi: Rasto Pustoslemšek, Alojzij Knafelc, za donacijo plošče in donacija finančnega prispevka Josip Zupančič in Alfonz Mencinger. Tega dne so se za njen transport. Odkritje spominske plošče pa so že pričela dela za postavitev spomenika. Zidan je bil iz napovedali za 15. avgust 1923.9 Dne 20. julija 1923 triglavskega kamna, plošča z napisom pa je bila iz tiro- se je oglasil tudi že omenjeni France Lapajne, dodal lskega marmorja.15 Gradili so ga mojster in (verjetno) še nekaj podrobnosti o streljanju ruskih ujetnikov in trije delavci.16 Dne 5. septembra 1923 je bil spomenik opozoril, da bi se spodobilo, da bi slovenska javnost že zaključen.17 Dne 7. septembra 1923 je (verjetno) poskrbela za samoten grob in postavila spomenik.10 odšla večina udeležencev z vlakom, ki je odšel iz Lju- V naslednjih dnevih so na uredništvo prihajale nove bljane ob 15. uri, in prenočevala pri Zlatorogu v Bohi- donacije v obliki materialnih sredstev in finančnih nju. 8. septembra 1923 zjutraj se je skupina (verjetno) prispevkov.11 Dne 8. avgusta 1923 so objavili, da je napotila čez Komarčo na Triglavska jezera,18 do koče in od tam po počitku k ruskemu grobu,19 kjer je bil 5 Izbira tega dne za poziv je morda imela tudi simbolni spomenik slavnostno odkrit ob 11. ali 12. uri.20 Tam pomen in verjetno ni bila naključna. V isti številki Slovenskega naroda namreč lahko preberemo naslednje: „Ruski emigrant- se je zbralo 23 ljudi, večinoma turistov, med katerimi ski krogi slave danes 5-letnico smrti ruskega carja Nikolaja so bili tudi trije Rusi (univerzitetna profesorja dr. Bu- II. in njegove rodbine. 16. julija 1918. leta so boljševiki ubili bnov in dr. Bilimović ter slikar Bicenko). Ob odkritju v Jekaterinburgu njega, carico in prestolonaslednika Alek- seja. Vse emigrantske organizacije v naši državi se udeleže svečane zadušnice, ki se vrši ob 1.30 popoldne v beogradski 1923aa, 4; isti 1923 ac, 4; isti 1923ah, 2). Na tem mestu ne saborni cerkvi” (Anonimno 1923a, 3). bi naštevali vseh darovalcev in darov, so pa jasno navedeni 6 Časnik Slovenski narod (1868–1943) je bil najpo- v izrezkih iz časnika Slovenski narod (glej slike oz. literaturo membnejši liberalni časopis na Slovenskem. Brali so ga v nadaljevanju). predvsem ljubljanski meščani, starejši, v tradicijo zagledani 12 Anonimno 1923m, 3. izobraženci in učiteljstvo. Časnik je tudi v novi državi na- 13 Anonimno 1923q, 4. daljeval programsko usmeritev iz prejšnjih obdobij. Ivan 14 Anonimno 1923t, 3. Tavčar ga je do svoje smrti leta 1923 usmerjal v tradici- 15 Anonimno 1923u, 3. onalno liberalno slovanofilsko smer. Po njegovi smrti pa 16 Mojstru in trem delavcem je bila izplačana mezda je Slovenski narod prepustil vodilno politično vlogo Jutru 2010 din (Pustoslemšek, Knafelc 1923, 4). Čeprav ni ekspli- (1920–1945) (Amon 2008, 14, 20-21). Oba časnika smo citno omenjeno, da so trije delavci neposredno sodelovali pridobili na spletu v Digitalni knjižnici Slovenije (Splet 2). pri gradnji spomenika, lahko to upravičeno domnevamo. 7 Rasto Pustoslemšek (rojen 26. maja. 1875 v Lučah, 17 Anonimno 1923z, 3. umrl 12. junija 1960 v Ljubljani) je bil od leta 1919 do 18 Anonimno 1923ab, 4. aprila 1925 glavni urednik časnika Slovenski narod ter glavni 19 Anonimno 1923ah, 2. pobudnik za postavitev spomenika. (Več o njem glej Ki- 20 V časniku Slovenski narod v 194. številki (26. avgust drič, Lukman (ur.) 1933–1952, 601–603; Stanonik, Brenk 1923) in 204. številki (7. september 1923) piše, da bo od- (ur.) 2008, 918). kritje spomenika v soboto 8. septembra ob 11. uri, v 206. 8 Pustoslemšek 1923, 4. številki (11. september 1923) piše, da je bilo odkritje v 9 Anonimno 1923b, 3. soboto opoldne, v 207. številki (12. september 1923) pa 10 Lapajne 1923, 3. da je bilo v soboto dopoldne (Anonimno 1923t, 3; Pus- 11 V opombi navedene so prihajale vse do izgradnje oz. toslemšek et al. 1923a, 2; Anonimno 1923af, 5; Anonimno otvoritve spomenika (Anonimno 1923e, 3; isti 1923f, 3; isti 1923ah, 2). V 209. št. (7. september 1923) časasniku Jutro 1923g, 4; isti 1923h, 4; isti 1923i, 5; isti 1923j, 5; isti 1923k, piše, da bo odkritje spomenika v soboto ob 11. uri, v 212. 3; isti 1923l, 5; isti 1923n, 4; isti 1923o, 4; isti 1923p, 5; isti številki (11. september 1923) pa, da se je odkritje spome-1923q, 4; isti 1923r, 5; isti 1923s, 3; isti 1923t, 3; isti 1923u, nika vršilo v soboto opoldne (Pustoslemšek et al. 1923b, 7; 3; isti 1923v, 4; isti 1923w, 4; isti 1923x, 6; isti 1923z, 3; isti Anonimno 1923ag, 7). 58 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja je imel uvodni govor Pustoslemšek, ki je spomenik spomine, razmišljanja in občutja ob njem je objavil v izročil v varstvo Slovenskemu planinskemu društvu, reviji Nova Evropa.27 ki ga je ob odkritju spomenika zastopal odbornik Dne 10. avgusta 1939 je ruski grob obiskal tudi jugo- Lojze Knafelc. Govorili so še univerzitetni profesor slovanski kralj Peter II. Med obiskom Doline Trigla- dr. Bubnov kot zastopnik kolonije ruskih emigrantov, vskih jezer se je zanimal tudi za ruske grobove, ki so sledili so še dr. Defranceschi, ruski slikar Bicenko in v mu odkrivali tragiko svetovne vojne.28 imenu jugoslovanskega sokolstva Kajzelj. V zaključ- Kasneje je zanimanje za ruski grob in spomenik oči- nem govoru pa se je Pustoslemšek še zahvalil vsem, tno nekoliko zamrlo, zato sta začela propadati. Leta ki so na takšen ali drugačen način pomagali pri gradnji 1980 sta grob obiskala Alojz Rakušček in Marko Ma- spomenika.21 Ker so stroški gradnje presegli finančna tajurc, ki ga je kasneje večkrat obiskal.29 Leta 2014 je sredstva, se je zbiranje le-teh nadaljevalo do 26. sep- veleposlaništvo Ruske federacije pripravljalo doku- tembra 1923.22 S tem so bili poravnani stroški za spo- mentacijo za obnovo spomenika,30 naslednjega leta menik, preostalih 50 dinarjev pa so porabili za posta- 2015 pa ga je Matajurc obnovil. S tem je želel izkaza- vitev table pri jezeru, ki je kazala pot do spomenika.23 ti spoštovanje ne le neznanima ruskima ujetnikoma, Skupna vsota dohodkov in stroškov za spomenik je ampak vsem ujetnikom in padlim v prvi svetovni voj- znašala 3.608 dinarjev.24 ni. Malo kasneje so Marko Kavčič, Janez Rozman in ruski podpolkovnik Anton Momatjuk do groba nesli venec v znak spoštovanja.31 In še nekaj o nekaterih obiskih po letu Dne 19. oktobra 2018 je ruski grob obiskal avtor pri- 1923 ... spevka ter dokumentiral stanje na površini in nad njo, pod njo pa ni posegal. Spomenik je obnovljen ( sl. 50, Sredi avgusta 1927 je ruski grob obiskal kvartet pev- 51), v njegovi notranjosti je zamenjana napisna plo- cev Glasbene Matice v Ljubljani (gg. Pelan, Pečenko, šča ( sl. 50, sl. 52, sl. 53) ter dodana oz. pritrjena izpra- Završan, Skalar) ter ob njem s solznimi očmi zapel znjena granata, ki služi kot vaza ( sl. 50, sl. 52). Pred Vigred se povrne in Oj Doberdob.25 spomenikom je stopnica, pred njo je prostor zamejen Avgusta 1929 sta ruski grob obiskala takratna štu- s kamni, pred njim pa kamnit tlak.32 Viden je tudi več- denta biologije Maks Wraber in Vera Pirčeva. Pirčeva ji vkop (širine pribl. 3 m), vendar njegove meje niso je na grobu objokovala smrt fanta oz. zaročenca dr. povsod prepoznavne, saj je bil verjetno poškodovan z Franja Čibeja, Wraber pa ga je obiskoval poln vere gradnjo spomenika ( sl. 50). Brez arheoloških raziskav in pričakovanja v prelepo življenje, ki ga bo živel s zaenkrat ne moremo nesporno odgovoriti na vpraša- Sabino Šonc.26 nje, ali prostor zamejen s kamni dejansko prekriva oz. Med letom 1927 in novembrom leta 1930 je nekega „zamejuje” tudi celotno grobno jamo, kot tudi ne na vetrovnega jesenskega večera ruski grob obiskal ru- vprašanje, ali morda grobno jamo predstavlja precej ski turist Pavle Askočenski, ki je osamljen in žalosten sedel na kamnu pred njim in gledal spomenik. Svoje 27 Askočenski 1930, 303–305. Askočenski je leta 1923 šel na Triglav, a ni našel ruskega groba. Leta 1927 ga je videl vri- sanega na turistični karti. V objavi novembra 1930 pa piše, da je te jesenske večeri, usamljen sedeo na kamenu, pred Ruskim 21 Anonimno 1923ag, 7; isti 1923ah, 2; isti 1923ai, 160. Grobom. Verjetno je s tem mislil tega (tistega oz. takratnega) 22 Anonimno 1923ae, 4; isti 1923af, 5; isti 1923aj, 3; isti jesenskega večera in ne tega (letošnjega) jesenskega večera. 1923ak, 4; isti 1923am, 4; isti 1923an, 5; isti 1923ao,3; isti Zato je bolj objektivno, če napišemo, da je bil pri grobu med 1923ap, 3. Na tem mestu ne bi naštevali vseh darovalcev in letom 1927 in novembrom 1930, kot jeseni 1930. darov, so pa jasno navedeni v izrezkih iz časnika Slovenski 28 Pretnar 1940, 6. narod (glej slike oz. literaturo v nadaljevanju). 29 Fon 2015, 6. 23 Anonimno 1923ap, 3. 30 Leskošek 2014, 9. 24 Pustoslemšek, Knafelc 1923, 4. 31 Fon 2015, 6. 25 J. S. 1927, 281–283. 32 Na njem je leta 2015 ruski podpolkovnik Anton 26 Wraber 2008, 4–13. Momatjuk tudi salutiral (Fon 2015, 9) ( sl. 47). 59 Miha Mihelič širši vkop ali pa je ta morda posledica kasnejših aktiv- V zaključku lahko sklenemo, da ruski grob ni (p)ostal nosti pri urejanju groba.33 le mesto usmrtitve, pokopa in zadnjega počitka us- Spomenik je bil okrašen s svežimi rožami, pred na- mrčenih ruskih vojnih ujetnikov, ampak je za neka- pisno ploščo pa je bilo položeno šilce okrašeno z ru- tere (p)ostal tudi nekaj več, in sicer mesto z močnim skim grbom ter do polovice napolnjeno s tekočino ( sl. čustvenim nabojem, ki (je) sproža(l) razmišljanja in 50, sl. 52, sl. 53), ki lahko predstavlja ostanek libacije čustvovanja ne le v povezavi s tragičnostjo prve sve- lahko pa ga razumemo tudi kot relikt libacije v sim- tovne vojne, usodo ruskih vojnih ujetnikov, Materjo bolični obliki. Ob zadnjo stran spomenika je bil polo- Rusijo, slovanstvom…, ampak tudi v povezavi s sa- žen poškodovan lesen križ ( sl. 51), ki je prvotno stal mim seboj in svojimi najdražjimi ter še z marsičem znotraj prostora zamejenega s kamni ( sl. 48, sl. 49 34). drugim. Je mesto obdano z (ne)vidnimi podobami, ki Glede na to, da je zelo podoben tistemu na starejših so in bodo (bolj ali manj) zaznamovale vsakega obi- fotografijah, lahko domnevamo, da je še originalen. skovalca in nenazadnje tudi mesto, kjer se stikajo na- ravna in kulturna dediščina, preteklost in prihodnost ter spomini in upanja. Zaključek Ali kot so že leta 1923 zapisali v Slovenskem narodu: „Skromen je ta spomenik, kakor je majhen slovenski Namen tega prispevka je predstaviti kratek izbor vi- narod, toda če pomislimo, kaj pomeni ta slovenski rov in povzetek dogodkov, razmišljanj in občutij v kamen na gomili, kjer spe nevzdramno spanje ruske povezavi z ruskim grobom, ne pa tudi podati njihovo žrtve, tedaj nam postane jasno, da je ta spominska poglobljeno interpretacijo oz. umestitev v širši histo- plošča velika in da pomeni nekaj več, kakor je to, kar rični (ali kakšen drug) kontekst. vidimo tu pred seboj.”35 33 V prid ali proti določeni razlagi je seveda več argumentov, a kljub temu ostajajo le te, dokler jih ne potrdijo ali ovržejo arheološke raziskave vse domnevne, zato jih na tem mestu ne bi naštevali. 34 Za posredovano fotografijo se najlepše zahvaljujem Neli Štular in Petru Mikši. 35 Anonimno 1923ah, 2. 60 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 1 Planinski vestnik XXI, št. 1, 1921, str. 24. 61 Miha Mihelič Slika 2 Slovenski narod LVI, št. 160, 17. julij 1923, str. 4. 62 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 3 Slovenski narod LVI, št. 162, 19. julij 1923, str. 3. 63 Miha Mihelič Slika 4 Slovenski narod LVI, št. 163, 20. julij 1923, str.3. 64 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 5 Slovenski narod LVI, št. 164, 21. julij 1923, str. 3. Slika 6 Slovenski narod LVI, št. 166, 23. julij 1923, str. 3. 65 Miha Mihelič Slika 7 Slovenski narod LVI, št. 167, 24. julij 1923, str. 4. Slika 8 Slovenski narod LVI, št. 171, 29. julij 1923, str. 5. Slika 9 Slovenski narod LVI, št. 174, 2. avgust 1923, str. 5. 66 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 10 Slovenski narod LVI, št. 176, 4. avgust 1923, str. 3. Slika 11 Slovenski narod LVI, št. 177, 5. avgust 1923, str. 5. Slika 12 Slovenski narod LVI, št. 179, 8. avgust 1923, str. 3. 67 Miha Mihelič Slika 13 Slovenski narod LVI, št. 180, 9. avgust 1923, str. 4. Slika 14 Slovenski narod LVI, št. 185, 15. avgust 1923, str. 5. Slika 15 Slovenski narod LVI, št. 190, 22. avgust 1923, str. 4–5. 68 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 16 Slovenski narod LVI, št. 191, 23. avgust 1923, str. 3. Slika 17 Slovenski narod LVI, št. 194, 26. avgust 1923, str. 3. 69 Miha Mihelič Slika 18 Slovenski narod LVI, št. 196, 29. avgust 1923, str. 3. 70 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 19 Slovenski narod LVI, št. 198, 31. avgust 1923, str. 4. Slika 20 Slovenski narod LVI, št. 199, 1. september 1923, str. 4. Slika 21 Slovenski narod LVI, št. 200, 2. september 1923, str. 6. 71 Miha Mihelič Slika 22 Slovenski narod LVI, št. 202, 5. september 1923, str. 3. Slika 23 Slovenski narod LVI, št. 203, 6. september 1923, str. 4. 72 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 24 Slovenski narod LVI, št. 204, 7. september 1923, str. 2, 4. 73 Miha Mihelič Slika 25 Jutro IV, št. 209, 7. september 1923, str. 2, 7. 74 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 26 Slovenski narod LVI, št. 205, 8. september 1923, str. 5. 75 Miha Mihelič Slika 27 Slovenski narod LVI, št. 206, 11. september 1923, str. 4–5. Slika 28 Jutro IV, št. 212, 11. september 1923, str. 7. 76 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 29 Slovenski narod LVI, št. 207, 12. september 1923, str. 2. (V navedenem časniku je tekst v dveh stolpcih, a smo ga zaradi lažje berljivosti postavili v štiri, sicer bi bile črke še manjše kot so. Vsebinsko pa je seveda enak.) 77 Miha Mihelič Slika 30 Planinski vestnik XXIII, št. 10, 1923, str. 160. 78 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 31 Slovenski narod LVI, št. 208, 13. september 1923, str. 3. Slika 32 Slovenski narod LVI, št. 209, 14. september 1923, str. 4. Slika 33 Slovenski narod LVI, št. 210, 15. september 1923, str. 3. 79 Miha Mihelič Slika 34 Slovenski narod LVI, št. 213, 19. september 1923, str. 4–5. Slika 35 Slovenski narod LVI, št. 214, 20. september 1923, str. 3. 80 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 36 Slovenski narod LVI, št. 219, 26. september 1923, str. 3. Slika 37 Slovenski narod LVI, št. 221, 28. september 1923, str. 4. 81 Miha Mihelič Slika 38 Smrekarjeva karikatura Rasta Pustoslemška ob njegovi 50-letnici. Slovenski narod LVIII, št. 117, 26. maj 1925, str. 3. 82 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 39 Rasto Pustoslemšek. Kronika slovenskih mest I, št. 2, str. 145. 83 Miha Mihelič Slika 40 Planinski vestnik XXVII, št. 12, 1927, str. 282. 84 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 41 Planinski vestnik 113, št. 8, 2008, str. 6 (spodaj) in str. 12 (zgoraj). 85 Miha Mihelič Slika 42 Nova Evropa XXII, št. 5, 16. november 1930, str. 303. 86 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 43 Nova Evropa XXII, št. 5, 16. november 1930, str. 304. Slika 42 Nova Evropa XXII, št. 5, 16. november 1930, str. 303. 87 Miha Mihelič Slika 44 Nova Evropa XXII, št. 5, 16. november 1930, str. 305. 88 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 45 Planinski vestnik 40, št. 1, 1940, str. 6. Slika 44 Nova Evropa XXII, št. 5, 16. november 1930, str. 305. 89 Miha Mihelič Slika 46 Planinski vestnik 114, št. 3, 2014, str. 9. 90 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 47 Slovenske novice 25, št. 283, 17. oktober 2015, str. 6. 91 Miha Mihelič Slika 48 Ruski grob v Dolini Triglavskih jezer (po Dežman 2014, 40). 92 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 49 Ilustrirani Slovenec II, št. 29, 18. julij 1926, str. 249. 93 Miha Mihelič Slika 50 Ruski grob v Dolini Triglavskih jezer oktobra 2018 (foto M. Mihelič). 94 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 51 Ruski grob v Dolini Triglavskih jezer oktobra 2018 (foto M. Mihelič). 95 Miha Mihelič Slika 52 Izpraznjena granata, ki služi kot vaza, in šilce pred napisno ploščo oktobra 2018 (foto M. Mihelič). 96 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Slika 53 Napis na plošči v notranjosti spomenika oktobra 2018 (foto M. Mihelič). 97 Miha Mihelič Slika 54 Pogled proti jugovzhodu na ruski grob (v sredini) oktobra 2018 (foto M. Mihelič). Slika 55 Pogled proti severu na ruski grob (desno) in Dvojno jezero (v sredini) oktobra 2018 (foto M. Mihelič). 98 Ruski grob pri Triglavskih jezerih ter z njim povezani dogodki, razmišljanja in občutja Literatura ANONIMNO 1923s, Za spominsko ploščo ruskim žrt- vam pri Triglavskih jezerih … – Slovenski narod LVI, št. AMON, S. 2008, Vloga slovenskega časopisja v združe- 191, 23. avgust 1923, 3. vanju in ločevanju slovenske javnosti od 1797 do 1945. ANONIMNO 1923t, Odkritje spominske plošče ruskim – Javnost 15, 9–24. žrtvam na Triglavskem jezeru … – Slovenski narod LVI, ANONIMNO 1923a, Obletnica smrti ruskega carja. – št. 194, 26. avgust 1923, 3. Slovenski narod LVI, št. 160, 17. julij 1923, 3. ANONIMNO 1923u, Spominska plošča ruskim žrtvam ANONIMNO 1923b, Spominska plošča ruskim žrtvam na Triglavskem jezeru. – Slovenski narod LVI, št. 196, 29. ob Triglavskih jezerih. – Slovenski narod LVI, št. 160, 19. avgust 1923, 3. julij 1923, 3. ANONIMNO 1923v, Za spomenik ruskim žrtvam pod ANONIMNO 1923c, Mesto venca na krsto svojega dra- Triglavom … – Slovenski narod LVI, št. 198, 31. avgust gega prijatelja … – Slovenski narod LVI, št. 160, 19. julij 1923, 4. 1923, 3. ANONIMNO 1923w, Za spomenik ruskim žrtvam pod ANONIMNO 1923d, Za spominsko ploščo ruskim žrt- Triglavom … – Slovenski narod LVI, št. 199, 1. september vam ob Triglavskem jezeru … – Slovenski narod LVI, št. 1923, 4. 160, 19. julij 1923, 3. ANONIMNO 1923x, Za spomenik ruskim žrtvam pod ANONIMNO 1923e, Za spominsko ploščo ruskim žrt- Triglavom … – Slovenski narod LVI, št. 200, 2. september vam ob Triglavskem jezeru … – Slovenski narod LVI, št. 1923, 6. 164, 21. julij 1923, 3. ANONIMNO 1923z, Odkritje spominske plošče ob Tri- ANONIMNO 1923f, Za spomenik na grob umrlih ujetni- glavskih jezerih … Slovenski narod LVI, št. 202, 5. sep- kov – mučenikov ob triglavskih jezerih. – Slovenski narod tember 1923, 3. LVI, št. 166, 23. julij 1923, 3. ANONIMNO 1923aa, Za spomenik ruskim žrtvam pod ANONIMNO 1923g, Uprava našega lista je prejela za: – Triglavom … – Slovenski narod LVI, št. 203, 6. september Slovenski narod LVI, št. 167, 24. julij 1923, 4. 1923, 4. ANONIMNO 1923h, Spominsko ploščo ruskim žrtvam ANONIMNO 1923ab, Na triglavska jezera k odkritju ob Triglavskih jezerih: – Slovenski narod LVI, št. 167, 24. spominske plošče … – Slovenski narod LVI, št. 204, 7. julij 1923, 4. september 1923, 4. ANONIMNO 1923i, Uprava našega lista je prejela za: – ANONIMNO 1923ac, Za spomenik ruskim žrtvam pod Slovenski narod LVI, št. 171, 29. julij 1923, 5. Triglavom … – Slovenski narod LVI, št. 204, 7. september ANONIMNO 1923j, Uprava našega lista je prejela: – Slo- 1923, 4. venski narod LVI, št. 164, 2. avgust 1923, 5. ANONIMNO 1923ad, One, ki se udeleže odkritja spo- ANONIMNO 1923k, Za spominsko ploščo ruskim žrt- minske plošče ... – Jutro IV, št. 209, 7. september 1923, 2. vam ob Triglavskem jezeru … – Slovenski narod LVI, št. ANONIMNO 1923ae, Odkritje spomenika ruskim žrt- 176, 4. avgust 1923, 3. vam ob Triglavskem jezeru. – Slovenski narod LVI, št. ANONIMNO 1923l, Uprava našega lista je prejela za: – 206, 11. september 1923, 4. Slovenski narod LVI, št. 177, 5. avgust 1923, 5. ANONIMNO 1923af, Upravi našega lista so poslali. – ANONIMNO 1923m, Odkritje spominske plošče ob tri- Slovenski narod LVI, št. 206, 11. september 1923, 5. glavskem jezeru … – Slovenski narod LVI, št. 179, 8. av- ANONIMNO 1923ag, Odkritje spomenika ruskim žrt- gust 1923, 3. vam ob triglavskem jezeru. – Jutro IV, št. 212, 11. septem- ANONIMNO 1923n, Za spominsko ploščo zversko ubi- ber 1923, 7. tim ruskim vojakom na Triglavu … – Slovenski narod ANONIMNO 1923ah, Odkritje spomenika ruskim žrt- LVI, št. 180, 9. avgust 1923, 5. vam ob Triglavskem jezeru. – Slovenski narod LVI, št. ANONIMNO 1923o, Za spominsko ploščo ruskih žrtev 207, 12. september 1923, 2. pri Triglavskih jezerih … – Slovenski narod LVI, št. 180, ANONIMNO 1923ai, Spomenik ruskim žrtvam ob Tri- 9. avgust 1923, 5. glavskem jezeru. – Planinski vestnik XXIII, št. 10, 160. ANONIMNO 1923p, Upravi našega lista je poslal: – Slo- ANONIMNO 1923aj, Za spomenik ruskim žrtvam ob venski narod LVI, št. 185, 15. avgust 1923, 5. Triglavskem jezeru … – Slovenski narod LVI, št. 208, 13. ANONIMNO 1923q, Odkritje plošče ruskim žrtvam ob september 1923, 3. Triglavskem jezeru … – Slovenski narod LVI, št. 190, 22. ANONIMNO 1923ak, Za spomenik ruskim žrtvam pod avgust 1923, 4. Triglavom… – Slovenski narod LVI, št. 209, 14. septem- ANONIMNO 1923r, Upravi našega lista je poslal: – Slo- ber 1923, 4. venski narod LVI, št. 190, 22. avgust 1923, 5. ANONIMNO 1923al, Za spomenik ob Triglavskem jeze- ru. – Slovenski narod LVI, št. 210, 15. september 1923, 3. 99 Miha Mihelič ANONIMNO 1923am, Spomenik ruskim žrtvam ob Tri- LAPAJNE, F. 1921, Grob ob Triglavskem jezeru. – Pla- glavskem jezeru. – Slovenski narod LVI, št. 213, 19. sep- ninski vestnik XXI, št. 1, 24. tember 1923, 4. LAPAJNE, F. 1923, Grob ob Triglavskem jezeru. – Slo- ANONIMNO 1923an, Upravi našega lista je poslal. – Slo- venski narod LVI, št. 163, 20. julij 1923, 3. venski narod LVI, št. 213, 19. september 1923, 5. LESKOŠEK, T. 2014, Bistra in manj bistra očesa naših ANONIMNO 1923ao, Za spomenik ruskim žrtvam ob gora. – Planinski vestnik 114, št. 3, 4–13. Triglavskem jezeru. – Slovenski narod LVI, št. 214, 20. PRETNAR, J. 1940, Nj. Vel. kralj Peter II. v slovenskih september 1923, 3. planinah. – Planinski vestnik 40, št. 1, 1–6. ANONIMNO 1923ap, Spomenik ruskim žrtvam ob Tri- PUSTOSLEMŠEK, R. 1923, Prošnja! – Slovenski narod glavskem jezeru. – Slovenski narod LVI, št. 219, 26. sep- LVI, št. 160, 17. julij 1923, 4. tember 1923, 3. PUSTOSLEMŠEK, R., A. KNAFELC, A. MENCIN- ANONIMNO 1923aq, ‚‘Nostro capo squadra‘‘ – petde- GER, J. ZUPANČIČ 1923a, Vsem, ki čutijo narodno in setletnik. letnici – Slovenski narod LVIII, št. 117, 26. maj slovansko! – Slovenski narod LVI, št. 204, 7. september 1925, str. 3. 1923, 2. ANONIMNO 1923ar, Skozi Kot na naš Triglav in po do- PUSTOSLEMŠEK, R., A. KNAFELC, A. MENCIN- lini sedmerih jezer v Bohinj. – Ilustrirani Slovenec II, št. GER, J. ZUPANČIČ 1923b, Odkritje ruskega spomenika 29, 18. julij 1926, 248–249. na Triglavu. – Jutro IV, št. 209, 7. september 1923, 7. ASKOČENSKI, P. 1930, Ruski grobovi u Sloveniji. (Iz PUSTOSLEMŠEK, R., A. KNAFELC 1923, Račun do- beležaka turiste.). – Nova Evropa XXII, št. 5, 303–305. hodkov in stroškov za spomenik pod Triglavom. – Sloven- BR. H. 1923, O ruskih žrtvah na Triglavu. – Slovenski na- ski narod LVI, št. 221, 28. september 1923, 4. rod LVI, št. 205, 8. september 1923, 5. SIMIĆ, M. 1996, Po sledeh soške fronte. Ljubljana. BUDKOVIČ, T. 2012, Ruski vojni ujetniki v Bohinju - SLANOVEC, L. 1934. Ljubljanska kronika. – Kronika slo- delovna sila avstroogrske vojske v zaledju Soškega bojišča. venskih mest 1, št. 2, 142–156. –Bohinjski zbornik II, 143–147. STANONIK, S., L. BRENK (ur.) 2008, Osebnosti. Veliki DEŽMAN, J. 2014, Pokopališča in spomeniki na Gorenj- slovenski biografski leksikon. Ljubljana. skem. – V:Kalan, B. (ur.) 2014, Mirno vojaki spite večno WRABER, M. 2008, Stari dnevniški zapisi. Ljubljanski spanje. Gorenjska in Gorenci 1914–1918. Kranj, 40–61. študentje biologije pred 80 leti v Dolini Triglavskih jezer FON, B. 2015, Ruska soldata nista pozabljena. – Slovenske in na Triglavu. – Planinski vestnik 113, št. 8, 4–13. novice 25, 17. oktober 2015, 6. J. S. 1927, Koncertna turneja po Triglavskem pogorju. – Planinski vestnik XXVII, št. 12, 281–283. KIDRIČ, F., F. K. LUKMAN (ur.) 1933–1952, Slovenski Spletni viri biografski leksikon. Druga knjiga Maas – Qualle. Ljubljana. SPLET 1 – http://rkd.situla.org/ (vhod 1. 10. 2018). SPLET 2 – http://www.dlib.si/ (vhod 1. 10. 2018). Miha Mihelič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana miha.mihelic@zvkds.si 100 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Prispevek k dilemi o času gradnje Ruske kapelice pod Vršičem Janko Boštjančič Pravoslavna cerkvica sv. Vladimirja v idiličnem alp- ten in dela so stekla z vso intenzivnostjo. Na gradbišče skem okolju mogoče res ne ustreza našim kulturnim je bilo pripeljanih med 10.000 in 12.000 ruskih vojnih vzorcem, pa vendar s svojo prisrčnostjo, toplino lesa, ujetnikov. Gradnja ceste je potekala izjemno hitro, saj je predvsem pa s svojo zgodbo naredi na vsakega obisko- bila končana pred zimo. Tako je Jakob Prešeren v svoj valca tega gorskega okolja izjemen vtis. dnevnik že dne 15. oktobra 1915 zapisal: „Zapuščena O njenem nastanku niso ohranjeni nobeni dokumenti, in samotna je bila svoj čas dolina Pišence, ko sem kot ne omenja je nobeno uradno poročilo iz tistega obdob- dijak hodil tod okoli in gledal Razor in Prisojnik. Sedaj ja – šlo je za preprosto kapelo, ki se ni mogla kosati z pelje tam čez krasna, široka alpska cesta, preko mos- imenitnimi vojaškimi projekti tistega časa. Dejstvo je le, tov in serpentin, zgrajena od 3.000 ruskih ujetnikov. da so si ruski vojni ujetniki na tisoče kilometrov daleč Cele vasi barak z velikimi kuhinjami ob cesti, naselbine od doma postavili majhno svetišče, kjer so vsaj za tre- šotorov, kot bi bil padel svež sneg, zdaj na tem griču, nutek lahko pozabili na vsakdanje trpljenje, se duhovno zdaj zopet v jarku ob cesti … Po tej cesti hodim da- povezali s svojimi domačimi in molili za svoje tovariše, nes in jemljem slovo. Nikomur ne segam v roko. Pod ki so pri gradnji in vzdrževanju vršiške ceste zaradi izčr- težkim nahrbtnikom, opasan z morilnim orodjem, ni- panosti, bolezni in nesreč izgubili svoje življenje. Ruski mam smisla za krasoto jesenskega dne in veličastnost vojni ujetniki so bili različnih veroizpovedi, v največji narave. Delam obračun s preteklostjo. Srečujoč kolone meri (70 %) pravoslavni kristjani. Avstro-ogrske oblas- trena in sanitetnih transportov, je moja edina želja, da ti, vajene upravljanja večnacionalne in večverske druž- bi se kmalu povrnil, četudi mi manjka polovica tega ali be, jih pri izvajanju verskih praks niso ovirale, čeprav onega uda, samo da še živ. Na vrhu sedla je sanitetna so bili pogoji za to večkrat zelo omejeni. Navodilo za postaja. Pred njo nešteto vozov, Rusov in ranjencev.”2 uporabo vojnih ujetnikov za kmetijska dela tako veleva: Kdaj je bila kapelica postavljena, ne vemo. Dejstvo pa „Ako žele vojni ujetniki prisostvovati službi božji svo- je, da v nasprotju z danes prevladujočim prepričanjem, jega verstva, se mora njihovi želji po možnosti ugoditi. kapelica ni bila postavljena po marčevskih plazovih leta Vojnim ujetnikom mohamedanske vere se mora daja- 1916 v spomin na žrtve plazov. Edina poznana foto- ti počitek v petkih tako kakor kristjanom ob nedeljah. grafija Ruske kapelice pod Vršičem iz vojnega obdobja Zato pa morajo tisti ob nedeljah delati.”1 je nastala namreč več kot mesec dni pred plazovi, kar Prvi ruski ujetniki so prišli v Kranjsko Goro že septem- dokazuje poštni žig, saj je bila kot razglednica, ki jo hra- bra 1914, ko so se tudi začele priprave na gradnjo ceste, ni g. Maksimiljan Košir, odposlana že 4. februarja 1916, ki naj bi čez prelaz Vršič povezala Zgornje Posočje z torej več kot mesec dni pred plazovi. Na fotografiji po- Zgornjesavsko dolino. Z začetkom vojne z Italijo maja zirajo ruski vojni ujetniki, pomešani s svojimi stražar- 1915 je projekt izgradnje ceste čez Vršič postal priorite- ji in avstrijskimi častniki. Žal fotografija zajame le del množice, ki je bila na dan fotografiranja iz neznanega razloga zbrana ob kapelici. 1 Poraba vojnih ujetnikov za kmetijska dela. Občinska uprava, 15. februar 1917. Pridobljeno s http://www.dlib. si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YHZXZOCF/62875d- 91-951c-4ce2-98ef-589754f6df00/PDF. Dostop 12. 11. 2 Prešeren, J. (1922). Dnevnik 1915–1918. Tipkopis 2018. (original hrani Pavel Car). 101 Janko Boštjančič Slika 1 Zadnja stran razglednice z motivom Ruske kapelice, ki je bila odposlana že 4. februarja 1916, več kot mesec dni pred usodnim plazom. Lastnik razglednice je g. Maksimiljan Košir. Ruska kapelica tako v osnovi ni bila nekakšna poko- kega Rdečega križa. Sodelavka ruskega Rdečega križa pališka kapela ali pa spominska cerkev za žrtve plazu, A. V. Tarasevič tako o pogrebih ujetnikov pričuje ta- kot se večkrat predstavlja, ampak versko središče za kole: „Nenavaden kontrast z vsem, kar se je videlo tisoče vojnih ujetnikov carske Rusije, ki so bili prisil- in izvedelo o življenju ujetnikov, predstavljajo njihovi jeni v delo na trasi nove vršiške ceste. Ujetnike, ki so pogrebi in pokopališča. Izmučenega, v življenju trpe- umrli ob gradnji ceste, so pokopavali na različnih lo- čega ujetnika pokopljejo s častmi (v katerih sodelujejo kacijah. Omeniti velja veliko vojaško pokopališče ob tudi avstrijski stražarji), z glasbo in petjem. Pogrebi, vznožju Vitranca, od koder so posmrtne ostanke ujet- katerim sem prisostvovala pri prvem obisku taboriš- nikov leta 1937 prenesli h kapelici. Ob rekonstrukciji ča, so naredili name najgloblji in ganljiv vtis. Nikjer ceste na Vršič so sem pokopali tudi okostja, na katera nisem slišala, da bi tako peli molitve, kot jih pojejo so naleteli pri gradnji. Stavbenik Josip Slavec je takrat naši ujetniki. Odnos do pokojnika in njegovega groba ob kapelici postavil kamnito piramido z napisom v izkazuje spoštovanje človeške nesmrtnosti in služi kot ruskem jeziku Sinovom Rusije. nekakšna uteha za naše (vojne) ujetnike.”3 Kako so pokopavali ruske vojne ujetnike, ne vemo, Pri preučevanju Ruske kapelice pod Vršičem se po- saj pričevanj ali zapisanih spominov preživelih ujet- stavlja še eno vprašanje – ali je še kje na Slovenskem nikov raziskovalcem še ni uspelo najti. Zato so še stala kakšna ruska pravoslavna kapela, kjer bi lahko toliko bolj dragocen zgodovinski vir pričevanja ruski ujetniki opravljali bogoslužje? Tisoči ujetnikov sodelavk ruskega Rdečega križa, ki so kot neodvisne se niso pojavljali samo nad Kranjsko Goro, ampak opazovalke preverjale razmere v ujetniških taboriščih in deloviščih ruskih vojnih ujetnikov. Njihova poroči- 3 Ždanov, N. M. (1921). Ruski vojni ujetniki v sve- la je že leta 1921 v knjigi Ruski vojni ujetniki v svetovni tovni vojni 1914–1918. Жданов, Н. M. (1921). Русские vojni 1914–1918 zajel Nikolaj M. Ždanov, direktor rus- военнопленные в мировой войне 1914-1918 гг. Москва: Военная типография Всероглавштаба. 102 Prispevek k dilemi o času gradnje Ruske kapelice pod Vršičem Slika 2 Razglednica, na kateri so pred Rusko kapelico fotografirani ruski vojni ujetniki, njihovi stražniki in častniki. Razglednica je bila odposlana 4. februarja 1916. Lastnik razglednice je g .Maksimiljan Košir. 103 Janko Boštjančič Slika 3 Lesen oltarni nastavek je delo ruskih vojnih ujetnikov. Po izročilu izvira iz ruske kapelice, ki naj bi nekoč stala v Trenti. Predmet hrani Tolminski muzej, Tolmin (foto Arhiv Parka vojaške zgodovine). tudi na nekaterih drugih lokacijah. Domišljijo nam zdi to čisto nemogoče, saj nista o tem ohranjena buri zlasti oltarni nastavek, ki ga hrani Tolminski noben dokument in nobena fotografija. A po drugi muzej ( sl. 3) in je delo ruskih vojnih ujetnikov. Po strani, tudi o svetovno znani vršiški kapeli iz časa voj- pričevanju naj bi namreč izviral iz ruske kapele ne nimamo nobenega dokumenta in samo eno foto- narodnega Parka Dom Trenta. Na prvi pogled se grafijo. Literatura in viri военнопленные в мировой войне 1914-1918 гг. Москва: Военная типография Всероглавштаба. PREŠEREN, J. 1922, Dnevnik 1915–1918. Tipkopis (ori- Poraba vojnih ujetnikov za kmetijska dela. Občinska upra- ginal hrani Pavel Car). va, 15. februar 1917. Pridobljeno s http://www.dlib.si/ ŽDANOV, N. M. 1921, Ruski vojni ujetniki v svetovni stream/URN:NBN:SI:DOC-YHZXZOCF/62875d91- vojni 1914–1918. Жданов, Н. M. (1921). Русские 951c-4ce2-98ef-589754f6df00/PDF. Dostop 12. 11. 2018. mag. Janko Boštjančič Park vojaške zgodovine Pivka Kolodvorska cesta 51 SI–6257 Pivka janko.bostjancic@turizem-pivka.si 104 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Ruska kapelica pod Vršičem Renata Pamić Uvod pravoslavnem slogu. Stolpiča kvadratnega prereza z okni na čelni strani in ob straneh zaključujeta podvo- Med prvo svetovno vojno 1914–1918 je bila Kranjska jeni čebulasti kupoli. Na konicah čebul sta pravoslavna Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Zaradi križa. Stavbno lupino so ruski ujetniki ob postavitvi italijanske vojne napovedi Avstriji maja leta 1915 je bila najprej obložili z lubjem, ki pa se ni dolgo obdržalo in povezava s fronto ob reki Soči izjemnega strateškega je bilo že med obema vojnama zamenjano z deščicami. pomena. Bojišča na soški fronti je bilo treba čim prej Streha je bila prekrita s skodlami in deščicami. Oltar oskrbeti z vojaštvom in vojnim materialom. Za vsako so izdelali iz smrekovih sušic. V kapelici je bila poleg ceno je Vršič moral biti prevozen tudi v zimskem času. ikone Kristusa še ikona Čestohovske Matere Božje. Iz V ta namen je avstrijska vojaška komanda v Beljaku an- zapisov dr. Franceta Steleta iz leta 1921 izvemo, da je gažirala več kot deset tisoč ruskih vojnih ujetnikov, ki kapelica doživela prevrat in je bila ikona ukradena. Ol- so morali graditi cesto po določenih odsekih od Kranj- tarni ikonostas je leta 1956 za Rusko kapelico izdelal ske Gore do Trente. Gradnja ceste z vzdrževanjem Veljko Roder iz Beograda. Na akrilno sliko na platnu je je trajala okoli dve leti in pol. Cesta je deloma sledila naslikal nadangela Mihaela, sv. Savo, sv. Štefana, sv. Di- obstoječi gozdni poti, ki je bila strma, neprimerna za mitrija, sv. Jurija ter sv. Petra in sv. Pavla. Od leta 1937 vozila in je večinoma služila za spravilo lesa. Vojne raz- se ob kapelici nahaja še grobnica s kamnito piramido z mere so terjale intenzivnejši posek vršiških gozdov in vklesanim napisom Ruskim sinovom. Grobnico je ob ši- širitev ceste za vojaški transport. Les so potrebovali za ritvi ceste na Vršič zgradil kranjski stavbenik Josip Sla- gradnjo ceste, taboriščnih barak in skladišč, zaščitnih vec. V grobnico so pokopali posmrtne ostanke ruskih konstrukcij proti snežnim plazovom in tudi za gretje. vojakov s kranjskogorskega vojaškega pokopališča in Opozoril domačinov in poznavalcev vršiških zimskih tudi posmrtne ostanke, ki so jih našli ob širitvi ceste. razmer, da utegne priti do plazov, Avstrijci niso jemali V svoji stoletni zgodovini je kapelica, zahvaljujoč skrbi resno. Delo se je moralo tudi za ceno človeških življenj domačinov in lokalnih skupnosti, uspešno kljubovala nadaljevati. Ko sta 8. in 12. marca 1916 snežna plazo- visokogorski klimi, vojnam, političnim razmeram in va pri severnem taborišču pokopala pod sabo ruske vandalom. Potres leta 1998 pa je povzročil večje po- ujetnike in avstrijske stražarje, so v Kranjski Gori za- sedanje in pokazal na razkrojenost nosilne konstruk- zvonili zvonovi. Maja 2017 se je sprožil snežni plaz še cije. S politično in finančno državno podporo ter pod v bližini južnega taborišča. Avstrijska vojaška komada strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne de- ni nikoli razkrila natančnega števila umrlih. Prežive- diščine Slovenije je bila v letih 2005/2006 kapelica z li ruski vojni ujetniki so že med vojno 1916/1917 v okolico temeljito obnovljena. Kapelica je od leta 2015 spomin svojim preminulim tovarišem postavili leseno kulturni spomenik državnega pomena in predstavlja cerkvico, posvečeno sv. Vladimirju, danes znano kot mednarodno pomemben simbol prijateljstva med Ru- Ruska kapelica pod Vršičem. Skromen hram so zgra- sijo in Slovenijo. Vsako leto so ob njej spominska sre- dili na avtentični lokaciji taborišča, z materialom, ki so čanja visokih državnih in cerkvenih dostojanstvenikov ga imeli pri rokah. V alpski prostor so postavili edin- obeh držav in dveh Cerkva: rimskokatoliške in ruske stven spomenik, majhno leseno cerkvico v značilnem pravoslavne. 105 Renata Pamić Slika 1 Ruska kapelica s kostnico ruskih vojnih ujetnikov. Ruska kapelica na Vršiču, EŠD 855 pol. Kasneje, pred drugo svetovno vojno, je bila cesta na posameznih odsekih razširjena. Še danes občudu- Prva svetovna vojna in boji med italijanskimi in av- jemo in ohranjamo klesane kamnite podporne zidove, stro-ogrskimi armadnimi silami na soški fronti v letih mostove, ograje, vodna korita z izpusti ter tlakovane 1915–1917 so zahtevali hiter vojaški manever in po- dele ceste. Za takšno podobo ceste je zaslužen znan vezavo fronte z zaledjem. Zato je bila v strateškem in kranjski stavbenik Josip Slavec.1 logističnem pomenu gradnja vojaške ceste od Kranj- V Planinskem vestniku iz leta 1957 je Franc Uran, oči- ske Gore do Trente zelo pomembna. V ta namen je videc vršiških dogodkov med prvo svetovno vojno, v letih 1915–1916 avstro-ogrska vojaška komanda od opisal, kako se je gradila cesta na Vršič. Od leta 1909 Kranjske Gore do Vršiča in vse do Trente postavila je bil zaposlen pri tesarskem mojstru in županu v Gor- več vmesnih komand in taborišč ruskih vojnih ujetni- nji Šiški Ivanu Zakotniku, ki pa je imel v lasti gozd v kov, ki so za oskrbo soške fronte v zelo težkih zimskih Trenti. Za sečnjo in spravilo lesa je bilo treba popraviti razmerah gradili cesto, postavljali skladišča, taboriščne in širiti gozdne poti na Vršič, Uran pa je tudi nadziral barake in tovorne žičnice. Leta 1915 je avstrijska voja- dela v gozdu. Tesarski mojster Zakotnik je v gradnji ška komanda v Beljaku za gradnjo ceste angažirala več vojaške ceste zasledoval svoje koristi in je zato predla- kot deset tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Od Kranjske gal avstrijski vojaški komandi 6. kora v Beljaku, ki jo je Gore do Trente je bilo eno samo gradbišče z barakami vodil general Rohr, da bi za zaščitne strehe proti plazo- za ujetnike. Tehnično je bila gradnja ceste zelo zah- vom posekal les iz svojih gozdov in tako tudi v snežnih tevna; kljub vojni in težkim pogojem dela pa je bila gradnja strokovno vodena in zgrajena v dveh letih in 1 Zupanič, 2011. 106 Ruska kapelica pod Vršičem Slika 2 Odprt koridor v smeri vzhod-zahod in posek drevja sta omogočila boljšo osončenost in prevetritev območja kapelice. razmerah vojski zagotovil varen prehod čez Vršič. Voj- vsi razcapane uniforme. Drugih oblek jim pa avstrijska na uprava je Zakotnikov predlog odobrila in pričela se vojna uprava ni dala. Zato so razsajale med njimi razne je gradnja teh streh čez Vršič. Kljub temu, da so bile bolezni kot navadna in krvava griža, celo kolera in črne zaščitne strehe proti plazovom čvrsto zgrajene, se je koze in jih je dosti pomrlo.”2 kmalu izkazalo, da niso bile kos snežnim plazovom. Načrtovano je bilo, da bo cesto vrh prelaza slavnostno Celotna trasa ceste od Kranjske Gore do Trente je bila odprl avstrijski nadvojvoda Evgen. Na vršiškem pre- razdeljena na 12–13 odsekov; vsak odsek je imel svoje lazu je še danes ohranjen betonski plato, kjer naj bi tehnično vodstvo in delovno silo. Franc Uran je v Pla- stal njegov spomenik. Snežni plazovi z Mojstrovke so ninskem vestniku leta 1957 opisal izredno težke raz- gradnjo spomenika ustavili in ta ni bil nikoli dokončan. mere in trpljenje ruskih ujetnikov v času gradnje ces- Franc Uran o spomeniku piše: „Medtem pa so pričeli te: „Novo cesto so gradili izključno samo ruski vojni graditi na vrhu prelaza, kjer je danes italijanska karaula, ujetniki, ki jih je bilo okrog 12.000. Nastanjeni so bili v spomenik nadvojvodi Eugenu, ki je bil glavni koman- raznih barakah od Kranjske gore do Trente. Te bara- dant fronte proti Italiji. Po njem naj bi se imenovala ke so bile zelo primitivne in pozimi zelo mrzle. Hrana tudi cesta čez Vršič ‚Erzherzog Eugen-Strasse‘. Spo- ujetnikov je bila zelo slaba in nezadostna. Pri delu so menik naj bi predstavljal nekaj ogromnega, kot večen bili razdeljeni v oddelke po 25 mož, ki jih je stražil en simbol veličine Avstrije. Samo pri izdelavi ogrodja za avstrijski vojak in en Rus-tolmač, navadno Jud, ki pa spomenik je bilo zaposlenih čez 200 ruskih ujetnikov.”3 ni nič delal. Med ujetniki je bilo tudi dosti Nemcev od Volge. Ujetniki so bili slabo oblečeni. Ker so morali delati ob lepem in slabem vremenu, so imeli po večini 2 Uran, 1957. 3 Uran, 1957. 107 Renata Pamić Slika 1 Ruski vojni ujetniki iz taborišča Sternthal (zbirka Vladimirja Forbicija). Slika 3 Ruska kapelica s kostnico in ograjo je bila temeljito obnovljena v letih 2005 in 2006. Kljub opozorilom domačinov, da utegne priti do ne- pavanje preminulih iskati drugje. Zemljišče velikos- varnih snežnih plazov, so se gradbena dela nadaljevala. ti 300 m2 za novo vojaško pokopališče je vojaštvo Z Mojstrovke so se 8. in 12. marca 1916 ter 12. maja pridobilo z razlastninjenjem domačina Jurija Jeklja 1917 odtrgali snežni plazovi, podrli zaščitno leseno – Špana. Tako so od februarja 2016 umrle vojake protilavinsko ogrodje in pod sabo pokopali številne pokopavali na Podlesu ob vznožju Vitranca v Kranj- ruske vojne ujetnike in avstrijske stražarje. Natančno ski Gori. Vojaško pokopališče se je tam ohranilo do število žrtev ni znano; podatki v literaturi so zelo raz- leta 1937, ko so posmrtne ostanke ruskih vojnih lični, avstrijsko vojaško poveljstvo pa je hotelo podatke ujetnikov prenesli v grobnico ob Ruski kapelici.5 Na čim bolj prikriti. V župnijski kroniki v Kranjski Gori pokopališču je bilo pokopanih 68 Rusov. Prvi poko- je zapisano število mrtvih: 176 ruskih ujetnikov in 40 pani Rus je bil Ivan Primanov, umrl je dne 9. 2. 1916. avstrijskih stražarjev.4 Po drugih podatkih pa naj bi bilo Na pokopališču je bilo še 41 Italijanov, 39 Avstrijcev, najbolj verodostojno število vseh mrtvih 272. Ta po- 12 Srbov, 1 Črnogorec in trije pokojniki neznane na- datek naj bi svojemu cerkvenemu ključarju zaupal sam rodnosti. Pri sedmih Avstrijcih, pokopanih dne 16. župnik Andrej Krajec, ki je v Kranjski Gori služboval 1. 1917, je bilo na križu zapisano Lawine.6 Na podlagi od leta 1911 do 1920 in je pokopaval preminule ter odločbe Ministrstva pravde, Beograd, št. 49223/XII, z imel dostop do podatkov. dne 3. 7. 1937, so dne 16. 9. 1937 posmrtne ostanke Župnijsko pokopališče v Kranjski Gori je bilo polno petdesetih pripadnikov avstro-ogrske armade z voja- vojaških grobov in je bilo treba prostor za poko- 5 Zupanič, 2007. 4 Zupanič, 2007. 6 Černe, 2006. 108 Ruska kapelica pod Vršičem Slika 4 Grobnica (kostnica) ruskih vojnih ujetnikov ob kapelici je delo kranjskega stavbenika Josipa Slavca , postavljena med letoma 1937 in 1938. škega pokopališča v Kranjski Gori prenesli na jeseni- Vršiška tragedija je močno pretresla vojaštvo in do- ško pokopališče, kjer so jih položili v skupno grobnico. mačine, najbolj pa preživele ujetnike, ki so ostali brez 109 Renata Pamić Slika 5 Grob ruskega vojnega ujetnika je obeležen s križem in leseno napisno ploščico, krasi ga rododendron. svojih tovarišev. Njim v spomin so preživeli ruski vojni že med prvo svetovno vojno zasajeni macesni, smreke ujetniki leta 1917 zgradili preprosto leseno pravoslav- in duglazije, pozneje v petdesetih letih pa je prišlo do no kapelico z dvema stolpičema v ruskem slogu in jo načrtnega pogozdovanja tudi širšega območja. posvetili sv. Vladimirju. V kapelici na Vršiču je ohra- Ruska kapelica je edinstven zgodovinski spomenik na njena fotografija ruskih vojnih ujetnikov in avstrijskih območju Slovenije. Za gradnjo kapele so ruski vojni stražarjev pred kapelo po končani gradnji. Na njej ujetniki vzeli gradivo (les, lubje, storže, kamen) iz oko- vidimo prvotno podobo kapelice. Takrat je bil oko- lja ob trasi ceste in z lastnimi rokami postavili edinstve- li kapele pašnik, bližnji gozdovi pa so bili za potrebe no cerkvico. Prav zaradi avtentičnosti in pristne ruske gradnje ceste posekani. Za rusko cerkvico je po prvi arhitekture izraža močno duhovno sporočilo verne svetovni vojni z naklonjenostjo skrbela Karađorđe- ruske duše, duše trpečega ujetnika, daleč od svoje do- vićeva dinastija takratne Kraljevine Jugoslavije. Med movine. Pri gradnji ceste na Vršič so bili angažirani leti 1924–1941 je v Ljubljani delovala še kulturna usta- tudi civilisti, med katerimi so bili inženirji in drugo teh- nova Ruska matica, ki se je ukvarjala z obeleževanjem nično usposobljeno osebje, ki je s strokovnim znanjem pomembnih dogodkov iz zgodovine carske imperial- sodelovalo pri trasiranju, pripravi materiala in gradnji ne Rusije ter s poučevanjem in ohranjevanjem ruskega protilavinskih konstrukcij, gradnji taboriščnih objek- jezika. Ruska matica si je prizadevala, da bi s progra- tov in verjetno tudi kapelice. mom ureditve nasadov, s prepovedjo paše v gozdo- Kapelica je tlorisno zasnovana kot enoladijski pros- vih in z ustrezno ograditvijo območja kapelice tukaj tor s centralnim vhodom in dvema stolpičema z več postopoma nastal alpski park. V okolici kapele so bili čebulastima zvonikoma. Na vrhu vsakega zvonika je 110 Ruska kapelica pod Vršičem pravoslavni križ. Tla v kapelici so betonska. Na 90 cm Ob kapelici se nahaja grobnica s kamnito piramido, visoko podnožje iz kamna in cementa so graditelji pos- ki jo je zgradil znan kranjski stavbenik Josip Slavec v tavili nosilno konstrukcijo iz smrekovega lesa in nanjo letih 1937/1938, ko je ob širitvi vršiške ceste na 2,5 km pritrdili opaž iz kosmatih smrekovih desk. Streho ladje dolgem odseku med Rusko kapelico in Kočo na Goz- so pokrili z deskami, zvonika pa s klanimi macesno- du njegovo podjetje naletelo na posamične grobove s vimi deščicami. Fasado kapelice so prvotno obložili z posmrtnimi ostanki graditeljev ceste. Posmrtne ostan- lubjem, ki pa se ni dolgo ohranilo. Na kapelici se danes ke so pokopali v grobnico. Takrat je bilo, po vzorcu lubje načrtno ohranja le še pod napuščem in nad vrati kamnoseško klesanih podpornih zidov zgrajeno tudi vhoda. Arhitekturo notranjosti kapelice in zvonikov so stopnišče do kapelice. Poudariti je treba, da je kapelica graditelji dosegli s preprostim rastrom lesenih oblog z postavljena na avtentična lokaciji vojaškega taborišča. vertikalno orientacijo desk in prekrivanjem stikov med V neposredni bližini kapelice so ohranjene tudi terase z deskami z letvicami. Potrebno osvetlitev so dosegli z ostanki betonskih temeljev in tal nekdanjih taboriščnih umestitvijo pravokotnih fiksnih okvirjev z barvnimi objektov. Ob dostopni poti in v neposredni bližini ka- šipami, ki prepuščajo le toliko sončnih žarkov, da dis- pelice je ohranjen grob ruskega vojnega ujetnika. Dve kretno osvetljujejo tako osrednji sakralni prostor kot večji grobišči ruskih vojnih ujetnikov pa se nahajata v oba stolpiča. Modra barva polkrožnega stropa pona- neposredni bližini Erjavčeve koče. Med prvo svetovno zarja nebo, svetel apnen belež notranjih opažnih sten vojno je to bila Vossova koča, v njej pa je bila vojaška pa poudarja volumen osrednjega sakralnega prostora. komanda, zadolžena za odsek ceste do vrha prelaza. Apnen belež je obenem služil tudi kot razkužilo in Kot edinstven zgodovinski spomenik je bila Ruska zaščita lesa. Strop cerkvice krasi več lesenih lestencev kapelica na Vršiču vpisana v register kulturne dediš- s pozlačenimi lesenimi okraski in steklenimi barvni- čine pod evidenčno številko 855. Občina Jesenice jo mi čašicami za svečke. Oprema kapelice je skromna. je leta 1985 razglasila za kulturni spomenik lokalnega Glavni oltar so ruski vojni ujetniki domiselno izdelali pomena.8 Cesta, ki je leta 2006 dobila uradno ime Ru- iz nabranih posušenih smrekovih okroglic, na vertikal- ska cesta, kapelica z grobnico, grobišči ruskih vojnih no pritrjene okroglice pa so postavili še suhe storže. V ujetnikov pod Erjavčevo kočo, Ruski križ, ostanki te- vogala levo in desno od oltarne menze so postavili po ras delovnih taborišč in žičnic predstavljajo edinstven eno manjšo mizico iz vertikalno pritrjenih okroglic. Na zgodovinski in tehnični spomenik. Leta 2015 je Vlada steni v vogalu nad mizico so pritrdili ikono Kristusa. Republike Slovenije kapelico razglasila za kulturni spo- Celotna oltarna kompozicija pa je nekoliko dvignjena menik državnega pomena.9 od tal in stoji na betonskem podestu. Znani konserva- Stoletna cerkvica ni le obstala, temveč je postala med- tor dr. France Stele v svojem terenskem zapisu iz leta narodno pomemben kulturno-zgodovinski spome- 1921 navaja izjavo kranjskogorskega župana, da je bila nik ter kraj spomina in utrjevanja slovensko-ruskega v kapelici ikona Čestohovske Matere Božje in da je bila prijateljstva in sodelovanja. Ruski vojni ujetniki so pri ta ob prevratu ukradena, v kapelico pa je zahajala živi- nas pustili nepozabne sledi. Ko še po stotih letih ob- na.7 Zgodovina se ponavlja – tudi v novejšem času so čudujemo njihovo delo, obiskujemo njihove grobove neznanci večkrat nasilno vdrli, ukraden je bil lestenec, in prižigamo sveče, dojemamo njihov duh in veličino poškodovan je bil sistem za zvonjenje, razbite so bile njihove žrtve. šipe in deformirana kovinska vratna križa, odtujeni so bili bakreni žlebovi. 8 Uradni vestnik Gorenjske št. 1/85-2. 7 Stele, 1921; Zap, III, 1921, 43. 9 Uradni list RS št. 35/2015. 111 Renata Pamić Viri in literatura STELE, F. 1921, Zapiski, III, str. 43. URAN, F. 1957, Kako se je delala cesta na Vršič. – Planin- ČERNE, V. 1992, Borovška vas: Monografija o Kranjski ski vestnik, leto 13, št.3, marec, str. 151–163. Gori, 54–57. ZUPANIČ SLAVEC, Z. 2007, Ruska kapelica pod Vrši- ČERNE, V. 2006, Naš sosed Vitranc, Kranjska gora, str. čem: ob 15-letnici slovensko-ruskih srečanj (1992–2006), 33–34. Ljubljana. PAMIĆ, R. 1999, Vršič: Ruska kapelica, Dnevi evropske ZUPANIČ SLAVEC, Z. 2011, Dosežki slovenskega grad- kulturne dediščine, Kulturne poti 1999, Vodnik po spo- beništva (1918–1941), Opus stavbenika Josipa Slavca menikih, str. 146–151. (1901–1978), Ljubljana, str. 47. SIMIČ, M. 1996, Po sledeh soške fronte. Založba Mladin- Interno gradivo ZVKDS OE Kranj ska knjiga, Ljubljana, str. 107–108. dr. Renata Pamić Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Kranj Tomšičeva ulica 7 SI-4000 Kranj renata.pamic@zvkds.si 112 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Konservatorsko-restavratorska obnova ruske kapelice pod Vršičem v letih 2005 in 2006 Igor Peršolja Uvod V skoraj devetih desetletjih obstoja je bila kapelica deležna številnih popravil in zamenjav posameznih Ruska kapelica pod Vršičem je bila na preprost način elementov, nikoli pa ni bilo na voljo dovolj finančnih izdelana iz lesenih elementov v času I. svetovna voj- sredstev za celovito konservatorsko-restavratorsko ob- ne. Ostri klimatski pogoji v okolju, kjer kapelica stoji, novo notranjosti in zunanjosti kapelice ter njene bližnje visoka vlažnost ter lokalna slaba prevetrenost visoko- okolice. gorskega gozda so povzročali in povzročajo pojav de- V letih 2005 in 2006 sta bila s pomočjo financiranja struktivnih procesov v lesu. Trohnenje, lesne gobe ter Ministrstva za kulturo RS izvedena konservatorsko-re- lesni insekti povzročajo propadanje lesenih elementov stavratorska obnova zunanjosti in notranjosti kapelice kapelice. ter urejena bližnja okolica z novo parkovno ureditvijo. Slika 1 Ruska kapelica pod Vršičem pred obnovo leta 2004 (foto arhiv ZVKDS). 113 Igor Peršolja Slika 3 Poškodbe enostavnih lesenih gradnikov oltarja in dveh malih oltarnih miz (foto arhiv ZVKDS). Slika 2 Propadanje lesnih oblog v notranjost zaradi stalnega zamakanja na obeh zvonikih (foto arhiv ZVKDS). 114 Konservatorsko-restavratorska obnova ruske kapelice pod Vršičem v letih 2005 in 2006 Predhodni postopki in analize Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je s svo- jim konservatorskim in restavratorskim strokovnim osebjem v zadnjih desetletjih stalno opazoval in anali- ziral materialno stanje kapelice ter predpisoval zaščitne vzdrževalne ukrepe na kapelici. Lokalna skupnost, pre- bivalci Kranjske Gore, so ves čas obstoja Ruske kape- lice pod Vršičem v veliki meri skrbeli za redno vzdrže- vanje kapelice, njene okolice in dostopne poti ter s tem tudi izdatno prispevali k njeni ohranitvi. Natančne analize stanja posameznih lesenih elementov kapelice v njeni notranjosti in nosilni konstrukciji ter pregledi zunanjih lesenih oblog pa so pokazali resna in obsežna stanja poškodovanosti, strohnelosti ter propa- danja lesenih gradiv in opreme kapelice. Sprejeta je bila odločitev, da se izdela konservatorsko -restavratorske elaborate obnove notranjosti in zunan- josti kapelice ter tudi arhitekturni izvedbeni načrt pre- nove kapelice. Konservatorsko-restavratorski elaborati ter obnova so bili izvedeni s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Arhitekturni načrt je iz- delalo projektivno podjetje Geaconsult iz Škofje Loke, odgovorni vodja projekta in projektant pa je bil Aleš Hafner, univ. dipl. inž. arh. Obnova V letu 2005 so bili najprej izvedeni vsi postopki za izbiro izvajalca gradbeno-arhitekturne prenove kapelice. Izbra- no je bilo podjetje GP Bohinj iz Bohinjske Bistrice, kate- rega odgovorni vodja je bil Janko Cvetek, univ. dipl. inž. grad., avgusta 2005 pa so se pričela obnovitvena dela. Obnova v skladu z elaborati in arhitekturnim načrtom je obsegala: - Odstranitev vseh desk na strehi ladje, od- stranitev vseh zunanjih fasadnih oblog in odstranitev vseh desk na strehah zvonikov ter odvoz odstranjene- ga materiala na trajno deponijo. - Odstranitev vseh obstoječih oken in vrat ter Slika 4 Poškodbe in premiki zaradi zamakanja in odvoz v delavnico v nadaljnjo obdelavo. Obstoječa trohnenja nosilnih konstrukcij zvonikov (foto arhiv ZVKDS). okna ter vhodna vrata so bila popravljena, obrušena, naoljena in ponovno vgrajena. 115 Igor Peršolja Slika 5 Delovni odri in začasna nadstrešnica med prenovo kapelice (foto arhiv ZVKDS). 116 Konservatorsko-restavratorska obnova ruske kapelice pod Vršičem v letih 2005 in 2006 Slika 6 Kapelica v fazi demontaže elementov z ohranitvijo Slika 7 Obnovljeno podnožje zvonika in nova nosilna stropa nad ladjo kapelice (foto arhiv ZVKDS). konstrukcija zvonika (foto arhiv ZVKDS). - Odstranitev vseh notranjih oblog sten, ra- - Sanacijo cementnega estriha s krpanjem tal zen stropa nad ladjo kapelice, na katerem je bil odkrit in zalivanjem razpok s fino cementno malto z dodatki prvotni sinje modri belež ter je bil tak tudi rekonstrui- za sprijemnost in elastičnost. ran v sklopu restavratorskih del v notranjosti kapelice. - Popravilo podnožja nosilnih lesenih stebrov - Demontažo konstrukcij obeh zvonikov ter po projektnem detajlu; leseni stebri so bili položeni na njuna zamenjava z zdravim materialom, z dodanim hidroizolacijsko folijo. zavetrovanjem. Zvonika sta bila zamenjana v celoti. - Odstranitev vseh pločevinastih obrob na ka- - Izravnavo podnožja kamnitega zidu s cemen- pelici ter izdelava in montaža novih bakrenih obrob. tno malto in fino zagladitev vseh površin z zidarsko - Izdelavo in montažo novih lesenih macesno- žlico. vih vrat v zvonik, skupaj z okovjem, dim. 70/190 cm in površinsko zaščito z oljenjem. 117 Igor Peršolja - Dobavo novih in obdelavo starih še dobrih macesnovih desk (površinsko skoblane, krtačene in dvakrat oljene) ter prekrivanje strehe kapelice. - Odstranitev obstoječe zasteklitve okroglih lin zvonika in nadomestitev s križnimi letvami, kot je bilo to izvedeno prvotno in je ter ponovno bo omo- gočalo zračenje samih zvonikov in celotne kapelice. - Zamenjavo obeh križev na zvonikih z manj- šima in ponovno izvedbo vseh detajlov na čelni fasadi s smrekovim lubjem in montažo simbola sončevega sija. Konec septembra 2005 je bila arhitekturna obnova kapelice zaključena. Spomladi 2006 so bila izvedena še vsa konservator- sko-restavratorska dela v notranjosti kapelice in izvr- šena je bila parkovna ureditev okolice kapelice. Slika 8 Nove bakrene pločevinaste obrobe na kapelici (foto arhiv ZVKDS). - Dobavo in vgradnjo vseh novih notranjih lesenih oblog iz macesnovih desk, ki so površinsko zaščitene z oljenjem. - Dobavo in montažo novih macesnovih fasa- dnih oblog na ladji in zvonikih kapelice; vse obloge so površinsko skoblane, krtačene, polkrožno zaklju- čene ter površinsko zaščitene z oljnimi premazi. - Dobavo in montažo novih macesnovih oblog na strehah ter „čebulah” obeh zvonikov; vse obloge so površinsko krtačene, polkrožno zaključene ter površinsko zaščitene z oljnimi premazi. 118 Konservatorsko-restavratorska obnova ruske kapelice pod Vršičem v letih 2005 in 2006 Slika 10 Notranjost zvonika kapelice, nosilna konstrukcija in končni videz (foto arhiv ZVKDS). Slika 9 Montaža novih notranjih oblog v ladji kapelice (foto arhiv ZVKDS). 119 Igor Peršolja Slika 11 Nove fasadne obloge na zvonikih in ladji kapelice (foto arhiv ZVKDS). Slika 12 Nove macesnove obloge na veliki in mali „čebuli” zvonika (foto arhiv ZVKDS). 120 Konservatorsko-restavratorska obnova ruske kapelice pod Vršičem v letih 2005 in 2006 Slika 14 Detajli izvedbe zvonika z novima okroglinama (foto arhiv ZVKDS). Slika 13 Prekrivanje strehe kapelice z macesnovimi deskami (foto arhiv ZVKDS). Slika 15 Ponovna izvedba vseh detajlov nad vhodom v kapelico (foto arhiv ZVKDS). 121 Igor Peršolja Slika 16 Ruska kapelica pod Vršičem po končani arhitekturni obnovi septembra 2005 (foto arhiv ZVKDS). Igor Peršolja odgovorni vodja prenove Ruske kapelice 2005−06 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Restavratorski center Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana igor.persolja@zvkds.si 122 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Zračno lasersko skeniranje Dimitrij Mlekuž Daljinsko zaznavanje je nabor metod, s katerimi lahko cilja s pomočjo laserja. Te meritve zbere kot množico od daleč – običajno iz zraka – opazujemo površje Zeml- koordinat ali oblak točk, iz katerega je mogoče pridobi- je. Sem uvrščamo aerofotografijo, satelitske posnetke, ti podatke o obliki predmeta, ki ga skeniramo. Lasersko lasersko snemanje, termično snemanje … Daljinsko skeniranje površja, pogosto se uporablja izraz lidar (Li- zaznavanje se je rodilo v kaosu prve svetovne vojne, ko DAR, Light Detection and Ranging), je metoda daljinskega je izpopolnitev letal in fotografske tehnike omogočala zaznavanja, s katero je mogoče zelo natančno izmeriti spremljanje sovražnika od daleč in pomembno spre- površje Zemlje. Laser, nameščen na letalu ali helikop- menila način bojevanja. A piloti, fotografi in interpreti terju, z laserskimi žarki osvetljuje površje, od koder se posnetkov so opazili, da se na zračnih posnetkih vidi ti odbijejo nazaj. Iz časa potovanja laserskega pulza od še mnogo več od strelskih jarkov, bunkerjev in krater- oddajnika do sprejemnika izračunajo razdaljo do tal. S jev. Iznajdba aerofotografije že od konca prve svetovne pomočjo diferenčnega globalnega pozicijskega sistema vojne pomembno prispeva k odkrivanju novih arheo- (GPS) in inercijskih merilcev pa se izračuna trorazsežne loških najdišč in razumevanju časovne globine krajine. koordinate izmerjene točke na Zemljinem površju. Na- Aerofotografija v Sloveniji ni nikoli imela velikega prava na letalu pošilja do več sto tisoč žarkov na sekun- vpliva na arheološko prakso in varovanje dediščine. do, kar omogoča, da zelo hitro in natančno pokrijemo Razlogov je več. Prvi je, da je večina Slovenije – okoli velike površine.1 60 % – prekrita z gozdom, kjer so tla zastrta z vegeta- Ko laserski žarek doseže tla, ima premer nekaj deset cijskim pokrovom. Za uspešno opazovanje so najbolj centimetrov. Ko osvetli drevo ali drugo rastje, se del primerne velike površine, posejane z monokulturami, žarka odbije od listnega pokrova ali vej, del pa prod- kjer lahko opazujemo pokrajino kot celoto in kjer laž- re do tal. Tako lahko z lidarjem zaznamo tudi tla pod je zaznamo razlike v barvi in teksturi tal, ki kažejo na rastjem. Z obdelavo podatkov s sortiranjem in filtriran- prisotnost arheoloških sledov. V Sloveniji, za katero so jem oblakov točk lahko odstranimo vse točke rastja in značilni velik delež gozda, razgibana topografija, he- rekonstruiramo višine Zemljinega površja. Lidar tako terogena geološka podlaga in razdrobljena zemljiška omogoča, da vidimo skozi, ali bolje mimo rastja, ki za- razdelitev z različnimi posevki, ki imajo vsak svoj cikel stira tla. rasti, aerofotografija ni najbolj primerna tehnika daljin- Z lidarjem lahko opazujemo obliko površja Zemlje, skega zaznavanja. tudi če je prekrito z rastjem, in prepoznamo predmete, Revolucijo je prinesla iznajdba je laserskega skeniran- ki ležijo na površju. Da pa lahko z lidarjem opazimo ja površja. Tudi lasersko skeniranje površja je otrok arheološke sledove, morajo biti vidni na površju kot vojaške industrije. Izhaja iz vietnamske vojne, kjer je grbine in izbokline, torej kot nasipi, zidovi, groblje ali gosta džungla skrivala gibanje vojakov Narodne osvo- vkopi jam in jarkov. Uničeni in pokopani sledovi so tudi bodile fronte južnega Vietnama pred budnimi očmi na posnetkih zračnega laserskega skeniranja nevidni.2 nameščenimi na letalih in satelitih (druga, veliko brutal- Lidar je zaradi svoje zmožnosti opazovanja tal pod nejša iznajdba, ki rešuje isti problem, je iznajdba kemič- gozdnim pokrovom zelo primeren za uporabo v Slo- nih defoliatorjev, kot je zloglasni Agent Orange). veniji. Velike površine, ki so bile prej zaprte za siste- Besedna zveza lasersko skeniranje opisuje tehnologijo, ki natančno in pogosto meri razdaljo od naprave do 1 Opitz 2012. 2 Mlekuž 2013; Mlekuž 2011. 123 Dimitrij Mlekuž Slika 1 Oblak točk zračnega laserskega skeniranja območja tabora Segeti (kat. št. 184). Območje prerašča gosto rastje. matično opazovanje, so postale vidne. In prav gozdovi je palimpsest. Palimpsest je pergament, kjer je starejši so prostori, kjer so zaradi omejenih človeških posegov tekst izbrisan, da nastane prostor za novega. A sledovi arheoloških sledovi zelo dobro ohranjeni. starejšega teksta ostanejo in ga je mogoče prebrati. Tako smo v desetletju rabe zračnega laserskega ske- Smrtonosni spopadi v času dvajsetega stoletja so v po- niranja v Sloveniji odkrili množico novih arheoloških krajino vtisnili svoje sledove. Ti sledovi so pogosto zelo najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi … Toda poleg brutalni, ostri. Strelski jarki, topniški položaji, mitralješ- običajnih najdišč, kot so gomile, gradišča, gradovi in ka gnezda, bombni kraterji ... se ne ozirajo na obstoječo podobno, lidar prinaša tudi nove vrste najdišč in sledov, krajino, temveč upoštevajo zgolj vojaško logiko nadzo- predvsem sledov človeških aktivnosti v prostoru. S po- ra, moči in prevlade. Iz njihove oblike lahko razberemo močjo lidarja smo prvič prepoznali najdišča, kot so ap- njihov namen, vojaško doktrino, dogodke in njihove nenice, kopišča, kamnolomi, sledovi rudarjenja, premi- graditelje, avstro-ogrsko vojsko, staro jugoslovansko kanja; lahko rečemo, da vsak poseg v površje (kopanje, vojsko, italijansko armado in jugoslovansko ljudsko grajenje …) pušča sledove, ki jih je mogoče prepoznati armado. Predvsem v zahodni Sloveniji ti sledovi obse- na posnetkih zračnega laserskega skeniranja. gajo kilometre in pomembno določajo podobo krajine. Z množico novih najdišč in sledov, ki so rezultat upo- Ti sledovi so jasnejši in bolje ohranjeni v manj dostop- rabe lidarja, začenjamo arheološko dediščino razumeti nih delih, v prostorih, prekritih z gozdom, na strmih drugače. Nič več ne gre za izolirana najdišča, ki ležijo v pobočjih, grebenih in visokogorju. To so kraji, ki so bili praznem prostoru, temveč nepretrgan rezultat tisočletij v preteklosti le občasno obljudeni in so jih v arheološki bivanja v prostoru, kopičenja, preurejanja in predelo- perspektivi kratkotrajni spopadi močno zaznamovali.3 vanja sledov. Slovenska krajina ima časovno globino, Konflikti pa niso pustili sledov le na bojiščih. Konflikti ki ponekod sega tudi tisočletja v preteklost. Najpogos- dvajsetega stoletja, predvsem prva in druga svetovna tejša metafora za opisovanje časovne globine krajine vojna, so prvi industiralizirani konflikti. Zaznamujejo 124 3 Mlekuž et al. 2016. Zračno lasersko skeniranje Slika 2 Senčen digitalni model reliefa območja tabora Segeti narejen iz oblaka točk zračnega laserskega skeniranja na sliki 1. Prepoznamo lahko ostanke stavb, strelske jarke, poti, različne vkope in celo ostanke prazgodovinske zemljiške razdelitve. jih tokovi ljudi, industrijsko izdelanih predmetov, mate- dejanj izoblikovali v razmerju do počasnejših ritmov rialov in snovi, ki so potovali na bojišča, kjer so bili uni- spreminjanja naravnega okolja, kako so jih kasnejše čeni v brutalnih spopadih. Spopadi vojska so bili hkrati aktivnosti vključile vase in kako še danes sestavljajo po- tudi spopadi materiala (nem. Materialschacht). Zmagova- krajine. lec je bil tisti, ki je hitreje in učinkoviteje proizvedel in S tehnikami daljinskega zaznavanja (in drugimi tehnika- pripeljal silne množice ljudi in predmetov do fronte (in mi ekstenzivnih in neinvazivnih arheoloških prospekcij) hitreje uničeval ljudi in predmete na sovražni strani). odkrivamo in natančno dokumentiramo množico sledi Za to je bilo potrebno izdelati logistično infrastrukturo, človeških aktivnosti v preteklosti. Prav velika količina ki je omogočala dovolj hitro pretakanje tokov ljudi in sledov prinese novo kakovost razumevanja teh sledov. materiala do spopadov. Tako zaledje spopadov zazna- Ob dovolj velikemu številu sledov začnemo razumevati mujejo strukture, kot so železnice, žičnice, skladišča, ta- krajno kot celoto in ne več kot skupek relativno redkih borišča in pokopališča. Tudi ti sledovi so del dediščine in dobro zamejenih najdišč in praznih prostorov med konfliktov dvajsetega stoletja. njimi. Krajina tako postane celota, v kateri se kažejo Pogoj za ustrezno, celostno varovanje dediščine, je nepretrgani sledovi človeških aktivnosti v preteklosti.4 znanje. Brez poznavanja in razumevanja sledov, njiho- vega nastanka ter načinov, kako so se preoblikovali in se navezali na starejše sledove in značilnosti, je vsako varovanje zaman. Preventivna arheologija lahko tako z naborom metod daljinskega zaznavanja, pa tudi drugih neinvazivnih in invazivnih metod raziskovanja dedišči- ne aktivno prispeva k evidentiranju arheoloških sledov in razumevanju, kako so se sledovi preteklih človeških 4 Mlekuž 2014. 125 Dimitrij Mlekuž Literatura MLEKUŽ, D., KOŠIR, U. in M. ČREŠNAR, 2016, Land- scapes of death and suffering : archaeology of conflict MLEKUŽ, D. 2011, Zmeda s krajinami: lidar in prakse landscapes of the Upper Soča Valley, Slovenia. –V: B. STI- krajinjenja. Arheo 28, 87–104. CHELBAUT in D. COWLEY (ur.), Conflict landscapes and MLEKUŽ, D. 2013, Skin deep: LiDAR and the good pra- archaeology from above, (Material culture and modern confli- ctice of landscape archaeology. –V: C. CORSI et al. (ur.) ct), Farnham, Surrey, Ashgate, 127–145. Good practice in archaeological diagnostics: non-invasive survey of OPITZ, R. 2012, An overview of airborne and terre-complex archaeological sites. Springer, Cham, 113–129. strial laser scanning in archaeology. –V: R. OPITZ in D. MLEKUŽ, D. 2014, Arheologija in varovanje krajin. Varstvo COWLEY (ur.). Interpreting archaeological topography. Oxford, spomenikov 47/48, 147–161. Oxbow, 13–31. dr. Dimitrij Mlekuž Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana dimitrij.mlekuz@zvkds.si 126 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Zakaj arheologija ruskih vojaških ujetnikov Dimitrij Mlekuž V času prve svetovne vojne je bilo na ozemlju da- je bil ves prostor današnje Republike Slovenije del našnje Republike Slovenije po dosedanjih ocenah krajine konfliktov. Ta dediščina še ni ustrezno prepoz- približno 20.000 do 30.000 ruskih1 vojnih ujetnikov. nana, dokumentirana in vrednotena. Pregled omenjene tematike je bil do sedaj podan le v Pri naših raziskavah smo se naslanjali na metodološke nekaj študijah.2 V pričujoči študiji se v interpretacijo prijeme t. i. arheologije konfliktov, ki pri svojih razis- problematike ruskih vojnih ujetnikov pri nas sicer ne kavah kombinira pristope več disciplin – od antro- bomo spuščali, podajamo pa nov pogled na tematiko, pologije, kulturne geografije, zgodovine, umetnostne nekaj novih podatkov in predvsem drugačen meto- zgodovine, muzeologije, turizma in seveda konser- dološki pristop. vatorstva.3 Ne ukvarja se samo z bojišči, številnimi S sprejetjem ZVKD-1 se pojem arheološke dediščine vojaškimi predmeti in orožjem ali potekom bitk, am- širi tudi na področje konfliktov 20. stoletja, ki so moč- pak poskuša razumeti še številne druge vidike kon- no zaznamovali slovensko zgodovino ter pustili mno- fliktov, vključno z večslojnimi krajinami konfliktov in žico materialnih ostankov in sledov. Ti materialni sle- njihovo zapuščino do danes.4 Z različnimi pristopi in dovi postajajo predmet preučevanja arheologije. Ves tehnikami vključuje tako študije posameznih predme- zahodni del Slovenije moramo razumeti kot krajino tov kot celotnih krajin, njihovo materialno ter nema- konfliktov, kjer je zaradi strateške (mejne) lege v pre- terialno zapuščino. teklosti nastalo več obrambnih sistemov od rimskega V primeru soškega bojišča imamo na voljo veliko limesa Claustra Alpium Iuliarum, trdnjav iz 15. stoletja, arhivskih virov, dokumentov, zapisanih spominov utrdb iz časa napoleonskih vojn, bojišč soške fronte iz tako vojakov kot civilistov, vojaških kart, fotografij itd. časa prve svetovne vojne, pa do medvojnih utrdb na Vojaške karte lahko podajajo lokacijo položajev, bolj meji med takratnima Kraljevino Italijo ( Alpski zid) in detajlne pa celo položaje topništva, strojnična gnezda, Jugoslavijo ( Rupnikova linija), sledov spopadov druge lokacije bivalnih barak, štabov, bolnišnic, latrin, po- svetovne vojne in konfliktov hladne vojne, kot je bila sameznih kavern in zavetij ter lokacije pokopališč in Tržaška kriza. Brez dvoma pa so največji pečat v pro- posameznih pokopov. Karte pa vsebujejo tudi podat- storu pustili boji na soški fronti in ti so bili doslej tudi ke o stacioniranih enotah, kar predstavlja izhodišče za jedro naših raziskav. nadaljnje raziskave. Vendar so karte in dokumenti le Vendar konflikt ni pustil le ostalin, kot so strelski jarki, suh zapis na papirju, brez bogate teksture material- temveč je temeljito spremenil tudi zaledje; pravzaprav nosti življena sredi konflikta. Pomemben korak pri raziskavah bojišč je korelaci- 1 Med vojnimi ujetniki, ki so bili zajeti kot pripadniki ja med materialnimi ostanki na terenu in arhivskimi vojske carske Rusije, so bili, poleg Rusov, tudi pripadniki drugih narodov in narodnosti – Ukrajinci, Belorusi, Gru- viri. Prav to je bil cilj pričujoče naloge. Pregledali in zinci, povolški Nemci in drugi. Med njimi pa so bili tudi analizirali smo množico pisnih virov, objav in poročil Judje. Pojem ruski ali ruski vojni ujetniki zato jemljemo kot ter izluščili omembe ruskih vojnih ujetnikov. Te smo terminus tehnicus in ga zaradi poenostavitve pišemo brez narekovajev, saj gre za ujetnike ruske carske vojske brez poskušali čim bolj natančno umestiti v prostor in pre- podrobnejše opredelitve njihove narodnosti (Fischer 2009, 351, op. 1; Koren, Testen 2014, 108, op. 2). 3 Saunders 2012. 2 Fischer 2006: Fischer 2009; Koren, Testen 2014. 4 npr.: Saunders et al. 2013. 127 Dimitrij Mlekuž poznati njihove sledove v moderni krajini. Te lokacije sistem sledov, ki imajo svojo zgodovino nastanka, smo potem soočili s podatki daljinskega zaznavanja, razvoja, uporabe, pre-uporabe in po-uporabe. Krajine predvsem laserskega skeniranja površja.5 Na ta način konfliktov so več-časne, kažejo nam sledove struktur, smo lahko povezali arhivske vire in materialne os- ki so bile uporabljene, pre-uporabljene in spremenje- tanke, o katerih ti viri poročajo. Ta način omogoča ne v različnih obdobjih, kar ustvari kompleksen pa- identifikacijo problematičnih arheoloških sledov in limpsest sledov.6 izoblikovanje ključev, s pomočjo katerih lahko tovrst- Krajina, kot jo vidimo s pomočjo ZLS je polna sledov no dediščino prepoznamo na posnetkih daljinskega človeških aktivnosti; iz različnih obdobij. Ti sledovi se zaznavanja, tudi ko o njih nimamo pisnih virov. Dal- med seboj prepletajo, dopolnjujejo in brišejo. Vendar jinsko zaznavanje nam tako omogoča širši pogled, s krajine ne smemo razumeti zgolj kot artefakt, rezultat katerim opazujemo krajino kot celoto. človeških dejavnosti. Niti krajina ni zgolj pasiven oder, S proučevanjem objavljene literature, odkritih mate- na katerem se je odvijala drama zgodovine. Krajina rialnih ostankov ter metodami daljinskega zaznavanja je tudi aktiven soudeleženec v zgodovini, sila, ki vodi smo prišli do številnih novih lokacij oziroma krajev, in oblikuje identitete, odločitve in usode ljudi, ki v njej katere podajamo kataloško in s prostorskimi podatki. bivajo. Krajine konfliktov niso bile le velike šahovni- Dejstvo je, da se bo v prihodnje število novoodkritih ce, na katerih so se bíle historične partije; temveč so lokacij, kjer so se ruski vojni ujetniki zadrževali in jih tudi in predvsem družbene arene, znotraj katerih so oblikovali, nedvomno povečalo. Nove podatke lahko se odvijale in prepletale življenjske zgodbe mnogih pričakujemo tako iz arhivskih dokumentov, kot tudi akterjev. Krajine oblikujejo posamezni kraji, vsak s (nove in stare) literature. Po drugi strani pa tudi od svojimi zgodbami in pomeni; povezani med seboj z zbiralcev, ki predmete najdejo na terenu, in arheolo- različnimi zgodbami. Kraji tako postanejo tudi struk- gov, ki iščejo in raziskujejo lokacije z različnimi ar- ture okoli katerih so se kristalizirali občutki, čustva, heološkimi metodami. Zato želimo s pričujočim pri- pomeni, vzorci vsakdanjih aktivnosti in premikanja. spevkom tudi opozoriti na problematiko lociranja, saj Nekaj teh krajev smo odkrili in upodobili skozi našo večina avtorjev, ki navajajo pisne, ustne, fotografske raziskavo. Krajine konfliktov igrajo aktivno vlogo, so ali drugi vire, ne navaja natančnih prostorskih podat- rezultat in medij zgodovinskega dogajanja. In prav ra- kov. Zato bi veljalo v prihodnje podati vsaj koordinate ziskovanje te vloge krajine je naloga arheologije. za lokacijo katero viri omenjajo oz. prikazujejo. S tem Moderna, živa krajina je priča preteklih sprememb, pa bi lokacije postale dostopnejše tako arheologom, posegov in dogodkov. Walter Benjamin vidi zgodo- kot tudi ostalim (raziskovalcem), ki jih ta tematika vino kot eno samo katastrofo, ki nepretrgano kopiči ruševine zanima. Podatki bi omogočali tudi prostorske analize na ruševine in ta kup razvalin je tako velik, da rase v nebo.7 tovrstnih virov. Naša raziskava, predstavljena v tem Moderna slovenska krajina je ta kup ruševin, ki rase katalogu je prvi korak k temu cilju. v nebo, skozi mnoge katastrofe, odločitve, posege in Metode daljinskega zaznavanja so za razliko od izko- aktivnosti. V njej so se kopičile ruševine mnogih ka- pavanj, arhitekturnih ali topografskih snemanj in celo tastrof in pričujoča knjiga želi iz kupa ruševin prve od geofizikalnih raziskav, ki se pogosto koncentrirajo svetovne vojne pokazati na izgubljene pozabljene, na posamezne strukture in njihovo bližnjo okolico, skrite in pokopane sledove ljudi, ki so sem pri šli od bolj neselektivne. Celotne krajine zajamejo na eno- daleč in ne po svoji volji, v zgodovinskem trenutku, ten način, kar omogoča opazovanje tako posameznih ki ga zlahka opišemo kot katastrofo. In v tem kupu struktur kot tudi njihov odnos z okolico. Iz te per- ruševin živimo mi in ustvarjamo prihodnost. Morda bo spektive krajine konfliktov ne prikazujejo več samo tudi ta raziskava vsaj malo prispevala k temu, da bo ta posameznih položajev, temveč celoten kompleksen prihodnost brez katastrof. 6 Carman 2013; Mlekuž et al. 2016. 5 Glej tu Mlekuž, Zračno lasersko skeniranje. 7 Benjamin 1998, 219. 128 Zakaj arheologija ruskih vojaških ujetnikov Literatura KOREN, T., P. TESTEN 2014, Ruske sledi iz dni prve svetovne vojne na Slovenskem. – Monitor ISH XVI/1, BENJAMIN, W. 1998, Izbrani spisi. – Ljubljana: Studia Hu- 107–156. manitatis. MLEKUŽ, D., U. KOŠIR, M. ČREŠNAR 2016, Landsca- CARMAN, J. 2013, Archaeologies of conflict. – New York: pes of Death and Suffering: Archaeology of Conflict Lands-Bloomsberg. capes of the Upper Soča Valley, Slovenia. – v: STICHELBAUT, FISCHER, J. 2006, »Ruski« vojni ujetniki na slovenskem B., D. COWLEY (eds.), Conflict Landscapes and Archaeology ozemlju 1914–1918. – V: Skaza, A. (ur.), Nad pregradami. from Above, 127–145. – Farnham, Surrey: Ashgate. Prizadevanja za poglobitev stikov med narodi in kulturami Slovenije SAUNDERS, N. J. 2012 (ed.), Beyond the dead horizon. – Ox- in Ruske federacije. Jubilejna številka ob desetletnici Društva ford: Oxbow books. Slovenija, 133–136. SAUNDERS, N. J., N. FAULKNER, U. KOŠIR, M. FISCHER, J. 2009, Ruski vojni ujetniki na ozemlju Repu- ČREŠNAR, S. THOMAS 2013, Conflict Landscapes blike Slovenije 1914–1918. – Zgodovinski časopis 63, št. of the Soča/Isonzo Front, 1915–2013: Archaeological 1–2, 350–372. -Anthropological Evaluation of the Soča Valley, Slovenia / Pokrajine konfliktov soške fronte, 1915–2013: arheološko -antropološko ovrednotenje Posočja, – Arheo 30, 47–66. dr. Dimitrij Mlekuž Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana dimitrij.mlekuz@zvkds.si 129 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Drobni predmeti ruskih vojnih ujetnikov v arheološki luči Tomaž Fabec O ruskih vojnih ujetnikih v času prve svetovne voj- so odprte za javnost.4 Zbiralci svoje eksponate naj- ne pri nas govorijo arhivski viri,1 v strokovnem in pogosteje pridobivajo na terenu, kjer jih izkopljejo predvsem poljudnem zgodovinskem tisku imamo na s pomočjo detektorja kovin. Pregledanost območja razpolago nekaj spominskih priložnostnih zapisov in soške fronte in njenega zaledja s pomočjo detektor- krajših notic,2 vsaj deloma nam je znana nepremič- jev kovin je danes razmeroma visoka, saj je odkriva- na dediščina, ki so jo ujetniki zgradili (infrastruktura, nje zbirateljsko zanimivih arheoloških najdb napram pokopališča, vojaški in civilni objekti, obeležja itd.). času izpred nekaj let veliko manj pogosto. Ker smo Na usodo posameznikov spominja nemalo ohranje- predvidevali, da zbiratelji v zbirkah hranijo tudi najd- nih predmetov, ki so jih izdelali ujetniki in jih najpo- be, vezane na ruske vojne ujetnike, smo poskušali gosteje menjali z domačini za kakšno dobrino, in so njihovo prisotnost preveriti in jih evidentirati. Zaradi se ohranili do danes v družinskih zapuščinah. V tem logističnih omejitev smo raziskavo v groben omeji- kontekstu, a s pogledom z arheološke perspektive, li na območje, ki ga pokriva Goriški muzej Krom- smo želeli preveriti, ali in v kolikšni meri je prisotnost berk, oziroma na seznam zbiralcev, ki so svoje zbirke ruskih vojnih ujetnikov vidna tudi na podlagi drob- prijavili goriškemu muzeju. Teh je bilo približno 50, nega arheološkega gradiva, to je predmetov, ki so bili vendar nam jih je uspelo obiskati le slabo tretjino, ki v določenem kraju odkriti v tleh oziroma pod vodo. pa po pridobljenih informacijah hranijo večino zbirk Obseg in ohranjenost premične arheološke dedišči- večjega obsega. Prostor, na katerem obiskani zbiralci ne ruskih vojnih ujetnikov sta zelo slabo poznana. pretežno iščejo najdbe, zavzema območje jugozaho- Predmeti, ki jih hranijo muzeji, večinoma izhajajo iz dne polovice Goriške regije in Krasa. družinskih ali drugih zapuščin, zatorej jih ne moremo Pri popisovanju najdb smo v obravnavo jemali le tiste obravnavati kot arheološke najdbe. Poročil o odkritju predmete, za katere je bila lokacija njihovega odkritja arheoloških sledov, vezanih na ruske vojne ujetnike, (najdišče) znana. Evidentirane najdbe ruskega izvora v obsežni arheološki literaturi za prostor Slovenije smo lahko ločili v tri skupine: splošno vojaško opre- nismo zasledili. mo, osebno opremo vojakov ujetnikov ter predmete, V zadnjih desetletjih se je zanimanje za vojaške os- ki so jih pri nas izdelali ruski ujetniki. taline iz časa prve svetovne vojne v Sloveniji močno Najdbe iz prve skupine, ki zaobjema predvsem orož- razširilo; z namenom preučevanja in ohranjanja za- je in vojaško orodje, so v naše kraje prišle kot voj- puščine prve svetovne vojne so bila predvsem na Pri- ni plen, ki ga je avstro-ogrska vojska pridobila na morskem že v 90. letih ustanovljena številna društva.3 vzhodnem bojišču in ga uporabila na soški fronti. V njih se združujejo zbiralci, poznavalci, ljubitelji in Teh najdb ne moremo obravnavati v povezavi s pri- raziskovalci prve svetovne vojne. Z zbiranjem pred- sotnostjo ruskih vojnih ujetnikov, saj gre za opremo, metov je nastalo veliko zasebnih zbirk, tudi takih, ki ki zagotovo ni bila namenjena ujetnikom (orožje) oziroma je bila namenjena širši uporabi znotraj av- stro-ogrske vojske (orodje). 1 Fischer 2009; Koren in Testen 2014. 2 Glej tu Mihelič, Katalog. 3 Npr. Društvo soška fronta, Društvo I.R. 87, Dru- štvo 1313, Društvo Peski 1915–1917 itd. 4 Glej npr. http://www.potmiru.si/. 131 Tomaž Fabec Slika 1 Izbor predmetov ruske provenience iz zbirke Milana Abramiča (Solkan): pasne spone, gumba, odlomek obeska v obliki križa ter križ carske milice (foto T. Fabec). Druga skupina najdb je bila tista, ki smo ji namenili naj- ki najbolj očitno pričajo o prisotnosti ruskih vojnih več pozornosti. Zaobjema predvsem dele oblačil oziro- ujetnikov pri nas. Gre predvsem za kovinske dele obla- ma uniform (gumbe, pasne spone), osebne predmete čil (uniform), tj. gumbe (93), pasne spone (26), kokarde vojaka (svetinjice, drobiž, odlikovanja, nakit) in druge (2), v veliko manjši meri pa tudi svetinjice in križce (12), osebne pripomočke, ki jih je vojak obdržal in odnesel odlikovanja (3) ter posamezne identifikacijske ploščice s seboj v ujetništvo ( sl. 1). Za te najdbe lahko kljub do- (1) in nakit (1 prstan). Med najdbe, ki jih lahko obrav- ločenim zadržkom, ki jih izpostavljamo v nadaljevanju, navamo kot osebne pripomočke, smo uvrstili menažke predvidevamo, da so neposredni pokazatelj prisotnosti (4), kovance (3), kovinske škatlice (2), tobačnico in do- ruskih vojnih ujetnikov na določeni lokaciji. mnevno posodo za milnico za britje, ki je izdelana iz Tretjo skupino tvorijo uporabni predmeti, npr. dna večje posode iz bele prsti ( sl. 2). Prepoznavanje ru- škatle, spominki in posode, ki so jih izdelovali skega izvora najdb je bilo razmeroma preprosto, saj gre ujetniki sami in so jih najpogosteje menjali z do- večinoma za vojaško opremo, ki je bila v vojski točno mačini za kakšno dobrino. Taki predmeti so se določena in predpisana. V ostalih primerih smo rusko običajno ohranili v družinskih zapuščinah in jih provenienco ugotavljali na podlagi napisov ter carske ne moremo obravnavati kot arheološke najdbe. oziroma pravoslavne ikonografije ( sl. 3). Opredelitev je Lokacija prvotne pridobitve predmeta pogosto ni pri slednji nekoliko vprašljiva, saj ne izključuje možnos- točneje znana, njihova opredelitev in interpretaci- ti, da gre za osebne predmete avstro-ogrskih voja- ja pa običajno izhajata iz ustnega izročila, ki se je kov pravoslavne veroizpovedi oziroma za predmete ohranilo pri njihovih današnjih lastnikih. ujetnikov iz drugih držav, npr. Srbije. Druga omejitev, V tleh odkriti ostanki osebne opreme in osebnih pri- ki jo pri določanju pripadnosti nekdanjega imetnika pomočkov ruske izdelave so tiste arheološke najdbe, odkritega predmeta določeni (ruski) vojski moramo 132 Drobni predmeti ruskih vojnih ujetnikov v arheološki luči Slika 2 Posodica iz bele prsti z odtisom carskega orla in imenom proizvajalca Tovarišestva m.s. Kuznecova . Iz zbirke Milana Subana (Gorjansko) (foto T. Fabec). Slika 3 Svetinjica s podobo Marije in Jezusa na averu (levo) in napisom na reveru (desno) iz zbirke Egona Valantiča (Nova Gorica). Zgovoren napis bi se v prostem slovenskem prevodu glasil presveta mati božja, reši nas (foto T. Fabec). 133 Tomaž Fabec Slika 4 Lesena čutara, ki si jo je pripadnik tržaškega I.R. 97 Ivan Novak prinesel domov kot spominek na vojno v Galiciji, iz zbirke Milana Abramiča, (Solkan) (foto T. Fabec). upoštevati, izhaja iz možnosti, da je odkrit predmet območju soških bitk. Ista karta je obenem pokazala, spominek avstro-ogrskega vojaka z vzhodne fronte. da je prisotnost ruskih ujetnikov jasno razpoznavna Izdelovanje spominkov na vojaško služenje je bilo v le na nekaterih območjih zaledja: v Čepovanski do- času prve svetovne vojne splošno razširjen pojav in lini, v Trnovskem gozdu vzdolž ceste med Lokvami v tem kontekstu je bilo priljubljeno tudi shranjevanje in Predmejo (Mala Lazna) ter na Krasu, kjer pa so predmetov iz oddaljenih bojišč ( sl. 4). sledovi prostorsko veliko bolj razpršeni. Koncentra- Analiza zastopanosti drobnih najdb, ki jih lahko cije se tu nakazujejo v širši okolici Gorjanskega in na vežemo na prisotnost ruskih vojnih ujetnikov, ter območju severno od Dutovelj. Ta ugotovitev nekoli- razprostranjenost najdišč v prostoru ponujata zani- ko preseneča, saj ne odraža tako heterogene podobe mive nastavke za obravnavo prisotnosti ruskih ujetni- prisotnosti ruskih vojnih ujetnikov, kot jo prikazujejo kov na območju jugozahodnega dela Goriške regije podatki iz literature in drugih historičnih virov.5 Za- in Krasa. Karta razprostranjenosti najdišč ( sl. 5) zgo- nimiva je tudi odsotnost ruskih najdb na lokacijah, vorno kaže, da je bila prisotnost ruskih vojnih ujetni- ki so se v krajevni zavesti in zgodovinopisju zapisa- kov omejena na zaledje fronte. Z izjemo svetinjice le v povezavi z ruskimi ujetniki, npr. v Ruski jami iz Prižnice pri Desklah, katere ruska provenienca je pri Kostanjevici ali pa v kraju Pri ruskih barakah pri močno vprašljiva, saj gre verjetneje za veliko starejši Predmeji. Razloge za to ne gre iskati v stanju razi- predmet, vezan na tamkajšnjo prisotnost vernikov že skanosti, saj so bile te lokacije večkrat in podrobno od postavitve cerkve sv. Kvirina v 16. stoletju dalje, nobena od popisanih najdb ni bila odkrita na ožjem 5 Glej tu Mihelič. 134 Drobni predmeti ruskih vojnih ujetnikov v arheološki luči Slika 5 Karta distribucije drobnih arheoloških najdb ruskih vojnih ujetnikov. Debele prekinjene črte označujejo traso Bohinjske in Južne železniške proge, tanke prekinjene črte pa vojaške železniške proge. Neprekinjene črte prikazujejo trase vojaških tovornih žičnic. Vijoličasto je označeno območje spopadov soške fronte (predelano po Trošt, Benčina in Škvarč 2008, 303). detektorsko pregledane. Po drugi strani preseneča bila skozi celotno trajanje soške fronte zaledni tudi izjemna koncentracija najdb na območju Male vojaški bazi, od koder so oskrbovali vojake na Lazne v Trnovskem gozdu, ki jo historični viri v fronti od Škabrijela do Kanalskega Loma. Že leta povezavi z ruskimi vojnimi ujetniki ne izpostavljajo. 1916 so bile tu zgrajene številne barake za skla- Kako torej interpretirati pridobljen arheološki zapis? dišča, cestne povezave, vodna oskrba, bolnišnice Možnosti za razlago je najbrž več, med njimi se zdi in električna napeljava. V Čepovanski dolini je še najverjetnejša tista, ki zastopanost in razprostra- bilo stičišče tovorne žičnice, ki je iz Ajdovščine njenost ruskih arheoloških najdb razlaga kot posle- in Grahovega dovažala strelivo in drugo vojaško dico intenzivnih in predvsem dolgotrajnih aktivnosti opremo, hrano za ljudi in živali ter les. Že zgodaj ujetnikov v nekem prostoru. Historični viri govorijo je bila zgrajena tudi poljska železnica, ki je omo- o tem, da je avstro-ogrska vojska na obravnavanem gočala neposreden pretok tovora iz Logatca v območju uporabljala ruske vojne ujetnike v glavnem Trnovski gozd. Potreba po delovni sili je bila ob za gradnjo cest, vodovodov, železnic, taborišč, skla- takem stanju zelo velika ne le za samo vzpostavi- dišč in podobnega. Gre za težka dela, ki pa običaj- tev infrastrukture, ki je oskrbo na bojiščih omo- no niso dolgotrajna in predvsem ne predpostavlja- gočala, temveč vseskozi tudi za njeno vzdrževanje jo dolgotrajne prisotnosti njenih izvajalcev na neki in, nenazadnje, za pretovor materialov. Podobno lokaciji. Čepovanska dolina in območje vzdolž ceste bi lahko sklepali tudi za ruske najdbe s Krasa: pot- med Lokvami in Predmejo v Trnovskem gozdu sta rebo po konstantni prisotnosti delovne sile lahko 135 Tomaž Fabec predpostavljamo tako za območje Dutovelj, kjer se vati (npr. analiza kontekstov ali pa tipološka analiza je od glavne železniške proge Gorica–Trst odcepila najdb), zagotovo veliko večji od predstavljenega. Ta normalnotirna železniška proge za Kostanjevico, ki pa je v veliki meri odvisen predvsem od stopnje za- je že od leta 1915 oskrbovala severni del kraškega vesti zbiralcev, da je sporočilna vrednost pridoblje- bojišča, kot tudi za širšo okolico Gorjanskega, kamor nih najdb pogojena z ugotavljanjem, evidentiranjem je od železnice Gorica–Trst vodila ozkotirna poljska in dokumentiranjem kontekstov, v katerih so bile te železniška proga. V primerjavi s Čepovansko dolino najdbe odkrite. in Trnovskim gozdom bi večjo razpršenost najdb na Pri raziskavi so sodelovali: Milan Abramič (Solkan), Krasu lahko razumeli tudi kot posledico bolj razpr- Rok Boltar (Solkan), Smiljan Brešan (Šempeter), Sta- šene (a kljub temu dolgotrajne) nastanitve ujetnikov. nislav Durcik (Novelo), Bogomil Fakin (Škrbina), Analiza arheološkega zapisa, pridobljenega na podla- Jože Gabrijelčič (Lig), Aleksander Hvalič (Krom- gi arheoloških najdb, ki jih lahko vežemo na prisot- berk), Ivo Ivančič (Bovec), Simon Kovačič (Šempe- nost ruskih vojnih ujetnikov, ponuja nekoliko druga- ter), Simon Leban (Kromberk), Zdravko Marcola čen vpogled na prisotnost ruskih ujetnikov v zaledju (Breginj), David Erik Pipan (Nova Gorica), Bojan soške fronte in dopolnjuje sliko, ki jo poznamo iz Rustja (Kobarid), Oton Saksida (Zalošče), Milan Su- historičnih virov. ban (Gorjansko), Zoran Šuligoj (Deskle), Egon Va- Izpovedni potencial odkritih ostankov je ob bolj lantič (Nova Gorica). Vsem se za pomoč in posredo- poglobljeni analizi in zaobjemanju arheoloških po- vane podatke iskreno zahvaljujemo. datkov, ki jih v tej fazi raziskave nismo uspeli upošte- Viri in literatura KOREN, T. in TESTEN, P. 2014, Ruske sledi iz prve sve- tovne vojne na Slovenskem. Monitor ISH XVI/1, 107–156. FISCHER, J. 2009, Ruski vojni ujetniki na ozem- TROŠT, L., BENČINA, M. in ŠKVARČ, J. 2008, Fantje in lju Republike Slovenije 1914–1918. Zgodovinski časo- možje, pojdite domov, boste morali na vojsko. Col 2008. pis 63. 3–4, 350–372. dr. Tomaž Fabec Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana tomaz.fabec@zvkds.si 136 Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Miha Mihelič V pričujočem katalogu smo poskusili iz pisnih virov 3. Srednji Vrh zbrati in tudi prostorsko umestiti čim več lokacij, ki so kakor koli povezane vojnimi ujetniki carske Rusije Na kmetiji Srednji Vrh 8 so delali ruski vojni ujetniki.4 in njihovo prisotnostjo med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju. V tej fazi dela je bil poudarek 4. Kranjska Gora – lokacija vojaškega predvsem na zbiranju podatkov, zavedamo pa se, da bo pokopališča iz prve svetovne vojne, EŠD 15948 potrebno v prihodnosti nekatere tudi preveriti tako v pisnih virih, kot na terenu in jih tudi kritično ovredno- Ob vznožju Vitranca na tako imenovanem Podlesu je titi. Kljub temu, da so bili pregledani obsežna literatura vojaštvo razlastilo Jurija Jaklja - Špana in na njegovih in arhivski viri, povezani s to tematiko, katalog seveda 300 m2 zemljišča naredilo ta saldaški britaf, kot so mu re- ne predstavlja končnega stanja, ampak le trenutno sta- kli domačini. Sredi ograjenega pokopališča je stal velik nje raziskav. Te bomo v prihodnosti nadaljevali in kata- lesen križ, nad vhodnimi vrati pa je bil napis Resurrectu- log lokacij dopolnjevali s podatki iz nepregledanih pi- ris. Na pokopališču je bilo 164 grobov, na vsakem pa snih virov (predvsem arhivskih). Sočasno pa ga bomo ime umrlega, datum smrti, narodnost in ali je bil gorski dopolnjevali tudi z lokacijskimi podatki, pridobljenimi lovec, topničar, pešak ali ruski ujetnik. Prvi pokopani z ustnimi in materialnimi viri. Vpisi v katalogu si sledijo Rus je bil Ivan Pirmanov, ki je umrl 9. februarja 1916. od severa proti jugu in zahoda proti vzhodu. Njihove Skupno je bilo tam pokopanih 68 Rusov. Leta 1937 so lokacijske podatke hranimo v bazi ZVKDS, CPA. dokončno prekopali vse posmrtne ostanke.5 1. Podkoren 5. Kranjska Gora Dne 17. avgusta 1917 sta iz Podkorena pobegnila ruska Prvi ruski vojni ujetniki (bilo jih je 25 iz Sibirije) so pri- vojna ujetnika.1 šli v Kranjsko Goro že septembra 1914. Na to območ- je naj bi po različnih ocenah prišlo od 10.000 do 12.000 2. Srednji vrh ujetnikov ( sl. 1).6 Julija 1915 je prišlo več kot 5000 rus- kih ujetnikov, ki so gradili mostove, ceste, razširjali in V Srednjem vrhu so se pasle ovce. Večkrat so sestradani delali nove kolodvore.7 Vojnim ujetnikom so dodelili ruski ujetniki tam kako ukradli in jo zaklali.2 V noči na zaporedno številko, jih organizirali v posebne oddel- 24. september 1917 sta iz Srednjega vrha pri Kranjski Gori pobegnila ruska vojna ujetnika.3 4 SI AS 137, t. e. 612, št. 14440. 5 Černe 2006, 33-34; Zupanič Slavec 2007, 109. 1 SI PAK 633, t. e. 423, št. 11825. 6 Uran 1957, 156–157; Fischer 2006, 134; Zupanič Slavec 2 Blažej 1952, 128. 2007, 75, 79; Fischer 2009, 367; Koren, Testen 2014, 125. 3 SI PAK 633, t. e. 424, št. 15826. 7 Rupnikova 1931, 173; Černe 1992, 14; Černe 2006, 33. 137 Miha Mihelič Slika 1 Ruski vojni ujetniki v Kranjski Gori (po splet 3). 138 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju ke in jih pošiljali po vojaških gradbiščih, kjer so dobili 1916 ga je postavil avstrijski oficir, pod njim pa v bron še zaporedno številko vojnega gradbišča. Tako sta na zapisal verz avstrijskega pesnika Petra Roseggerja: primer ujetnika Filiman Kotjaškin in Andrej Golev Al‘ na sever, imela v Kranjski Gori številko 358 oz. 448, v taboriš- al‘ na jug, ču Spratzern pa 16023 oz. 19028. Januarja 1917 so ju vsaka cesta z gradbišča poslali nazaj v taborišče.8 vodi k cilju. Al‘ v boj, 6. Smreka v Mali Pišnici al‘ v mir, o tem odloča Po dolini Male Pišnice je taval pobegli ruski vojni ujet- božja volja10 nik. Onemogel je v bližini današnje lovske koče. Tam ga je neznanec pokopal. Gomila, pod debelo smreko, V 90. letih 20. stoletja je bil križ obnovljen.11 je vidna še danes, morda tudi napis Rus na smreki.9 7. Vršič – Ruski križ, EŠD 15940 8. Kranjska Gora – taborišče ruskih vojnih ujetnikov, EŠD 5383 V spomin in opomin na vojno stoji na kranjskogorski strani vršiške ceste pod Rusko kapelico na kamnitem Ob potoku Pišnica je bilo v letih 1915–1917 tabori- obcestnem zidu t. i. Ruski križ ( sl. 2). Med leti 1915 in šče ruskih vojnih ujetnikov. Ohranjeni so še temelji barak in ostanki teras ( sl. 3) (RKD). Slika 2 Ruski (Roseggerjev) križ na vršiški cesti oktobra 2018 (foto M. Mihelič). 8 Mugerli 2016, 50. 10 Černe 1992, 21; Zupanič Slavec 2007, 115. 9 Černe 1992, 21; Černe 2006, 34; Zupanič Slavec 2007, 93. 11 Pamič 1997, 64. 139 Miha Mihelič Slika 3 Lidarski posnetek terase taborišča ruskih vojnih ujetnikov pri Kranjski Gori (kat. št. 8) (izvedba M. Mori). 9. Vršič – Ruska kapelica, EŠD 855 10. Vršič – severno taborišče (nem. Nordlager), ambulanta, bolnica Lesena kapelica ( sl. 4, sl. 5, sl. 6, sl. 7), posvečena sv. Vladimirju. Leta 1937 so ruske posmrtne ostanke s Ruski vojni ujetniki so imeli ob cesti več manjših in kranjskogorskega soldaškega britofa prenesli v skupno večjih naselij. Glavna ambulanta in nekakšna zasilna, grobnico ob kapelici. Tedaj je stavbenik Josip Slavec skromna bolnica je bila pri današnjem ovinku št. 21, ob gradnji ceste postavil kamnito piramido z ruskim tik pod Erjavčevo kočo; ostanki ruševin so vidni še napisom Sinovom Rusije. Tja je pokopal tudi okostja, danes ( sl. 15).14 na katera so naleteli ob gradnji ceste.12 V devetdesetih letih 20. stoletja je bila kapelica večkrat obnovljena.13 11. Vršič – severno taborišče (nem. Nordlager), kuhinja, pekarna in konjušnica Ruski vojni ujetniki so imeli ob cesti več manjših in večjih naselij. Nad zadnjim ovinkom št. 21, pod Er- javčevo kočo, so imeli kuhinjo, pekarno in konjušni- co ( sl. 15).15 12 Zupanič Slavec 2007, 109, 117; Mugerli 2015c, 28; Splet 1. 13 Pamić 1992, 240; Pamić 1995, 108; Pamić 1997, 14 Zupančič 1967, 5. 63–64; Pamić 1999, 143–146; Pamić 2007, 190–191; 15 Zupančič 1967, 5. Gaberšček 2007, 168–173. 140 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 4 Ruski vojni ujetniki ob kapelici pod Vršičem (levo) (po Černe 1992, 15) in pogled na kapelico oktobra 2018 (desno) (foto M. Mihelič). Slika 5 Ruska kapelica leta 1928, v ozadju Škrlatica (levo) (po Tavčar 1928, 121), in pogled na kapelico oktobra 2018 (desno) (foto M. Mihelič). 141 Miha Mihelič Slika 6 Pogled z nove vršiške ceste proti kapelici in kamniti piramidi ob njej leta 1937 (zgoraj) (po Zupanič Slavec 2007, 117) ter oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 142 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 7 Lidarski posnetek: Ruska kapelica (kat. št. 9), vseki za žičnico (kat. št. 17) ter ruska cesta na Vršič (kat. št. 16) (izvedba M. Mori). 12. Vršič – grobišče 63 ruskih vojnih omejuje s kamnom zidan okvir, na njih so iz kam- ujetnikov pod Erjavčevo kočo, EŠD 5384 nov sestavljeni nagrobniki. Grobišče je zamejeno s plotom.18 Grobišče 63 ruskih vojnih ujetnikov ( sl. 8, sl. 15), ki jih je 8. marca 1916 pri gradnji ceste čez Vršič zasul 14. Vršič – severno taborišče (nem. plaz. Grobišče je urejeno v štirih terasah z devetimi Nordlager) skupinskimi grobovi, ki jih omejujejo s kamnom zi- dani okvirji in označujejo manjši železni križi.16 Gro- Pri današnji Erjavčevi koči je stalo severno tabori- bišče so leta 1991 očistili, pozidani so bili grobovi, šče (nem. Nordlager) ( sl. 10). Dne 8. marca 1916 je z urejene so bile gomile, postavljeni manjkajoči križi, južnega pobočja Mojstrovke in Robičja ob enih po- obnovljene so bile napisne table, obnovljeni dostopi poldne pridrvel obsežen plaz ter s tonami mokrega na grobišče in izdelana nova lesena ograja.17 in težkega snega udaril najprej v protilavinske strehe, jih polomil ter pod njimi pokopal in pomendral vso 13. Vršič – grobišče neznanih ruskih naselbino cestnih delavcev. Med njimi so bili ujetniki, ujetnikov pod Erjavčevo kočo, EŠD 28679 njihovi stražarji in drugi.19 Poročanja o številu žrtev so različna, in sicer: 182 Grobišče s tremi grobovi neznanih ruskih vojnih ujetnikov in 80 avstrijskih stražarjev,20 170 ujetnikov ujetnikov ( sl. 9), ki jih je pri gradnji in vzdrževanju ceste čez Vršič marca 1916 zasul plaz. Grobove 18 Splet 4. 19 Zupanič Slavec 2007, 93. 16 Schaumann, Schaumann 2002, 123; Splet 4. 20 Rupnikova 1931, 173; Slovenec 1937, 3; Černe 1992, 17 Pamić 1992, 239. 143 Miha Mihelič Slika 8 Grobišče 63 ruskih vojnih ujetnikov pod Erjavčevo kočo. Pogled proti severovzhodu (zgoraj) in jugozahodu (spodaj) oktobra 2018 (foto M. Mihelič). 144 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 9 Grobišče treh neznanih ruskih ujetnikov pod Erjavčevo kočo oktobra 2018 (foto M. Mihelič). in 40 avstrijskih stražarjev,21 Arih omenja 300 ujetni- rusko pekarno in postajo tovorne žičnice, Vosshuette, kov in 10 avstrijskih stražarjev,22 ustno izročilo doma- na cesti nadvojvode Evgena, 17 mož pogrešanih. činov pa omenja 600 vseh skupaj.23 Černe meni, da Vosshuette se prazni«.26 Mugerli je opozoril še na delo- je najbolj verodostojno število vseh mrtvih 272. Ta vodnik vojaškega gradbišča. Iz navedenih podatkov podatek je cerkvenemu ključarju Gregorju Žerjavu je sklepal, da sta bila na vrhu prelaza pred 8. marcem zaupal takratni župnik Andrej Krajec, ki je mrtve tudi dva oddelka vojnih ujetnikov. Nekaj dni po zasutju pokopaval.24 Uran pravi, da so že takoj takrat ugoto- pa naj bi iz dveh oddelkov sestavili enega. Ker je od- vili, da manjka okrog 100 ruskih ujetnikov in nekaj delek običajno sestavljalo okrog 250 ujetnikov, lahko avstrijskih stražarjev oz. 110 ruskih ujetnikov in 6 ali sklepamo, da številka, ki jo je tedanji kranjskogorski 7 stražarjev.25 To potrjuje tudi poročilo, ki so ga dne župnik navajal Gregorju Žerjavu, nikakor ni pretira- 8. marca 1916 poslali dvajset minut čez peto popol- na. Z gotovostjo torej lahko rečemo, da sta se v mar- dne, in sicer, da so trije stražarji in okoli 100 Rusov cu leta 1916 odtrgala dva plazova in skupno terjala zasutih pod plazom. Naslednjega dne so prispeli še okoli 200 življenj.27 natančnejši podatki. Govorilo se je o treh mrtvih, od tega je bil eden stražar, dva pa Rusa. Pet stražarjev 15. Vršič – telefonska linija in 67 Rusov je bilo poškodovanih. Pogrešali so še 12 stražarjev in 71 Rusov. Do novega plazu je prišlo S pomočjo ruskih vojnih ujetnikov so preko Vršiča 12. marca. Poročevalska skupina je ob 8:50 poslala postavili več kot šestdeset kilometrov permanen- sporočilo: »Ob 4:30 zjutraj okoli 30 sekund trajajoč tne telefonske linije, pomagali pa so tudi pri njenem potres. Več snežnih plazov. Velik snežni plaz je zasul vzdrževanju. Smeli so delovati le na območju med Vršičem in Trento.28 Ena izmed telefonskih central je 20; Budkovič 2014, 16. bila tudi pri Vossovi (danes Erjavčevi) koči.29 21 Slovenec 1937, 3; Volc 1947; Černe 1992, 20, 54. 22 Arih 1975b, 8; Černe 1992, 20. 26 Zupanič Slavec 2007, 101; Mugerli 2015c, 28; Mu- 23 Černe 1992, 20; Zupanič Slavec 2007, 101. gerli 2016, 53; glej tudi Splet 1. 24 Černe 1992, 21; Felc 1996, 16; Zupanič Slavec 2007, 101. 27 Zupanič Slavec 2007, 101. 25 Uran 1957, 160, 162; Zupančič 1967, 5; Schaumann, 28 Hmelak 1968, 210. Schaumann 2002, 122. 29 Schaumann, Schaumann 2002, 124. 145 Miha Mihelič Slika 10 Pogled na nemško Vossovo (danes Erjavčevo) kočo. Desno od koče so bili: naselje za ujetnike, pekarna, ambulanta in telefonska centrala (zgoraj) (po Pavšek 2016, 13). Enak pogled oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 146 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 11 Ruski vojni ujetniki ob vršiški cesti pri Starem Tamarju nad Kočo na Gozdu pozimi 1915/1916 (zgoraj) (po Zupanič Slavec 2007, 76). Pogled na isto mesto oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 147 Miha Mihelič Slika 12 Ruski vojni ujetniki in avstro-ogrski oficirji med gradnjo ceste na ovinku pod današnjo Kočo na Gozdu (po Škodič 2016, sl. 8). Pogled na isto mesto oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 148 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 13 Pogled na cesto nekoliko pod današnjo Erjavčevo kočo v zimi 1915/16. V ospredju avstro-ogrski oficir, ruski ujetniki v ozadju hitijo z zaključnimi deli (zgoraj) (po Škodič 2016, sl.1). Pogled na isto mesto oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 16. Vršič – ruska cesta 1918 umrlo 400 ujetnikov in vojakov.36 Na južni strani ceste so ujetniki v zaščito pred plazovi zgradili predor Večina zapisov govori o okoli 10.000 ruskih vojnih in nad vhod zapisali letnico 1916 ( sl. 14).37 ujetnikih, ki so gradili cesto čez prelaz Vršič. Prav toli- ko pa naj bi jih izgubilo življenje pri gradnji ceste ( sl. 7, 17. Vršič – žičnica sl. 11, sl. 12, sl. 13, sl. 15, sl. 16, sl. 19).30 Nekateri govo- rijo tudi o 12.000 Rusih,31 nekateri pa o 3.000 Rusih, Pri delu na žičnici ( sl. 7, sl. 15, sl. 16) so sodelovali ki so gradili cesto.32 Umrlo naj bi jih 2.000, nekateri ruski vojni ujetniki.38 trdijo, da celo 9.00033 ali 10.000.34 Vendar gre tu za napako, saj naj bi bilo okoli 10.000 približno število 18. Pokopališče pri prelazu Mojstrovka vseh tamkajšnjih ruskih ujetnikov. Vojni strokovnjaki (Vršič) ocenjujejo, da je pri gradnji vršiške ceste umrlo nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, poleg tistih okvirno 300, Na pokopališču je pokopanih 8 ruskih vojnih ujetni- ki so umrli pod plazovi v marcu 1916 in maju 1917.35 kov.39 Mulej navaja podatek, da naj bi tu med leti 1914 in 30 Fischer 2006, 134. 31 Uran 1957, 157; Zupančič 1967, 5; Arih 1975a, 8; Koren 2007, 49; Simčič 2014, 366. 32 Dne 18. oktobra 1915 je cesto gradilo 3000 ruskih vojnih ujetnikov in tistega dne je bila dovršena skoraj do 36 Mulej 1994, 97. cerkve v Trenti (Prešeren 1929, 14; Prešeren 1950, 54). 37 Zupanič Slavec 2007, 107. 33 Blažej 1952, 128. 38 Zupanič Slavec 2007, 79. 34 Uran 1957, 163; Zupančič 1967, 5. 39 Galić, Pirih 2007, 370–371. Točne lokacije še nismo 35 Zupanič Slavec 2007, 107, 113. uspeli najti, zato je locirano okvirno. 149 Miha Mihelič Slika 14 Predor na južni strani ceste, ki so ga leta 1916 zgradili ruski vojni ujetniki (foto M. Mihelič). 150 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 15 Lidarski posnetek: ruska cesta na Vršič (kat. št. 16), lokacija grobišča ruskih vojnih ujetnikov pod Erjavčevo kočo (kat. št. 12), terasa vmesne postaje žičnice in severnega taborišča (kat. št. 17 in 14), terasa taboriščne ambulante (kat. št. 10) ter ostanki taboriščne kuhinje, pekarne in konjušnice (kat. št. 11) (izvedba M. Mori). Slika 16 Lidarski posnetek: ostanki žičnice in obvozne žičnice na Vršič (kat. št. 17 in 22), ruska cesta ter obvozna cesta na Vršič (kat. št. 16 in 21) (izvedba M. Mori). 151 Miha Mihelič Slika 17 Območje taborišča na južni strani Vršiča (nem. Südlager ) (zgoraj) (po Pavšek 2015b, 30) in oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 152 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 18 Ruski ujetniki pri vojaški maši na vršiški cesti, najverjetneje v bližini južnega taborišča (po Zupanič Slavec 2007, 99). Slika 19 Lidarski posnetek: terase južnega taborišča (kat. št. 23), lokacija pokopov ujetnikov (kat. št. 24), usek za žičnico (kat. št. 17) ter ruska cesta na Vršič (kat. št. 16) (izvedba M. Mori). 153 Miha Mihelič 22. Vršič – obvozna žičnica Cesto in žičnico so na prelazu, kjer jo je (marca 1916) zasul plaz, pred naslednjo zimo prestavili bližje k Pri- sojniku ( sl. 16). Pri delu na žičnici so sodelovali ruski vojni ujetniki.44 23. Vršič – južno taborišče (Südlager) Dne 12. maja 1917, okoli 11. ure, je snežni plaz pri južnem taborišču ( sl. 17, sl. 19) zasul precej ruskih Slika 20 Napis iz leta 1916 na spomeniku (po Simić ujetnikov in tudi nekaj avstrijskih stražarjev. Reše- 1996, 96). valna dela so se pričela takoj, a so zaradi obilice na- nesenega snega, skalovja in drevja potekala počasi. 19. Vršič – italijanska karavla, spomenik Žrtve snežnega plazu so odkopali šele 8. junija 1917. nadvojvodi Evgenu Življenje je izgubilo 30 ruskih vojnih ujetnikov in šest stražarjev.45 Na vrhu prelaza so gradili spomenik avstrijskemu nadvojvodi Evgenu, ki je bil glavni komandant fronte 24. Huda Ravna proti Italiji. Po njem naj bi se imenovala tudi cesta čez Vršič, in sicer kot Erzherzog Eugen - Strasse. Samo pri Dva mrtva ruska vojna ujetnika, ki so ju odkopali izdelavi ogrodja za spomenik je bilo zaposlenih več pred vrati Tičarjevega doma, so pokopali na Hudi kot 200 ruskih ujetnikov.40 Ravni ( sl. 19).46 Domnevamo, da je tam pokopanih več ruskih vojnih ujetnikov.47 20. Vršič – Tičarjev dom 25. V lemeh Dne 9. 3. 1916 je ob 5:08 popoldan prišlo naslednje sporočilo: Na prelazu Mojstrovka je vrh izpraznjen Umrle tovariše so ruski ujetniki pokopavali kjer koli zaradi včerajšnjega zasutja, 1 mož od stražarjev in 2 ob cesti in skromne gomile simbolično označili z le- Rusa mrtvi, 5 stražarjev in 67 Rusov poškodovanih senimi križi. Pokopali so jih tudi V lemeh.48 odkopanih, 12 stražarjev in 71 Rusov še pogrešanih.41 Dva mrtva Rusa so odkopali pred vrati Tičarjevega 26. Strmec doma.42 Nad vasjo Strmec so sestradani ruski ujetniki kopali 21. Vršič – obvoz na ruski cesti v sneg in iskali hrano.49 Cesto in žičnico so na prelazu, kjer jo je (marca 1916) zasul plaz, pred naslednjo zimo prestavili bližje k Pri- 44 Zupanič Slavec 2007, 79, 107. 45 Zupančič 1957, 5; Zupanič Slavec 2007, 103–105; sojniku ( sl. 16).43 Mugerli 2015c, 28; Pavšek 2015b, 31. 46 Uran 1957, 160. 47 prim. Zupančič 1967, 5; Zupanič Slavec 2007, 91. 40 Uran 1957, 159. Zaenkrat nam točne lokacije še ni uspelo najti, zato smo 41 Mugerli 2016, 53. locirali po toponimu. 42 Uran 1957, 160. 48 Zupančič 1967, 5; Zupanič Slavec 2007, 91. Zaenkrat nam 43 Zupanič Slavec 2007, 107. točne lokacije še ni uspelo najti, zato smo locirali po toponimu. 49 Fabec 2017. 154 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 21 Lidarski posnetek: vaško (kat. št. 28) ter vojaško (kat. št. 29) pokopališče v Trenti (izvedba M. Mori). 27. Log pod Mangartom – vojaško 29. Trenta – vojaško pokopališče iz prve pokopališče iz prve svetovne vojne, EŠD 409 svetovne vojne, EŠD 4947 V betonu stopnic spomenika je majhen pravokotni Na vojaškem pokopališču Pri cerkvi v Trenti ( sl. 21) okvir z letnico 1916 in napisom v cirilici: je pokopanih okoli 200 vojakov, pa tudi ruski vojni РОССКІИ. П 1841 СЕМЕН. I. ( sl. 20). ujetniki, ki so gradili oskrbovalno cesto čez prelaz Russkij p(lennij) pomeni ruski ujetnik, 1841 pa je naj- Vršič.53 Leta 1916 je v dolini Trente umrlo še 60 ru- verjetneje številka ujetniške delovne enote. V svež skih vojnih ujetnikov.54 Na pokopališču je bilo videti beton se je podpisal ruski vojni ujetnik Semen I., ki železne križe na grobovih, na nekaj nagrobnih zna- je delal na vojaškem pokopališču v Logu pod Man- menjih se je s težavo še razbralo ruska imena in pri- gartom.50 Tu je pokopanih tudi 5 ruskih vojnih ujet- imke.55 Tu je pokopanih 141 ruskih vojnih ujetnikov.56 nikov.51 28. Trenta – vaško pokopališče Na vaškem pokopališču v Trenti ( sl. 21) je pokopanih 53 Uršič 1968, 427; Klavora 2000, 36; Koren 2007, 49; 5 ruskih vojnih ujetnikov.52 Koren, Testen 2014, 118. 54 Pavlica 1920, 49; Malešič 2005, 101; Zupanič Slavec 2007, 103–105; Fischer 2009, 369; Koren Testen 2014, 50 Simić 1996, 96. 118; Pavšek 2015b, 30. 51 Galić, Pirih 2007, 372. 55 Klavora 2000, 36. 52 SI PANG 28, t. e. 1, a. e. 1. 56 Galić, Pirih 2007, 368–370. 155 Miha Mihelič Slika 22 Vojaško barakarsko naselje Na Logu v Trenti (po Schaumann, Schaumann 2002, 128). 30. Trenta, Na Logu (nem. Lager Unter- trenta) Ruski vojni ujetniki so bivali v barakah v Trenti ( sl. 22, sl. 23) in živeli zelo revno. Na njivi blizu Krava- njeve domačije so sadili krompir, ki jim je bil pogosto edina hrana. Zemljo so poskušali obogatiti in so ne- kajkrat iz Kranjske Gore po žičnici pripeljali zemljo v vrečah.57 Na logu je bilo vojaško barakarsko naselje za 1.000 vojakov – 6 barak in ena baraka za ruske ujetnike.58 31. Cimitero militare di Monte Rombon Italijansko vojaško pokopališče, na katerem so poko- pani tudi ruski vojni ujetniki.59 Slika 23 Avstro - ogrski vojak (na oslu) in ruski vojni ujetnik v dolini Trente (©Goriški muzej, zgodovinski oddelek). 57 Klavora 2000, 36. 58 Kralj 2016, 16. 59 SI PANG 28, t. e. 1, a. e. 2. Točne lokacije nam za- enkrat še ni uspelo določiti, zato jo bo treba določiti na terenu. Istovetno z grobiščem Sacro Cuore di Monte Rombon? 156 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 32. Mrzli Studenec Vogla. Dala sta jim hrano, pozneje pa sta izvedela, da so jih ujeli in ustrelili pri Bledu.67 Pri Mrzlem studencu je med 29. julijem in 1. septem- brom 1915 delalo 50 ruskih vojnih ujetnikov.60 39. Bočič 33. Bovec Franc Ostan - Cesar je v Slovenskem narodu dne 16. novembra 1917 zapisal, da hiš pri Bočiču ni več in Na italijanskem vojaškem pokopališču v Bovcu je da na hribu stojijo italijanske barake, v katerih živijo bilo pokopanih 12 ruskih vojnih ujetnikov.61 ruski vojni ujetniki, ki popravljajo ceste.68 34. Soča 40. Julijske Alpe – ruski grob v Dolini sedmerih jezer, EŠD 16372 Na avstrijskem vojaškem pokopališču v Soči ( sl. 24, sl. 25) je pokopanih 862 oz. 10 ruskih vojnih ujetnikov.63 V Dolini Triglavskih jezer je nedaleč od planinske koče osamljen ruski grob, kjer sta bila leta 1916 us- 35. Soča, Taborišče Vrsnik, Veršnik lager mrčena in pokopana ruska vojna ujetnika.69 V taborišču v Soči ( sl. 26, sl. 27) so bivali tudi ruski 41. Vršič vojni ujetniki.64 Ruski vojni ujetnik, ki je delal na Vršiču, je vzel puško 36. Bovec – Trško jedro, EŠD 10007 in streljal na italijanske vojake. Armeekomanda naj bi mu zato dala zlato uro.70 Na travniku v Bovcu so ruski ujetniki jedli divji česnik.65 Leta 1918 je v Bovcu četa ruskih ujetnikov 42. Srpenica pomagala pri obnovi ( sl. 28). Na italijanskem vojaškem pokopališču je bil pokopan 37. Bovec – civilno pokopališče ruski vojni ujetnik71 oz. dva ruska vojna ujetnika (na istem pokopališču?).72 Na civilnem pokopališču v Bovcu so pokopani štirje ruski vojni ujetniki.66 43. Komarča 38. Zadnji Vogel V Slovenskem narodu, z dne 8. septembra 1923, piše na- slednje: »Nekega dne je prišel po cesti do brvi pri Sa- Janko Mlakar piše, da sta s prijateljem srečala po- vici, precej pod izvirkom, kjer vodi pot na Komarčo, begle ruske ujetnike, in sicer leta 1917 blizu Zadnjega neki ruski ujetnik. Straža orožnik Josip Hoenigmann iz Kočevja ga je ustavil. Ker Hoenigmann ni bil do- 60 Budkovič 2007, 498. ber na Mlakarja, je oddal Rusa nekemu frajtarju in mu 61 Svoljšak et al. 2005, 102; V starejšem popisu je ome- njen le eden (Svoljšak et al. 2005, 101). Točne lokacije nam iz literature ni uspelo ugotoviti. Istovetno z avstrijskim 67 Mlakar 1938; Budkovič 1999, 115; Budkovič 2012, 147. vojaškim pokopališčem? 68 Klavora 2000, 351. 62 Galić, Pirih 2007, 371. 69 Glej tu, Mihelič, Ruski grob pri Triglavskih jezerih ... 63 SI PANG 28, t. e. 1, a. e. 1. in tam navedeno literaturo. 64 Schaumann, Schaumann 2002, 293; Lipovec 2017, 70. 70 Zupančič 1998, 52. 65 Klavora 2014b, 70. 71 Svoljšak et al. 2005, 101. 66 Galić, Pirih 2007, 372. 72 Galić, Pirih 2007, 331, 372. 157 Miha Mihelič Slika 24 Vojaško pokopališče v Soči leta 1917 (po Schaumann, Schaumann 2002, 132). 158 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 25 Lidarski posnetek: vojaško pokopališče v Soči (kat. št. 34) (izvedba M. Mori). ukazal, naj ga pelje gori v gozd in tamkaj ob stenah 45. Krnsko jezero Komarče kratkomalo ustreli. Vojak je siromaka na- tančno po povelju odpeljal na Komarčo. Rus je sto- Nekoč sta dva Rusa ušla in prišla do žičnih ovir na pal pred njim. Tamkaj, kjer se steza začne spenjati v Krnskem jezeru in se vanje zapletla. Bila sta ujeta in skale, je počila puška in Rus se je zgrudil mrtev na tla, ustreljena.75 zadet v hrbet. Vojak je izvršil povelje. Nato je prišel javit, da ga je ustrelil, poslali so na Komarčo druge 46. Planina Duplje Ruse, ki so tovariša pokopali.«73 Na pokopališču na planini Duplje ( sl. 32, sl. 33, sl. 34) 44. Komna – Planina Na Kraju, EŠD so pokopani trije ruski vojni ujetniki, ki so bili ustre- 15196 ljeni. Eden dne 1. maja 1916, dva pa dne 19. maja 1916.76 Ruski vojni ujetniki so sodelovali pri delu na žičniški postaji na Planini na Kraju ( sl. 29, sl. 30, sl. 31).74 73 Br. 1923, 5; Budkovič 2012, 146; Lokaciji eksekucije 75 Hmelak 1968, 210. in pokopa nista znani. 76 Galić, Pirih 2007, 371; glej tudi SI PANG 28, t. e. 1, 74 Budkovič 2012, 145. a. e. 1. 159 Miha Mihelič Slika 26 Ruski vojni ujetniki pri menaži, Soča (po Lipovec 2017, 70, št. 11). 47. Pot Savica – Bogatinsko sedlo – ga sedla se je od nje odcepil krak proti Planini Duplje, Peski – Duplje do koder so zgradili pot iz Lepene.77 Ruski vojni ujetniki so poleti 1915 iz Bohinja proti Krnskemu pogorju zgradili več poti. Najpomemb- nejša je vodila od Savice do bogatinskega sedla in od tu do Peskov ( sl. 31, sl. 34). Zahodno od bogatinske- 77 Mugerli 2015a, 15. 160 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 27 Lidarski posnetek: ostanki taborišča Vrsnik (kat. št. 35) (Izvedba M. Mori) Slika 28 Verjetno ruski podoficir, ujetnik, slikan leta 1918 v Bovcu, ko je bila tam četa ruskih ujetnikov, ki je pomagala pri obnovi (©Goriški muzej, zgodovinski oddelek). 161 Miha Mihelič Slika 29 Taborišče Erzherzog Eugen Lager na planini Na Kraju leta 1917 (po Schaumann, Schaumann 2002, 212). Slika 30 Ruski vojni ujetniki pri delu na žičniški postaji na Planini na Kraju (po Budkovič 2012, 145). 162 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 31 Lidarski posnetek: ostanki stavb taborišča na Planini na Kraju (kat. št. 44) ter odsek poti Savica–Bogatinsko sedlo– Peski–Duplje (kat. št. 47) (izvedba M. Mori). Slika 32 Pokopališče na planini Duplje pozimi leta 1916 (po Pavšek 2015, 33). 163 Miha Mihelič Slika 33 Pokopališče na planini Duplje (po Galić, Pirih 2007, 106). Slika 34 Lidarski posnetek: približna lokacija pokopa treh ruskih vojakov (kat. št. 46) ter odsek poti Savica–Bogatinsko sedlo– Peski–Duplje na planini Duplje (kat. št. 47) (izvedba M. Mori). 164 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 48. Ukanc – taborišče ruskih vojnih ujetnikov V Ukancu je bilo več naselij. V njih so bila skladišča in bivališča ruskih vojnih ujetnikov ( sl. 35, sl. 36, sl. 37, sl. 38, sl. 39, sl. 40).78 V Ukancu je bila jeseni 1915 nastanjena ruska vojno-ujetniška nosilska enota IV s 100 ujetniki, ki so pomagali pri transportu materiala.79 V dunajskem Vojnem arhivu je bil najden podatek o večjem pobegu ruskih vojnih ujetnikov v Ukancu leta 1917. Pri tem so življenje izgubili oficir in 15 voja- kov.80 49. Jezdna pot od Vogla mimo Komne do Črnega jezera Ruski vojni ujetniki so zgradili jezdno pot od Vogla mimo Komne do Črnega jezera.81 50. Ukanc, grob ruskih vojnih ujetnikov Leta 2012 je Egon Kozina obnovil grob trem ruskim Slika 35 Pogled na taborišče ruskih vojnih ujetnikov v Ukancu ubežnikom ( sl. 41), ki so jih ustrelili blizu jezera dne s poti na Komno - konec leta 1917 (po Budkovič 1999, 80). 16. aprila 1916.82 ranila, ostale tri pa ujela. Od tod so jih ekskortirali čez 51. Ukanc, Hotel Zlatorog planino na Prodih in Bogatin v Staro Fužino. Iz Stare Fužine so jih oddali kornemu poveljstvu na Kneži. S hotelom Zlatorog ( sl. 42) je povezanih več dogod- Korno poveljstvo je zapovedalo, da se jih odpelje k kov z ruskimi vojnimi ujetniki.83 V Slovenskem narodu, Zlatorogu in tamkaj ustreli. Prisotni so bili nadporoč- z dne 8. septembra 1923, piše naslednje: »Kar se tiče nik Mlakar kot komandant (on je vse vodil), dalje de- treh Rusov, ustreljenih pri Zlatorogu, se je dogodek putacije vseh ruskih in delavskih oddelkov, vse službe odigral takole: Od nekega oddelka pri Čepovanu je prosto vojaštvo. Grobove so jim tu drugi izkopali. uteklo večje število Rusov in od teh so ulovili 5 v Pred justifikacijo so jih pozvali, da napišejo pisma na žičnih ovirah med Vodil vrhom in Mrzlim vrhom nad svojce. Vsak je napisal po eno pismo. Streljalo je 11 Tolminom. Od teh je straža enega ustrelila, drugega orožnikov, na enega po trije, na ostala dva po štirje. Pri prvi skupini se je nahajal tudi nazarenec, ki je pro- 78 Budkovič 1999, 78. sil Mlakarja, da ga oprosti od streljanja, ker mu vera 79 Galić 2017, 360. prepoveduje ubijanje. Mlakar je prošnjo odbil«.84 V 80 Budkovič 1999, 115. 81 Mugerli 2015a, 15. časopisu Slovenski narod, z dne 20. julija 1923, piše: 82 Cvetek 2016a, 24; Cvetek 2016b, 73; Splet 5. So mor- »G. prof. dr. Lad. Stepanek mi je pripovedoval, da je da tu pokopani trije Rusi ustreljeni pri Zlatorogu? (prim. bil on sam kot rezervni častnik med vojno začasno Br. 1923, 3). 83 Ne izključujemo možnosti, da je kateri izmed njih prideljen avstr. gen. štabu v Bohinju. Prav isti dan, ko povezan tudi z bližnjim Feldbahnhof Zlatorog oz. Trainlager Zlatorog (glej št. 66). 84 Budkovič 2012, 146. 165 Miha Mihelič Slika 36 Rezervni stotnik Alois Morawitz, na konju, pred taboriščem ruskih vojnih ujetnikov v Ukancu leta 1915 (po Budkovič 1999, 81). Slika 37 Ruski vojni ujetniki pri delu v taborišču v Ukancu leta 1915 (po Budkovič 1999, 81). 166 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 38 Kuharji in mesarji v kuhinji ob taborišču ruskih vojnih ujetnikov v Ukancu, jesen leta 1915 (po Budkovič 1999, 82). Slika 39 Vojaška podkovska delavnica pri taborišču ruskih vojnih ujetnikov v Ukancu, jesen leta 1915 (po Budkovič 1999, 82). 167 Miha Mihelič Slika 40 Lidarski posnetek: terase taborišča ruskih vojnih ujetnikov v Ukancu (kat. št. 48) (izvedba M. Mori). je nastopil svoje mesto, so ustrelili nekje nad hotelom 53. Ukanc – vojaško pokopališče iz prve Zlatorogom naenkrat 17 Rusov.85 Pri hotelu Zlatorog svetovne vojne, EŠD 794 so odkrili grob ustreljenega ruskega vojnega ujetni- ka.«86 Na vojaškem pokopališču v Ukancu ( sl. 44, sl. 45, sl. 46) je poleg padlih avstrijskih vojakov pokopanih še 52. Cerkev sv. Janeza Krstnika v 17 ruskih vojnih ujetnikov.89 Ribčevem Lazu 54. Savica, dnevni kop V bližini cerkve sv. Janeza Krstnika sta bili jeseni 1915 nastanjeni ruski vojno-ujetniški nosilski enoti I in II Dne 29. julija 1916 je pri rudarjenju boksita v Savi- s skupaj 200 ujetniki, ki so pomagali pri vzdrževanju ci pri Bohinjski Bistrici90 pobegnilo 13 ruskih vojnih cest.87 Čez most pri cerkvi so se Ruski vojni ujetniki ujetnikov.91 vračali z dela na postaji vojaške železnice ( sl. 43).88 89 Budkovič 1999, 118; Svoljšak et al. 2005, 154 oz. 18 ruskih vojnih ujetnikov? (Fischer 2009, 370; Koren, Tes- ten 2014, 118). O obnovitvenih oz. vzdrževalnih delih na pokopališču glej Pamić 2010, 201–203. 85 Lapajne 1923, 3; Budkovič 2012, 147. 90 Tu so kopali boksit z imenom wocheinit, ki so ga v 86 Dežman 2014, 40; Komac 2015, 27. Bohinju kopali od leta 1868 do druge svetovne vojne. Ob- 87 Galić 2017, 360. stajali so trije dnevni kopi, ki so se imenovali Maria, Savica 88 Budkovič 1999, 114; Koren, Testen 2014, 142, foto in Triglav (Razinger 1998). 38; Grdina, Pagon 2016, 65. 91 SI PAK 633, t. e. 414, št. 13117. 168 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 41 Grob ruskih ujetnikov v Ukancu leta 1921 (zgoraj) (po Zupanič Slavec 2007, 93) in oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 169 Miha Mihelič Slika 42 Ruski vojni ujetniki pri hotelu Zlatorog (po Fortunat Černilogar 2007, 40). 55. Bohinjska Bistrica – Pri Kmetu 1915 je bila v Bohinjski Bistrici nastanjena 465. de- lovna enota ruskih vojnih ujetnikov s 387 ujetniki, ki Pri Kmetu92 v Bohinjski Bistrici je bila kuhinja ruskih so pomagali pri gradnji železniške proge.96 vojnih ujetnikov ( sl. 47, sl. 48), ki so delali pri vojaški Na postaji vojaške konjske železnice pri Sv. Janezu ( sl. konjski železnici in stanovali na Kmetovem hlevu. 51) so delali ruski vojni ujetniki.97 Eden izmed njih Domačini so jih spoštovali zaradi njihovega lepega je bil tako lačen, da so ga videli, kako je s konjskih obnašanja.93 Uteho so iskali tudi v duhovnem življen- fig pobiral zrnje, ki ga konj ni prebavil, in ga potem ju, saj je tam nastanjeni oddelek ujetnikov vsak večer pojedel.98 pel večerno molitev. Večkrat so imeli tudi bogoslužje Prvi odsek sistema žičnic iz Bohinja proti bojišču se z obhajilom.94 je začel na končni postaji vojaške železnice, poime- novane Feldbahnhof Zlatorog ( sl. 52). V bližini je bilo 56. Železnica Bohinjska Bistrica – skladišče desk, kjer so delali tudi ruski vojni ujetniki Ukanc (nem. Feldbahnhof Zlatorog) ( sl. 53).99 Jeseni 1915 je bila pri Zlatorogu100 nasta- njena ruska vojno-ujetniška nosilska enota III s 100 Od železniške postaje v Bohinjski Bistrici do Zlato- ujetniki, ki so pomagali pri transportu materiala.101 roga je bila v prvi svetovni vojni zgrajena železnica ( sl. 49, sl. 50). Na njej in pri ostalih delih v zaledju so 96 Galić 2017, 360. bili večinoma zaposleni ruski vojni ujetniki ().95 Jeseni 97 Budkovič 1999, 41; Koren, Testen 2014, 143, foto 39. 98 Cvetek 2014, 34. 92 Danes Mencingerjeva ulica 12 (Klinar, Železnikar 99 Budkovič 1999, 35, 51, 115; Schaumann, Schaumann 2013, 6). 2002, 140–142; Koren, Testen 2014, 152, foto: 40. 93 Budkovič 1999, 113. 100 Nekje v Bohinju je bila jeseni 1915 stacionirana tudi 94 Budkovič 2012, 146. 119. delovna enota ruskih vojnih ujetnikov (Galić 2017, 360). 95 Budkovič 1987, 187. 101 Galić 2017, 360. 170 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 43 Ruski vojni ujetniki pri Sv. Janezu (zgoraj) (po Budkovič 1999, 114) in ista lokacija oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 171 Miha Mihelič Slika 44 Vojaško pokopališče v Ukancu takoj po prvi svetovni vojni (po Budkovič 1999, 132). Slika 45 Vojaško pokopališče v Ukancu med prvo svetovno vojno. Kapelica je bila prvotno odprta. Današnjo podobo je dobila šele po prvi vojni (po Budkovič 1999, 132). 172 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 46 Lidarski posnetek: vojaško pokopališče v Ukancu (kat. št. 53) (izvedba M. Mori). 57. Bohinjska Bistrica 58. Bohinjska Bistrica – pred bohinjskim predorom Iz Bohinjske Bistrice so bežali ruski vojni ujet- niki.102 Dne 16. avgusta 1916 je iz Bohinjske Bistrice Na rakah pred bohinjskim predorom so domačinke pobegnil ruski vojni ujetnik, v noči 16.-17. avgusta splakovale perilo; prekuhavali pa so ga ruski vojni pa jih je pobegnilo še pet.103 Dne 23. avgusta 1916 ujetniki ( sl 54).107 so iz Bohinjske Bistrice pobegnili štirje ruski vojni ujetniki.104 Dne 19. septembra 1916 so iz Bohinjske 59. Bohinjska Bistrica – Pri Skalovcu Bistrice pobegnili trije ruski vojni ujetniki.105 Dne 27. septembra 1916 je iz Bohinjske Bistrice pobegnil rus- Pri Skalovcu108 v Bohinjski Bistrici so ruski ujetniki ki vojni ujetnik.106 kuhali milo.109 102 Fischer 2009, 367. 103 SI AS 137, t. e. 612, št. 14820; SI PAK 633, t. e. 414, št. 13415. 107 Budkovič 1999, 159; Koren, Testen 2014, 152, foto: 104 SI AS 137, t. e. 612, št. 14989. 43; Grdina, Pagon 2016, 65. 105 SI AS 137, t. e. 612, št. 15699; SI PAK 633, t. e. 413, 108 Danes sta v Bohinjski Bistrica dve hiši s hišnim ime- št. 15053. nom Skalovec, in sicer na naslovu Grajska ulica 8 in na na- 106 SI AS 137, t. e. 612, št. 15938; SI PAK 633, t. e. 413, slovu Mencingerjeva ulica 28 (Klinar, Železnikar 2013, 5). št. 15052. 109 Budkovič 1999, 110. 173 Miha Mihelič Slika 47 Kuhinja ruskih vojnih ujetnikov pri Kmetu v Bohinjski Bistrici (po Budkovič 1999, 113). Slika 48 Kuharji, ruski vojni ujetniki pri Kmetu v Bohinjski Bistrici (po Budkovič 1999, 114). 174 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 49 Načrt Železnice Bohinjska Bistrica–Ukanc ( Feldbahnhof Zlatorog ) (prirejeno po Splet 7). Slika 50 Konjska vleka na ozkotirni železnici med Bohinjsko Bistrico in Ukancem. Na drugem transportnem vagonu sta dva ruska ujetnika pri delu (po Grdina, Pagon 2016, 65). 60. Bohinjska Bistrica – vojaško 61. Kobarid – vojaško pokopališče pokopališče iz prve svetovne vojne, EŠD 9483 Na italijanskem vojaškem pokopališču v Kobaridu ( sl. 57) so bili pokopani trije ruski vojni ujetniki.112 Iz- Na vojaškem pokopališču na Rebru ( sl. 55, sl. 56) ven vojaškega pokopališča v Kobaridu je bil 30. junija so od maja leta 1915 do konca leta 1917 pokopavali 1918 pokopan ruski vojni ujetnik.113 umrle iz dveh vojaških bolnišnic Bohinjske Bistrice. Z lesenim križem in ploščicami s podatki pokopane- ga vojaka je bilo označenih 285 grobov. Novi spome- nik je iz leta 1995.110 Tu je pokopanih tudi 10 ruskih vojnih ujetnikov.111 2009, 370; Koren, Testen 2014, 118. 110 Splet 4. 112 Svoljšak et al. 2005, 103. 111 Budkovič 1999, 118; Galić, Pirih 2007, 371; Fischer 113 Galić, Pirih 2007, 372. 175 Miha Mihelič Slika 51 Ruski vojni ujetniki pri delu na postaji vojaške konjske železnice pri sv. Janezu (po Budkovič 1999, 41). Slika 52 Barake v Trainlager Zlatorog (po Schaumann, Schaumann 2002, 142). 176 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 53 Ruski vojni ujetniki pri delu v Trainlager Zlatorog (po Schaumann, Schaumann 2002, 142). Slika 54 Ruski vojni ujetniki v bližini bohinjskega predora (po Budkovič 1999, 159). 177 Miha Mihelič Slika 55 Vojaško pokopališče na Rebru med svetovnima vojnama? (zgoraj) (po Budkovič 1999, 133) in oktobra 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 178 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 56 Lidarski posnetek: vojaško pokopališče na Rebru (kat. št. 60) (izvedba M. Mori). Slika 57 Vojaško pokopališče v Kobaridu (po Splet 33). 179 Miha Mihelič Slika 58 Kobariški muzej hrani zaporniška vrata, na katerih najdemo tudi zapise v ruskem jeziku (Koren, Testen 2014, 153, foto 46). 62. Sužid – Vrišče škega zapora v Ladri, ki so razstavljena v Kobariškem muzeju (sl. 58), dokazujejo, da je nekaterim ruskim Po prodoru leta 1917 je pričelo primanjkovati hrane ujetnikom le uspel pobeg in prečenje frontne črte.116 za vojne ujetnike, ki so živeli in delali na Bovškem in Kobariškem. Ti vojni ujetniki, večinoma ruski, so 64. Javorca – Spominska cerkev sv. Duha hodili naokrog oblečeni v žakljevino ter iskali hrano. Eden izmed ruskih vojnih ujetnikov si je lakoto tešil Cerkev na Javorci so zidali vojaki in tudi ruski vojni z mesom poginule in razpadajoče italijanske mule. To ujetniki. Vojaki so dražili ruske ujetnike. Civilistka je meso si je Rus pekel v Lomanovem seniku za Uriščem, bila skoraj na smrt obsojena, ker ne bi smela dati ujet- kjer so ga domačini kmalu po tem našli mrtvega.114 nikom kruha.117 63. Ladra – vojaška kapela iz prve 65. Cesta Tolmin – Polog svetovne vojne, EŠD 5074 Vojaštvo in številni ruski ujetniki so zgradili tovor- V letih 1916 - 1917 je bila zgrajena manjša vojaška no pot od Zatolmina do Pologa ( sl. 59).118 Gradili so kapela za verske obrede vojakov, ki je bila obnovljena leta 1993.115 V njeni bližini je bil italijanski vojaški za- por. Ruski podpisi na lesenih vratih italijanskega voja- 116 Simić 1996, 104; Koren, Testen 2014, 153, foto 46. 114 Sedmak 2001, 154. 117 Dolenc 1976. 115 Splet 4. 118 Klavora 1994, 207. 180 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 68. Hudičev most Hudičev most nad Tolminko je dal postaviti tolmin- ski trgovec in gostilničar Oskar Modrijanov že pred prvo svetovno vojno. „Ime Hudičev most se je pri- jelo po italijanski okupaciji, saj so Italijani imenovali mostove, ki so bili postavljeni nad globokimi soteska- mi, ‚il ponte del diavolo‘, torej hudičev most. Ime pa se je ohranilo vse do danes.” „V gradivu za izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov lahko sicer preberemo nekoliko drugačno razlago, po kateri so most med prvo svetovno vojno zgradili ruski ujetniki. Zaradi zelo zahtevne gradnje, ki je botrovala številnim človeškim žrtvam, pa so ga poimenovali Hudičev most. Današnjo obliko je dobil leta 1929, ko so Italijani leseni most zamenjali z žele- zno konstrukcijo.”123 69. Loče pri Tolminu – vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, EŠD Slika 59 Ruski vojni ujetniki pri gradnji ceste od Zatolmina do 4946 Pologa leta 1917 (po Fortunat Černilogar 2007, 15). Tu je pokopanih 8 ruskih vojnih ujetnikov ( sl. 61).124 jo odjulija 1915 do julija 1917 pod vodstvom ing. K. Melicherja.119 70. Hudajužna 66. Podbrdo – novo župnijsko pokopališče V bližini železniške postaje Hudajužna so ruski vojni ujetniki gradili oz. popravljali cesto ( sl. 62).125 Tu so pokopani trije120 ali štirje znani ruski vojni ujetniki ter 39 neznanih.121 71. Tolmin – žandarmernijska postaja 67. Cesta Podbrdo – Petrovo brdo Za žandarmerijsko kasarno v Tolminu sta pokopana dva ruska vojna ujetnika.126 Cestno povezavo Podbrdo−Petrovo Brdo ( sl. 60) so leta 1915 zgradili ruski ujetniki.122 123 Splet 16. 124 Galić, Pirih 2007, 375. 125 Fotografijo je posredoval in dal na razpolago za objavo 119 Huf-Melicher 2007, 12. Cveto Zgaga, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. 120 Galić, Pirih 2007, 373. 126 Galić, Pirih 2007, 375. Okvirno locirano k žanda- 121 Svoljšak et al. 2005, 358. merijski kasarni v Tolminu. Točne lokacije zaenkrat nismo 122 Šketa 2008, 143. uspeli ugotoviti. 181 Miha Mihelič Slika 60 Lidarski posnetek: srednji odsek ceste Podbrdo–Petrovo brdo (kat. št. 67) (izvedba M. Mori). Slika 61 Loče pri Tolminu, vojaško pokopališče pred širitvijo (po Svoljšak et al. 2005, 97). 182 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 62 Ruski vojni ujetniki pri gradnji oz. popravilu ceste pri Hudajužni (iz arhiva Ivana Lesjaka). Slika 63 Tolmin, nemško vojaško pokopališče pri Soči (po Svoljšak et al. 2005, 99). 183 Miha Mihelič Slika 64 Ruski ujetniki v Podmelcu (po Fortunat Černilogar 2007, 22). 72. Pri Poljubinju 75. Podmelec Tu je pokopanih 5 ruskih vonjih ujetnikov, justificira- V Podmelcu so delali ruski vojni ujetniki ( sl. 64).130 nih v drugi polovici leta 1916.127 76. Baška grapa 73. Tolmin – Nemška kostnica, EŠD 766 V Baški grapi so delali ruski vojni ujetniki, ki so živeli Na nemškem vojaškem pokopališču pri Soči ( sl. 63) v več taboriščih ( sl. 65, sl. 66).131 so bili pokopani štirje ruski vojni ujetniki.128 77. Koritnica – vojaško pokopališče 74. Obloke Na pokopališču v Koritnici so bili pokopani trije ru- Josip Abram je med vojnimi ujetniki v Oblokah srečal ski vojni ujetniki,132 verjetno tisti, ki so bili leta 1917 ukrajinske vojake, katerim je pridigal v njihovem jezi- ekshumirani na pokopališče Ravne– Podmelec.133 ku. Ti so ga ganjeno poslušali, ker niso mogli verjeti, da jih je nekdo razumel in tolažil v domačem jeziku.129 127 Svoljšak et al. 2005, 251; Galić, Pirih 2007, 375. Okvirno locirano v Poljubinj. Točne lokacije zaenkrat nis- 130 Fortunat Černilogar 2007, 22. mo uspeli ugotoviti. 131 Koren, Testen 2014, 124; Grdina, Pagon 2016, 48. 128 Svoljšak et al. 2005, 101. 132 Svoljšak et al. 2005, 361. 129 Abram 1917, 131–132; Kragelj 2000, 70. 133 Galić, Pirih 2007, 373. 184 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 65 Ruski vojni ujetniki v Baški grapi (po Koren, Testen 2014, 124, foto 12). Slika 66 Ruska vojna ujetnika v enem od taborišč za vojne ujetnike v Baški grapi (po Koren, Testen 2014, 124, foto 13). 185 Miha Mihelič Slika 68 Lušin pri Kneži (po Splet 9). Slika 69 Lušin pri Kneži (po Splet 9). Slika 67 Ruski vojni ujetniki pri delu v Kneži (po Grdina, Pagon 2016, 58). dnik iz letala. Sledilo je uničevalno topniško obstre- ljevanje; vojaki in ruski vojni ujetniki, ki so razkladali vlak, so odhiteli v varna zaklonišča.”136 78. Ilovica 81. Klavže – vojaško pokopališče iz prve V baraki na Ilovici so nastanili okrog sto ruskih svetovne vojne II, EŠD 23003, Podmelec N. 1 ujetnikov.134 Na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne 79. Kneža Klavže–Podmelec II ( sl. 70, sl. 71) je bilo pokopanih 8137 oz. 10 ruskih vojnih ujetnikov.138 V Kneži so delali ruski vojni ujetniki ( sl. 67).135 82. Cesta skozi Baško grapo nad 80. Bača pri Modreju, Lušin predorom Klavže Na ravnici, pri domačiji Franca Kofola ( sl. 68, sl. 69), Cesto nad predorom Klavže ( sl. 72) so gradili ruski malo pred Mostom na Soči, je bilo razkladališče. „Tja vojni ujetniki.139 je 17. avgusta 1917 okrog poldneva pripeljal vlak, na- ložen z razstrelivom, kar je opazil tudi italijanski izvi- 134 Klavora 1994, 182. 136 Rustja 1990, 59; Splet 9. 135 Grdina, Pagon 2016, 58. Po drugem mnenju gre za 137 Svoljšak et al. 2005, 101 ruske vojne ujetnike pri gradnji ceste na Vršič poleti leta 138 Galić, Pirih 2007, 373 1915 (Zupanič Slavec 2007, 82–83). 139 Splet 6. 186 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 70 Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne Klavže – Podmelec II (po Fortunat Černilogar 2007, 45). Slika 71 Vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne Klavže – Podmelec II (po Schaumann, Schaumann 2002, 64). 187 Miha Mihelič letih 1916 in 1917 gradili ruski ujetniki, ki so jih nase- lili po hlevih v vaseh in zaselkih ob cesti. Gradnja se je ustavila po preboju v oktobru leta 1917. Gradnjo ceste so po vojni dokončali Italijani.145 87. Bača pri Modreju Tu je pokopan neznan ruski vojni ujetnik146 oz. dva ruska vojna ujetnika.147 Slika 72 Ruski vojni ujetniki pri gradnji ceste skozi Baško grapo (po Splet 6). 88. Cerkno Tu je pokopanih 6 ruskih vojnih ujetnikov.148 83. Klavže – vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne I, EŠD 27411, Podmelec N. 11 89. Severno od Pečin Na vojaškem pokopališču iz prve svetovne vojne Tu je pokopan ruski vojni ujetnik.149 Klavže – Podmelec I ( sl. 73) je bilo pokopanih 5140 oz. 14 ruskih vojnih ujetnikov.141 90. Slap ob Idrijci 84. Grahovo – civilno pokopališče V Slapu se je 21. aprila 1915 nahajala ujetniška de- lovna stotnija.150 Domnevamo, da so v njej bili ruski Tu sta pokopana dva ruska vojna ujetnika.142 vojni ujetniki. 85. Most na Soči 91. Roče Julija 1916 so v sv. Luciji (danes Most na Soči) med Tu je pokopan ruski vojni ujetnik.151 prebegom k Italijanom prijeli dva ruska vojna ujetni- ka iz Škofje Loke, ki sta bila kasneje pripeljana nazaj 92. Pot Log – Šebrelje in justificirana.143 Po preboju so ljudje hodili k sv. Luciji in od ruskih Ruski vojni ujetniki so delali pot iz Loga proti Šebre- ujetnikov kupovali predmete.144 ljam, ki gre mimo Divjih bab in pride ven pri cerkvi Sv. Ivana. Rusi so bili zelo lačni in so enkrat dnevno 86. Cesta Grahovo – Bukovo – Reka 145 Klavora 1997, 44; Omerzel 2006, 145. Leta 1916 so začeli graditi tudi sedanjo cesto od že- 146 Galić, Pirih 2007, 374. lezniške postaje Grahovo prek Bukovega na Reko ( sl. 147 Svoljšak et al. 2005, 367. Okvirno locirano v Bačo 74). To cesto so v zelo hudih razmerah med zimo v pri Modreju. Točne lokacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. 148 Galić, Pirih 2007, 374–375. Okvirno locirano v Cerkno. Točne lokacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. 140 Svoljšak et al. 2005, 101. 149 Galić, Pirih 2007, 374. Grob na polju pri Pečinah 141 Galić, Pirih 2007, 373. (Galić 2007, 374, op. 35). Okvirno locirano v Pečine, točne 142 Svoljšak et al. 2005, 362; Galić, Pirih 2007, 374. lokacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. 143 Žabota 2015, 35; glej vnos Škofja Loka - vojaško 150 Harl 2013, 47. pokopališče, EŠD 21033 . 151 Galić, Pirih 2007, 374. Okvirno locirano v Roče, 144 Budna Kodrič 1997, 105. točne lokacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. 188 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 73 Vojaško pokopališče Klavže–Podmelec I leta 2005 (levo) in 1916 (desno) (po Svoljšak et al. 2015, 100). Slika 74 Lidarski posnetek: cesta Grahovo–Bukovo–Reka, odsek vzhodno od Grahovega (kat. št. 86) (izvedba M. Mori). 189 Miha Mihelič Slika 75 Ruski vojni ujetniki pri gradnji Borojevićeve ceste pri Rijavcu (danes Vrata–Pikč) (Splet 10). kuhali in jedli podlesek. Na Reki je bilo na njivah ob 95. Cesta Vrata – Griva-Gornji Lokovec- cesti več barak in v eni izmed njih so bili ruski vojni Kal–Lom; Borojević eva cesta ujetniki.152 Ruski vojni ujetniki so gradili cesto Vrata–Griva– 93. Reka Gornji Lokovec–Kal–Lom ( sl. 75, sl. 77). Odprl jo je Svetozar Borojević von Bojna, zato ji še danes pravijo V Reki je bila nastanjena 365. delovna enota ruskih Borojevićeva cesta. O tem priča tudi spomenik ( sl. 76).156 vojnih ujetnikov.153 Tu je pokopanih tudi 6 ruskih vojnih ujetnikov. 154 96. Podaljšek ozkotirne železnice Idrija – Trebuša 94. Jugovzhodno od Ruta (Slap) 27 km dolgo progo ( sl. 78) so gradili od 11. sep- Tu je pokopan ruski vojni ujetnik.155 tembra 1917 do 18. oktobra 1917 10., 29., 32. in 36. železniška četa, 4. poljskoželezniška četa, 7., 8., 82. 152 Ustna informacija Peter Makuc, r. 1931, Reka 9. 153 Galić 2017, 360. Locirano okvirno v Reko, točne lokacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. 154 Galić, Pirih 2007, 374. kacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. 155 Galić, Pirih 2007, 374. Locirano okvirno, točne lo- 156 Splet 10 190 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 76 Spomenik graditeljem ceste med 1. svetovno vojno (levo) (po splet 31) in julija 2018 (desno) (foto M. Mihelič). Slika 77 Lidarski posnetek: Borojevičeva cesta , odsek med Vrati in Grivo (kat. št. 95) (izvedba M. Mori). 191 Miha Mihelič 966., 1211. delovni oddelki vojnih ujetnikov ter kas- neje še dodatni oz. nadaljnji.158 98. Rijavec (danes Vrata – Pikč) Tu je bil sedež 455. delovne enote ruskih vojnih ujetnikov z 220 ujetniki, ki so pomagali graditi cesto Rijavec–Špilnica.159 99. Črna mlaka „Neke zimske noči se je eden od ujetnikov splazil v neko klet na Črni mlaki in tam vzel krompir in repo. Ko so ga odkrili, je bežal v dolino. Na brvi pa se je spotaknil in padel v ledeno Idrijco in utonil. Njegov prijatelj mu je potem iz lipovine izrezljal zelo lepo kapelico, ki je bila kot moštranca, in jo postavil tja, kjer so ga potegnili iz vode. Ko je to videl neki oficir, so morali kapelico nemudoma vreči v reko, saj je bilo to po njegovem mišljenju krivoverstvo, ki da se bo v bodoče kaznovalo s streljanjem.”160 Slika 78 Odsek železnice Idrija – Dolenja Trebuša (po Schaumann 1991, 169). 100. Kal nad Kanalom – krajevno pokopa- lišče in 83. železniški delovni oddelek vojnih ujetnikov ter 966. delovni oddelek vojnih ujetnikov.157 V Kalu nad Kanalom je na krajevnem pokopali- šču in zunaj (ob ograji) pokopanih 5 ruskih vojnih 97. Železnica Most na Soči – Gorica ujetnikov, ubitih pri poskusu bega 24. januarja 1917.161 Tam sta pokopana dva ruska vojna ujetnika, izven Od 8. januarja do 1. maja 1918 so 13. železniška četa pokopališča pa eden.162 in 82. železniški delovni oddelek vojnih ujetnikov ter 6 delovnih oddelkov vojnih ujetnikov popravljali že- 101. Cesta Kanal – Kanalski Vrh lezniške postaje Avče, Kanal, Plave in Solkan. Od 8. januarja do 31. januarja 1918 so 13. železniška četa, Po ustnem izročilu so cesto na Kanalski Vrh ( sl. 79) 2. oddelek za izgradnjo Roth-Waagnerjeve mostovne gradili ruski vojni ujetniki. Dolga je 7 km in so jo konstrukcije ter 82. železniški delovni oddelek voj- gradili 7 dni.163 nih ujetnikov popravljali most čez Sočo pri Ajbi. Pri popravilu oz. obnovi železniškega mostu čez Sočo pri Solkanu so 23. januarja do 1. maja 1918 poleg drugih enot sodelovali tudi 79., 83., 84., 89. in 90. 158 Schaumann 1991, 185, 192. železniški delovni oddelek vojnih ujetnikov ter 143a., 159 Galić 2017, 360. 160 Medvešček 1992, 37. 161 Svoljšak et al. 2005, 309. 162 Galić, Pirih 2007, 372. 157 Schaumann 1991, 168. 163 Mihelič 2017. 192 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 79 Lidarski posnetek: cesta Kanal–Kanalski Vrh (kat. št. 101) (izvedba M. Mori). Slika 80 Lidarski posnetek: cesta Občina–Gornji Lokovec (kat. št. 102) (izvedba M. Mori). 193 Miha Mihelič Slika 81 Lidarski posnetek: cesta Dolenja Trebuša–Čepovan (kat. št. 105) (izvedba M. Mori). Slika 82 Grobovi padlih avstro-ogrskih vojakov na domačem pokopališču v Čepovanu spomladi 1917 (po Klavora 1997, 30). 194 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 83 Spomenik v obliki piramide na vojaškem pokopališču v Čepovanu julija 2018 (foto N. Kovačič). 102. Cesta Občina – Gornji Lokovec 105. Preval Drnulk – cesta Dolenja Trebuša – Čepovan, Ruska cesta Cesto Občina - Gornji Lokovec ( sl. 80) so gradili ru- ski vojni ujetniki.164 V Tesnem se odcepi od glavne ceste vojaška ruska ces- ta ( sl. 81), ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki čez pre- 103. Trebuša – Hotenje val Drnulk v Trebušo.167 Zgrajena je bila leta 1917168 in bila ena izmed dovoznih žil za soško fronto, sploh Tu je pokopan ruski vojni ujetnik.165 v 11. soški bitki. Po izročilu je na stotine ruskih voja- kov umrlo na teh izkopih. Kje so pokopani, ni zna- 104. Podčepovan no.169 Tu je pokopan ruski vojni ujetnik.166 167 Zupan 1968, 200. 168 Uršič 1968, 402. Domnevamo, da je bila končana med 5. junijem in 24. avgustom 1917. Na zemljevidu, ki prikazuje stanje po 10. soški bitki (5. junija 1917) (Galić, Marušič 2005, 358), še ni vrisana. Na zemljevidu, ki prika- 164 Splet 10. zuje avstro-ogrski umik na novo obrambno črto na Ban- 165 Galić, Pirih 2007, 374. Locirano okvirno v Hotenje, jšicah 24. avgusta 1917 (Galić, Marušič 2005, 360), pa je točne lokacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. že vrisana. Ponekod se kot letnica gradnje navaja tudi leto 166 Galić, Pirih 2007, 376. Locirano okvirno v Podče- 1915 (Splet 10, Splet 11). povan, točne lokacije zaenkrat nismo uspeli ugotoviti. 169 Kolenc 2015, 917. 195 Miha Mihelič Slika 84 Lokacija Ruskih barak na Lokvah (foto N. Kovačič). 106. Čepovan – vojaško pokopališče iz 108. Čepovan prve svetovne vojne, EŠD 4864 Od nekega oddelka pri Čepovanu je pobegnilo večje Na avstro-ogrskem vojaškem pokopališču ( sl. 82) 170 število ruskih vojnih ujetnikov in od teh so jih pet so pokopani tudi ruski vojni ujetniki.171 Danes je oh- ulovili v žičnih ovirah med Vodil vrhom in Mrzlim ranjen le centralni spomenik v obliki piramide, zida- vrhom nad Tolminom. Od teh je straža enega ustre- ne iz kamna, do katerega vodi tlakovana pot ( sl. 83).172 lila, drugega ranila, ostale tri pa ujela. Kasneje so bili ustreljeni pri Zlatorogu.174 107. Čepovan I in II 109. Cesta Lokve – Čepovan Na pokopališču Čepovan I so pokopani trije ruski vojni ujetniki, na pokopališču Čepovan II pa 16.173 Cesto Lokve – Čepovan so gradili ruski vojni ujetniki.175 110. Gorenja Trebuša, vaško pokopališče Leta 1917 so našli v Govcih nad Gorenjo Trebušo 170 Verjetno istovetno z vojaškim pokopališčem Čepovan I ali II. človeški skelet. Skelet z razbito lobanjo in polomljenimi 171 Klavora 1997, 26, 30. nogami je tam ležal zagotovo že najmanj eno leto, 172 Splet 4. oblečen pa je bil v avstrijsko vojaško monduro z eno 173 Galić, Pirih 2007, 376. Natančnih lokaciji obeh zaenkrat nismo ugotovili. Eno izmed njih je verjetno istovetno z vojaškim pokopališčem v Čepovanu (glej 174 Br. 1923, 5; Budkovič 2012, 146. zgoraj). 175 Ustna informacija Rajmond Kolenc, Lokve. 196 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 85 Štefanova hiša pred katero so usmrtili sedem ruskih vojnih ujetnikov (foto N. Kovačič). avstrijsko in eno rusko čepico. Najverjetneje je šlo 113. Trebuša, ruska cesta pri Mrzli Rupi za Rusa. Domačini so z župnikom 26. julija 1917 ostanke dostojno pokopali na vaškem pokopališču in Pri Mrzli Rupi so ostanki ceste, ki so jo gradili ru- s tem izkazali svojo pieteto do žrtve.176 ski vojni ujetniki, niso pa je dokončali.179 To cesto, ki povezuje zaselka Na Pustoti–Poljane domačini ime- 111. Kolenec nujejo ruska cesta in so jo gradili ruski vojni ujetniki. Tu je pokopan ruski vojni ujetnik.177 114. Lokve, Ruske barake 112. Vojsko Rajmond Kolenc iz Lokvi nam je pokazal lokacijo ruskih barak na Lokvah ( sl. 84) in povedal, da je bila Maja 1916 je 134 ruskih vojnih ujetnikov pod po- zraven tudi vojaška bolnišnica.180 veljstvom 29 vojakov začelo demontažo visoko na- petostnega električnega voda na Vojskem.178 115. Lokve Pri Lokvah so januarja 1917 ruski, srbski in romunski vojni ujetniki s koles vojaških tovornjakov strgali bla- to in nanašali na cesto nov gramoz, ki so ga tovornja- 176 Svoljšak et al. 2005, 36. 177 Galić, Pirih 2007, 376. Točne lokacije iz literature nismo uspeli ugotoviti. Pri kmetiji Kolenc? 179 Božič 1970, 73. 178 Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 127. 180 Ustna informacija Rajmond Kolenc, Lokve. 197 Miha Mihelič Slika 86 Lesene barake avstro-ogrske vojaške bolnišnice pri Nemcih (po Klavora 1997, 44). ki kmalu spet zmleli v prah in blato.181 Med prebivalci 117. Dobrovo, dolina Reke Lokev je znan pokol Rusov, ki se je izvršil januarja leta 1917. Ker Rusi niso hoteli kopati jarkov in opravljati Avstrijska vojska je s seboj v Brda pripeljala tudi ru- drugih del v neposredni bližini fronte, so jih sedem ske vojne ujetnike. V dolini Reke pod Dobrovem je usmrtili pred Štefanovo hišo, nekaj pa so jih odvedli bilo taborišče, ograjeno z bodečo žico, ki je bila spe- v gozd, kjer so jih prisilil, da so si še pred usmrtitvi- ljana prav ob cesti. Lačni ruski ujetniki so molili roke jo sami izkopali grobove. Ljudje se danes spominjajo skozi žico in prosili mimoidoče: Daj kusak hleba!184 teh ujetnikov kot junakov, padlih v borbi proti krivici in nasilju.182 118. Nemci, Na žagovini 116. Lokve 23, Pri Štefanu, Zadružni dom Tu so bili v baraki nastanjeni ruski vojni ujetniki.185 Ker Rusi niso hoteli kopati jarkov in opravljati druga 119. Nemci, Pri Kušmanu dela v neposredni bližini fronte, so jih sedem usmrtili pred Štefanovo hišo ( sl. 85).183 Pri Kušmanu so ruski vojni ujetniki pekli kruh, doma- čino pa so pomagali pri kmečkih opravilih, največkrat na njivah. „Za malo se jim je zdelo zvečer spravljati seno v lonce, saj so ga morali zjutraj spet raztrositi 181 Klavora 1997, 22. 182 Kolenc 2015, 918. 184 Podveršič 2016, 102. 183 Kolenc 2015, 918. 185 Kolenc 2015, 919. 198 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 87 Lidarski posnetek: cesta Male Lazne–Mala gora, osrednji odsek (kat. št. 123) (izvedba M. Mori). po travniku. Dejali so: ‚to je prava rabotna, delo brez 122. Nemci, Vojaška bolnišnica veze’. Slušnost ujetnikov je bila seveda kaznovana. Kaznovanemu so zvezali roke na hrbtu, nato ga pri- Pri urejanju okolice vojaške bolnišnice pri Nemcih vezali na lipo, ki je stala poleg pekarne. Samo s ko- ( sl. 86) so pomagali ruski vojni ujetniki.189 nico prstov se je lahko dotikal tal in takšno večurno bingljanje je pomenilo pravo mučenje”.186 123. Cesta Male Lazne – Mala gora 120. Nemci Vojaška cesta, ki so jo gradili ruski vojni ujetniki ( sl. 87), poteka skozi Golce od zahoda proti vzhodu in Ruski vojni ujetniki so pomagali domačinom v Nem- jih pretrga od Malih Lazen mimo Smrekove drage, cih pri kmečkih opravilih, največkrat na njivah.187 čez Škrbino in Poslušanje do Kovka in Male gore. Globoki skalnati prepadi nad koncem doline Selce, 121. Nemci, Na griču ki so bili mnogim zadnje bivališče, so kasneje dobili ime Ruske struge.190 Tu so bili v baraki nastanjeni ruski vojni ujetniki.188 186 Kolenc 2015, 919–920. 187 Kolenc 2015, 919. 189 Ustna informacija Alfred Gruden, Nemci. 188 Kolenc 2015, 919. 190 Božič 1967, 248. 199 Miha Mihelič Slika 88 Ruski vojni ujetniki pri izviru (zgoraj) ter izvir v devetdesetih letih 20. stoletja (spodaj) (po Simić 1996, 85). 200 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 89 Ruski vojni ujetniki pri gradnji ceste Loke–Ravnica (po Koren, Testen 2014, foto 14). Slika 90 Lidarski posnetek: terase, na katerih so stale vojaške barake (kat. št. 131) (izvedba M. Mori). 201 Miha Mihelič Slika 91 Ruski vojni ujetniki pri delu na grajskem griču v Gorici (po Splet 39). Slika 92 Leseno znamenje na Predmeji julija 2018 (foto N. Kovačič). 202 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 93 Ploščica z napisom desno pod znamenjem julija 2018 (foto N. Kovačič). 124. Dolnje Cerovo, Trebežarjeva hiša 126. Izvir Franca Jožefa (nem. Franz Josef Quelle) „Nekega poznega večera je k Trebežarjevim prišel ruski vojni ujetnik, ki je prosil, naj mu dajo jesti. Mati Pod Vratci je pionirska četa avgusta 1915 obzidala mu je seveda dopovedovala, da mu nima kaj dati, saj kraški izvir in tako je nastal Izvir Franca Jožefa (nem. še sami nimajo kaj jesti. V skrajnem obupu je Rus Franz Josef Quelle). Tja so ruski vojni ujetniki hodili z pokleknil in prosil z dvignjenimi rokami. Ko je pok-vozovi po vodo ( sl. 88).193 leknil, je zagledal pod stopnicami, ki so peljale iz hiše na pod, slučajno odkrito vrečo sirka. Ujetnik je planil 127. Idrijska bela, ruska baraka k vreči, zajel prgišče zrnja, napolnil usta, z mladimi zobmi prežvečil, še enkrat zajel, dal v žep, se vljudno Na TTN 5 je označen toponim ruska baraka, zato zahvalil in odšel v noč.”191 lahko domnevamo, da je bila v prvi svetovni vojni tam baraka, v kateri so bili nastanjenimi ruski vojni 125. Poljska železnica na konjsko vleko ujetniki. Šempeter pri Gorici – Trnovo – kota 790 128. Loke194 19 km dolgo progo sta od 3. aprila do 22. maja 1916 gradili 36. železniška četa in 47. železniški delovni Na Loke se veže tudi več aretacij ruskih vojnih ujetni- oddelek vojnih ujetnikov.192 kov. 4. oktobra 1917 je bil aretiran ruski vojni ujetnik 193 Simić 1996, 85. 191 Podveršič 2016, 102. 194 Pomotoma smo locirali v Loke pri Novi Gorici. 192 Schaumann 1991, 163. Verjetneje gre za nam neznane Loke v okolici Cola (morda 203 Miha Mihelič Slika 94 Razglednica prikazuje Semenišče v Gorici pred prvo svetovno vojno. Danes je v njem sedež Univerze v Trstu za Gorico (po Splet 38). zaradi pobega. 18. oktobra 1917 je bil aretiran ruski vojni ujetnik zaradi pobega. 28. novembra 1917 sta 131. Pri ruskih barakah bila 2 ruska vojna ujetnika aretirana zaradi pobega.195 Na pobočju Čavna so dobro vidni temelji vojaških 129. Krmin (Italija) barak ( sl. 90), ki so jih zgradili ruski vojni ujetniki.198 Temu kraju še danes pravijo Pri barakah 199 oz. Pri ru- Leta 1918 so pred Krminom ležali v travi trije ruski skih barakah.200 vojni ujetniki in pili iz steklenice konjaka.196 132. Tisovec, pri Ruski baraki 130. Cesta Loke – Ravnica V Tisovcu, 17 km od Črnega Vrha, so ob cesti še Ruski vojni ujetniki so gradili cesto od Lok proti Rav- sledovi barak, kjer so bili nastanjeni delavci. Kraj se nici ( sl. 89).197 imenuje pri Ruski baraki.201 133. Cingalca, Cingolca „Ruski vojni ujetniki so v Cingalci gradili velik zbiral- nik vode, pumpagaus. In ko so v poletni vročini poči- ledino V lokah pri Sanaborju?) 198 Božič 1967, 250; Velikonja 2001, 277. 195 Trošt et al. 2008, 436, 438, 440. 199 Božič 1967, 250. 196 Lokar 1951, 125. 200 Velikonja 2001, 277. 197 Koren, Testen 2014, foto 14; Žabota 2015, 33; Gr- 201 Vončina 2014, 12. Locirano okvirno v Tisovec. dina, Pagon 2016, 63. Točne lokacije nam zaenkrat še ni uspelo ugotoviti. 204 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 95 Vojaška bolnišnica v Oseku (po Splet 13). vali na runički pod zbiralnikom, se jim je zazdelo, da 134. Gorica, Goriški grad (Italija) globoko pod sabo slišijo žuborenje vode. Kaj bi vodo spravljali iz Podgure gor, če teče pod nami, so rekli inženirji V Gorici so na grajskem griču ( sl. 91) delali ruski voj-in ukazali Rusom na tisti runički kopat. In so kopali ni ujetniki.203 in kopali in predrli strop podzemne jame. Kopačem se je pod nogami udrl svet in jih pogoltnil. Samo še 135. Predmeja, kapelica strašen krik so slišali tisti, ki so vlačili na površje sko- pano prst. Petdeset da jih je požrlo brezno, ki se je Na Predmeji spominja na preminule ruske vojne odprlo pod njimi. Odprtino nad novim breznom so ujetnike majhno leseno znamenje oz. kapelica v živi zacementirali in zasuli; danes čeznjo raste gozdno ra- rdeči, beli in modri barvi ( sl. 92).204 Kapelica ruskih stlinje. Tudi pumpagaus bo gozd kmalu skril vase. Iz vojnih ujetnikov je bila postavljena leta 1917 ( sl. 93). ogromnih vodnih zbiralnikov rastejo že debela dre- vesa ...”202 136. Predmeja, piramida V bližini Predmeje piramida spominja na preminule ruske vojne ujetnike.205 203 Splet 39. 204 Fischer 2009, 367; Koren, Testen 2014, 125. 205 Fischer 2009, 367; Koren Testen 2014, 125. Na- 202 Černigoj 1999, 42; glej tudi Malešič 2005, 103 - 104; tančne lokacije na terenu zaenkrat nismo uspeli ugotoviti, Zupanič Slavec 2007, 107, op. 73. zato smo okvirno locirali na Predmejo. Istovetno s kat. št. 205 Miha Mihelič Slika 96 Začetna postaja žičnice v Ajdovščini julija 1915 (po Schaumann, Schaumann 2002, 82). 137. Predmeja, Ruske barake 139. Vodovod Lokavšček–Predmeja– Nagnovec–Lokve–Nemci V gozdu pri Predmeji so ostanki barak taborišča ru- skih vojnih ujetnikov.206 Ruski vojni ujetniki so gradili vodovod iz Lokavščka mimo Predmeje na Nagnovec in dalje proti Lokvam 138. Predmeja, Ruska baraka pri hiši in do zaselka Nemci.208 Franca Černigoja 140. Gorica, semenišče, Via B. Alviano Ruski vojni ujetniki so imeli barako blizu hiše Franca 18, Gorizia (Italija) Černigoja na Predmeji.207 Skozi veliko odprtino v zidu dvorišča velikega seme- nišča ( sl. 94) je nekdo videl, kako so ravno prišli Rusi z lopatami in krampi, da pojdejo na delo.209 158 oz. sliko 113? 206 Fischer 2009, 367; Koren, Testen 2014, 125. Natančne lokacije na terenu zaenkrat nismo uspeli ugotoviti, zato smo okvirno locirali na Predmejo. Istovetno s kat. št. 131? 207 Černigoj 2008, 227. Natančne lokacije na terenu 208 Kolenc 2015, 918; glej tudi Bratina 2014, 15; isti zaenkrat nismo uspeli ugotoviti, zato smo okvirno locirali 2015, 31. na Predmejo. 209 Slovenec 1917, 2. 206 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 97 Ruski vojni ujetniki pri delu. Domnevno na žičnici na Predmeji (SI PANG 583, a. e. 157, I/14). 141. Strelski jarki druge frontne črte VII. korpusa, je imel na voljo kar 18.500 ljudi, med Škabrijel – Doberdobska planota in odsek katerimi je bilo precej ruskih vojnih ujetnikov.211 VII. korpusa na Krasu 142. Otlica, Vrh Hriba V zaledju goriškega mostišča so izkopali strelske jar- ke druge črte, ki je potekala od Škabrijela prek Sv. „Johančk z Otlice, Porkula, je bil mičkan možak. Katarine in nato vzhodno od Gorice, prek Sv. Marka, Med prvo vojsko je bil za vaškega čuvaja. Ponosno je po vzhodnem bregu Vrtojbice do Mirenskega gradu stopal po cesti, s Prstave gor proti Vrh Hriba. Dolga in od tam na severni rob Doberdobske planote. Na puška se mu je zadevala ob tla. In tam pri kapelci so fronti in v neposrednem zaledju je delalo 20.000 de- ga srečali ruski ujetniki. Ob pogledu na Johančka je lavcev, 20.000 ruskih ujetnikov pa je za fronto gradilo eden zmajal z glavo in rekel: ‚Eeee, Avstrija krepedjot ceste in poti.210 ... ’ Johančk pa mu je jezno odgovoril: ‚Če si tak heroj, Po zaključku 9. soške bitke jeseni 1916 sta obe stra- kaj si se pa dal ujet!’ ni izkoristili čas za utrjevanje obrambnih položajev. Med drugo vojsko pa so ruski partizani videli, kako General Kuchinka, vodja utrjevalnih del na odseku se je pred kapelco Vrh Hriba eden od slovenskih par- tizanov prekrižal. Rusi so zmajali z glavami in rekli: ‚Eeee, Tito propadjot’ ... ”212 210 Simić 1996, 117; prim. Galić, Marušič 2005, 112; 211 Simić 1994, 106; Močnik 2005, 140. Maver 2014. 212 Černigoj 1999, 138. 207 Miha Mihelič Slika 98 Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Črničah (po Splet 14). jo vozili na cesto ter mešali med kamenje, da se je 143. Osek – Na Poljanah vse skupaj bolj sprijelo. Danes je tam globoka vrtača.215 Pri gradnji vojaške bolnišnice ( sl. 95) na travniku na 146. Črniče–Brith Poljanah pri Oseku so sodelovali ruski vojni ujetniki.213 Po končanem bombardiranju se je hitro selil tren ru- skih ujetnikov izza Britha drugam, neznano kam.216 144. Žičnica Ajdovščina – Predmeja 147. Motorna poljska železnica Ajdovšči- Na žičniški povezavi Ajdovščina – Predmeja ( sl. 96) na – Batuje – Črniče – Šempas – Kota 56 so delali ruski vojni ujetniki ( sl. 97).214 Trasiranje in gradnjo sta 30. julija 1917 začela 36. že- 145. Živanova dolina lezniška četa in 7. železniški delovni oddelek vojnih ujetnikov.217 Leta 1916 ali 1917 so na cesti proti Otlici delali ru- ski vojni ujetniki. Pomagali so tudi domačini, prete- žno ženske, saj so bili fantje in moški na fronti. Na Kovku, blizu sedanje avtobusne postaje, v Živanovi dolini, so ruski ujetniki in domačini kopali zemljo in 215 Trošt et al. 2008, 308. 213 Novak 2014, 127. 216 Novak 2014, 190. 214 Grdina, Pagon 2016, 44. 217 Schaumann 1991, 166. 208 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 99 Načrt hubeljskega vodovoda od izvira Hublja do Dornberka (SI PAK 634, t. e. 29). Slika 100 Vsi kraki kraškega vodovoda, glavna črpališča in zbiralniki, ki jih je napajala voda iz Hublja (po Klavora 2014a, 70). 209 Miha Mihelič Slika 101 Ostanki vodovoda pri Volčjem Gradu na Krasu (foto M. Vinazza). 210 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 102 Ruski ujetniki pri gradnji hubeljskega vodovoda pred Pišočevo hišo v Batujah (po Plahuta 2005, 56). Slika 103 Ruski vojni ujetniki pri kopanju vodovodnega jarka v Dornberku (po Klavora 2014a, 70). 211 Miha Mihelič 148. Črniče – vojaško pokopališče iz prve 150. Cesta Batuje – Črniče svetovne vojne, EŠD 86 Za lažji odvoz vojaškega materiala proti fronti so ruski Na avstroogrskem vojaškem pokopališču v Črničah vojni ujetniki razširili cesto iz Batuj v Črniče ( sl. 105).226 (sl. 98) je bil dne 17. januarja 1917 pokopan ruski vojni ujetnik.218 151. Cesta Batuje – Vogrsko 149. Hubeljski in kraški vodovod Ruski vojni ujetniki so zgradili novo pot iz Batuj na Vogrsko (iz Gradne) ( sl. 105).227 V začetku leta 1916 je avstro-ogrska vojska začela z izgradnjo hubeljskega vodovoda, s pomočjo ruskih 152. Prvačina – Frijula, Pahorheva vojnih ujetnikov in delavskih enot. Potekal je do Batuj, gostilna in trgovina od tam do Dornberka in v Vrata, kjer so bile črpalke, ki so vodo prečrpale na Kras ( sl. 99, sl. 100, sl. 101).219 Pahorjevi so do jeseni leta 1916 imeli gostilno in tr- Ruski vojni ujetniki so zagotovo gradili vodovod pred govino v Prvačini. Tam so od nekega ruskega ujetni- Pišočevo hišo v Batujah ( sl. 102),220 v Dornberku ( sl. ka kupili steklenico.228 103),221 okrog Opatjega sela (kjer so tudi popravljali ceste),222 pri Ivanjem gradu223 in po celi črti vodovoda 153. Železnica Gorica – Prvačina– od Škocjana pri Divači pa do fronte ( sl. 104).224 Opčine–Trst „Vsako jutro so te sestradane, izmučene može pod stražo črnovojnikov razvrstili po celi črti vodovoda Obnovo proge Gorica–Prvačina–Opčine–Trst, od Škocjana pri Divači pa do fronte, ki je segala od železniških postaj Volčja Draga in Šempeter, Doberdoba preko Kostanjevice, Opatjega sela in železniškega mostu pri Dornberku ter priključkov naprej. Voda je po vodovodu stekla spomladi leta linij proti Batujam in Ajdovščini ter objektov na njih, 1916 - in teče še danes. Beda graditeljev kraškega vo- so od 22. oktobra do 14. novembra 1917 izvajali 32. dovoda je bila nepopisna. Kolikokrat sem te ruske in 29. železniška četa, oddelek 10. železniške čete in okostnjake gledal, ko sem mimo njih hodil na trg v šest delovnih oddelkov ruskih vojnih ujetnikov. Dela, Trst. ... Pot naju je vodila čez Kriško gmajno, kjer ki so spremenila začasno progo v trajno, pa so trajala so ruski ujetniki gradili vodovod. Krampi v koščenih od januarja do junija 1918.229 rokah, slabotni udarci po kraškem kamenju, vročina, lakota, žeja, burja, mraz. Vse več grobov je zaznamo- 154. Pri ruski kuhinji valo traso vodovoda.”225 Na severnem koncu ravnice, kakšnih 50 metrov od ceste, je v pobočje izkopan manjši prostor, velik naj- več tri krat tri metre, ki se ga je prijelo ime Pri ruski kuhinji ( sl. 106, sl. 113).230 218 Novak 2014, 362. 219 Žigon 2014, 31. 220 Plahuta 2005, 56 s starejšo literaturo. 221 Klavora 2014a, 70. 222 Matičič 2006, 54; Matičič 2016, 135. 226 Rustja 2002, 85. 223 Lenassi 1968, 314. 227 Rustja 2002, 85. 224 Zlobec 2010, 69 – 70. 228 Splet 2. 225 Zlobec 2010, 69 – 70. 229 Schaumann 1991, 196. 230 Trošt et al. 2008, 282; Bratina 2014, 15; isti 2015, 31. 212 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 104 Ruski vojni ujetniki pri gradnji kraškega vodovoda (po Koren, Testen 2014, 133, foto 27). Slika 105 Lidarski posnetek: odseka cest Batuje–Črniče (kat. št. 150) ter Batuje–Vogrsko (kat. št. 151) (izvedba M. Mori). 213 Miha Mihelič Slika 106 Izkopan prostor, ki se ga je prijelo ime Pri ruski kuhinji , julija 2018 (foto N. Kovačič). Slika 107 Ruski vojni ujetniki pri delu na cesti pri Dornberku (po Klavora 2014, 65). 214 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 108 Ajnšnit med prvo svetovno vojno (zgoraj) (po Bratina 2015, 31) in julija 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 215 Miha Mihelič Slika 109 Ajnšnit julija 2018 (foto M. Mihelič). Slika 110 Mesto taborišča ruskih vojnih ujetnikov pri Ajnšnitu julija 2018 (foto N. Kovačič). 216 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 111 Spomenik graditeljem ceste, ruskim vojnim ujetnikom julija 2018 (foto N. Kovačič). Slika 112 Ruski pravoslavni križ posvečen umrlim ruskim vojnim ujetnikom julija 2018 (foto N. Kovačič). 217 Miha Mihelič Slika 113 Lidarski posnetek: lokacija Pri ruski kuhinji (kat. št. 154), cestni vsek Ajnšnit (kat. št. 155) ter nasutje izkopanega materiala (kat. št. 158) (izvedba M. Mori). Slika 114 Ruski vojni ujetniki pri Ajnšnitu (po Bratina 2015, 31). 218 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 115 V eksploziji razdejano pokopališče v Ajdovščini, dne 5. 6. 1918 (po Splet 17). Slika 116 Ruski vojni ujetniki pri delu pri Ajdovščini (po Grdina, Pagon 2016, 45). 219 Miha Mihelič Slika 117 Lidarski posnetek: lokacija Muličeve fužine (kat. št. 163) ter ostanki nasipov in vsekov za železnico Batuje–Saksid (kat. št. 166) (izvedba M. Mori). 155. Vrh Ajnšnita 157. Debela Griža, Monte San Michele (Italija) Med prvo svetovno vojno so ruski ujetniki popravljali in urejali cesto proti Predmeji. Njihovo najbolj znano Na tisoče ruskih vojnih ujetnikov je kopalo in vrtalo delo je usek Ajnšnit ( sl. 108, sl. 109, sl. 113). Tabori- v trda kraška tla na Doberdobski planoti, v zaledju in šče so imeli na ravnici tik nad usekom ( sl. 110). Ujet- tudi na Debeli Griži.233 nike, ki so med delom umrli, so najprej pokopavali v gozdičku, malo stran od prostora taborišča. Ruski 158. Pod Ajnšnitom ujetniki so pri kopanju Ajnšnita za odvoz materiala uporabljali celo pasje vprege.231 „Ko se je število mrtvih ruskih ujetnikov povečalo, so jih zasipali kar z materialom, ki so ga odkopali v useku. 156. Cesta Dornberk – Zalošče Pod usekom, na desni strani ceste (v smeri proti Pred- meji) je majhna ravan ( sl. 113); ta je narejena iz materi- Ruski vojni ujetniki so delali na cesti med Dornber- ala, ki so ga odkopali v useku. Tam je tudi zadnje poči- kom in Zaloščami ( sl. 107).232 vališče mnogih ujetnikov.”234 Tam sta postavljena tudi spomenik in ruski pravoslavni križ ( sl. 111, sl. 112). 231 Trošt et al. 2008, 282, 334; Bratina 2014, 14 – 15; isti 2015, 28–31. 233 Klavora 2007, 182 232 Klavora 2014, 65. 234 Trošt et al. 2008, 282. 220 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 118 2,875 kilometra dolg zvezni lok skozi sotesko Pekel, ki je povezal železniški progi Jesenice–Trst in Gorica–Ajdovščina (po Rustja 2002, 84). Slika 119 Eden izmed treh mostov obvozne trase (po Schaumann 1991, 157). 221 Miha Mihelič Slika 120 Spominska plošča graditeljem proge v Peklu (po Rustja 2002, 83). 159. Putrihi 161. Ajdovščina – vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, EŠD 4988 24. maja 1918 je ob 13. uri eksplodiralo več skladišč streliva, ki so bila postavljena blizu železnice. Putrihi Na ajdovskem vojaškem pokopališču je pokopanih so bili do tal porušeni. Umrli so en civilist ter več tudi okoli 30 ruskih vojnih ujetnikov, ki so umrli ob ruskih vojnih ujetnikov, ki so imeli v bližini skladišč eksploziji pri Putrihih, 24. maja 1918 ( sl. 115).237 barake za bivanje.235 162. Ajdovščina 160. Železniška postaja Batuje Ajdovščina je bila pomembno logistično izhodišče za V začetku novembra 1915 so v Batuje prišli ruski voj- oskrbovanje soške fronte, zato je bilo tu nastanjenih ni ujetniki. Pri železniški postaji so postavili barake veliko ruskih vojnih ujetnikov, ki so skrbeli za logi- ter razširili dovozno cesto na železniško postajo. Ko- stično podporo ( sl. 116).238 nec decembra 1915 je prišlo še dodatnih 200 ruskih vojnih ujetnikov, ki so pomagali pri rekonstrukciji postaje.236 237 Koren, Testen 2014, 141, foto 36; Grdina, Pagon 2016, 45. 235 Pirc Pavlič 2015, 21; Trošt 2015, 34. 238 Koren, Testen 2014, 139, foto 32; Grdina, Pagon 236 Rustja 2002, 85; Plahuta (ur.) 2005, 56; Trošt 2015, 34. 2016, 45. 222 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 121 Pred tekstilno tovarno v Ajdovščini je ruski vojni ujetnik pasel ovce (po Grdina, Pagon 2016, 69). 163. Tovarna poljedelskega orodja Batuje, vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed Muličeva fužina teh je tudi utrdba 8 ( sl. 122).241 Prve dni decembra leta 1915 je v fužino prišel vojaški 166. Železnica Batuje – Saksid oddelek stavbnih delavcev in jo obnovil ( sl. 117). V njej so pričeli delati za vojsko. Delali so vojaki, ruski Ker so Italijani obstreljevali železniško progo med vojni ujetniki in civilni delavci.239 Dornberkom in Batujami, so Avstrijci, da bi ohra- nili izredno pomembno povezavo Ajdovščine z juž- 164. Pri Tratniku no železnico pri Sežani, ob Vipavi med Batujami in Saksidom jeseni242 leta 1916 zgradili obvozno progo „Domači v Žagoliču, pri Tratniku, so večkrat opazili, ( sl. 117, sl. 118, sl. 119). Spominska plošča v Saksidu da prehitro zmanjkuje hrane v koritih za prašiče in ( sl. 120) označuje, da sta progo zgradili 12. in 36. že-ugotovili, da so se z njo hranili tudi ruski vojni ujet- lezniška četa, med graditelji pa seveda niso omenjeni niki.”240 številni, predvsem ruski, vojni ujetniki.243 Poleg obeh 165. Utrdba 8 241 Trošt et al. 2008, 283. 242 Tako piše na spominski plošči graditeljem proge v Peklu. Eni avtorji navajajo, da je bil čas gradnje obvozne Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. proge med 1. septembrom in 1. novembrom 1916 (Schau- i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora mann 1991, 158) oz. med 1. septembrom in 1. oktobrom 1916 (Schaumann, Schaumann 2002, 81), drugi, da so z delom pričeli 8. avgusta 1916, 1. novembra 1916 pa je bila proga že prevozna (Rustja 2002, 83–85), tretji pa, da je prvi 239 Rustja 2002, 136; Plahuta (ur.) 2005, 57. vlak po progi zapeljal 16. oktobra 1916 ( Simić 1996, 137). 240 Trošt et al. 2008, 283. 243 Simić 1996, 137. 223 Miha Mihelič Slika 122 Lidarski posnetek: vojaški jarki na utrdbah 6 (kat. št. 177), 7 (kat. št. 173), 8 (kat. št. 165), 9 (kat. št. 167) in 10 (kat. št. 169) ter vsek Na Grebenici (kat. št. 175) (izvedba M. Mori). čet so progo gradili tudi 3., 5., 7. ter 68. železniški 168. Ajdovščina – tekstilna tovarna, delovni oddelek vojnih ujetnikov244 oz. skupno okoli Tekstina 2.000 ruskih vojnih ujetnikov.245 Pred tekstilno tovarno v Ajdovščini je ruski vojni 167. Utrdba 9 ujetnik pasel ovce ( sl. 121).247 Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. 169. Utrdba 10 i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. teh je tudi utrdba 9 ( sl. 122).246 i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed teh je tudi utrdba 10 ( sl. 122).248 170. Nacetova njiva pod Grahovnikom Na Nacetovi njivi (pod Grahovnikom) so stale barake, v katerih so prebivali ruski vojni ujetniki. Domačini 244 Schaumann 1991, 158; Rustja 2002, 83; Schaumann, Schaumann 2002, 81. 245 Rustja 2002, 83. 247 Grdina, Pagon 2016, 69. 246 Trošt et al. 2008, 283. 248 Trošt et al. 2008, 283. 224 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju so morali postaviti stražo zraven korit s prašičjo hra- Patrulja v Hrušico, 23. 10. 1917, 15.00–24.00 no, sicer bi ujetniki vse pojedli.249 Ruski vojni ujetnik je bil aretiran zaradi pobega in pri- veden poveljstvu postaje. 171. Col, Mitnica, Zollhaus Patrulja v Loke, 28. 11. 1917, 10.00–22.00 Dva ruska vojna ujetnika sta bila aretirana zaradi po- V mitnici (nem. Zollhaus) so prebivali ruski vojni ujet- bega in privedena poveljstvu postaje vojnega zaledja v niki. Preiskava je odkrila, da so Gregorju Božiču vze- Ajdovščini. li in popili nekaj litrov mošta, kot tudi poškodovali Patrulja v Orešje, 29.1. 1917, 6.00–14.00 približno 300 kg sena.250 Dva ruska vojna ujetnika sta bila aretirana v Orešju zaradi pobega in privedena poveljstvu postaje vojnega 172. Col – žandarmerijska postaja zaledja v Ajdovščini. Patrulja v Višnje, 1. 12. 1917, 3.00–14.00 V policijskem zapisniku žandarmerijske postaje Col za Ruski vojni ujetnik je bil aretiran zaradi pobega in pri- leto 1917 so z ruskimi vojnimi ujetniki povezani na- veden poveljstvu postaje vojnega zaledja v Ajdovščini. slednji podatki: Okoliš št. 3, 15. 12. 1917, 21.00–14.00 Patrulja, 23. 12. 1916–2 4. 12. 1916, 17.00–3.00 Ruski vojni ujetnik je bil aretiran zaradi pobega in pri- Dva ruska vojna ujetnika aretirana zaradi pobega iz veden na poveljstvo postaje zaledja v Ajdovščini. njunih delavskih oddelkov.251 Okoliš št. 6, 16. 12. 1917–17. 12. 1917, 12.00–14.00 Privedba v Ajdovščino, 19. 6. 1917, 12.00–20.00 Ruska vojna ujetnika sta bila aretirana zaradi pobega in Ruski vojni ujetnik je bil aretiran zaradi pobega in pri- privedena na poveljstvo postaje zaledja v Ajdovščini.254 veden poveljstvu postaje vojnega zaledja v Ajdovščini.252 Okoliš št. 4, 21. 9. 1917, 13.00–21.00 173. Utrdba 7 Štirje ruski vojni ujetniki, aretirani zaradi pobega in izročeni poveljstvu postaje na Colu.253 Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. Patrulja v Loke, 4. 10.1917, 10.00–12.00 i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora Ruski vojni ujetnik je bil aretiran zaradi pobega in pri- vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed veden na poveljstvo postaje. teh je tudi utrdba 7 ( sl. 122).255 Patrulja na Vodice, 12. 10. 1917–13. 10. 1917, 14.00– 3.00 174. Orešje Aretirani trije ruski vojni ujetniki. Patrulja v Loke, 18. 10. 1917, 16.00– 17.00 Dne 29. januarja 1917 sta bila dva ruska vojna ujet- Ruski vojni ujetnik aretiran zaradi pobega in izročen nika aretirana v Orešju zaradi pobega in privedena poveljstvu postaje. poveljstvu postaje vojnega zaledja v Ajdovščini.256 Okoliš št. 4, 20. 10. 1917–21. 10.1917, 23.00–17.00 Aretirani štirje ruski vojni ujetniki in vsi privedeni po- 175. Na Grebenci veljstvu postaje. Okoliš št. 1, 22. 10. 1917–23. 10. 1917, 19.00–14.00 Ob delu poti, imenovanem Na Grebenci ( sl. 122), ko- Ruski vojni ujetnik je bil aretiran zaradi pobega in pri- lovoz preseka skalno polico. Tu naj bi bilo pokopanih veden poveljstvu postaje. več ruskih vojnih ujetnikov, ki so okoli leta 1916 na 249 Trošt et al. 2008, 283. 250 Trošt et al. 2008, 284, 438. 251 Trošt et al. 2008, 284, 406. 254 Trošt et al. 2008, 436 – 441. 252 Trošt et al. 2008, 421. 255 Trošt et al. 2008, 283. 253 Trošt et al. 2008, 434. 256 Trošt et al. 2008, 440. 225 Miha Mihelič Slika 123 Vhod v Rusko jamo na levi strani slike (po Močnik 2005, 155). Slika 124 Ruska jama . Drugi z leve je dr. Maks Obersnel (po Klavora 2007, Sl. 94). 226 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 125 Načrt ruske jame (prirejeno po Bertarelli, Boegan 1926, 137) na lidarskem posnetku (izvedba M. Mori). Slika 126 Območje delovanja VII. korpusa 1. marca 1916. Na sredini vidimo območje tabora Segeti (po Splet 19). 227 Miha Mihelič Slika 127 Shematičen prikaz tabora Segeti, 12. december 1915 (po Splet 19). Slika 128 Skica tabora spomladi leta 1916 (po Splet 19). 228 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 129 Lidarski posnetek: sledovi stavb tabora Segeti (kat. št. 184) ter odsek ceste Kostanjevica–Lokvica (kat. št. 185) (izvedba M. Mori). Slika 130 Ruski vojni ujetniki v vojaškem taboru Segeti (po Močnik 2005, 132). 229 Miha Mihelič Slika 131 Ruski ujetniki na območju tabora pripravljajo material za gradnjo ceste (po Splet 19). Slika 132 Ruski ujetniki na območju tabora pripravljajo material za gradnjo ceste (po Splet 19). 230 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 133 Vrtiljak, ki so ga poganjali ruski vojni ujetniki (po Splet 19). 231 Miha Mihelič Slika 134 Lidarski posnetek: vojaški jarki na utrdbah 1 (kat. št. 186), 2 (kat. št. 183), 3 (kat. št. 181), 4 (kat. št. 180) in 5 (kat. št. 179) (izvedba M. Mori). Colu gradili ceste.257 Skalni greben so ujetniki preko- roke kot k molitvi in milo prosil za en koren. Go- pali zato, da bi se v primeru prodiranja Italijanov v spodinja je pozneje večkrat povedala, da bi lahko v zgornjo Vipavsko dolino po tej poti lažje umikali z trenutku oddala vse korenje.259 dvovpregami.258 177. Utrdba 6 176. Orešje – Na Studencu Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. V Orešju, Na studencu, so med prvo vojno avstrijski i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora vojaki pri obeh izvirih postavili eno betonsko korito. vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed Približno 50 metrov niže, tam, kjer je sedaj vrt, je bilo teh je tudi utrdba 6 ( sl. 122).260 postavljenih več betonskih korit, v katerih so si vojaki prali perilo in uniforme. K umivanju pa so občasno 178. Višnje pripeljali tudi ruske vojne ujetnike. Ko so pri Mrkco- vih v Orešju ravno pripeljali korenje z njive, so bili na Dne 1. decembra 1917 je bil v Višnjah zaradi pobega Studencu (tik zraven Mrkcove hiše) ruski ujetniki, ki aretiran ruski vojni ujetnik in priveden poveljstvu po- so jih verjetno pripeljali z dela na Grebencu. Eden od staje vojnega zaledja v Ajdovščini.261 ujetnikov je pred gospodinjo padel na kolena, sklenil 259 Trošt et al. 2008, 145, 284. 257 Tratnik 2006, 28. 260 Trošt et al. 2008, 283. 258 Trošt et al. 2008, 283. 261 Trošt et al. 2008, 440. 232 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 135 Ruski vojni ujetniki pri gradnji barake pri Slika 136 Ruski vojni ujetniki pri gradnji barake pri Vojščici na Krasu leta 1916 (po Grdina, Pagon 2016, 56). Vojščici na Krasu leta 1916 (po Grdina, Pagon 2016, 56). 179. Utrdba 5 Kostanjevica–Lokvica (nem. Kaiser Josef Strasse).265 V Ruski jami je neki narednik tako pretepel ruskega Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. ujetnika, da je oslepel na eno oko.266 Skupaj s častniki i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora si je dne 13. februarja 1916 jamo267 ogledal tudi dr. vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed Obersnel in nadporočnik Fortis jih je pri vhodu v teh je tudi utrdba 5 ( sl. 134).262 jamo slikal ( sl. 124).268 180. Utrdba 4 183. Utrdba 2 Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed teh je tudi utrdba 4 ( sl. 134).263 teh je tudi utrdba 2 ( sl. 134).269 181. Utrdba 3 184. Segeti, Tabor Segeti, Lager Segeti Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. Vse od Lokvice proti Kostanjevici je stal obsežni i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora zaledni tabor avstro-ogrske vojske, imenovan Lager vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed Segeti ( sl. 126, sl. 127, sl. 128, sl. 129, sl. 130, sl. 131, teh je tudi utrdba 3 ( sl. 134).264 sl. 132, sl. 133). Deloval je od začetka vojne do av- gusta 1916. Za počitek so ga uporabljale avstro-ogr- 182. Ruska jama, Gropača v Belem Kalu ske enote, ki so se bojevale na Doberdobski planoti.270 Pri Kostanjevici na Krasu je ohranjena kraška jama z imenom Ruska jama ( sl. 123, sl. 124, sl. 125), v kateri 265 Močnik 2005, 151–155; prim. Fischer 2009, 369; Klavora 2014a, 60, 67–68; Koren, Testen 2014, 135–136. so bili nastanjeni ruski vojni ujetniki, ki naj bi skrbe- 266 Novak 1998, 80–82; Močnik 2005, 153–155; Koren, li predvsem za sprotna popravila poškodb na cesti Testen 2014, 137. 267 Nekateri jo locirajo tudi v jamo Pečinko (Klavora 2007, 193, op. 215). 262 Trošt et al. 2008, 283. 268 Klavora 2007, 193. 263 Trošt et al. 2008, 283. 269 Trošt et al. 2008, 283. 264 Trošt et al. 2008, 283. 270 Splet 18. 233 Miha Mihelič Slika 137 Ruski vojni ujetniki pri gradnji ceste v Vojščici (po Luthar 2000, 159). V njem so bili nastanjeni tudi ruski vojni ujetniki.271 186. Utrdba 1 Imeli so pomembno vlogo tako pri gradnji tabora kot tudi pri drugih tehničnih opravilih. Nadvojvoda Ruski vojni ujetniki so pomagali graditi tudi utrdbe, t. Jožef dne 19. aprila 1916 omenja, da so „moji ruski i. tretje obrambne linije, ki se od Cola prek Sanabora ujetniki, delavci, želeli pretepsti italijanske ujetnike, vleče po robu Nanosa vse do Razdrtega. Ena izmed ker zaradi Italije vojna še vedno ni končana.” László teh je tudi utrdba 1 ( sl. 134).274 Kókaly je ovekovečil dogodivščino v zvezi z igriščem s sledečimi besedami: „Po cesti, ki me odpelje mimo 187. Branik, Rihemberk kavarne, se ozrem na vrtiljak, ki so ga pričeli graditi konec prejšnjega meseca. Že je gotov, ima tudi lajno, V Rihemberku so ceste popravljali ruski in srbski ki jo bodo poganjali ruski ujetniki. Tudi vrtiljak bodo ujetniki, ki so bili vsi bedni, raztrgani, premraženi in poganjali oni.”272 sestradani. Ruski ujetniki so prosili kruha in cigaret. Do sitega pa so se najedli le, če je poginil kakšen gar- 185. Cesta Kostanjevica – Lokvica jav konj ali ga je razmesarila sredi ceste granata.275 Ruski vojni ujetniki naj bi skrbeli predvsem za sprotna 188. Opatje selo popravila poškodb na cesti Kostanjevica–Lokvica (nem. Kaiser Josef Strasse) ( sl. 129).273 Okrog Opatjega sela so stari črnovojniki in ruski ujetniki popravljali ceste.276 271 Močnik 2005, 132; Koren, Testen 2014, 110, foto 1. 274 Trošt et al. 2008, 283. 272 Splet 19. 275 Matičič 2006, 148; Matičič 2016, 297. 273 Močnik 2005, 152; Koren, Testen 2014, 137. 276 Matičič 2006, 54; Matičič 2016, 135. 234 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 138 Potek železniške proga Dutovlje/Skopo–Kostanjevica (po Schaumann 1991, 161). Slika 139 Izvozni tir železnice iz železniške postaje Dutovlje/Skopo je skupaj s 35. železniško četo gradilo več železniških delovnih oddelkov vojnih ujetnikov od 15. avgusta do 3. septembra 1915 (po Schaumann 1991, 161). 235 Miha Mihelič Slika 140 Ruski vojni ujetniki pri delu železnice v Komnu (Splet 21). 189. Vojščica žini 21,888 km je vodila od Dutovelj oziroma od Sko- pega mimo Gabrovice, Komna, Svetega in Temnice Iz Klanca čez Reber v smeri Debele griže do Vojščice do Kostanjevice.280 Progo so poleg 35. železniške so ruski vojni ujetniki zgradili vojaško cesto.277 Cesto čete gradili še 43., 44., 45., 46. železniški delovni od- in barake pri Vojščici ( sl. 135, sl. 136, sl. 137) so ruski delek vojnih ujetnikov in 435. delovni oddelek vojnih vojni ujetniki gradili leta 1916.278 ujetnikov, in sicer od 15. avgusta do 4. oktobra 1915.281 190. Normalnotirna železnica Dutovlje– 191. Štanjel Komen–Kostanjevica na Krasu Na področju Štanjela in Kobdilja so ponekod še da- Za zagotovitev dostave vojaškega materiala na fron- nes razvidni ostanki temeljev in tras, ki pričajo o ve- to je avstro-ogrska armada zgradila železniško progo likem številu barak in skladišč. Vsa gradbena dela so med Dutovljami in Kostanjevico na Krasu ( sl. 138, sl. opravljali tu nastanjeni ruski vojni ujetniki.282 Glede 139, sl. 140, sl. 141). Progo je gradila 35. železniška na posamezne ohranjene grobove je mogoče skle- četa in veliko ruskih vojnih ujetnikov.279 Proga v dol- 277 Močnik 2005, 37. 280 Rustja 1990, 58; Schaumann 1991, 160; Močnik 278 Luthar 2000, 159; Močnik 2005, 51, 57; Fischer 20015, 14–15; Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 134; 2009, 369; Koren, Testen 2014, 131, foto 21, 134; Grdina, Klavora 2014a, 55; Splet 20. Pagon 2016, 56. 281 Schaumann 1991, 160; Močnik 2005, 133. 279 Simić 1996, 54. 282 Močnik 2005, 121. 236 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 141 Lidarski posnetek: železnica Dutovlje–Komen–Kostanjevica na Krasu, odsek pri Gabrovici pri Komnu (kat. št. 190) (izvedba M. Mori). pati, da so ruski vojni ujetniki delali tudi v okolici 193. Tomačevica Štanjela.283 Iz Štanjela so 30. julija 1917 zbežali štirje ruski vojni Ruski vojni ujetniki so gradili ceste in podobne voja- ujetniki.284 ške poti ter objekte okrog Tomačevice.287 192. Štanjel – vojaško pokopališče iz prve 194. Tomačevica 4 svetovne vojne, EŠD 229 V Tomačevici št. 4 ( pri Marinčni) so živeli ruski vojni Na vojaškem pokopališču v Dolu ( sl. 142, sl. 143) so ujetniki, nadstropje višje pa madžarski vojaki. Ko so leta 1918 pričeli z urejevalnimi deli, ki so jih opravlja- ujetniki spali oziroma počivali, so madžarski ( Honved) li predvsem ruski vojni ujetniki.285 Eden izmed dveh vojaki skozi lesen pod urinirali nanje. To je le eden ohranjenih nagrobnih spomenikov ob vhodu na po- od mnogih primerov norčevanja in trpinčenja ruskih kopališče pripada ruskemu vojnemu ujetniku Salo- vojnih ujetnikov.288 monu Geršovu, ki je umrl 13. maja 1918 ( sl. 144). Da- vidova zvezda priča o njegovem judovskem poreklu.286 283 Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 135. 284 SI PAK 633, t. e. 423, št. 10163. 285 Fortunat 1992, 232. 286 Močnik 2005, 120; Koren, Testen 2014, 131, foto 287 Močnik 2005, 131. 23; Grdina, Pagon 2016, 51. 288 Močnik 2005, 131–133. 237 Miha Mihelič Slika 142 Vojaško pokopališče v Štanjelu (po Močnik 2005, 118). Slika 143 Lidarski posnetek: vojaško pokopališče v Štanjelu (kat. št. 192) (izvedba M. Mori). 238 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 197. Gorjansko, divizijsko sanitetno poveljstvo, Gorjansko 100 Na fotografiji ( sl. 146) je prikazana hiša v Gorjan- skem, kjer je bilo divizijsko sanitetno poveljstvo, levo od tovornjaka pa je ruski vojni ujetnik z metlo.291 198. Grmada, Monte Hermada (Italija) Na Grmadi, tik za današnjo slovensko–italijansko mejo, so v dneh po osmi soški bitki ruski ujetniki in veterani avstro-ogrske vojske nadaljevali z gradnjo nove obrambne črte.292 199. Krajna vas V Krajni vasi pri Dutovljah je bilo največje tabori- šče ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili vodovod od Škocjana pri Divači pa do fronte, ki je segala od Do- berdoba preko Kostanjevice, Opatjega sela in naprej.293 Slika 144 Nagrobnik Salomona Geršova (po Grdina, 200. Dutovlje – vojaško pokopališče iz Pagon 2016, 51). prve svetovne vojne, EŠD 22648 195. Železnica Gorjansko–Brestovica Pokopališče, kjer naj bi bili pokopani tudi ruski vojni ujetniki.294 Leta 1917 so enote K. u. K. Eisenbahnkompanie z ru- skimi vojnimi ujetniki gradile železniško progo od 201. Sežana – vojaško pokopališče iz prve Gorjanskega do Brestovice.289 svetovne vojne, EŠD 7373 196. Gorjansko – okolica V Sežani je v bližini civilnega pokopališča vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Tam je pokopa- Ruski vojni ujetniki so leta 1916 urejali cesto proti nih tudi pet ruskih vojnih ujetnikov.295 Gorjanskemu ( sl. 145).290 291 Močnik 2005, 88. 292 Splet 22. 289 Močnik 2005, 81; Koren, Testen 2014, 134. 293 Zlobec 2010, 69–70. 290 Močnik 2005, 80; Fischer 2009, 369; Koren, Testen 294 Koren, Testen 2014, 118. 2014, 131, foto 23, 134. 295 Fortunat Černilogar 1995, 268. 239 Miha Mihelič Slika 145 Ruski vojni ujetniki med urejanjem poti proti Gorjanskem leta 1916 (po Močnik 2005, 80). Slika 146 Ruski vojni ujetnik z metlo pred hišo v Gorjanskem (po Močnik 2005, 88). 240 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju žila kot skladišče za strelivo, nato pa kot zatočišče za ruske vojne ujetnike in tudi avstrijske dezerterje.300 206. Opčine (Italija) V Opčinah so ruski vojni ujetniki pomagali pri tran- sportu ranjencev na električni tramvaj proti Trstu ( sl. 149).301 Dne 11. novembra 1915 sta iz Opčin pobeg- nila dva ruska vojna ujetnika.302 Slika 147 Ruski vojni ujetniki pri gradnji železnice na 207. Gradišče pri Divači trasi Sežana−Repentabor (po Grdina, Pagon 2016, 59). Po ustnem izročilu vaščanov so zid na fotografiji (sl. 202. Jama II nad Opčinami (ital. Pozzo II 150) zgradili ruski vojni ujetniki.303 presso Villa Opicina, Italija)296 208. Jesenice – Železarna Sava, EŠD Jamo so med prvo svetovno vojno odkrili ruski vojni 204, Jesenice – železarski obrati Kranjske ujetniki.297 industrijske družbe 203. Železnica Sežana – Repentabor Junija 1916 je v Kranjski industrijski družbi na Jese- nicah in okolici v železarskih obratih delalo 20 ruskih Ruski vojni ujetniki so pomagali pri gradnji železnice vojnih ujetnikov. Decembra istega leta pa 191 ujetni- Sežana–Repentabor ( sl. 147).298 kov, kar je bilo tudi najvišje število. Njihovo število je nato nihalo med 101 in 142 ujetniki v naslednjih letih. 204. Motorna železnica Kreplje – Britof Še novembra 1918 je tam delalo kar 128 ujetnikov.304 (Povir) Zanje so v tovarni organizirali posebno kuhinjo.305 12,5 km dolgo progo ( sl. 148) so od 6. novembra 209. Blejska Dobrava – tovarna elektrod 1916 do 4. avgusta 1917 gradili 10., 12., 13. in 36., že- lezniška četa ter 7. delovni oddelek vojnih ujetnikov.299 Tovarno Elektrod na Blejski Dobravi ( sl. 151, sl. 152) so gradili ruski in italijanski vojni ujetniki, ki so bili 205. Drnjackova jama (ital. Grotta Cle- tudi zaposleni v obratu, dokler ni bilo na voljo dovolj mentina, Italija) domače delovne sile.306 Tik čez mejo v Opčinah je Drnjackova jama (ital. grotta Clementina), ki je med prvo svetovno vojno slu- 300 Bertarelli, Boegan 1926, 246. 301 Koren, Testen 2014, 133, foto 26; Grdina, Pagon 296 Jamo bo treba locirati na terenu. Verjetno leži nekje 2016, 50. v bližini prve jame Pozzo II presso Villa Opicina, ki ima ko- 302 SI PAK 633, t. e. 413, št. 17474. ordinate 406954, 62881. 303 Vinazza 2017. 297 Bertarelli, Boegan 1926, 386. 304 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 151. 298 Koren, Testen 2014, 132, foto 24, 25; Grdina, Pa- 305 Mugerli 2015b, 21; isti 2018, 20. gon 2016, 59. 306 Mohorič 1970, 29; Mugerli 2015b, 21–22; Mugerli 299 Schaumann 1991, 170; Močnik 2005, 138. 2018, 20. 241 Miha Mihelič Slika 148 Dela na železniški progi pri Britofu (po Schaumann 1991, 171). Slika 149 Pomoč ruskih vojnih ujetnikov pri transportu ranjencev v Opčinah (po Grdina, Pagon 2016, 50). 242 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 150 Ostanki zidu, ki so ga, po ustnem izročilu, zgradili ruski vojni ujetniki (foto M. Vinazza). Slika 151 Ruski vojni ujetniki pri gradnji tovarne elektrod leta 1916 (po Mugerli 2018, 21). 243 Miha Mihelič Slika 152 Tovarna elektrod v Blejski Dobravi (po Splet 23). 210. Moste 213. Bohinjska Bela – vas, EŠD 13255 „Franc Podlipnik iz Most je na Žumrovi njivi našel rus- Iz Bohinjske Bele so bežali ruski vojni ujetniki.310 ki vojaški gumb z orlom. Iz tega lahko sklepamo, da so ujetniki delali tudi v Žumrovi kovačiji ter v Birčevi 214. Mošnje žagi in mlinu.”307 V županstvu Mošnje je med 3. julijem in 3. avgustom 211. Doslovče – vas, EŠD 9515 1916 delalo 20 ruskih vojnih ujetnikov.311 Pri Gogalovih v Doslovčah se je ohranila ruska pa- 215. Ljubno sna spona.308 V županstvu Ljubno je je med 3. julijem in 3. avgu- 212. Smokuč – vas, EŠD 9890 stom 1916 delalo 10 ruskih vojnih ujetnikov.312 Netipične cokle iz Smokuča je iz enega kosa lipovine izdelal ruski vojni ujetnik v času 1. svetovne vojne.309 307 Mrak, Mrak 2000, 176. 310 Fischer 2009, 367. 308 Mrak, Mrak 2000, 176. 311 SI AS 137, t. e. 612, št. 13302. 309 Dolžan Eržen 2000, 104. 312 SI AS 137, t. e. 612, št. 13250. 244 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 153 Ruski vojni ujetniki v Šmarci (po Naglič 2007, 114). 218. Podlonk 216. Jelovica, Rudno Več ruskih ujetnikov je pobegnilo in so se skrivali po 14. avgusta 1917 je čez dolino letelo 12 italijanskih gozdovih ali senožetih. S hrano so jih preskrbovali letal, ki so šla požigat Jesenice. Ko so se okoli pol kmetje. Tak primer je opisal selški župnik za Pod- devetih dopoldne vračala, so jih napadla tri avstrij- lonk.315 ska letala. Nad Jelovico so leteli precej nizko. Ko je Perdolcov France iz Rudna tam delal z ruskimi ujet- 219. Prtovč niki, so iz letala obrnili proti njim strojnico in začeli streljali, a niso zadeli nobenega, ker so se vsi skrili Več ruskih ujetnikov je pobegnilo in so se skrivali po pod smreke.313 gozdovih ali senožetih. S hrano so jih preskrbovali kmetje. Tak primer je opisal selški župnik za Prtovč.316 217. Jelovica pri Kropi 220. Selca Dne 25. oz. 27. avgusta 1917 so iz gozda Jelovica pri Kropi pobegnili štirje ruski vojni ujetniki.314 Pri košnji v Selcih so pomagali tudi ruski vojni ujet- niki.317 315 Budna Kodrič 1997, 97. 313 Budna Kodrič 1997, 97. 316 Budna Kodrič 1997, 97. 314 SI PAK 633, t. e. 424, št. 14129. 317 Budna Kodrič 1996, 61–62. 245 Miha Mihelič 221. Žabnica, železniška postaja 225. Šmarca V Žabnico je takoj za vojaki sredi septembra 1917 V Šmarci so bili leta 1915 ruski vojni ujetniki ( sl. prišlo več sto ruskih vojnih ujetnikov in začelo graditi 153).324 železniško postajo na polju.318 226. Rovt, Rovte v Selški dolini 222. Žabnica Neki vojni ujetnik iz Ukrajine je bil med prvo svetov- Vojni ujetniki, zlasti ruski, so veliko kradli in ukra- no vojno dodeljen na delo v Rovt.325 dene reči potem tudi prodajali. Nekomu so Rusi iz zaklenjene shrambe ukradli vso železno mrežo in bo- 227. Potok 14, Pri Rusu, Pri Matevž u dečo žico, a mu jo je uspelo dobiti vrnjeno.319 Nekaj dni po tem, ko so septembra 1917 avstro-ogrski vo- „Ker je v tej hiši nekaj časa stanoval ruski prebežnik jaki odšli iz vasi na fronto proti Italiji, so prišli nemški po prvi svetovni vojni in je bil znan po imenu Rus, vojaki in s seboj pripeljali ruske vojne ujetnike. Ti so ljudje uporabljajo tudi ime Pri Rusu. Sedanje ime Pri na žabniškem polju postavili bazo, ki je nato služi- Matevžu je po Matevžu Rantu.”326 la nemški vojski za oskrbo vojakov na soški fronti.320 Ruski vojni ujetniki so razmetavali kupe ovsa, razna- 228. Škofja Loka – vojaško pokopališče, šali po vasi in zamenjavali za krompir. Do konca fe- EŠD 21033 bruarja leta 1918 so Nemci ujetnike odpeljali z vlaki in podrli barake.321 Na vojaškem pokopališču v Škofji Loki so pokopani trije ruski vojni ujetniki. Dva, ki sta bila justificirana 223. Žabnica, gasilski dom 5. julija 1916 in eden, ki je umrl zaradi griže 11. ok- tobra 1917.327 V gasilskem domu so bili nastanjeni ruski ujetniki, ki so pomagali vojakom nakladati tovorne vozove, 229. Stara Loka predvsem seno in oves za konje.322 V Stari Loki so pri košnji pomagali tudi ruski vojni 224. Žabnica, stara šola ujetniki.328 V stari šoli (pri cerkvi) so bili nastanjeni ruski ujetni- 230. Škofja Loka ki, ki so pomagali vojakom nakladati tovorne vozove, predvsem seno in oves za konje.323 Eden izmed zbirnih centrov je bil tudi v Škofji Loki, kamor je že leta 1915 prišlo 400 ruskih vojnih ujetni- kov, ki so jih nastanili v barakah. Občina jih je dodelje- vala domačinom, da so jim pomagali pri delu v gozdu 318 Budna Kodrič 1997, 97. 324 Naglič 2007, 114. 319 Budna Kodrič 1998, 157. 325 Planina 1972, 154. 320 Fabjan 2011, 187. 326 Demšar 2007, 258, op. 33. 321 Šifrer 2011, 198. 327 Glej tu, Mihelič, Nekaj podrobnosti o ruskih vojnih 322 Šifrer 2011, 196. ujetnikih v Škofji Loki in tam navedeno literaturo. 323 Šifrer 2011, 196. 328 Budna Kodrič 1996, 61–62. 246 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 154 Ruski vojni ujetniki gredo na delo (po Vidic 1940, 34). in na poljih.329 Jeseni 1915 je bila v Škofji Loki nasta- 233. Trzin – Cerkev sv. Florijana, EŠD 2022 njena 119. delovna enota ruskih vojnih ujetnikov.330 V cerkvi se nahaja slika Srca Jezusovega, delo ruske- 231. Medvode ga vojnega ujetnika Borisova, ki je po prvi svetovni vojni ostal v Mengšu. Slika ima spodaj na desni strani Iz Medvod so bežali ruski vojni ujetniki.331 podpis: N. Borisov 1932.334 Dne 4. oktobra 1917 je iz Medvod zbežal ruski vojni ujetnik.332 234. Poljska železnica Škofja Loka – Hotavlje 232. Vaše Poljsko železnico Škofja Loka–Hotavlje so od 20. do Več ruskih vojnih ujetnikov je pobegnilo in so se 29. septembra 1917 gradili 3. poljskoželezniška četa, skrivali po gozdovih ali senožetih. Kmetje pa so jih 18. in 36. železniški delovni oddelek vojnih ujetnikov preskrbovali s hrano. Tak primer je opisal Finžgar za ter pet marš bataljonov.335 Vaše.333 235. Ločnica 12 „V Ločnici 12 je z družino živel bivši ruski vojni ujet- 329 Splet 24. nik Milko Aleksejev oz. Aleksejevič. V resnici mu je 330 Galić 2017, 360. 331 Fischer 2009, 367. 332 SI PAK 633, t. e. 424, št. 15914. 334 Stražar 1993, 226. 333 Budna Kodrič 1997, 97. 335 Schaumann 1991, 166. 247 Miha Mihelič bilo ime Nil, Aleksejevič je bil njegov patronimik. 239. Ljubljana – pokopališče Žale, EŠD Pravi priimek pa je neznan, ker ga župnik ni zapisal. 384, kostnica žrtev 1. svetovne vojne Dne 8. avgusta 1924 je povodenj odnesla hišo in pet članov družin Aleksejevič in Alič. Nekoliko nižje v V kostnici na ljubljanskih Žalah je med žrtvami prve smeri proti Savi je bila pozneje postavljena nova hiša, svetovne vojne pokopanih tudi 342 ruskih vojakov iz ki so ji rekli Pri Rusu.”336 prve svetovne vojne.340 Postavljena je bila leta 1939. 236. Šentvid pri Ljubljani 240. Ljubljana, Bežigrad Dne 28. julija 1918 je z Šentvida pri Ljubljani pobeg- „Med vojno so vojaki za Bežigradom zgradili cele nilo sedem ruskih vojnih ujetnikov.337 kolonije barak. Vrstile so se ob današnji Pleteršniko- vi, Apihovi, Kržičevi in Linhartovi ulici. Postavljene 237. Ljubljana – pokopališče Žale, EŠD so bile predvsem za vojaštvo in vojne ujetnike. Med 384, spomenik Sinovom Rusije in Sovjetske ujetniki je bilo zlasti veliko Rusov ( sl. 154). Ti so lačni zveze in strgani delali novo železniško progo iz Zaloga do Dravelj, za prevoz vojaštva in municije. Zaradi kam- Spomenik je posvečen Sinovom Rusije in Sovjetske zveze, niške železnice pa so morali zgraditi visok nasip.”341 ki so padli na ozemlju Slovenije v prvi in drugi sve- tovni vojni. „Spomenik ima tudi spravni pomen, saj 241. Ljubljana, gospodarska zveza štirje stebri z ene strani predstavljajo vojake carske Rusije, umrle v avstro-ogrskem vojnem ujetništvu v Leta 1916 je 10 ruskih vojnih ujetnikov delalo na go- času prve svetovne vojne (1914–1918), drugi štirje spodarski zvezi.342 stebri pa rdečearmejce ali vojake Sovjetske zveze, umrle v drugi svetovni vojni (1941–1945). Obe jati 242. Ljubljana, stavbno podjetje Julija ptic se združita in v današnjem času letita skupaj v Glaserja boljšo prihodnost.”338 Leta 1916 je v stavbnem podjetju Julija Glaserja, ki je 238. Spodnja Zadobrova v tem letu zidalo topniške delavnice, delalo neznano število ruskih vojnih ujetnikov.343 Dne 3. in 4. novembra 1916 so iz barakarskega tabo- rišča v Spodnji Zadobrovi pobegnili štirje ruski vojni 243. Ljubljana, Ruska ulica ujetniki.339 O bivanju ruskih vojnih ujetnikov v Ljubljani priča tudi ulica, ki so jo zgradili v Spodnji Šiški v bližini Pi- vovarne Union. Leta 1938 so jo oblasti poimenovale Ruska ulica, v času okupacije Ljubljane (1941 - 1945) 340 Fischer 2009, 370; Koren, Testen 2014, 118. 341 Vidic 1940, 34–35. 342 Brodnik 1989, 229; Fischer 2009, 366; Koren, Testen 336 Budna Kodrič 2012, 114. 2014, 151. Natančne lokacije iz literature zaenkrat nismo 337 SI PAK 633, t. e. 448, št. 12722. uspeli ugotoviti, zato smo okvirno locirali v Ljubljano. 338 Splet 26. 343 Brodnik 1989, 229; Fischer 2009, 366; Koren, Testen 339 SI AS 137, t. e. 612, št. 17273; SI PAK 633, t. e. 413, 2014, 151. Natančne lokacije iz literature zaenkrat nismo št. 17686. uspeli ugotoviti, zato smo okvirno locirali v Ljubljano. 248 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju je bila preimenovana v Javornikovo cesto. Po osvobodi- čakam, da nalože, jih naslonjen na ograjo opazujem. tvi mesta je spet dobila ime Ruska ulica, ki ga nosi še Niti potrti niso videti. Zanje je najtežji del vojne kon- danes.344 čan. Vsaj pred topovi in puškami niso. Le sem in tja v množici zadeneš s pogledom na obraz, ki je zastrt 244. Zalog, ranžirna postaja z bolečino domotožja.” Ob praznovanju prvega maja 1915 je svojo lokomotivo bogato okrasil z zelenjem Pri železniški postaji v Zalogu so ruski vojni ujetni- in ji ob straneh pritrdil gesla: Živel prvi maj – praznik ki v letih 1915 in 1916 zgradili dva kilometra dolg delavcev! Proletarci vseh dežel, združite se! Ko jo je ranžirni kolodvor. Nastanjeni so bili v ruskih barakah pripeljal v Zalog, so ga ujetniki glasno pozdravili. Ker poleg tovarne za impregnacijo železniških pragov. je vodstvo železnice ocenilo, da je Žorga prenevarna „Zgradili so tudi pralnico in razkuževalnico vagonov, druščina za vojne ujetnike, ga je prestavilo k vojaškim na zahodnem delu premikalnega kolodvora pa leta transportom.347 1917 še barake, skladišča za municijo in drugo vojno Iz Lagerja Zalog so 31. maja 1917 pobegnili trije ru- opremo ter 1885 metrov dolgo nakladalno rampo na ski vojni ujetniki.348 južni strani tirnih naprav. Ob premikalnih tirih, vzpo- Iz Zaloga so 19. decembra 1917 pobegnili štirje ruski redno z glavno progo, so postavili kuhinjo, jedilnico vojni ujetniki.349 in prehranjevalno postajo za potrebe vojaških tran- sportov za soško fronto. Zgradili so obratno kuhinjo 245. Ljubljana, Moste, tovarna gline in menzo, imenovano železniška kuhinja, za železni- ško osebje.”345 Dne 24. novembra 1916 zjutraj je iz delovnega mesta „Načrti za pralnico in dezinfekcijo so bili dne 28. ju- v tovarni gline v Mostah pri Ljubljani pobegnil ruski lija 1915 potrjeni, septembra so dokupili potrebno vojni ujetnik.350 zemljišče in pričeli z gradbenimi deli. Dne 26 oktobra istega leta so pričeli s poskusnim delom, z rednim de- 246. Ljubljana, železniška postaja lom pa 6. decembra istega leta. Pri gradnji pralnice in dezinfekcije so poleg železniških delavcev sodelovali Dne 17. septembra 1914 ob 4.30 je v Ljubljano pri- tudi ruski vojni ujetniki. Tudi pozneje so zaradi po- šel poseben vlak z ranjenci in bolniki s severnega manjkanja domačih delavcev vozove prali ruski vojni bojišča. Vlak je pripeljal 1.290 ranjencev in bolni- ujetniki. Pralnico in dezinfekcijo so zgradili na mestu, kov. Med ranjenci je bilo tudi šest ujetih in ranjenih kjer je imela Kemična tovarna Đulini do 1911 obrat Rusov.351 Ker je Ljubljana za vojaški promet tvorila za impregnacijo pragov.”346 pomembno prometno vozlišče, je bila nujna gradnja Po premestitvi v Zalog je Marcel Žorga tam nale- povezovalne zanke med južno in državno postajo. tel na prve ruske ujetnike, ki so imeli leta 1914 še Izjemno velik obseg prometa na območju Ljubljane zadovoljive življenjske pogoje. Da bi delo potekalo je zahteval tudi predelavo in novogradnjo parkirnih kar najhitreje, je delovodja gradbišča delavcem oblju- in ranžirnih postaj. Uporabna dolžina prog na glavni bil nagrade in jih vsakodnevno počastil s smotka- postaji je bila razširjena na 1.400 m in zgrajena je bila mi. Žorga je z zanimanjem opazoval ruske delavce: nova ranžirna železniška postaja za vlake s 100 osmi. „Ujetniki odlagajo sive vojaške suknje na ograje, na Dela so opravljali 23., 28. in 29. železniška četa ter skladovnice pragov in ves dan je slišati ‚horuk‘. Ko 347 Ratej 2015, 116–117. 348 SI PAK 633, t. e. 423, št. 9671. 344 Splet 28. 349 SI PAK 633, t. e. 447, št. 17798. 345 Mejač et al. 1991, 12; Padežnik 1993, 199; Gerlica 350 SI AS 137, t. e. 612, št. 17798. Natančne lokacije zaenkrat 1993, 8; Matjažič 1998, 53. nismo uspeli ugotoviti, zato smo okvirno locirali v Moste. 346 Mejač et al. 1991, 19; Padežnik 1993, 201. 351 Slovenski narod 1914, 2. 249 Miha Mihelič 1. in 26. železniški delovni oddelek vojnih ujetnikov. 251. Ljubljana, jahalnica ljubljanskega Zaključena so bila do avgusta 1916.352 jahalnega društva 247. Ljubljana, Masarykova cesta Okrog 500 ruskih, italijanskih in srbskih vojnih ujetnikov je bivalo v jahalnici ljubljanskega jahalnega Barake na Masarykovi cesti so med prvo svetovno društva.357 vojno uporabljali za zapiranje vojnih ujetnikov. Po vojni so se tja naselili ruski begunci.353 252. Ljubljana, Cukrarna 248. Žiri, okolica V Cukrarni je bilo nastanjeno večje število ruskih vojnih ujetnikov, ki so delali na železnici.358 Ruski vojni ujetnik je upodobil v olju prizor očeta „Dr. Bleiweis je poročal, da v hiši obstajajo tri štr- dekleta, ki je s kovaškimi kleščami odvlekel vasovalca bunk stranišča, od katerih sta dve še uporabni in slu- na sredo vasi. Ta slika je danes v eni izmed zasebnih žita 80 možem neke transportne enote in delovnemu zbirk.354 oddelku vojnih ujetnikov, ki je štel 187 ujetnikov in 22 stražarjev. Dr. Bleiweis je navedel, da se v nor- 249. Ljubljana - poslopje tovarne Rog, malnih pogojih računa 20 ljudi na tovrstno stranišče. EŠD 10060, Ljubljana - tovarna usnja Karla Stranišča se ne praznijo, tako da podgane po kupih Pollaka iztrebkov brez težav pridejo v bivalni prostor, tem lažje, ker stranišče nima vrat. Shramba je v bližini in Leta 1916 je 30 ruskih vojnih ujetnikov delalo v to- podgane imajo direkten dostop do hrane. Razen tega varni usnja Karla Pollaka.355 so vodovodne cevi preblizu greznice. Vojni ujetniki spijo na golih tleh in imajo uši – poudarja se nevar- 250. Ljubljana, Bleiweisova (Prešernova) nost pegavega tifusa, griže in kolere. Dr. Bleiweis je cesta bil zato mnenja, da je treba hišo nujno zapreti in za- pečatiti. Ta pritožba je ostala brez odziva – lastnik Podnarednika Franza Wogrina je 6. julija 1916 nek tovarne sladkorja, neka firma z Dunaja, je izpodbijala nadporočnik naznanil zato, ker so na vozovih sedeli kompetentnost in kvalificiranost dr. Bleiweisa za da- ruski vojni ujetniki. Zato je moral na zaslišanje, janje takih ocen.”359 kjer je pojasnil, „da je pri železniškem prehodu na Bleiweisovi (danes Prešernovi) cesti trem ruskim 253. Vevče vojnim ujetnikom ukazal, naj se usedejo na vozove, ki so bili prazni. Ker je z ruskimi ujetniki vsak dan Dne 16. marca 1917 dopoldan sta iz Vevč pobegnila štirikrat prehodil pot od gradu do Šiške in nazaj, ruska ujetnika.360 navkreber pa so vozove celo porivali, mu je major Dne 5. septembra 1917 sta iz Vevč pobegnila ruska Kern ukazal, naj se, ko so vozovi prazni, na njih vojna ujetnika.361 peljejo, podnarednik pa naj sedi na zadnjem vozu, da ima pregled nad dogajanjem spredaj.”356 352 Schaumann 1991, 146. 357 Pulko 2011, 32. 353 Pulko 2007, 49; Zadnikar 2016, 41. 358 Brodnik 1989, 229; Fischer 2009, 366; Koren, Te- 354 Miklavčič 2001, 48. sten 2014, 151. 355 Brodnik 1989, 229; Fischer 2009, 366; Koren, 359 Matić 1992, 78. Testen 2014, 151. 360 SI AS 137, t. e. 626, št. 2780/17. 356 Vurnik 2007, 35. 361 SI PAK 633, t. e. 424, št. 13491. 250 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 155 Taboriščna baraka, v kateri so v času prve svetovne vojne, po pričevanjih domačinov, prebivali ruski vojni ujetniki (po Splet 34). Dne 6. septembra 1917 sta iz Vevč pobegnila ruska njimi je bilo dvanajst Rusov (med katerimi jih je bilo vojna ujetnika in še dva 8. septembra 1917.362 nekaj po narodnosti Poljakov).367 Glede starosti je Dne 20. septembra 1917 sta pobegnila še dva ruska presenetljivo to, da so internirali tudi komaj 15-letne- vojna ujetnika.363 ga ruskega državljana Tittelmana Fischia, katerega Dne 9. oktobra 1917 je pobegnil ruski vojni ujetnik.364 morebitno vojaško udejstvovanje verjetno ne bi priš- Dne 24. oktobra 1917 sta pobegnila dva ruska vojna lo v poštev. Seznam zapornikov z dne 21. februarja ujetnika.365 1915 omenja 16 Rusov. V primerjavi z inšpekcijskim Dne 26. novembra 1917 so pobegnili štirje ruski voj- stanjem 8. oktobra 1914 je bilo med Rusi devet istih ni ujetniki.366 in sedem novih.368 Ruski vojni ujetniki na ljubljan- skem gradu se omenjajo še leta 1918.369 254. Ljubljanski grad Dne 8. oktobra 1914 je bil izdelan seznam vseh na gradu zaprtih tujih državljanov sovražnih držav. Med 362 SI PAK 633, t. e. 424, št. 13492. 363 SI PAK 633, t. e. 424, št. 14134. 364 SI PAK 633, t. e. 424, št. 15827. 367 Vurnik 2007, 19. 365 SI PAK 633, t. e. 424, št. 15919. 368 Matić 1990, 130. 366 SI PAK 633, t. e. 424, št. 17124. 369 Matić 1992, 79. 251 Miha Mihelič Slika 156 Lidarski posnetek; taboriščna baraka na Vrhniki (kat. št. 265) (izvedba M. Mori). 255. Josefsthal, Papirnica Vevče 257. Horjul, okolica V noči iz 1. na 2. julij 1917 sta iz papirnice Vevče Na osamljeni kmetiji pri Horjulu je bil en ruski ujet- pobegnila dva ruska vojna ujetnika.370 nik, ki je bil dodeljen za delo temu kmetu.374 Dne 2. oz. 3. avgusta 1917 sta od tu pobegnila dva ruska vojna ujetnika.371 258. Vrsnik V noči iz 13. na 14. septembra 1917 je iz papirni- ce Vevče ( Josefsthal) pobegnilo osem ruskih vojnih „V prvi svetovni vojni v Vrsniku ni bilo moških za ujetnikov.372 delo na kmetijah, ker so jih Avstrijci mobilizirali v vojsko. Kljub temu pa so jim dajali hude obvezne od- 256. Ljubljana – delavnica Karlovška 3a, daje, ki jih same ženske niso mogle izpolnjevati, če- EŠD 5939 tudi so sem pa tja dobili kakšnega ruskega ujetnika.”375 Leta 1916 je v livarni Alberta Sammase delalo nezna- 259. Brezovica no število ruskih vojnih ujetnikov.373 Iz Brezovice so bežali ruski vojni ujetniki.376 370 SI PAK 633, t. e. 423, št. 9877. 371 SI PAK 633, t. e. 423, št. 11028. 372 SI PAK 633, t. e. 424, št. 13495. 374 Zlobec 2010, 169–170. 373 Brodnik 1989, 229; Fischer 2009, 366; Koren, 375 Reven 1990, 81. Testen 2014, 151. 376 Fischer 2009, 367. 252 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 260. Podlipa 264. Podpeč „Nekoč, še pred mojim rojstvom, so prignali možje k Okoli 80 ruskih vojnih ujetnikov je nekaj časa dela- nam Rusa, ki se je potikal po vasi. Zaprli so ga v našo lo v podpeškem kamnolomu: „Bili so ljudje srednje klet, da bi ga odgnali drugo jutro na občino. Zabičali postave, rumene polti, rumenih brk, vseh starosti, vi- so mami, da mu ne smejo dati jesti, da ne bo ušel, deti je bilo, do so nekako vdani v svojo usodo, brez ker je naš sovražnik. Mama so pa temu premrlemu posebnega hrepenenja po domovini. Bili so, kakor in sestradanemu sovražniku nesli večerjo nekaj žlic poročajo ljudje, verni in so veliko in radi molili.” Za turščičnega soka, saj drugega ni bilo pri hiši. „Nikoli hrano so ruski ujetniki skrivaj hodili prosit po vaseh še nisem videla človeka, ki bi tako pobožno sklenil in ljudje so jim dajali krompir, jabolka in drugo sadje.383 roke in tako hvaležno molil pred jedjo, kakor ta ubogi ujetnik!,” so pozneje pravili.”377 265. Vrhnika – arheološko najdišče Nauportus, EŠD 844, Vrhnika - baraka 261. Idrija, civilno pokopališče Na Vrhniki stoji taboriščna baraka ( sl. 155, sl. 156), v Tu so pokopani dva ali trije378 ruski vojni ujetniki.379 kateri so po pričevanjih domačinov v času prve sve- tovne vojne prebivali ruski vojni ujetniki.384 262. Lipe, posestvo poslovalnice za sočivje in sadje (GEOS) 266. Konjska ozkotirna poljska železnica Dolnji Logatec – Kalce – Hotedršica – Go- „Na posestvu poslovalnice za sočivje in sadje dovič – Črni Vrh – Zadlog – Poncala in (GEOS) z Dunaja v Lipah je bilo pri delih na polju normalnotirna železnica Logatec – Črni Vrh zaposlenih okrog 50 vojnih ujetnikov. Bili so bili tako slabo hranjeni, da jih je zaradi nezadostne prehrane Poljska ozkotirna železnica na konjsko vleko je bila obležalo po 20 na dan. Šele potem je uprava posestva speljana od železniške postaje v Logatcu skozi Spo- zaprosila Kranjsko aprovizacijsko družbo za večjo dnji Logatec, Kalce, Hotedršico, Godovič, Črni Vrh količino živil.”380 in Zadlog proti Trnovskemu gozdu ( sl. 159, sl. 160, sl. 161). Celotna dolžina proge je bila 53 kilometrov. 263. Škofljica Progo so gradili del 17. železniške čete in 524., 123b in 1147. delovni oddelek vojnih ujetnikov. Pričetek Iz Škofljice so bežali ruski vojni ujetniki.381 Dne 29. gradnje je bil 15. avgusta 1916, proga pa je bila do- julija 1918 sta iz Škofljice pobegnila dva ruska vojna končana že 29. novembra 1916. Do Črnega Vrha oz. ujetnika.382 Zadloga je proga začela obratovati že 9. septembra 1916.385 V sklopu izgradnje vojaške ozkotirne železnice med Logatcem in Idrijo so ruski vojni ujetniki leta 1916386 zgradili 180 metrov dolg predor Naklo v Logatcu ( sl. 157, sl. 158).387 377 Brenčič Jelen 1991, 13. 378 Za enega ni sigurno, da je bil ruski vojni ujetnik 383 Šimac 2011, 58. (Galić 2007, 375, op. 36). 384 Splet 34. 379 Galić, Pirih 2007, 375. 385 Schaumann 1991, 167; Batič 2012, 18 380 Brodnik 1989, 230. 386 Sodeč po napisni plošči in fotografiji domnevamo, 381 Fischer 2009, 367. da je bil predor dokončan leta 1917. 382 SI PAK 633, t. e. 448, št. 12722. 387 Švajncer 2004, 90; Splet 35 253 Miha Mihelič Slika 157 Predor Naklo v Logatcu, fotografiran leta 1917 (zgoraj) (po Splet 36) in julija 2018 (spodaj) (foto M. Mihelič). 254 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 158 Napisna plošča na desni strani predora julija 2018 (foto N. Kovačič). Slika 159 Lidarski posnetek: trasa nekdanje železnice Dolnji Logatec–Kalce–Hotedršica–Godovič–Črni Vrh–Zadlog– Poncala, odsek pri Godoviču (kat. št. 266) ter odcep lokalne linije Godovič–Idrija (kat. št. 267) (izvedba M. Mori). 255 Miha Mihelič Slika 160 Načrt poteka normalnotirne proge v Godoviču z izrisanim stavbami centra vasi leta 1917 (po Splet 31). Slika 161 3D-prikaz lidarskega posnetka: pogled proti severu železniško križišče pri Godoviču (kat. št. 266 in 267) (izvedba M. Mori). 256 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 162 Lidarski posnetek: trasa nekdanje železnice Godovič–Idrija (kat. št. 267) (izvedba M. Mori). Slika 163 3D-prikaz lidarskega posnetka: pogled proti jugu na traso nekdanje železnice Godovič–Idrija (kat. št. 276) (izvedba M. Mori). 257 Miha Mihelič Proga konjske ozkotirne poljske železnice od Loga- 270. Ravnik pri Hotedršici, Pri zvezdi tca do Črnega Vrha je bila med letom 1917 na novo trasirana, širina tračnic pa razširjena na normalno Leta 1916 so v Ravniku ruski vojni ujetniki naredi- velikost (1.435 mm). Z deli so začeli 9. aprila 1917. li peterokrako zvezdo. Takrat so delali tudi ceste za Dela so izvajale 5., 7. in 29. železniška četa, oddelek namene dovoza lesa in tam je bila ena debela jelka, v 35. železniške čete, 5., 29., 73. ter 80. železniški od- katere lubje je eden od njih zarezal peterokrako zvez- delek vojnih ujetnikov in 965. delovni oddelek vojnih do. To je bilo na križišču cest, kjer se še zdaj reče Pri ujetnikov. Progo so v največji meri zgradili ruski voj- zvezdi. Tudi križišče je zdaj kot zvezda.391 ni ujetniki. Ta proga se je z Južne železnice odcepila približno dva kilometra pred logaško železniško po- 271. Dolenji Logatec, železniška postaja stajo in nato potekala čez razgiban kraški teren proti Godoviču in Črnemu Vrhu. Zgradili so tudi številne Dne 1. oktobra 1917 je pri železniški postaji v Dole- nasipe in izvrtali več predorov. Proga je bila dokon- njem Logatcu, kjer je vojska imela skladišče municije, čana le do Črnega Vrha, saj so se po uspešni ofenzivi prišlo do eksplozije. Skladišče je dobesedno raznes- oktobra 1917 železniške čete umaknile. Dela je do lo, eksplozija je ubila veliko vojakov in ruskih vojnih konca vojne nadaljevalo podjetje Redlich in Berger.388 ujetnikov.392 267. Lokalna linija proge Godovič – Idrija 272. Logatec, dvorana katoliškega izobra- ževalnega društva Od postaje pri Godoviču se je odcepila 12 km dol- ga lokalna linija proti Idriji. Od 1. do 30. septembra Leta 1915 so ruske vojne ujetnike nastanili v dvora- 1916 so jo gradili 17. železniška četa in 201. železni- ni katoliškega izobraževalnega društva in po drugih ški delovni oddelek vojnih ujetnikov.389 hišah.393 268. Hotedršica – vas, EŠD 7551 273. Hotedršica – kulturna krajina, EŠD 17398; vodovod Kalce – Hotederšica Pri Hotedršici so 104 ruski vojni ujetniki pripravljali drva.390 Ruski vojni ujetniki so gradili vodovod od Kalc do Hotedršice.394 269. Črni vrh 274. Gorenji Logatec Na pokopališču v Črnem Vrhu je bila kostnica ruskih vojnih ujetnikov (Splet 32). V Gorenjem Logatcu so bili, na enem prostoru, ruski vojni ujetniki, ki so se očitno lahko prosto gibali in so hodili okrog prosit živež, ker so bili tako lačni.395 500 ruskih vojnih ujetnikov, ki so prebivali v Gorenjem Logatcu, je gradilo cesto med Kalcami in Podkra- 388 Schaumann 1991, 170; Batič 2012, 19–20. V jem.396 povezavi z gradnjo železnice se pojavljajo različne ocene o številu ruskih vojnih ujetnikov, ki so jo gradili. Na različnih odsekih naj bi delalo med 5.000 in 15.000 pretežno ruskih 391 Trobič 2016, 157. vojnih ujetnikov (Lajovic 2010a, 26; Lajovic 2010b, 13), po 392 Švajncer 2004, 88. drugem mnenju pa okoli 20.000 (Batič 2012, 19; Koren, 393 Švajncer 2004, 88. Testen 2014, 127; Splet 29). 394 Fischer 2009, 367. 389 Schaumann 1991, 167. 395 Trobič 2016, 157. 390 Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 127. 396 Fischer 2009, 368; Koren, Testen 2014, 127. 258 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 164 Spomenik ruskim vojnim ujetnikom na Vodicah julija 2018 (foto M. Mihelič). Slika 165 Ruski pravoslavni križ v spomin umrlim ruskim vojnim ujetnikom na Vodicah julija 2018 (foto N. Kovačič). 259 Miha Mihelič Slika 166 Ovinek na cesti Kalce–Podkraj, ki se ga je prijelo ime Ruska rajda, julija 2018 (foto M. Mihelič). 275. Gorenji Logatec, gasilski dom 277. Kalce pri Logatcu – rimskodobna naselbina Na vodicah, EŠD 10282 V gasilskem domu v Gorenjem Logatcu so bili ruski vojni ujetniki.397 500 ruskih vojnih ujetnikov je od leta 1916 pa vse do konca prve svetovne vojne bivalo v taboriščni doli- 276. Kalce pri Logatcu – spomenik ruskim ni Kalce.400 Taborišče so imeli na majhni ravnini ob vojnim ujetnikom Na vodicah, EŠD 21527 novi cesti, dober kilometer iz Kalc ( sl. 167).401 Eno od taborišč je bilo v neposredni bližini današnjega Spomenik v obliki štiristrane piramide, zidane iz ruskega groba. Tam je bilo menda 14 barak.402 Gra- lomljencev, na tlakovani ploščadi. V piramido je vzi- dili so cesto med Kalcami in Podkrajem, vodovod do dana bronasta plošča z reliefnim napisom: Ruskim Hotederščice in ozkotirno železnico med Logatcem vojnim ujetnikom 1914 - 1918. Plošča z napisom je in Idrijo. V spomin na njihovo trpljenje in umiranje bila vzidana leta 1982 ( sl. 164).398 Opominja na delo je postavljeno obeležje.403 Ruski vojni ujetniki, nasta- ruskih vojnih ujetnikov, ki so pomagali graditi tam- njeni v delovnem taborišču na Kalcah pri Logatcu, kajšnjo cestno povezavo za potrebe vojske.399 V ne- so leta 1917 začeli graditi 28 kilometrov dolgo nor- posredni bližini jim je bil v spomin postavljen tudi malnotirno progo med Logatcem in Črnim Vrhom.404 ruski pravoslavni križ ( sl. 165). 278. Cesta Kalce – Podkraj, Ruska rajda Cesto Kalce–Podkraj so med prvo svetovno vojno popravljali ruski vojni ujetniki. Da bi se vsaj delno 400 Splet 37. 401 Trošt et al. 2008, 286. 397 Švajncer 2004, 88. 402 Lajovic 2014, 40. 398 Splet 4. 403 Splet 37. 399 Trošt et al. 2008, 286; Koren, Testen 2014, 120. 404 Hodnik 2015, 12. 260 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 167 Lidarski posnetek: Cesta Kalce–Podkraj (kat. št. 278). Ostrega ovinka v zahodnem delu se je prijelo ime Ruska rajda . Lokacija taboriščne doline Kalce (kat. št. 277) (izvedba M. Mori). izognili strmim turškim klancem, so avstrijski in- 280. Vodice ženirji novo cesto speljali bolj položno, tako da se je stari cesti priključila pri antični trdnjavi Lanišče. Na Vodicah so bili 12. in 13. oktobra 1917 aretirani Ostrega ovinka na novem delu ceste pa se je prijelo trije ruski vojni ujetniki.407 ime Ruska rajda ( sl. 166, sl. 167).405 281. Hrušica 279. Cesta Logatec – Laze, Vrh Hrvatov V Hrušici je bil 23. oktobra 1917 zaradi pobega are- „ Vrh Hrvatov naj bi dobil ime po Rusih, ki so gradili tiran ruski vojni ujetnik.408 cesto Logatec–Laze. In ker so ti Rusi govorili druga- če, so jih imenovali za Hrvate, in od tega naj bi ostalo 282. Planina ime Vrh Hrvatov.”406 Za drva je skrbelo 500 ruskih vojnih ujetnikov v goz- dovih okoli Planine.409 Iz Planine so ruski vojni ujet- niki tudi bežali.410 407 Trošt et al. 2008, 437. 408 Trošt et al. 2008, 439. 405 Trošt et al. 2008, 286. 409 Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 127. 406 Trobič 2016, 93. 410 Fischer 2009, 367. 261 Miha Mihelič Slika 168 Lidarski posnetek: trasa nekdanje ozkotirne železnice Pivka–Javornik, odsek vzhodno od Pivke (kat. št. 291) (izvedba M. Mori). Dne 15. julija 1917 ponoči je iz Planine pobegnil ru- 285. Postojnska jama – Ruski most in Ruski rov ski vojni ujetnik.411 V Postojnski jami so ruski vojni ujetniki leta 1916 283. Malenščica pri Planini, Mühltal bei pričeli z deli postavitve mostu preko reke Pivke, v Planina povezovalni namen pa so izgradili tudi rov. Zato se danes most v osrčju Postojnske jame po graditeljih Dne 15. julija 1917 ponoči sta iz Malenščice pri Pla- imenuje Ruski most, povezovalni rov pa Ruski rov.414 nini pobegnila ruska vojna ujetnika412. Leta 1917 so ruski vojni ujetniki gradili poti in kopali pol kilometra dolg rov med Postojnsko in Črno jamo, 284. Rakek ki so ga končali Italijani pet let pozneje.415 Na Rakeku in Grahovem je za vojaške konje skrbelo 286. Postojna 173 ruskih vojnih ujetnikov.413 V Postojni so ruski vojni ujetniki dvakrat na dan po- metali cesto, pozimi pa so kidali sneg. Uredili so tudi javno stranišče in do jame naredili lep pločnik.416 411 SI PAK 633, t. e. 423, št. 11119. 412 SI PAK 633, t. e. 423, št. 11026 in št. 11120. 413 Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 127. Iz 414 Splet 40. pregledane literature ni razvidno, kakšno je bilo število ru- 415 Zrnec 1968, 133; Gams 2004, 298. skih ujetnikov v Rakeku. 416 Simčič 2014, 177, 221, 238. 262 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 291. Železnica Pivka, Trnje, kota 790 Konec 19. stoletja so v Svetem Petru, današnji Pivki, postavili večjo žago. Ker se je med prvo svetovno vojno potreba po žaganem lesu močno povečala, so zgradili gozdno železnico do podnožja Javornikov. Da bi žaga lahko obratovala noč in dan, so na njej delali tudi ruski vojni ujetniki. Proga je potekala ob robu lokalne ceste, prečkala reko Pivko ter se vila mimo vasi Trnje v smeri severovzhodno ob pobo- Slika 169 Ruski vojni ujetniki z Raven na Koroškem(?) (po Splet 8). čju Grehuta pod vrhovi Debeli vrh in Sv. Trojica v pogorje Javornika ( sl. 168). Železnica je bila dolga 15 287. Železniška postaja Postojna km, verjetno celo 20 km, in ni imela odcepov. Do- mnevno je bila široka 60 cm, kot pri večini tedaj zgra- V barake pri železniški postaji Postojna so namestili jenih vojaških železnic.422 Schauman omenja dolžino 154 ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih marca 1916 za- proge 19 km in širino 60 cm. Gradili so jo od 3. aprila poslili pri gradnji poljske železnice med Svetim Pe- do 22. maja 1916 36. železniška četa ter 47. železniški trom in Javornikom.417 delovni oddelek vojnih ujetnikov.423 Ujetniki so skr- beli tudi za transport lesa.424 Ker je vojska zasegla vse 288. Grahovo konje, pa so na prestrmih vzponih proge pripregali tudi vole.425 Na Rakeku in Grahovem je za vojaške konje skrbelo 173 ruskih vojnih ujetnikov.418 292. Pivka – grobnica iz prve svetovne vojne, EŠD 24098 289. Sušec, Sušet Na pokopališču v Pivki so pokopani tudi ruski vojni Leta 1917 so Avstrijci z ruskimi vojnimi ujetniki po- ujetniki.426 tok zajeli za kraški vodovod. Vodno zajetje je še oh- ranjeno.419 293. Črni dol 290. Stari trg pri Ložu - Trško jedro, EŠD 696 Ruski grob z železnim križem v Črnem dolu pod Snežnikom.427 Za drva je skrbelo 110 ruskih vojnih ujetnikov pri Starem Ložu.420 Od tam so ruski vojni ujetniki tudi bežali.421 422 Brate 1994, 90. 423 Schaumann 1991, 163. Marca 1916 so pri gradnji poljske železnice med Svetim Petrom in Javornikom zaposlili 154 ruskih vojnih ujetnikov (prim. Koren, Testen 417 Koren, Testen 2014, 127. 2014, 127). Če to drži, je vprašljivo, če so gozdno železnico 418 Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 127. Iz dogradili že leta 1915 (prim. Brate 1994, 90). pregledane literature ni razvidno, kakšno je bilo število ru- 424 Kolenc 2002, 94. skih ujetnikov v Grahovem. 425 Brate 1994, 91. 419 Svoljšak, Fabec 2006, 167. 426 Koren, Testen 2014, 118. 420 Fischer 2009, 369; Koren, Testen 2014, 127. 427 Splet 41. Groba zaenkrat še nismo locirali na tere- 421 Fischer 2009, 367. nu, zato je lociran okvirno. 263 Miha Mihelič Slika 170 Hidroelektrarna Pustnik (po Ledenik 1992, 349). 294. Dleto poklicu kmet, ki so ga našli mrtvega 18. decembra 1916 ob 2, ½ h popoldne.”429 V gozdovih okoli Dleta je mnogo grobov ruskih voj- nih ujetnikov iz prve svetovne vojne. Eden takšnih 295. Šentjanž pri Dravogradu – Vaško grobov je grob vojaka z imenom Panfil Gladkij Sa- jedro, EŠD 17585 vov, ki je umrl 18. decembra 1916, verjetno zaradi izčrpanosti pri delu v gozdu. Zaradi skrbi številnih Leta 1917 se je tu vršil pomemben političen shod, pri domačih gozdarjev in Veleposlaništva Rusije v Slo- katerem so za Slovence manifestirali tudi ruski ujet- veniji se je grob ohranil.428 V matični knjigi umrlih v niki, kar je v inozemstvu zbudilo veliko pozornost.430 klanskem župnišču je zapisano: „Mrtev vojak – voj- ni ujetnik Rus najden dne 19. decembra v gozdu v 296. Ravne na Koroškem bližini Klane leta 1916. Vzrok smrti: splošna izčrpa- nost.” Pozneje pa še pripis: „Na osnovi dekreta c. k. Glede na fotografijo ruskih vojnih ujetnikov, pri ka- začasne uprave v Trstu, z dne 19. oktobra 1917, štev. teri so kot vir navedene Ravne na Koroškem ( sl. 169), X-865f-1917, in odločbe škofijske kurije v Trstu, z domnevamo, da so bili nastanjeni tam ali v bližini. dne 19. oktobra 1917, štev. 6–17, se vpiše podatek, da se pokojni imenuje Panfil Gladkij-Savov, rojen v Mogilni v Podoliji, pripadnik grško-vzhodne vere, po 429 Splet 43. Groba zaenkrat še nismo locirali na terenu, zato je lociran okvirno. 428 Splet 42. 430 Kovačič 1926a, 399; KLDB 1937, 550. 264 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 171 Lidarski posnetek: cesta na Kurnikov vrh nad Zgornjim Breznom (kat. št. 309) (izvedba M. Mori). 297. Ribnica na Pohorju – vas, EŠD 8135 300. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec V Ribnici na Pohorju so ruski ujetniki gradili zasebno Jeseni 1915 so sprejeli v bolnico prve ruske vojne cesto župana Podlesnika.431 ujetnike.434 298. Mežica, Hidroelektrarna Pustnik 301. Stari trg pri Slovenj Gradcu Pri gradnji hidroelektrarne Pustnik ( sl. 170) in pri ve- Na kmetiji babice Jasne Fischer v Starem trgu pri Slo- likih zemeljskih delih v zvezi z njo je bilo poleg dru- venj Gradcu so živeli in delali trije ruski vojni ujet- gih delavcev zaposlenih tudi nekaj sto ruskih vojnih niki. Karl, sodeč po imenu povolški Nemec, je ostal ujetnikov.432 na kmetiji do začetka druge svetovne vojne, ko so ga leta 1941 poslali v Trstenik in Užice, kjer se je smrtno 299. Mežica, Knapovška ulica ponesrečil. Druga dva, Kirilo in Griška, pa sta se po koncu vojne vrnila v Sovjetsko zvezo. Na kmetiji Vir- Ruski vojni ujetniki, ki so gradili hidroelektrarn Pust- tič v Starem trgu je delal Vasilij, ki je po koncu vojne nik, so stanovali v dveh velikih barakah. Od tod tudi ostal v dolini.435 izvor izraza barakarji za stanovalce v Knapovški ulici.433 431 Slovenski gospodar 1925, 4; Pulko 2011, 32. 432 Ledenik 1992, 347–348. 434 Plešivčnik 1965, 220. 433 Ledenik 1992, 348. 435 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 151, 154. 265 Miha Mihelič 302. Šmartno pri Slovenj Gradcu Raven pri Šoštanju hodili mimo, so videli te vojake, kako plešejo, in si ta njihov ples zapomnili ter ga po- Pri veleposestnikih Kacih v Šmartnu pri Slovenj imenovali kozaški ples. Plesati so ga začeli tudi sami.”442 Gradcu je bil zaposlen ruski vojni ujetnik Heinrich, verjetno Nemec iz Povolžja. Po vojni je ostal v Šmar- 308. Šoštanj – Graščina Turn, EŠD 4330 tnem in umrl po drugi svetovni vojni.436 V graščini Turn pri Šoštanju so proti koncu prve sve- 303. Koprivna tovne vojne živeli ruski vojni ujetniki, ki so delali v šoštanjski tovarni usnja.443 „Pri nekaterih javnih delih in pri delu na kmetijah so pomagali vojni ujetniki, ki jih je avstrijska država po- 309. Fužine in Kurnikov vrh šiljala tudi v Koprivno.”437 Med prvo svetovno vojno je okoli 30 do 40 ruskih 304. Hojnikova pot na Lanež vojnih ujetnikov sekalo gozdove na Fužinah, gradi- lo cesto na Kurnikov vrh nad Zgornjim Breznom ( sl. Pred prvo svetovno vojno in po njej so pod Hojni- 171) kjer je bila opazovalnica, in delalo tudi pri kme- kovim vodstvom posodobili obstoječe poti ali pa jih tih.444 zgradili na novo ter trasirali Hojnikovo planinsko pot na Raduho. Med prvo svetovno vojno so jo gradili 310. Stara vas vojni ujetniki, po vojni pa banovinski delavci.438 Napis z verzi Simona Blatnika (1887−1942) je bil 305. Topolšica pritrjen na grobu dveh ruskih ujetnikov, ki sta umrla kmalu po prvi svetovni vojni v Stari vasi. V Topolšici so ruski ujetniki pomagali pri kmečkih V MIRU POČIVAJTE, opravilih.439 bratje nam mili, z nami živeli, trpeli 306. Topolšica, Kmetija Zabreznik ste v sili. Na kmetiji pri Zabrezniku, nad današnjo šolo v To- Ni Vam življenja polšici, so med vojno pomagali ruski vojni ujetniki.440 usoda b‘la mila, bodi Vam rahla 307. Šoštanj – Vošnjakova tovarna, EŠD vsaj naša gomila. 16621 Rusko slovanska Ruski vojni ujetniki so delali v šoštanjski tovarni Vas zemlja rodila, usnja.441 „V času prve svetovne vojne je imel Vošnjak naša slovenska na svojem posestvu več ruskih vojnih ujetnikov, ki Vas nežno zakrila.445 so mu gradili gospodarsko poslopje. Ko so krajani 436 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 154. 437 Pristavnik 2016, 155. 438 Pristavnik 2016, 164. 442 Lesnjak 2006, 114. 439 Poles et al. 2014, 48. 443 Koren - Božiček 1989, 146; Poles et al. 2014, 117. 440 Poles et al. 2014, 48. 444 Šmitek 1987, 181. 441 Poles et al. 2014, 117. 445 Stropnik (ur.) 1990, 68. 266 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 172 Ruski ujetniki kot najeti delavci v Volčjem Potoku na Souvanovem posestvu (po Naglič 2007, 114). 311. Mozirje 313. Dobrova, Črni les V Mozirju so bili ruski vojni ujetniki. Tukajšnji nem- V Celje je velika skupina ruskih ujetnikov prišla sku- ški komisar je imel oprodo, žandarskega stražmojstra, paj s transportom 600 ranjencev že 16. aprila 1915. ki so ga nameravali ruski ujetniki v zahvalo za tepeže Nekaj jih je pomrlo in so jih skupaj z umrlimi srbski- in klofute pripeti na vogelno laterno.446 mi ujetniki pokopali na pokopališču v Črnem gozdu.448 Na bolniškem pokopališču v Dobrovi (Črnem lesu) 312. Slovenske konjice, tovarna usnja je bilo 47 grobov vojnih ujetnikov.449 Danes pokopa- Laurich, danes Konus Konex lišče ni več ohranjeno; na njem so hiše Spominske ulice v Celju. „Med prvo svetovno vojno si je podjetje pomagalo z večjo skupino ruskih ujetnikov, ki so se razločevali od 314. Celje domačinov po tem, da so morali nositi na hrbtu prišit svetel dolg širok trak.”447 V Celje je prišla velika skupina ruskih ujetnikov sku- paj s transportom 600 ranjencev že 16. aprila 1915. Februarja 1916 je bilo nato v Celju še 10 ruskih 446 Videčnik 2015, 21, 49. 448 Pulko 2011, 32. 447 Zdovc 2000, 97. 449 Orožen 1974, 368. 267 Miha Mihelič ujetnikov. V glavnem so jih porabili za poljedelska 321. Vrh, pri Žubeju dela, manj pa za dela v industriji.450 Ruski vojni ujetniki so bili pri Žubeju na Vrhu.457 315. Sv. Pavel pri Preboldu 322. Čeplje, pri Smrtniku V občini sv. Pavel pri Preboldu je prihajalo do nepra- vilnosti pri uporabi ruskih vojnih ujetnikov. Dodelje- Pri Smrtniku v Čepljah sta bila istočasno dva ruska ni so bili za delo pri malih kmetih, vendar jih je večina ujetnika.458 delala pri tovarnarjih in veleposestnikih.451 323. Prevoje, pri Španu 316. Rudniška železnica Žalec – Zabukovnica „Pri Španu na Prevojah je bil ruski ujetnik Peter Ma- Med prvo vojno so ruski in italijanski vojni ujetniki korenko. Po končani vojni se ni vrnil v Rusijo in je zgradili rudniško železnico od Zabukovice do Žalca.452 ostal na Prevojah, domačini so mu pri srednjem ba- jarju postavili kolibo. Umrl je med nemško okupacijo 317. Kamnik – Fužine, EŠD 11958, na Golniku.”459 Kamnik, smodnišnica 324. Krajno brdo, pri Juteršku V Kamniku so ruski vojni ujetniki delali v smodnišni- ci. Leta 1917 jih je bilo tam 145.453 Ruski vojni ujetniki so bili pri Juteršku v Krajnem brdu.460 318. Pečovnik 325. Lukovica Med prvo svetovno vojno je dobilo mesto za sečnjo v Pečovniku približno 60 ruskih vojnih ujetnikov.454 V Lukovici so živeli ruski vojni ujetniki, ki so poma- gali pri kmečkih opravilih.461 319. Gabrovnica, pri Jeriču 326. Gradišče, pri Spodnjem Glasu Ruski vojni ujetniki so bili pri Jeriču v Gabrovnici.455 Ruski vojni ujetnik Ivan je bil skoraj dve leti pri Spo- 320. Volčji Potok – Arboretum, EŠD 7904 dnjem Glasu v Gradišču.462 Ruski ujetniki so kot najeti delavci delali v Volčjem 327. Prapreče, pri Birku Potoku na Souvanovem posestvu ( sl. 172).456 Ruski vojni ujetnik je bil tudi pri Birku v Praprečah.463 450 Pulko 2011, 32. 457 Stražar 1985, 761. 451 SI PAK 633, t. e. 404, št. 1843 458 Stražar 1985, 761. 452 Orožen 1959, 222; Natek 1983, 55; Kač 2010, 131. 459 Stražar 1985, 761. 453 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 151. 460 Stražar 1985, 761. 454 Mušič 1977, 268. 461 Fras 2015, 78. 455 Stražar 1985, 761. 462 Stražar 1985, 761. 456 Naglič 2007, 114. 463 Stražar 1985, 761. 268 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 173 Ruski vojni ujetniki kot rudniški delavci v Trbovljah (po Ilustrirani glasnik 1915, 583). ruski vojni ujetniki odpovedali pokorščine. Pogovori 328. Laško – arheološko območje Zdravi- med ljudmi na deloviščih ter kolonijah pa so potekali lišče Laško, EŠD 12265 samo še o koncu vojne in o Leninu.466 Za najnujnejša dela v termalnem kopališču so med 331. Trbovlje, rudnik rjavega premoga prvo svetovno vojno uporabili ruske in italijanske ujetnike.464 Ruski vojni ujetniki so delali kot rudniški delavci v Trbovljah ( sl. 173). Spomladi 1915 je ravnateljstvo 329. Vrba, pri Florijanu in Linkcu zaprosilo za ruske ujetnike. V prvi skupini jih je priš- lo 250, toda nekaj so jih morali oddati v Kočevje. V Vrbi so bili ruski ujetniki pri Florijanu in Linkcu.465 Med ruskimi ujetniki je bilo tudi nekaj Židov. Na nji- hove običaje so se ozirali, ob njihovem velikonočnem 330. Hrastnik, rudnik prazniku ( pashi) so z Dunaja poslali zanje velikonočni kruh in rastlinsko olje ( kunerol). Sicer so pa ruskim Leta 1915 so poslali v rudnik delat ruske vojne ujet- ujetnikom kakor lastnim delavcem dajali povečano nike. Ko so pod stražo korakali na delo v rudnik, so mero tobaka in čaj, tudi premije, seveda pa je ostali morali peti. Stanovali so v slovenski šoli. Peli so ruske njihov zaslužek šel v vojaško blagajno. Kot ujetniki pesmi, ki so bile ljudem všeč. Leta 1917 v Hrastnik so ostali pod vojaško komando. Da bi jih nadzorniki prodrla vest o oktobrski revoluciji v Rusiji, zato so bolj priganjali k delu, so dobivali posebno premijo. Ujetnike so vsak teden zdravniško pregledali, kajti 464 Jelovšek 2002, 185. med njimi so se pojavile bolezni, zlasti otrpnjenje til- 465 Stražar 1985, 761. Omenjenih kmetij zaenkrat še nismo uspeli locirati. 466 Brečko 1978, 71–72. 269 Miha Mihelič Slika 174 Lidarski posnetek; Ruska steza pod Sofijinim dvorcem v Rimskih toplicah (kat. št. 333) (izvedba M. Mori). nika. Polagoma so jih izmenjavali. Toda po oktobrski 333. Rimske Toplice – Zdraviliški park, revoluciji in zlasti po miru v Brest-Litovskem Rusi EŠD 7906, Ruska steza niso več hoteli delati. Leta 1917 je bilo v Trbovljah povprečno po 700 vojnih ujetnikov, ki so bivali v ba- Leta 1917 so začeli vojni ujetniki graditi t. i. Rusko rakah.467 Dne 11. septembra 1916 je pri delih v rudni- stezo pod Sofijinim dvorcem, ki je dobila ime po ru- ku umrl ruski vojni ujetnik Ivan Ivanov.468 Nesreča skih vojnih ujetnikih, ki so bili v večini. Poleg njih je se je zgodila ob 1. uri popoldan; zaradi poškodbe lo- bilo še nekaj Čehov, Slovakov in Poljakov. Bivali so banjskega dna je umrl ob pol dvanajstih zvečer.469 v šotorih na tedanjem teniškem igrišču v gozdu nad tedanjo vilo Sanhof, kuhinjo pa so si uredili na dana- 332. Zagorje ob Savi – arheološko šnjih Malih Iglah. Pot je začelo graditi 47 ujetnikov, najdišče pod Ocepkovim hribom, EŠD ker pa je bila zima konec leta 1917 in na začetku leta 14623, Zagorje, rudnik premoga 1918 zelo ostra, nekaj ujetnikov ni dočakalo pomladi. Oktobra leta 1918 je bila 1.216 metrov dolga spreha- V premogovniku Zagorje je bilo leta 1918 zaposlenih jalna pot oz. steza dograjena in v takšni obliki se je 21 ujetnikov.470 ohranila do danes ( sl. 174).471 467 Orožen 1958, 720; glej tudi Mohorič 1978, 262–263. 468 Orožen 1958, 442. 469 SI AS 189, t.e. 17, št. 61540. 470 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 151. 471 Matko Ficko 2017, 4; glej tudi Tičar 2000, 22. 270 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 334. Podkraj, Škarje 339. Brvace, Brzje Walter Schmid je leta 1915 (letnica po vsej verjetnosti V času prve svetovne vojne je bila na Stari pošti klav- ni točna) z ruskimi ujetniki izkopal svetišče in dal del nica za potrebe vojakov, na bližnjem Brzju pa tabori- kamnitega tlaka, ki ga je našel, odpeljati v graški muzej.472 šče vojnih ujetnikov.478 335. Zidani Most, Oljarna 340. Rusek, Omahnov ( Rusov) mlin v Trsteniku Celjska uprava železniške sekcije je marca 1917 iz- delala gradbeni načrt, po katerem so na omenjenem Po ustnem izročilu je mlin zgradil neki ruski vojni kraju leta 1918 zajeli vse vodne izvire in jih z višine ujetnik, ki je zaradi pridnosti dobil od višnjegorske 600 metrov ter v dolžini 1 km speljali v Savinjo. Pri graščine zemljišče in vodno pravico.479 delih so zaposlovali bosanske delavce, pomagali pa so tudi ruski vojni ujetniki, ki so bili nameščeni v zgrad- 341. Grosuplje – okolica bah oljarne.473 V okolici Grosuplja se je zadrževal tudi ruski vojni 336. Litija ujetnik Nikolaj, ki je potem ušel v zeleni kader.480 Iz okolice Litije so bežali ruski vojni ujetniki.474 342. Blate pri Grosuplju, Spodnje Blato 337. Šmartno pri Litiji, tovarna usnja Dne 30. julija 1918 je iz Blat pri Grosuplju pobegnil ruski vojni ujetnik.481 V tovarni usnja v Šmartnem pri Litiji je delalo najprej 8 in nato 13 ruskih vojnih ujetnikov.475 343. Gorenja vas 338. Sevnica Ela (Elizabeta) Končinova se je peljala z gigom proti Ivančni Gorici, srečala vod ruskih ujetnikov in izmed Poleti 1915 je prišlo v Sevnico 30 ruskih vojnih njih izbrala lepega in mladega Fjodorja Fedjo Jefimo- ujetnikov, ki jih je županstvo zaprosilo za poljska va, ki je kot hlapec delal pri sosedu v Gorenji vasi. dela. Begunci in ujetniki so živeli tudi na drugih ob- Poročila sta se proti volji družine leta 1918 ali 1919. močjih sevniške občine.476 Fedja je bil leta 1943 aretiran in je pred osvoboditvijo Dne 27. avgusta 1916 so v Sevnici iz Save potegnili umrl v Dachauu.482 utopljenega neznanega ruskega ali srbskega vojnega ujetnika.477 344. Dol pri Šmarjeti V Dolu se je 10. decembra 1918 rodil Tomaž Štras- berger (Čuparjev), ki je bil sin ruskega ujetnika in Ro- zalije Štrasberger.483 472 Brečko 1978, 5; Šašel Kos 1994, 104–105. 478 Müller 41 ,1995. 473 Jelovšek, Obrežan 1977, 13; Rihter 2011. 479 Adamič 1973, 282–283. 474 Fischer 2009, 367. 480 Uršič 1990, 140. 475 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 151. 481 SI PAK 633, t. e. 448, št. 12722. 476 Zelič 2015, 168. 482 Adamič 2000, 14. 477 SI AS 137, t. e. 612, št. 15331. 483 Repovž 2007, 397. 271 Miha Mihelič 345. Zbure 350. Dobrepolje, Štihovina „Junija in julija 1917 je Zbure in Raduljo potolkla Nekega poznega jesenskega dne so zakorakali po ces- toča. Pojavilo se je okoli 50 ruskih ujetnikov in vsaj ti mimo Štihovine vojaki dragonarji ob svojih vojnih dva izmed njih sta za zmeraj ostala v teh krajih ter vozeh, konjih in mulah. Potom so se nekje zaustavili prestopila v katoliško vero (Peter Žigalov leta 1919 ter si postavili šotore in barake. Vojaki so se naselili leta, Vasilije Derepasko pa leta 1922).”484 tudi po hišah, hlevih in skednjih. Med njimi so bili tudi ruski in italijanski ujetniki.490 346. Radulja 351. Žužemberk – spomenik NOB na „Junija in julija 1917 je Zbure in Raduljo potolkla Cviblju, EŠD 8741 toča. Pojavilo se je okoli 50 ruskih ujetnikov in vsaj dva izmed njih sta za zmeraj ostala v teh krajih ter „Spomenik (aluminijasta abstraktna figura na be- prestopila v katoliško vero (Peter Žigalov 1919. leta, tonskem podstavku) s kostnico (posmrtni ostanki Vasilije Derepasko pa 1922).”485 padlih partizanov, tudi pripadnikov mednarodnih partizanskih enot), urejen leta 1961 (arh. M. Tepina) 347. Male Lipljene 14, Mavrovi in leta 1988 dopolnjen z 9. kamnitimi bloki z imeni padlih.”491 Tu so pokopani tudi ruski vojni ujetniki.492 Mavrov oče je med prvo svetovno vojno v hiši odi- ral polhe, otroci pa so mu pomagali. Kar naenkrat 352. Velike Lašče so v izbo vstopili trije ruski vojni ujetniki, ki so naj- brž nameravali prositi malo kruha. Ko so zagledali v Na poljih in domovih v Velikih Laščah so delali tudi skledi odrte polhe, so se vsi trije prijeli za usta in se s ruski vojni ujetniki.493 hrbtom pomikali proti vratom, vpijoč: Meš, meš, meš. Šele zunaj so utihnili. Tistih treh Rusov potem ni bilo 353. Dvor pri Žužemberku – območje več k hiši.486 Mavrovi so živeli v Malih Lipljenih.487 železarne, žag in mlinov ob Krki, EŠD 8712 348. Šmarjeta Na žagi lesnega trgovca Jožeta Javornika v Žalni pri Višnji Gori494 je bilo zaposlenih najprej 9 in nato 12 Leta 1917 je v Šmarjeto prišlo 50 ruskih vojnih ruskih vojnih ujetnikov.495 ujetnikov.488 349. Mokrice Dne 23. avgusta 1915 ponoči so iz Mokric pobegnili trije ruski vojni ujetniki.489 490 Bojc 1973 204−205. 491 Splet 4. 484 Granda 2007, 136. Iz pregledane literature ni razvi- 492 Fischer 2009, 370; Koren, Testen 2014, 118. dno, kakšno je bilo število ruskih ujetnikov v vasi Zbure. 493 Javoršek 1989, 187, 220. 485 Granda 2007, 136. Iz pregledane literature ni razvi- 494 Podatka, ki bi potrjeval, da je imel Javornik žago v dno, kakšno je bilo število ruskih ujetnikov v vasi Radulja. Žalni, v literaturi še nismo našli. Je pa Javornik, ki je izhajal 486 Sever 1998, 156. iz Žalne, imel v lasti žago na Krki v bližini Dvora pri Žu- 487 Sever 1998, 147–148. žemberku. Zato domnevamo (kar pa ni nujno pravilno), 488 Granda 2014, 49. da so ruski vojni ujetniki delali tam. 489 SI PAK 633, t. e. 398, št. 10586. 495 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 151. 272 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 354. Novo mesto, med gimnazijo in osnovno šolo Leta 1915 so bili v Novem mestu, v dveh manjših ba- rakah med današnjo osnovno šolo in gimnazijo, na- stanjeni ruski vojni ujetniki. Iz leta 1915 je tudi zve- zek s trinajstimi pesmimi v ruščini, Rusina iz Ukrajine Zaharija Grigorijeva Umačenka, poeta samorastnika. Zvezek pesmi je prišel v Študijsko knjižnico Mirana Jarca z ostanki literarne zapuščine pesnika Frančiška Slika 175 Ruski vojni ujetnik V. K. Čeredničenko (po Hudoklina (1863 - 1886), ki jo je knjižnici podaril Ivo Splet 44). Pirkovič.496 355. Regrča vas 4 359. Črnomelj, Sekular Dne 19. avgusta 1918 je iz Regrče vasi 4 pobegnil Na kraju, ki se danes imenuje Sekular,502 ker je tam ruski vojni ujetnik.497 pozneje stala žaga cirkularka za rezanje železniških pragov, so postavili ujetniško taborišče. V njem je 356. Krvavčji vrh 3 živelo okrog 600 vojnih ujetnikov, večinoma Rusov, Čehov in Italijanov, vojakov in oficirjev. Ujetniki so Dne 18. novembra 1917 je iz Krvavčjega vrha 3 po- bili razdeljeni v tri delovne skupine. Italijani so bili begnil ruski vojni ujetnik.498 določeni za gradnjo železnice,503 Rusi in Čehi pa so v nekaj mesecih zgradili taborišče. Za italijanske ujet- 357. Semič nike in avstrijski štab so zgradili lesene barake. Rusi pa so si zgradili barake, vkopane v zemljo. Bili so Iz Semiča so bežali ruski vojni ujetniki.499 V noči navajeni ostrih ruskih zim in našega podnebja niso iz 18. na 19. avgusta 1918 je iz Semiča zbežalo pet poznali. Iz bojazni, da bi jih pozimi zeblo, so torej ruskih vojnih ujetnikov.500 nastale zemljanke.504 358. Kočevje - rudarska kolonija, EŠD 13442 V Kočevju je aprila 1918 delalo 100 ujetnikov v koče- vskem rudniku premoga.501 502 Tega toponima s pomočjo kartografije in literature zaenkrat še nismo zasledili. Črnomelj je dobil prvo par- no žago leta 1917, še isto leto so začeli graditi ozkotirno železnico proti Pobrežju pri Adlešičih. Nekaj let pozne- je je stekla druga žaga ob železniški postaji, kjer je danes skladišče črnomaljske Kmetijske zadruge v Železničarski ulici. Starejša žaga pa je stala tam, kjer je danes trgovski 496 Brezovar 1982a, 94 – 95, Brezovar 1982b, 25-28; center ob Zadružni cesti (Kramarič 1999, 110, 129–130), Fischer 2006, 134. zato smo taborišče locirali tja. 497 SI PAK 633, t. e. 440, št. 13881. 503 Schaumann omenja tudi gradnjo gozdne železnice 498 SI PAK 633, t. e. 424, št. 17127. Črnomelj–Gorjanci, ki so jo gradili 32. železniška četa in 499 Fischer 2009, 367. trije delovni oddelki vojnih ujetnikov od 22. oktobra 1917 500 SI PAK 633, t. e. 440, št. 15024. do 5. avgusta 1918 (Schaumann 1991, 167). 501 Fischer 2009, 366; Koren, Testen 2014, 151. 504 Brate 1994, 103–104. 273 Miha Mihelič Slika 176 Gradnja HE Fala 24. aprila 1915 (po Lešnik 2017, 16). ujetnikov za dela na poljih.507 V dokumentu iz dne 360. Podlesje 7. decembra 1916 je omenjeno, da ni upravičen do hrane za vojne ujetnike.508 V Podlesju se je zadrževal tudi ruski vojni ujetnik Aleksej.505 363. Radgona, Radkersburg (Avstrija) 361. Preloka V Radgoni, tik čez današnjo slovensko-avstrijsko mejo, so bili ruski vojni ujetniki.509 Ruski vojni ujetnik Vasilij Konstantin Čeredničenko ( sl. 175) (umrl 1956) je opravljal najrazličnejša kmeč- 364. Šentilj ka in druga opravila na Preloki in okolici. Po vojni se je poročil in živel na Preloki. Domačini so povedali, Junija 1915 so v Šentilj prišli prvi ruski vojni ujetni- da se je z ostalimi tamkajšnjimi udeleženci prve sve- ki in bili porazdeljeni po večjih in manjših kmetijah. tovne vojne še dolgo prerekal o njenem izidu.506 Nadzor nad njimi so imeli šentiljski orožniki, večje skupine pa so stražili starejši rezervisti. Ob razpadu 362. Hodoš Avstro-Ogrske leta 1918 so vojni ujetniki trumoma zapuščali tudi Šentilj.510 V dokumentu iz dne 24. junija 1916 je omenjen Zsigmond Frimm iz Hodoša, ki prosi za 10 vojnih 507 SI PAM 0054, t. e. 12. 8948. 508 SI PAM 0054, t. e. 12. 18429. 505 Zika 1967, 137. 509 Splet 45. 506 Splet 44. 510 Šeško 2013, 62. 274 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 177 Grob s pravoslavnim križem v Rušah, grob ruskih vojnih ujetnikov? (foto M. Mihelič). 365. Murska Sobota je do streznitve blodil po mestu, nato pa se je vrnil v prostor za vojne ujetnike. Dne 19. maja 1918 je ru- V Murski Soboti so ruski vojni ujetniki zgradili hišico ski vojni ujetnik Israel Abdraman v Mariboru rešil z vrtom.511 iz Drave sedemletno Giordano Benet. Dne 25. maja 1918 je bil napisan sporazum za začasen prevzem 366. Maribor, deželna sadjarska in Čeligijevega stolpa in manjše barake v Vojašniški uli- vinarska šola ci za nastanitev zaprtih vojakov in vojnih ujetnikov.513 V Deželni sadni in vinarski šoli v Mariboru so delali 368. Križevci, železniška postaja ruski vojni ujetniki.512 Dne 23. aprila 1917 je z železniške postaje Križevci 367. Maribor pobegnil ruski vojni ujetnik.514 Gradbeni delavec Martin Fischer je peljal ruskega vojnega ujetnika k prodajalki žganja Antoniji Lain- schitz, potem pa sta se oba napila. Pijan vojni ujetnik 511 Ingolič 1970, 51. 513 Oman 2014, 30, 32. 512 SI AS 186, t. e. 73, št. 45949. 514 SI PAK 633, t. e. 423, št. 7748. 275 Miha Mihelič 369. HE Fala desetih let član Zveze prostovoljcev − borcev za se- verno mejo Ljutomer, rojen dne 23. septembra 1887 Falsko hidroelektrarno na Dravi so začeli graditi tik v bli žini Vrocalva na Poljskem. „V svojem življen- pred prvo svetovno vojno in jo med njo dokončali jepisu, ki ga je predložil ob pristopu v omenjeno zve- s pomočjo italijanskih in ruskih vojnih ujetnikov ( sl. zo leta 1969, je zapisal, da je od 3. februarja 1908 do 176).515 Leta 1916 je delavce zamenjalo 1.000 ruskih 1. novembra 1911 služil v ruski vojski kot narednik. vojnih ujetnikov. Prvih 20 ruskih vojnih ujetnikov, ki Kdaj je nato ponovno vstopil v vojsko in kje se je je tega leta prišlo na to območje, pa je delalo pri kme- boril med 1. svetovno vojno, ni znano, se je pa javil tih. Župnik jih je opisal kot mirne ljudi, ki se niso kot prostovoljec. Dne 26. novembra 1916 je prišel v prepirali in kleli, radi pa so pili.516 avstro–ogrsko vojno ujetništvo in bil do konca vojne v Ljubljani. Kje je bil kot ujetnik nastanjen in kaj se je 370. Maribor, Pobrežje z njim dogajalo, lahko le domnevamo.”521 Ruski vojni ujetniki so bili nameščeni tudi v barakah 374. Juršinci, šola na Pobrežju v Mariboru.517 Leta 1917 so v šolo v Juršincih nastanili ruske vojne 371. Ruše, tovarna dušika ujetnike. Po vojni so iz Juršincev odšli, nekaj pa jih je celo ostalo tam.522 Pri gradnji tovarne so bili zaposleni ruski in italijan- ski ujetniki. Leto dni jih je bilo zaposlenih približno 375. Vurberk – Grad Vurberk, EŠD 8947 2.400. V avgustu leta 1918 je bilo v ruški tovarni za- poslenih 800 ujetnikov.518 Leta 1915 so ruske vojne ujetnike nastanili na Vu- rberku.523 372. Ruše, pokopališče 376. Hlaponci Pet ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili tovarno duši- ka, je pokopanih v Rušah ( sl. 177). Umrli so med leti Za nastanitev ruskih vojnih ujetnikov so ustvarili lo- 1916 in 1918.519 čena taborišča; za ormoško območje je bilo v Hla- poncih, kjer so jih nastanili leta 1915.524 373. Ljutomer – mestno jedro, EŠD 407 377. Cesta Fram – Planinca Dne 4. novembra 1918 se je po slovesni sv. maši začel od Kukovčeve hiše pomikati impozanten sprevod, V zvezi z gradnjo ceste se omenja veliko vojakov in med katerimi so bili tudi vojni ujetniki,520 domneva- vojnih ujetnikov, ki so ležali v barakah.525 Domneva- mo, da ruski. Ruski vojak poljske narodnosti, Ivan mo, da ruskih. Dubrovski, rojen dne 23. septembra 1887 v bli žini Vrocalva na Poljskem, je bil še vsaj do konca sedem- 515 Kovačič 1926a, 383. 516 Pangerl 1993, 103. 517 Pulko 2011, 32. 521 Pulko 2011, 32. 518 Kronika 1935; KLDB 1937, 626; glej tudi Fischer 522 Splet 25. 2009, 370. 523 Kolar 2014a, 22. 519 Fischer 2009, 370; Koren, Testen 2014, 118. 524 Kolar 2015b, 87; Kolar 2014a, 22. 520 Kovačič 1926b, 35. 525 SI AS 189, t. e. 7, št. 22299. 276 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 178 Načrt taborišča Sternthal iz leta 1915 (po Kolar 2007, 8). 378. Štuki, Potrčeva domačija 380. Krčevina V noveli Sergej in Jakop je Potrč pisal o ruskih ujetnikih Leta 1915 so ruske vojne ujetnike nastanili v Krče- Sergeju in Jakopu, ki ju je oče dobil za pomoč v mlinu vini.528 in na kmetiji.526 Potrč je bil rojen v Štukih pri Ptuju. 381. Hintzevo posestvo 379. Vičanci Leta 1915 so ruske vojne ujetnike nastanili na Hin- V Vičancih je od 10. oktobra 1915 dalje delalo 10 tzevem posestvu.529 vojnih ujetnikov,527 domnevamo, da ruskih. 526 Potrč 1983, 7 – 17; Čeh Sieger 2013, 18. 528 Kolar 2014a, 22. 527 SI AS 189, t. e. 15, št. 34924. 529 Kolar 2014a, 22. 277 Miha Mihelič Slika 179 Načrt taborišča Sternthal iz 23. maja 1916 (po Kolar 2015a). varstvu Ptuj kavcijo v višini 2.400 kron. Enajst jih je 382. Usnjarna Pirich, Kotekst Tobus, pomagalo pri občinskih javnih delih, uporabili so jih Dravska ulica 14 pri vzdrževanju občinskih cest, ostali so delali v kme- tijstvu. Kot je razvidno iz obvestila za leto 1917, so V usnjarni Pirich je bilo zaposlenih 10 ruskih vojnih zasebniki, pri katerih so lahko pomagali največ trije ujetnikov.530 ruski vojni ujetniki, plačali pri Občini Ormož predpi- sano kavcijo 30 kron za vsakega posameznika.”531 383. Ormož 384. Cesta Hlaponci – Polenšak „Na območju Občine Ormož je v letu 1916 nudilo delovno pomoč 80 ruskih vojnih ujetnikov. Za vse Na širšem območju Ormoža so oblasti odobrile v vojne ujetnike je občina plačala pri okrajnem gla- okviru javnega dela delitev (komasacija, arondacija) 530 Kolar 2014a, 22. 531 Kolar 2015b, 88. 278 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 180 Načrt taborišča Sternthal na DOF (po Splet 46). hribovske ceste Hlaponci–Polenšak v dolžini 1,5 ki- sl. 180, sl. 181, sl. 182, sl. 183, sl. 184, sl. 185, sl. 186, lometra. Predvidevali so 100 vojnih ujetnikov.532 sl. 187, sl. 188, sl. 189, sl. 190, sl. 191, sl. 192) in nato še vojaške rezervne bolnišnice. V svoje barake naj bi 385. Spuhlja, Pri Lackovih sprejelo nekaj deset tisoč vojnih ujetnikov, predvsem ruskih.534 Zgodovinski viri kažejo, da so pričeli gra- V vasi Spuhlja so Lackovi dobili ruskega vojnega diti taborišče v Strnišču marca leta 1915 in z gradnjo ujetnika, ki se je imenoval Miško. Bil je še mlad in zaključili že jeseni leta 1915, nekaj manjših gradenj je rad pel. Vaška mladina se je v gruči zbirala okrog so opravili tudi še pozneje. Vojaške oblasti so sicer njega. Tako jih je očaral s svojim petjem, da je šlo od najprej nameravale zgraditi le vojaško ujetniško ta- ust do ust: Oj ta Miško, veseli Miško!533 borišče, a se je maja leta 1915 začela vojna z Italijo, zato so načrt taborišča v Strnišču spremenili, saj so 386. Kidričevo – naselje, EŠD 22209, potrebovali več vojaških bolnišnic bliže italijanski Sternthal, Sterntal, Strnišče pri Ptuju, fronti. 1.000 vojnih ujetnikov, ki so jih v taborišču Strnišče pri Kidričevem naselili že maja leta 1915, so zato že kmalu iz Strnišča izselili na Madžarsko. Do jeseni leta 1915 so taboriš- Med prvo svetovno vojno je začela avstro-ogrska vojaška oblast marca leta 1915 v Strnišču najprej gra- 534 Novice o gradnjah v Strnišču so prinašali tudi diti veliko taborišče za vojne ujetnike ( sl. 178, sl. 179, časopisi Slovenec, Slovenski gospodar, Straža in drugi. Število predvidenih ruskih vojnih ujetnikov, ki naj bi jih sprejelo taborišče, je nihalo med 70.000 in 30.000 (prim. Ferenc 532 Kolar 2015b, 87. Ali so projekt s pomočjo ruskih 1996, 184; Kolar 2007, 6–7, glej tu Pulko). Na podlagi tega vojnih ujetnikov tudi realizirali, zaenkrat nismo ugotovili, lahko sklepamo, da je vojaška oblast na osnovi trenutne zato ostaja njihova prisotnost domnevna. situacije spreminjala višino števila ujetnikov z vzhodne 533 Turnšek 2009, 134. fronte, ki naj bi bili nastanjeni v Strnišču (Kolar 2007, 6–7). 279 Miha Mihelič Slika 181 Lidarski posnetek: sledovi taborišča v Strnišču pri Kidričevem (kat. št. 383) (izvedba M. Mori). Slika 182 Skupina ruskih vojnih ujetnikov leta 1915 v taborišču Strnišče (po Kolar 2007, 6). 280 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 183 Gradnja vojaških oziroma bolnišničnih barak, 1915 (po Kolar 2015a). Slika 184 Ruski vojni ujetniki med oddihom leta 1915 (po Kolar 2015a). 281 Miha Mihelič Slika 185 Ruski vojni ujetniki med oddihom leta 1915 (po Kolar 2015a). Slika 186 Ruski vojni ujetniki med oddihom leta 1915 (po Kolar 2015a). 282 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 187 Ruski vojni ujetniki leta 1915 (po Kolar Slika 188 Ruski vojni ujetniki kot dimnikarji leta 2015a). 1916 (po Kolar 2015a). Slika 190 Priprava katrana, zadaj ruski vojni ujetnik (leta 1916) (po Kolar 2015a). Slika 189 Ruska vojna ujetnika leta 1916 (po Kolar 2015a). Slika 191 Skupina ruskih vojnih ujetnikov leta 1916 (po Kolar 2015a). 283 Miha Mihelič Slika 192 Delitev hrane ruskim ujetnikom (po Kolar 2007, 7). Slika 193 Lidarski posnetek: vojaško pokopališče Njiverce (kat. št. 392) (izvedba M. Mori). 284 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 194 Ruski vojni ujetniki na trgatvi v Osterbergerjevem vinogradu v Dolani (po Kolar 2014a, 24). ča lahko sprejela, kakor priča ohranjeni načrt, okrog uporabil za dela v vojski v ožjem zaledju soških bo- 14.000 ljudi, ob polni zasedenosti pa okoli 19.000 jišč. Nato je vojaška oblast v Strnišču novembra leta ljudi.535 Ohranjeni načrt je predvideval v strniških ta- 1917 ustanovila štiri gorske čete z namenom, da so boriščih okrog 9.700 ranjenih bolnih vojakov, 2.400 na območju končane 12. soške bitke od novembra vojnih ujetnikov in 2.000 zaposlenih. Rusko taborišče leta 1917 naprej zbirale zapuščen vojni material ita- (III) je merilo 7,4196 ha. Imelo je 24 spalnih barak lijanske vojske.538 (vsaka je imela 100 postelj), 10 barak za druge na- mene in 8 barak za sanitarije.536 Število ruskih vojnih 387. Budina pri Ptuju, Koče, Pri ujetnikov je bilo različno, na primer avgusta leta 1915 Zelenkovih jih je bilo 1.712, maja leta 1918 pa le 218.537 Oktobra leta 1917 je taborišče obiskal Svetozar Borojević, ki Pri Zelenkovih je mati sočutno pomagala goriškim je hotel ugotoviti, koliko vojnih ujetnikov bi lahko beguncem in ruskim vojnim ujetnikom.539 388. Budina pri Ptuju, Koče, Pri Janžkovih 535 Po mnenju nekaterih pa je v taborišču v Strnišču ob polni zasedenosti bivalo 37.000 oseb (Zupanič Slavec, Testen 2007, 77; Koren, Testen 2014, 151, op. 63, glej tu „V Kočah so dobili ruskega ujetnika za pomoč pri Pulko tu). poljskem delu samo Janžkovi, ker sta oče in mati 536 Rojic 1975, 272 - 273; ista 1984, 59 - 68; glej tudi Ferenc 1996, 184 – 185; Kolar 2007, 6 – 10; Kolar 2010, 143 – 144; Kolar 2015a. 538 Kolar 2015a. 537 Kolar 2014b, 35; Kolar 2015a. 539 Amicus 1969, 3; Dolgan 2009, 237. 285 Miha Mihelič bila že zelo stara in nadležna, sin Andraž pa je bil 0,9273 ha ( sl. 193). Čuček navaja, da so na pokopa- pri vojakih. Zelenkovi otroci so se plaho bližali k lišču v Strnišču med prvo svetovno vojno pokopali Janžkovim in le od daleč opazovali Rusa, velikega, več kot 3000 vojakov in ruskih vojnih ujetnikov. Leta krepkega moža, ki je bil silno priden za delo in pri 1916 je v Strnišču umrlo 5 ruskih ujetnikov, leta 1917 jedi nič izbirčen. Malo je govoril, seve po rusko, rad jih je umrlo 18, leta 1918 pa 32. Teh 55 ujetnikov je pa se je nasmehnil in pokazal bele zobe. Tudi oči so pokopanih na pokopališču v Strnišču. Po prvi sve- mu sevale prijazno. Počasi so si Zelenkovi otroci upali tovni vojni so tu pokopali še 12 umrlih v ruskem be- stopiti tudi k njemu, si rekli z njim kako besedo: Hočeš gunskem taborišču v Strnišču.544 Leta 2014 so posta- jabolko, Nikolaj? Rad ga je vzel in rekel: Spasi Boh!”540 vili lesen križ, ki je posvečen spominu na ruske vojne ujetnike in ruske emigrante, pokopane na nekdanjem 389. Sobetinci vojaškem pokopališču v Strnišču.545 V prvi svetovni vojni so bili v Sobetincih na večjih 393. Ptujska gora kmetijah nastanjeni ruski vojni ujetniki.541 Leta 1915 so ruske vojne ujetnike nastanili na Ptujski 390. Središče ob Dravi, Gornji gaj gori.546 Gozd v Gornjem gaju so sekali ruski vojni ujetniki.542 394. Cirkulane 391. Grabe Kmetom in župniku so pri delu na polju pomagali ruski ujetniki. „… Rusi so bili dobri delavci, po vero- „Tako je Občina Središče julija leta 1915 naročila in izpovedi so bili mohamedani. Nekateri so imeli po- tudi dobila 20 vojnih ujetnikov. Najprej so jih nas- polnoma mongolski izraz, ljudje, zlasti otroci, so se tanili v žrebčarni, nato pa v šolski stavbi v Grabah. jih v začetku precej bali. Ker so bili Slovani, se je z Za hrano in njihovo nastanitev je država prispevala 1 njimi lahko občevalo. Med seboj so tudi govorili tur- krono in 40 vinarjev, kasneje pa samo še 80 vinarjev, ško, istotako so prepevali turške pesmi, ki pa našemu ujetniki pa so za celodnevno delo dobili plačilo v vi- ušesu niso posebno prijale …”547 šini 30 vinarjev. Ujetnike sta nadzirala dva avstrijska vojaka, kasneje jih je nadziral samo še eden. Po na- 395. Osterbergerjev vinograd v Dolani rodnosti so bili večinoma Rusi in Poljaki. Kar hitro so se vživeli v življenje pri nas, tudi domačini so jih Leta 1915 so ruski vojni ujetniki pomagali pri trgatvi lepo sprejeli, le na način dela na polju so se težko pri- v Osterbergerjevem vinogradu v Dolani ( sl. 194).548 vadili. Po koncu vojne so nekateri ostali pri nas, dva sta se celo poročila z domačinkama.”543 396. Podlehnik 392. Njiverce – staro pokopališče, EŠD 22452 Leta 1915 so ruske vojne ujetnike nastanili v Podleh- niku.549 V vojaškem načrtu iz oktobra leta 1915 je vrisan prostor vojaškega pokopališča v Strnišču v velikosti 544 Rojic 1984, 69–72; glej tudi Kolar 2007, 16–17; Ko- lar 2010, 151 - 154; Damjanović, Gojkovič 2007, 144. 545 Splet 15; glej Pulko tu.. 540 Turnšek 2009, 134. 546 Kolar 2014a, 22. 541 Rižnar 2015, 15. 547 Splet 27. 542 Splet 12. 548 Kolar 2014a, 24; Grdina, Pagon 2016, 57. 543 Majerič Kekec 2015, 62. 549 Kolar 2014a, 22. 286 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju 397. Rogatec – stara šola, EŠD 17511 Leta 1915 je bilo v šolski telovadnici v Rogatcu nasta- njenih 20 ruskih ujetnikov.550 550 Masera 1985, 58. 287 Miha Mihelič Slika 195 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav (izvedba M. Mori). 288 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 196 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav - list 1 (izvedba M. Mori). 289 Miha Mihelič Slika 197 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav - list 2 (izvedba M. Mori). 290 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 198 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav - list 3 (izvedba M. Mori). 291 Miha Mihelič Slika 199 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav - list 4 (izvedba M. Mori). 292 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 200 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav - list 5 (izvedba M. Mori). 293 Miha Mihelič Slika 201 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav - list 6 (izvedba M. Mori). 294 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Slika 202 Karta lokacij prisotnosti vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju, glede na trenutno stanje raziskav - list 7 (izvedba M. Mori). 295 Miha Mihelič Viri in literatura SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 440, št. 13881. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 440, št. 15024. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 447, št. 1848. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 448, št. 12722. Arhivski viri SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor SI AS – Arhiv Slovenije, Ljubljana SI PAM 0054, Okrajno glavarstvo Monošter: t. e. 12, št. 8948. SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. SI PAM 0054, Okrajno glavarstvo Monošter: t. e. 12., 18429. 13250. SI PANG – Pokrajinski arhiv Nova Gorica SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. SI PANG 28, Občina Bovec: t. e. 1, a. e. 1. 13302. SI PANG 28, Občina Bovec: t. e. 1, a. e. 2. SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 14440. SI PANG 583, Zbirka fotografij, Johann Freund: a. e. 157, SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 14820. I/14. SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 14989. SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 15331. SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 15699. Literatura SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 15938. SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 17273. ABRAM, J. 1917, Mazepovec. –Dom in svet 30, št. 3/4, 131–132. SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 612, št. 17798. ADAMIČ, F. 1973, Mlinska kolesa, stope in žage. –Zbor- SI AS 137, Okrajno glavarstvo Radovljica: t. e. 626, št. 2780/17. nik občine Grosuplje V, 275–291. SI AS 186, C. kr. kmetijsko ministrstvo: t. e. 73, št. 45949. ADAMIČ, F. 2000, Mala kronika treh občin III. –Zbornik SI AS 189, C. kr. ministrstvo za javna dela: t. e. 7, št. 22299. občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XXI, 9–23. SI AS 189, C. kr. ministrstvo za javna dela: t. e. 15, št. 34924. AMICUS 1969, Jubilej zaslužnega kulturnega delavca. – SI AS 189, C. kr. ministrstvo za javna dela: t.e. 17., št. 61540. Katoliški glas XXI, št. 9, 3. ARIH, I. 1975a, Gradnja ceste preko Vršiča v času prve sve- PAK – Pokrajinski arhiv Koper tovne vojne (1.). –Železar XVII, št. 4, (30. januar 1975), 8. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 398, št. 10586. ARIH, I. 1975b, Gradnja ceste preko Vršiča v času prve sve- SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 404, št. 1843. tovne vojne (2.). –Železar XVII, št. 5, (6. februar 1975), 8. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 413, št. 15052. BATIČ, M. 2012, Črni vrh med prvo svetovno vojno. Dip- SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 413, št. 15053. lomsko delo. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 413, št. 17474. BERTARELLI, L. V., E. Boegan 1926, Duemila grotte. Milano. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 413, št. 17686. BLAŽEJ, A. 1952, Kako so gradili cesto na Vršič. –Planin- SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 414, št. 13117. ski vestnik 52, št. 3, 125–128. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 414, št. 13415. BOJC, E. 1973, Mladost v Dobrepoljah. –Zbornik občine SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 7748. Grosuplje 5, 193–208. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 9671. BOŽIČ, L. 1967, Križem kražem po Golcih. –Planinski SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 9877. vestnik LXVII, št. 6, 245–254. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 10163. BOŽIČ, L. 1970, Ob gornjem toku Idrijce. –Planinski SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 11026. vestnik LXX, št. 2, 70–74. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 11028. BR, H. 1923, O ruskih žrtvah na Triglavu. –Slovenski na- SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 11119. rod LVI, št. 205, (8. september 1923), 5. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 11120. BRATE, T. 1994, Gozdne železnice na Slovenskem. Ljubljana. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 423, št. 11825. BRATINA, B. 2014, Ajšnit. O postavitvi spomenika rus- SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 13491. kim vojnim ujetnikom na Colu. –Gora. Časopis o Gori, SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 13492. Gorjankah in Gorjanih 18, št. 55/56, 14–15. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 13495. BRATINA, B. 2015, Ajnšnit. – Colski časnik 28, 28–31. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 14129. BREČKO, S. 1978, Hrastnik skozi desetletja. II. izdaja. Hrastnik. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 14134. BRENČIČ JELEN, M. 1991, Naših njiv nihče več ne orje. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 15826. Ljubljana. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 15827. BREZOVAR, M. 1982a, Ob zvezku neznanega ujetnika SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 15914. Umačenka. Dokument o ruskih ujetnikih iz 1. svetovne SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 15919. vojne. –Dolenjski razgledi 4, št. 6 (4. III. 1982), 94–95. SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 17124. BREZOVAR, M. 1982b, Ob zvezku neznanega junaka. – SI PAK 633, Okrajno glavarstvo Sežana: t. e. 424, št. 17127. 296 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Dolenjski list 9 (1699), 4. marec 1982, 25–28. –V: Meterc, J. (ur), Preteklost v zavetju Stola. Zbornik ob- BRODNIK, V. 1989, Preskrba beguncev in vojnih ujetnikov v čine Žirovnica. Žirovnica, 98–109. Ljubljani med prvo svetovno vojno. –Kronika 37, št. 3, 226–230. FABJAN, B. 2011, Župnija Žabnica v 1. svetovni vojni. BUDKOVIČ, L. 2007, Savska linija – rezervna linija soške –V: Podnar, F. (ur.), Na robu pojoče ravnine. Zbornik vasi fronte. –Gozdarski vestnik 65, št. 10, 495–498. Žabnica, Bitnje, Šutna, Dorfarje in Forme. Žabnica, 184–191. BUDKOVIČ, T. 1987, Bohinj med prvo svetovno vojno. FELC, V. 1996, Plaz je pometel spomenik, zverižil konstrukcije –Bohinjski zbornik 1987, 186–189. in pokopal več sto ljudi. – Delo 38, št. 66, (20. marec 1996), 16. BUDKOVIČ, T. 1999, Bohinj 1914–1918. – Gorenjski FERENC, T. 1996, Gradnja tovarne glinice in aluminija kraji in ljudje 13. Strnišče med drugo svetovno vojno. – Časopis za zgodo- BUDKOVIČ, T. 2012, Ruski vojni ujetniki v Bohinju – vino in narodopisje 67, N. v. 32, zv. 2, 174–204. delovna sila avstroogrske vojske v zaledju Soškega bojišča. FISCHER, J. 2006, »Ruski« vojni ujetniki na slovenskem –Bohinjski zbornik II, 143–147. ozemlju 1914–1918. –V: Skaza, A. (ur.), Nad pregradami. BUDKOVIČ, T. 2014, Gorenjska kot zaledje soškega bo- Prizadevanja za poglobitev stikov med narodi in kulturami jišča. –V: Kalan, B. (ur.), Mirno vojaki spite večno spanje. Slovenije in Ruske federacije. Jubilejna številka ob desetlet- Gorenjska in Gorenci 1914–1918. Kranj, 14–21. nici Društva Slovenija, 133–136. BUDNA KODRIČ, N. 1996, Prva svetovna vojna iz žu- FISCHER, J. 2009, Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike pnijskih kronik. –Loški razgledi 43, št. 1, 59–73. Slovenije 1914–1918. –Zgodovinski časopis 63, št. 1–2, 350–372. BUDNA KODRIČ, N. 1997, Prva svetovna vojna iz žu- FORTUNAT, D. 1992, Vojaško pokopališče I. vojne. – pnijskih kronik leto 1917. –Loški razgledi 44, št. 1, 91–107. Varstvo spomenikov 34, 232–233. BUDNA KODRIČ, N. 1998, Prva svetovna vojna iz žu- FORTUNAT ČERNILOGAR, D. 1995, Vojaško poko- pnijskih kronik leto 1918. –Loški razgledi 45, št. 1, 153–169. pališče I. svetovne vojne. – Varstvo spomenikov 35, 268. BUDNA KODRIČ, N. 2012, Povodenj v dolini Ločnice 8. FORTUNAT ČERNILOGAR, D. 2007, Soška fronta avgusta 1924. –Kronika 60, št. 1, 113–124. 1915–1917. S Čehi na soški fronti. Tri zgodbe avstro-ogr- CVETEK, M. 2014, Hude so res vojske. Bohinjske pripo- skih vojakov s soškega bojišče. Tolmin. vedi o 1. svetovni vojni. Celje. FRAS, M. 2015, Fran Miličinski. –V: Ratej, M. (ur.), Usode CVETEK, M. 2016a, Ob 100. obletnici smrti. Grob ru- prve svetovne vojne. Ljubljana, 73–80. skih ujetnikov v Ukancu. – Bohinjske novice XIX, št. 5, GAMS, I. 2004, Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. (6. maj 2016), 24–25. GABERŠČEK, S. 2007, Obnova ruske cerkvice pod Vrši- CVETEK, M. 2016b, Velika vojna v bohinjskem socialnem čem. –V: Zupanič Slavec, Z., P. Testen (ur.), Ruska kapeli- spominu. –SLO. Slovenski zgodovinski magazin 11, 70–74. ca pod Vršičem. Ob 15–letnici slovensko –ruskih srečanj ČEH STEGER, J. 2013, Narava in pokrajina v Potrčevem (1992–2006). Ljubljana, 168–173. pripovednem opusu. –Časopis za zgodovino in narodopisje GALIĆ, L. 2017, Cvetje–Mengore v viharju vojne 1915– 84, Nova vrsta 49, zv. 2/3, 5–28. 1917. Kobarid. ČERNE, V. 1992, Borovška vas. Monografija o Kranjski GALIĆ, L., D. PIRIH 2007, Od Krna do Rombona. Gori. Kranjska Gora. 1915–1917. Kobarid. ČERNIGOJ, F. 1999, Znamenje na Gori. Ajdovščina. GALIĆ, L., B. MARUŠIČ 2005, Tolminsko mostišče I. Tolmin. ČERNIGOJ, F. 2008, Živo rdeči paradižniki s Škabrijela. GERLICA, S. 1993, Železniški most v Zalogu bi imel kaj –V: Trošt et al. Fantje in možje, pojdite domov, boste morali povedati. –Naša skupnost XXXIV, št. 8, 8. na vojsko. Col z okolico v času 1. svetovne vojne. Col, 227. GRANDA, S. 2007, Zgodovina Šmarjete in Bele Cerkve. DAMJANOVIĆ, D., V. GOJKOVIČ 2007, Staro pokopa- –V: Cvelbar, F., S. Granda (ur.) 2007, Šmarjeta in Bela lišče. –Varstvo spomenikov 43 - poročila, 144. Cerkev skozi stoletja. Vršenje časa okrog zgodovinskega DEMŠAR, V. 2007, Stavbe in njih lastniki po urbarjih in ze- Vinjenega Vrha v občini Šmarješke Toplice, 51–217. mljiških knjigah v katastrski občini Zali Log do druge svetov- GRANDA, S. 2014, Prva svetovna vojna in slovenska Cerkev. ne vojne. –Železne niti. Zbornik selške doline 4, 245–258. –V: Grdina, I. (ur.), Velika vojna in mali ljudje. Šentjur, 39–53. DEŽMAN, J. 2014, Pokopališča in spomeniki na Gorenj- GRDINA, I., N. PAGON (ur.) 2016, Ruski album. Veliko skem. –V:Kalan, B. (ur.) 2014, Mirno vojaki spite večno prijateljstvo v slikah. Ljubljana. spanje. Gorenjska in Gorenci 1914–1918. Kranj, 40–61. HARL, A. 2013, Priprave Kranjske dežele in obalne pokra- DOLENC, J. 1976, Audioteka arhiva Janeza Dolenca, kase- jine spomladi 1915 v pričakovanju italijanske invazije (iz voj- ta 35 B, hrani Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. nega dnevnika c. in k. polkovnika Aloisa Pl. Harla). Kobarid. DOLGAN, M. 2009, Redakcijsko poročilo s komentar- HMELAK, I. 1968, Soška fronta. Koper. jem. –V: Turnšek, M. 2009, Domače stezice. Od Drave do HODNIK, M. 2015, Vojaške železnice. – V: Šega, J. (ur.) Jadrana, 229–260. 2015, V zaledju soške fronte. Ljubljana, 12–13. DOLŽAN ERŽEN, T. 2000, Materialne priče preteklosti. HUF-MELICHER 2007, Spomini avstro–ogrskega ča- 297 Miha Mihelič stnika na Tolmin. K.u.k. inženirski štab v Tolminu 1915– KOMAC, T. 2015, Ohranjanje spomina na prvo svetov- 1917. Cesta iz Tolmina v Polog. Tolmin. no vojno v Bohinju. Stota obletnica prve svetovne vojne. ILUSTRIRANI GLASNIK 1915, Ilustrirani glasnik 1, št. Diplomsko delo. 51 (19. avgust 1915), 583. KOREN BOŽIČEK, M. 1989, Umetnostno - zgodovin- INGOLIČ, A. 1970, Izbrano delo 1. Ljubljana. ski oris mestnega jedra in značilnih objektov v Šoštanju. JAVORŠEK, J. 1989, Spomini na Slovence I., II. Trst, Ljubljana. –V: Ravnikar, T. (ur.), Prispevki k zgodovini šaleške doline. JELOVŠEK, E., L. OBREŽAN 1977, Naravne nesreče Zbornik. –Šaleški razgledi 2, 134–169. nekoč. Ko je Briše zbrisalo. Ob 100–letnici katastrofalnega KOREN, T. 2007, Pot miru. Vodnik po soški fronti v plazu pri Zidanem mostu. – Novi tednik. Glasilo občin- Zgornjem Posočju. Kobarid. skih konferenc SZDL 31, št. 2, (13.01.1977), 13. KOREN, T., P. TESTEN 2014, Ruske sledi iz dni prve sve- JELOVŠEK, E. 2002, Preteklost in razvoj termalnega ko- tovne vojne na Slovenskem. - Monitor ISH XVI/1, 107–156. pališča v Laškem. –V: Maček, J (ur.), Laški zbornik 2002. KOVAČIČ, F. 1926a, Slovenska Štajerska in Prekmurje. Laško, 173–209. Zgodovinski opis. Ljubljana. KAČ, T. 2010, Žalec v letih 1918–1945. –V: Kač, T. (ur.) KOVAČIČ, F. 1926b, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Žalec. Žalec, 95–176. Maribor. KLAVORA, V. 1994, Koraki skozi meglo. Soška fronta, KRAGELJ, J. 2000, Josip Abram – Trentar. Življenje in Kobarid,Tolmin 1915–1917. delo. Koper. KLAVORA, V. 1997, Škabrijel. Soška fronta 1917. Celovec. KRALJ, S. 2016, Po poti miru in spomina na soško fronto. KLAVORA, V. 2000, Plavi križ. Celovec. – Most. Glasilo občine Kanal ob Soči 14, št. 50, 16. KLAVORA, V. 2007, Doberdob. Kraško bojišče 1915– KRONIKA 1935, Kemična industrija v Mariboru. –Kro- 1916. Celovec. nika slovenskih mest 2, št. 4, [82*–83*]. KLAVORA, V. 2014a, Fajtji hrib. Bojišče na Komenskem KUMAR, S. 1985, Vojaške železnice na Slovenskem. – Krasu 1916–1917. Celovec. Kronika 33, št. 1, 58–61. KLAVORA, M. 2014b, Izkušnja vojne in begunstva v pripo- LAJOVIC, A. 2010a, Idrijska železnica – mit ali resničnost? – vedih prebivalcev zgornjega Posočja. - V: Štepec, M. 2014 Nova proga. Glasilo Slovenskih železnic (Jul. - avg. 2010), 24–27. (ur.), Take vojne si nismo predstavljali. Ljubljana, 67–74. LAJOVIC, A. 2010b, Idrijska železnica – mit ali resničnost? KLDB 1937, Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana. –Komunitator. Časopis FMR-Media 10, št. 57, 12–14. KLINAR, K., U. ŽELEZNIKAR 2013, Kako se pri vas LAJOVIC, A. 2014,Veliko brezno v Grudnovi dolini. –Bil- reče? Hišna imena v naseljih Bohinjska Bistrica, Brod, ten, glasilo jamarskega kluba Železničar 29, 36–40. Kamnje, Laški Rovt, Polje, Ravne v Bohinju, Ribčev Laz, LAPAJNE, F. 1921, Grob ob Triglavskem jezeru. –Planin- Savica in Žlan. Bohinj. ski vestnik XXI. št. 1, 24. KOLAR, N. 2007, Oj fanti, kaj pa zdaj. Vojaška taborišča in LAPAJNE, F. 1923, Grob ob Triglavskem jezeru. –Sloven- rezervne bolnišnice v Strnišču med letoma 1915 in 1918. Ptuj. ski narod LVI, št. 163, (20. julij 1923), 3. KOLAR, N. 2010, Prispevki k zgodovini Kidričevega v LEDENIK, Š. 1992, Devet desetletij elektrike v mežiški luči prve svetovne vojne. –V: Kolar, N. (ur.), Zbornik ob- dolini. –Časopis za zgodovino in narodopisje 63, nova vrs- čine Kidričevo. Kidričevo, 142–157. ta 28, št. 2, 343–355. KOLAR, N. 2014a, Begunci in vojni ujetniki. –V: Kolar, LEŠNIK, S. 2017, Vodni stolp v Mariboru in gradnja elek- N. (ur.), Živeti z vojno. Ptujski okraj med prvo svetovno trarn na Dravi. 50 let od dviga vodnega stolpa leta 1968. vojno. Ptuj, 22–25. Spominski zbornik. Maribor. KOLAR, N. 2014b, Bolnišnica Strnišče pri Ptuju. –V: Ko- LENASSI, B. 1968, Ivanji grad. –V: Savnik, R. (ur.), Krajev- lar, N. (ur.), Živeti z vojno. Ptujski okraj med prvo svetov- ni leksikon Slovenije. I. knjiga. Zahodni del Slovenije, 314. no vojno. Ptuj, 34–39. LESNJAK, T. 2006, Ko preteklost poda roko prihodnosti. KOLAR, N. 2015a, Vojna bolnišnica Sternthal-Strnišče pri 30 let Folklorne skupine Oljka Šmartno ob Paki. – Fol- Ptuju med letoma 1915 in 1918. Ptuj. klornik 2, 113–114. KOLAR, N. 2015b, Vojni ujetniki na širšem ormoškem območju LIPOVEC, A. 2017, Steklenice s Soške fronte. Logatec. med prvo svetovno vojno. – Zgodovinski zapisi XII, 85–91. LOKAR, D. 1951, Leto osemnajsto. –Razgledi 3, 123–132. KOLENC, D. 2002, Kraji, kjer je prepih doma. Prispevki k LUTHAR, O. 2000, O žalosti niti besede. Uvod v kulturno turistični podobi Postojne in njene okolice. Postojna. zgodovino velike vojne. Ljubljana. KOLENC, P. 2015, „Od tistega dne paradižnikov ne jem MAJERIČ KEKEC, N. 2015, Vsakdanje življenje na or- več!” Vasi Trnovskega gozda v zaledju soške fronte z ozi- moškem področju med 1. svetovno vojno. –Zgodovinski rom na zgodbe, ki so jih pripovedovali potomci protago- zapisi XII, 59–71. nistov 1. svetovne vojne. –Annales, Series historia et so- MALEŠIČ, F. (ur.) 2005, Spomin in opomin gora. Kronika ciologia 25, št. 4, 909–924. smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Radovljica. 298 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju MASERA, J. 1985, Šolstvo na območju Rogatca. –V: Marinc, I. do smreke in ameriške duglazije). –Celjski zbornik 17, 263–296. (ur.), Rogatec s kraji Dobovec, Donačka gora, Stojno selo. Ob MÜLLER, J. 1995, Kraji in ljudje grosupeljskega okoliša. 700 letnici podelitve trških pravic 1283–1983. Rogatec, 56–84. –V: Zalar, S (ur.), Lepote in zanimivosti Grosupljega in MATIĆ, D. 1990, Vojaški zapor na Ljubljanskem gradu od okoliških krajev. Ljubljana, 7–76. 15. 8. 1914 do vstopa Italije v 1. svetovno vojno. –Kronika NAGLIČ, P. 2007, Moje življenje v svetovni vojni. Fo- 38, št. 3, 127–134. todnevnik vojaka (1914 - 1918). Ljubljana. MATIĆ, D. 1992, Karantenska postaja za vojne ujetnike na NATEK, M. 1983, Žalec (osnovne geografske značilnos- Ljubljanskem gradu. –Zgodovinski časopis 46, št. 1, 71–85. ti). – Savinjski zbornik 5, 47 - 65. MATIČIČ, I. 2006, Na krvavih poljanah. Ljubljana. NOVAK, B. 1998, Lipa zelenela je. Velika reberija. Ljubljana. MATIČIČ, I. 2016, Skozi plamene prve svetovne vojne. Po NOVAK, A. 2014, Črniška kronika. Frontno zaledje v Vi- neskončni poti s slovenskim planinskim polkom. Ljubljana pavski dolini med prvo svetovno vojno. Gorica. MATJAŽIČ, S. 1998, Naš Zalog. Zbir zgodovinskih do- OMAN, Ž. 2014, Maribor v prvi svetovni vojni. Življenje godkov. Zalog. v zaledju. Maribor. MATKO FICKO, F. 2017, Rimske Toplice: Stoletnica OMERZEL, B. 2006, Bohinjska železnica v baški grapi in prva Ruske steze. – Svobodna beseda. Revija ZZB za vrednote svetovna vojna. –V: Kofol, K. (ur.), Življenje ob železni cesti. NOB Slovenije 22, 4. Sto let bohinjske proge. Katalog razstave. Tolmin, 133–150. MAVER, K. 2014, Prva svetovna vojna. Soško bojišče OROŽEN, J. 1958, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in 1914–1918. Nova Gorica. Dola 1. Od početka do 1918. Trbovlje. MEDVEŠČEK, P. 1992, Skrivnost in svetost kamna. Zgodbe OROŽEN, J. 1959, Kratka zgodovina rudarstva in in- o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem. Trst. dustrije v Spodnji Savinjski dolini. –V: Predan, D. (ur). Sa- MEJAČ, M., S. FEŠTANJ, J. MATJAŽIČ, B. MIŠMAŠ, vinjski zbornik. Celje, 213–230. M. ŽIBERT, M. JELEN, S. PADEŽNIK 1991, Železniški OROŽEN, J. 1974, Zgodovina Celja in okolice. II. Del promet v Zalogu. Zalog. (1849–1941). Celje. MIKLAVČIČ, M. 2001, Žirovci ob rojstvu, poroki in smr- OROŽEN, B. 1992, Slovanski jeziki v Celju med obema ti. –Žirovski občasnik 22, št. 31, 39–54. vojnama. –Celjski zbornik 28, 153–168. MLAKAR, J. 1938, Janka Mlakarja izbrani planinski spisi. PADEŽNIK, S. 1993, Železniška postaja Zalog. –Kronika Knjiga 1. Ljubljana. 41, št. 3, 197–209. MOČNIK, M. 2005, Komenski Kras. Ljubljana. PAMIĆ, R. 1992, Grobišče ruskih vojnih ujetnikov. –Var- MOHORIČ, I. 1970, Dva tisoč let železarstva na Gorenj- stvo spomenikov 34, 239. skem. Knjiga 2. Boji za obstoj do samoupravljanja. Ljubljana. PAMIĆ, R. 1992, Ruska kapelica na Vršiču. –Varstvo spo- MOHORIČ, I. 1978, Problemi in dosežki rudarjenja na menikov 34, 240. Slovenskem. Zgodovina rudarstva in topilništva v stoletju PAMIĆ, R. 1995, Ruska kapela na Vršiču. –Varstvo spo- tehnične revolucije. Knjiga 2. Problemi vsakdanjega rudar- menikov 35, 108–109. skega dela, kronologija rudarjenja 1850–1941. Maribor. PAMIĆ, R. 1997, Ruska kapelica na Vršiču. –Varstvo spo- MRAK, A., J. MRAK 2000, Prva svetovna vojna in vasi menikov 37 – poročila, 63. pod Stolom. –V: Meterc, J. (ur), Preteklost v zavetju Stola. PAMIĆ, R. 1997, Ruska kapelica na Vršiču. –Varstvo spo- Zbornik občine Žirovnica. Žirovnica, 169–189. menikov 37 – poročila, 64. MUGERLI, M. 2015a, Gradnja cest in poti. –V: Šega, J. PAMIĆ, R. 1999, Ruska kapelica. –Varstvo spomenikov (ur.), V zaledju soške fronte. Ljubljana, 14–15. 38 - poročila, 143–146. MUGERLI, M. 2015b, Industrija za potrebe vojske. –V: PAMIĆ, R. 2007, Ruska kapelica. –Varstvo spomenikov Šega, J. (ur.), V zaledju soške fronte. Ljubljana, 21–22. 42 – poročila, 190–191. MUGERLI, M. 2015c, Bela smrt. – V: Šega, J. (ur.), V PAMIĆ, R. 2010, Ukanc - vojaško pokopališče iz prve sve- zaledju soške fronte. Ljubljana, 27 - 28. tovne vojne. –Varstvo spomenikov 45 – poročila, 201–203. MUGERLI, M. 2016, Snežni plazovi na Vršiču. – SLO. PANGERL, V. 1993, Župnija Selnica v mariborski škofiji. Slovenski zgodovinski magazin 12, 48 - 53. –V: Rajh, B. et al. (ur.) 1993, Selnica ob Dravi. Zbornik ob MUGERLI, M. 2018, Tovarna elektrod na Blejski Dobra- 900 letnici kraja. Selnica ob Dravi, 92–112. vi. –V: Kalan, B. (ur.), Gorenjska v času prve svetovne voj- PAVLICA, A. (ur.) 1920, Koledar za navadno leto 1921. Gorica. ne in soška fronta 1915–1917. Tako srdite vojske, kot je PAVŠEK, M. 2015a, Beli smrtni davek velike vojne (1. ta, še ni bilo. Zbornik povzetkov 3. zgodovinskega dneva, del). Žrtve v snežnih plazovih med prvo svetovno vojno v Kranj. 18. junij 2018, Kranj, 20–21. Alpah. –Slovenska vojska XXIII, št. 2, 29–31. MULEJ, F. 1994, Snežni plazovi, smrtne žrtve in material- PAVŠEK, M. 2015b, Beli smrtni davek velike vojne (2. na škoda. – Ujma 8, 96–103. del). Žrtve v snežnih plazovih med prvo svetovno vojno v MUŠIČ, A. 1977, Celjski mestni gozd v Pečovniku (od bukve Alpah. –Slovenska vojska XXIII, št. 3, 31–33. 299 Miha Mihelič PAVŠEK, M. 2016, Bela smrt kosi med ruskimi ujetniki. okoliša. –V: Mohorčič, K. (ur.), Gorenjska. Letoviška, in- Stoletnica snežnega plazu pod Vršičem. –Planinski vestnik dustrijska, trgovska, obrtna. Novo mesto, 170–174. 116, št. 3, 10–15. RUSTJA, K. 1990, Proga predorov. –Tiri in čas 2. PEČELIN, V. 2004, Rapalska meja na Žirovskem. –Žirov- RUSTJA, K. 2002, 100 let vipavske železnice. Ajdovščina. ski občasnik 25, št. 34, 115–126. SCHAUMANN, W. 1991, Die Bahnen zwischen Ortler PIRC PAVLIČ, M. 2015, Ajdovščina. –V: Trošt, P. (ur). und Isonzo 1914 –1918. Wien. 100 let od začetka prve svetovne vojne, 19–23. SCHAUMANN, G., W. SCHAUMANN 2002, Unterwegs PLAHUTA, S. (ur.) 2005, Batuje. Izbor objavljenega in zwischen Save und Soča. Auf den Spuren der Isonzofront neobjavljenega gradiva o vasi Batuje. Nova Gorica, Batuje. 1915–1917. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Laibach, PLANINA, F. 1972, Škofja Loka s Poljansko in Selško pla- Wien/ Dunaj. nino. Škofja Loka. SEDMAK, D. 2001, Življenje v Kobaridu med prvo sve- PLEŠIVČNIK, D. 1965, Kronika bolnišnic okrog Uršlje in tovno vojno. Celovec; Ljubljana; Dunaj. Pece. –V: Pobrežnik, R. (ur.) 1965, Med Peco in Pohorjem. SEVER, L. 1998, Lov na polhe v škocjanskih vaseh. –Zbornik Zbornik ob 20-letnici ravenske gimnazije. Maribor, 217–234. občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje XX, 145–161. POLES, S. (ur.) 2014, Hrani jih za spomin, če me več kdaj SIMČIČ, M. 2014, Preden listje odpade bomo doma. Slo- nazaj ne bo. Sto spominov ob stoletnici začetka prve sve- venci v prvi svetovni vojni (1914–1918). Ljubljana. tovne vojne iz Šaleške doline in okolice. Šoštanj. SIMIĆ, M. 1994, Lojzova jama in jama v ozidju med prvo POTRČ, I. 1983, Koraki. Ljubljana. svetovno vojno. –Naše jame 36, 103–108. PREŠEREN, J. 1929, Odlomki iz vojnega dnevnika. – Pla- SIMIĆ, M. 1996, Po sledeh soške fronte. Ljubljana. ninski vestnik XXIX, št. 1, 12–17. SLOVENEC 1917, Na vrtojbenskih in drugih goriških razva- PREŠEREN, J. 1950, Po pozabljenih stezah. – Planinski linah. –Slovenec XLV, št. 264, (17. november 1917), 1–3. vestnik L, št. 3, 53–65. SLOVENEC 1937, 200 žrtev slovenskih planin. –Slove- PRISTAVNIK, A. 2016, Ivan Hojnik, slovenski rodoljub, nec LXV, št. 78 a, (7.4.1937), 3. duhovnik in učitelj v Koprivni. Njegov prispevek k razvo- SLOVENSKI GOSPODAR 1925, Ribnica na Pohorju. - ju kulture in gospodarstva. – V: Keber, K. (ur.) 2016, Iz Slovenski gospodar 59, št. II, 4. preteklosti Koroške. Svet samorastnikov. – Obzorja Ko- SLOVENSKI NAROD 1914, Velik transport ranjencev in roške 1, 147–176. bolnikov. –Slovenski narod XLVII, št. 221, (18. september PULKO, R. 2007, Delovanje Ruske matice in ruskega 1914), 2–3. Rdečega križa na Slovenskem. –Zgodovina v šoli 16, št STRAŽAR, S. 1985, Črni graben. Od Prevoj do Trojan. 1–2, 49–55. Lukovica. PULKO, R. 2011, Ivan Dubrovski–ruski vojak, vojni ujetnik, STRAŽAR, S. 1993, Mengeš in Trzin skozi čas. Mengeš, Trzin. borec za severno mejo. –Vojnozgodovinski zbornik 43, 31–33. STROPNIK, I. (ur.), 1990, Šaleški ibidem I. Antologija RAZINGER, B. 1998, Wocheinit–boksit iz Bohinja. –Ge- malega šaleškega pesništva. – Šaleški razgledi 5. ologija 40, 291–298. SVOLJŠAK, D., T. FABEC 2006, Šušec–Sušet. –Varstvo RATEJ, M. 2015, Marcel Žorga. –V: Ratej, M (ur.), Usode spomenikov 39–41 – poročila, 164–167. prve svetovne vojne. Ljubljana, 111–120. SVOLJŠAK, P., D. PIRIH, D. FORTUNAT ČERNILO- REPOVŽ, P. s sodelavci 2007, Žrtve prve in druge sve- GAR, L. GALIĆ 2005, Tolminsko Mostišče II. Tolmin. tovne vojne v Šmarjeti. –V: Cvelbar, F., S. Granda (ur.), ŠAŠEL KOS, M. 1994, Savus and Adsalluta. –Arheološki Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja. Vršenje časa vestnik 45, 99–122. okrog zgodovinskega Vinjenega Vrha v občini Šmarješke ŠEŠKO, A. 2013, Zgodovina skozi vojne vihre. –V: Radovanovič, Toplice, 383–398. S. (ur.), Zbornik občine Šentilj skozi čas. Šentilj, 59–69. REVEN, I. 1990, Vrsniki v plamenih. –Žirovski občasnik ŠIFRER, A. 2011, Spomini na prvo svetovno vojno. –V: 11, št. 16, 74–88. Podnar, F. (ur.), Na robu pojoče ravnine. Zbornik vasi RIHTER, J. 2011, Zidani Most skozi časji in Aufletove aj- Žabnica, Bitnje, Šutna, Dorfarje in Forme. Žabnica, 192–199. zenponarske duri. Ljubljana. ŠIMAC, M. 2011, Župnija Preserje v letih vojne 1914– RIŽNAR, A. 2015, Zgodbe iz preteklosti. – List iz Mar- 1918. –V: Dolinar, F. M (ur.), Župnija Preserje skozi čas. kovcev 16, št. 1, 15. Preserje, 49–68. ROJIC, V. 1975, Iz zgodovine Trnišča in Kidričevega. –V: ŠKETA, M. 2008, Selčan Cene Kopčavar, profesor, slavist, Curk, J. (ur.). Ptujski zbornik IV. Maribor, 271–287. prevajalec (2.4. 1922 – 26. 2. 1966). –Železne niti. Zbornik ROJIC, V. 1984, Iz zgodovine Trnišča in Kidričevega. - selške doline 5, 141–159. Časopis za zgodovino in narodopisje 55, Nova vrsta 20, ŠKODIČ, D. 2016, Smrt na Erzherzog Eugen Strasse. zvezek 1, 57–121. Stoletnica vršiške ceste. –Planinski vestnik 116, št. 3, 4 – 9. RUPNIKOVA, I. 1931, Zgodovina Kranjske gore in ŠMITEK, Z. 1987, Delitev dela v gospodarstvu. –V: 300 Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju Krnel – Umek, D., Z. Šmitek (ur.) 1987, Kruh in politika. ZLOBEC, A. 2010, V viharju prve svetovne vojne. Ljubljana. Poglavja iz etnologije Vitanja, 49–252. ZRNEC, J. 1968, Pred 150 leti so odprli Postojnsko jamo. ŠVAJNCER, J. J. 2004, Logatec v zgodovini. Logatec. –Slovenski izseljenski koledar 1969 XVI, 129–133. ŠVAJNCER, J. J. 2008, Sulice, sekire, helebarde. Logatec, ZUPAN, A. 1968, Čepovan. –V: Savnik, R. (ur.), Krajevni Ljubljana. leksikon Slovenije. I. knjiga. Zahodni del Slovenije, 200. TAVČAR, I. 1928, Ruska kapelica ob potu na Vršič. – Pla- ZUPANČIČ, F. J. 1998, Dnevnik 1914–1918. Ljubljana. ninski vestnik 28, št. 5, 121. ZUPANIČ SLAVEC, Z. 2007, Ruska kapelica–rodovom TIČAR, Z. 2000, Blišč rimske Trnjuljčice ali Rimske topli- v spomin in opomin. Vršiška cesta in ruski ujetniki (1915 ce nekoč in danes. Laško. - 1917). –V: Zupanič Slavec, Testen (ur.), Ruska kapeli- TRATNIK, V. 2006, Arheološka podoba Cola med Aj- ca pod Vršičem. Ob 15–letnici slovensko–ruskih srečanj dovščino in Hrušico. Diplomsko delo. (1992 - 2006). Ljubljana, 54–119. TROBIČ, M. 2016, Še vedno na prepihu. Pripovedi iz dežele ŽABOTA, B. 2015, Vojni ujetniki. –V: Šega, J. (ur.) 2015, med Logatcem in Črnim vrhom, Uncem in Rovtami. Ljubljana. V zaledju soške fronte. Ljubljana, 33–35. TROŠT, L., M. BENČINA, J. ŠKVARČ 2008, Fantje in ŽIGON, Z. 2014, Hubeljski vodovod, gradnja cest in prva možje, pojdite domov, boste morali na vojsko. Col z oko- letališča. – Latnik 152, 31. lico v času 1. svetovne vojne. Col. ŽUPANČIČ, U. 1967, Petdeset let ruske ceste prek Vršiča TROŠT, P. 2015, Vipavska železnica in vojaška tovorna žič- (1611 m). 10000 umrlih in ponesrečenih. – Nedeljski nica ter njuna uporaba v času 1. svetovne bojne. –V: Trošt, dnevnik VI, št. 89, (02.04.1967), 5. P. (ur). 100 let od začetka prve svetovne vojne, 31–34. TURNŠEK, M. 2009, Domače stezice. Od Drave do Jad- rana. Celje. Spletni viri URAN, F. 1957, Kako se je delala cesta na Vršič. –Planin- ski vestnik 57, št. 1, 151–163. Splet 1. http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/ URŠIČ, H. 1968, Gorenja Trebuša. – V: Savnik, R. (ur.), Kra- zgodbe-in-pricevanja/raje-na-fronto-samo-da-bo-stran- jevni leksikon Slovenije. I. knjiga. Zahodni del Slovenije, 402. od-teh-prokletih-plazov/388522 (vhod 30. 10. 2017). URŠIČ, H. 1968, Trenta. –V: Savnik, R. (ur.), Krajevni le- Splet 2. h t t p : / / e u r o p e a n a 1 9 1 4 - 1 9 1 8 . e u / f r / ksikon Slovenije. I. knjiga. Zahodni del Slovenije, 427–428. contributions/3661 (vhod 30. 1. 2017). URŠIČ, L. 1990, Spomini na domače narečje in Krško–Mu- Splet 3. http://www.archivinformationssystem.at/bild. ljavski govor. –Zbornik občine Grosuplje XVI, 139–143. aspx?VEID=3047033&DEID=10&SQNZNR=1 VELIKONJA, U. 2001, Gora in Gorjani med prvo sve- Splet 4. http://rkd.situla.org/ (vhod 30. 10. 2017). tovno vojno. –V: Černigoj, F. (ur.), Mati gora. Zbornik o Splet 5. http://drustvo-sloru.si/language/sl/blog/grob- Gori, Gorjankah in Gorjanih, ob 400 - letnici naselitve ruskih-ujetnikov-v-ukancu/ (vhod 30. 10. 2017). Gore. Predmeja, 271–284. Splet 6. http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_ VIDEČNIK, A. 2015, Laykaufova vojna kronika Mozirja zaledju_soske_fronte/ch05.html (vhod 30. 10. 2017). 1914–1918. Mozirje. Splet 7. http://shrani.najdi.si/?2U/oS/3FBBaceD/ VIDIC, S. 1940, Spomini. –V: Fajdiga, V., F. Jesenovec tabla1-nacrt1bd4b.png (vhod 30. 10. 2017). (ur.) 1940, Naš Bežigrad. V luči zgodovine, kulture, go- Splet 8. https://ruska-sled.weebly.com/fotografije.html spodarstva. Ljubljana, 32–36. (vhod 15. 5. 2018). VOLC, J. 1947, Zgodovina Kranjske Gore. Kranjska Gora. Splet 9. h t t p s : / / s i t e s . g o o g l e . c o m / s i t e / VONČINA, A. 2014, Mreža oskrbovalnih poti trnovskega zaledjesoskefronte/leta-vojne/tragedija-pri-lusinu (vhod gozda med prvo svetovno vojno. – Gora. Časopis o Gori, 30. 10. 2017). Gorjankah in Gorjanih 18, št. 55/56, 9–13. Splet 10. http://www.planota.si/en/kraji/cepovan/ VURNIK, B. 2007, Ljubljanski grad v prvi svetovni vojni. zanimivosti/71-cestne-povezave (vhod 30. 10. 2017). –V: Naglič, P. Moje življenje v svetovni vojni. Fotodnevnik Splet 11. http://ruska-sled.weebly.com/cesta-in- vojaka (1914 - 1918). Ljubljana, 17–38. spomenik.html (vhod 30. 10. 2017). ZADNIKAR, G. 2016, Ruska begunska kriza in njena re- Splet 12. www.sredisce-ob-dravi.si/novice/file. ševanja. –Monitor ISH XVIII/1, 33–46. php?file=Zgodovina.pdf (vhod 30. 10. 2017). ZDOVC, V. 2000, Tovarna usnja v Konjicah. –Zbornik Splet 13. h t t p : / / w w w. b i l d a r c h i v a u s t r i a . a t / Konjice z okolico, II knjiga, 93–116. Preview/15594873.jpg (vhod 30. 10. 2017). ZELIČ, O. Z. 2015, Odtisi stoletij od visokega srednjega veka do Splet 14. h t t p : / / w w w. b i l d a r c h i v a u s t r i a . a t / danes. –V: Zelič, O. Z. (ur.), Občina Sevnica, Sevnica, 111–203. Preview/15392831.jpg (vhod 30. 10. 2017). ZIKA, I. 1967, Anton Stražar – ljudski pisatelj. –V: Kam- Splet 15. https://www.kamra.si/mm-elementi/item/ niški zbornik XI, 115–138. spominski-park-v-kidricevem-obelezje-ruskim-vojnim- ujetnikom.html (vhod 30. 10. 2017). 301 Miha Mihelič Splet 16. https://www.dnevnik.si/253337 (vhod 7.8.2018). Splet 34. http://ruska-sled.weebly.com/baraka.html (vhod Splet 17. http://www.14-18.it/foto/mcrr_x_214 (vhod 30. 10. 2017). 30. 10. 2017). Splet 35. http://ruska-sled.weebly.com/predor.html (vhod Splet 18. http://www.storija.info/cms/data/pages/ 30. 10. 2017). files/000013_resource1_orig.pdf (vhod 30. 10. 2017). Splet 36. https://www.kamra.si/mm-elementi/item/ Splet 19. http://nagyhaboru.blog.hu/2015/07/05/voja_ gradnja-predora-naklo.html (vhod 30. 10. 2017). ki_tabor_segeti_ivljenje_za_frontno_rto_na_doberdobu Splet 37. http://ruska-sled.weebly.com/vojascaronko- (vhod 30. 10. 2017). taboriscaron269e.html (vhod 30. 10. 2017). Splet 20. http://ruska-sled.weebly.com/381eleznica.html Splet 38. https://www.kamra.si/mm-elementi/item/ (vhod 30. 10. 2017). gorica-semenisce-1914.html (vhod 15. 5. 2018). Splet 21. h t t p : / / w w w. b i l d a r c h i v a u s t r i a . a t / Splet 39. http://www.archivinformationssystem.at/bild. Preview/15586682.jpg (vhod 30. 10. 2017). aspx?VEID=3037283&DEID=10&SQNZNR=1 (vhod Splet 22. http://www.itinerarigrandeguerra.com/ 4. 7. 2018). code/43749/Deveta-soska-bitka (vhod 1. 10. 2017). Splet 40. http://ruska-sled.weebly.com/postojnska-jama-- Splet 23. http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_ -ruski-most.html (vhod 30. 10. 2017). zaledju_soske_fronte/ch07.html (vhod 30. 10. 2017). Splet 41. http://ruska-sled.weebly.com/268rni-dol.html Splet 24. http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_ (vhod 30. 10. 2017). zaledju_soske_fronte/ch15.html (vhod 30. 10. 2017). Splet 42. http://ruska-sled.weebly.com/dleto.html (vhod Splet 25. http://www.jursinci.si/zgodovina-obcine.html 30. 10 2017). (vhod 30. 10. 2017). Splet 43. http://www.slovenskenovice.si/novice/ Splet 26. https://zgodovinanadlani.si/ljubljana-dobila- slovenija/gozdar-ze-40-let-skrbi-za-ruski-grob (vhod 30. nov-spomenik/ (vhod 30. 10. 2017). 10. 2017). Splet 27. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/ Splet 44. https://www.kamra.si/album-slovenije/item/ vojna-leta-1916-1917.html (vhod 30. 10. 2017). vasilij-konstantin-cerednicenko.html (vhod 30. 1. 2017). Splet 28. https://zgodovinanadlani.si/ruski-vojni-ujetniki- Splet 45. http://www.primorci.si/osebe/melihen- v-ljubljani/ (vhod 30. 10. 2017). andrej/1583/ (vhod 30. 10. 2017). Splet 29. http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/ Splet 46. https://zgodovinsko.files.wordpress.com/2017/05/ vojaska-zeleznica-feldban-od-logatca-do-soske- tabla-sternthal_pot1.jpg?w=748 (vhod 30. 10. 2017). fronte/343983 (vhod 30. 10. 2017). Splet 47. http://www2.sistory.si/publikacije/razstave/V_ Splet 30. http://www.archivinformationssystem.at/bild. zaledju_soske_fronte/ch15.html. aspx?VEID=3039013&DEID=10&SQNZNR=1 (vhod 3. 7. 2018). Splet 31. http://www.archivinformationssystem.at/bild. Ustni viri aspx?VEID=3039014&DEID=10&SQNZNR=1 (vhod 3.7.2018). Fabec, T. 2017, po pripovedovanju I. Ivančiča. Splet 32. h t t p : / / w w w. p r i m o r s k i v a l . s i / n o v i c a . Mihelič, M. 2017, po pripovedovanju družine Petrevčič, php?oid=6749 (vhod 15. 5. 2018) Kanalski Vrh 8. Splet 33. http://renton.si/velikavojna/soska-fronta- Vinazza, M. 2017, po pripovedovanju vaščanov Gradišča kobarid/ (vhod 15. 5. 2018). pri Divači. Miha Mihelič Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Poljanska cesta 40 SI-1000 Ljubljana miha.mihelic@zvkds.si 302 Document Outline Mihelic predstavitev.pdf _GoBack _GoBack Pulko.pdf _GoBack Mlekuz.pdf _GoBack Mlekuz_Zakaj arheologija ruskih vojaških ujetnikov.pdf _GoBack Katalog.pdf _Ref526869444 _Ref526869463 _Ref526869464 _Ref526879684 _Ref526923649 _Ref527375812 _Ref526879757 _Ref527378704 _Ref526935211 _Ref527443775 _Ref527450859 _Ref527106115 _Ref526893048 _Ref526893051 _GoBack Mihelic_Ruski rob pri Triglavskih jezerih.pdf _GoBack