344
Dostikrat sem uže priliko imel prepričati se, da kostanj v soldanasti — laporasti — zemlji najslabejše, v težki, osobito rudeči ilovici pa najboljše uspeva. V soldanastem svetu popade namreč uže koj v prvih letih neka plesnoba korenike, katera jih toliko poškoduje, da drevje pogine.    V ilovici se to nikdar ne primeri.
Kar se lege sveta tiče, v katerem kostanj dobro stori, uči me skušnja, da mu v južnih deželah, kakor v Italiji, na Primorskem itd. bolj hladna dopoldan senčna, še cel6 bolj severna lega veliko bolj ugaja, kakor pa predpoldne solnčna vzhodna, jugovzhodna, ali pa južna. V bolj severnih krajih je pa temu, se ve da ravno nasprotno. Naj se pa uže kostanj kamor koli vsadi, povsod zahteva v prvih letih brambe pred naravnostnim vplivom soinca, in zaradi tega naj se nikdar na gol svet ne sadi, ampak vedno bolj v senco kakega druzega drevja ali pa grmovja.
Glede na požlahnitev ima kostanj tudi svoje muhe. Poletnega okuliranja — cepljenja v perć — noče nika kor sprejeti, spomladansko, s pomočjo še ne ozelenelih popkov — kakoršnih se zgodaj spomladi na spodnjih konceh mladik prav lahko najde — pa kaj rado. Vsi drugi načini požlahnovanja s cepiči veljajo — razen onega za ljubad         pri   kostanju  kaj   malo;   za ljubad
prime se pa izvrstno. Za ljubad požlahniti treba je se ve da cepičev uže januari ja, najpoznejše februarija meseca narezati, ter jih do požlahnovanja v hladno klet spraviti. Podlaga, to je, drobno-zrnati kostanj, biti mora ob času požlahnitve uže ves zelen. Tako imenovano požlahnovanje s piščalko sprejme kostanj tudi prav rad, vendar je za izvršitev tega načina potrebno, da je uže več odrastlih marunovih dreves pripravljenih, da se morejo iz njih šibe za napravo piščalk rezati.
Kar se požlahnenja v piščalko ali s piščalko tiče — v piščalko požlahnujejo Italijani razen kostanja tudi murve in beke - mi je pa omeniti, da ga še celo v knjigah prav sloveČih sadjerejcev, po vsem prav popisanega, ne najdem. Popisati tedaj hočem njega nepravi in pa pravi način. Podoba 3. predstavlja nepravi, 'podoba 4. pa pravi način.
Velika napaka prvega načina je namreč ta, da se ljubad piščalke kakor tudi podlaga na sklepu vsled vsušenja nekoliko nazaj vmakne , ako se sklep prav pazljivo s cepilno smolo ne zamaže. Tako pa nastane med piščalko in ljubadom podlage prstan nazega lesa, kateri stori, da se požlahnitev dobro ne sponese. Na ta način izpeljana požlahnitev spodleti še cel6 potem kaj rada,  ako se  sklep lubada  s cepilno smolo ne zalije v
sklep ter se tako pravilnemu obteku (cirkuliranju) soka na pot postavi. Sploh sem se prav do dobrega prepričal, da cepilna smola 7 naj je mrzla ali gorko tekoča, pri požlahnitvi kostanjev — razen za lubad — nikakor ne ugaja, kajti v razklad ali pa tudi s pomočjo sed-lanja — naklade izpeljane — ter s cepiloo smolo zamazane požlahnitve, kazale so mi še vselej zelo slab vspeh in še slabšega,   kakor s prosto ilovico zamazane.
(Konec prihodnjič.)