PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE C IT ATELJE PROLETAREC Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne .tU ¿¡te OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU »T--NO. 1848. r. Dac. «. M«, il )M «tth. M CtMn, I«. Act o» thrill 1 Mwdl 1. Il» CHICAGO, ILL., 10. FEBRUARJA (February 10), 1&43 .,lblithe<| w„kl)r ,t 2J01 s Uwn(,s,e Av. LETO—VOL. XXXVIII. V Zmd. dr*«v«l. .n v Knnadi j« precej dvorne ¿Uhte, rum« ntki kralj Kari pa vedri v Mehiki. Drugi pobegli dvorjani »o v Angliji. Na sliki je Mrvtaki preatolonatlodnik. N.. n«-wy< rtUem vzletaliicu, kamor »e je pripeljal U Anglije, je bil poslretrn i rajem, potom pa odiel v Wa»kinglon, in od I« pa obiskal niaosrra»ko pr«*ftU'l« r «»lednico Julijano, ki iivi • svojim mv>aom sodaj » Kanadi, prej | a sla lila v loj doseli. Najdalj jo tu bivia avstrijska carsrica ¡'tU in njeni trije, sinovi. Is Belgijo so odili iim se jo pričala vojni. Tudi norveški k.»Ij je se bil tu, so prej kot jugoslovanski kralj Pater. Prvo združenje unij za borbo na političnem polju TUDI NARODNA ZVEZA FAKMARJEV SODELUJE— NEUMESTNA IZJAVA, DA JE TO POPOLNOMA NEPOLITIČNA, NESTRANKARSKA AKCIJA. — LOBISTI IN PROPAGANDA GLAVNO SREDSTVO Prvič ao delavske unije nastopile v politični akciji leta 1924 v kampanji za neodvis- akcija za obrambo koristi delavcev in farmarjev m s tem za obvarovanje in z aiiboljša- nefia predsedniškega k&ndida- nje postav, ki služijo splošnim ta R. M. LaFolletta. V ospre- interesom, d ju akcije po bili takrat socia- listi in pa bratovščine železničarjev. AFL je LaFolletta sicer tndorairala, i njen predsednik Samuel Gompers je aanj le mak) agitiral. Nov položaj Dogodilo se je sedaj prvič v zgodovini ameriških unij, da bo se same od sebe, brez pritiskov vnanjih politikov ali kake stranke odločile iti združeno v politični boj. Ta dogovor so sklenili predstavniki unij AFL. CIO in bratovščin želerzničarjev. Skupno zastopajo okrog trinajst mili- Draga politika Četudi izjavljajo, da to ni "politična" ali "strankarska" akcija, j« vendar politična, da-si v najslabšem smislu. Ker delavstvo v kongTesu, niti ne v legi*laturah posameznih držav. ni zastopano s svojimi poslanci, mora mešetartti z demokratskimi in republikanskimi, in v ta namen se bo to novo združenje unij in zveze farmarjev poslužilo "lobistov". Te vrste mesetarji ao jaiko dragi/ če hočejo v takem kup-čevanju kaj doseči, morajo biti lisjaki, družabniki, znati biti Ruske zmage in "Čistka" v Italiji dva glavna dogodka minulega tedna Mussolini|eva "čistka" zadnji teden v vladi in v fašistični stranki sicer ni prva, ki |0 )e izvršil, toda je važna bolj kot katera prejšnjih zato, ker se je dogodJa v času, ko je Italija .izgubila vse svoje afriško "cesarstvo" in ko v0|ix> izgublja tudi doma Izmed enajstih ministrov si je duče ohranil v vladi samo dva, drugi so vsi novi. Iz prejšnje vlade sta vržena tudi Mussolmijev zet grof Galeazzo' Ciano, ki je bil minister vnanjih zadev, in Dino Grandi. Tudi nekaj italijanskih poslanikov je od-pozval in poslal nove na njihova mesta, na primer v Ankaro. Vzrok te "čistke" pač ne more biti drugega kot to, da mu ministri, katere je zavrgel, niso več toliko pritrjevali kakor so mu do polomov v Afriki Zelo verjetno je, da so nekateri skrivno celo delovali za umik Italije iz voine, v nadi, da bodo zavezniki z njo potem lepše ravnali in jo nagradili tudi z novimi teritoriji v Evropi in Afriki, ako se zaobrne in jim pomaga poraziti Hitlerja. Na vzhodni fronti pa prizadeva ruska armada Hitlerju čezdalje večje skrbi. Zgube nacijske armade pri Stalingradu in na Kavkazu jo oslabujeio toliko, da so nemški poveljniki zelo v skrbeh, 16 nemških generalov in en nemški feldmaršal pa so prišli v rusko ujetništvo. Ko pade še strategični Rostov, bo domalega razveljavilo vse uspehe nemške ofenzive, k» jih je dosegla lansko poletje. A sovjetska armada se je zavzela v tej ofenzivi vzeti nazaj ne samo vse tisto kar je lani izgubila, neganadalievati z ofenzivo, da požene iz Rusije vse nemške, rumunske, italijanske in madžarske divizije ter hrvatske, slovaške, španske in francoske čete. Hitler sicer trd»,- da se t6 nikoli ne zgodi in obeta novo nemško Ofenzivo v prihodnjem poletju. Toda kar se z njegovo armado sedaj dogaja, v uresničenje takih obetarij ne more imeti veliko upanja. Anglija trosi za vojno po $56,000,000 na dan in izdatki še vedno naraščajo Zakladnik v vladi Velike Britanija Kingsley Wood je parlamentu poročal, da so dnevni isdatki za financiranje vojna narasli na $56,000,000 na dan in te te vedno višajo. To je tudi aa bogato Anglijo ogromna vsota. Posebno ie, ako ti predstavimo, da plačujejo angleški domin joni, kot na primer Kanada, Južnoafriška unija, Avstralija, Nova Ze- Koliko pomagamo Sovjetski uniji in pa Kitajski? PRITOŽBA 2ENE KITAJSKEGA POSLANIKA V LONDONU.—PROTESTI ZOPER NEZADOSTNO PODPORO SOVJETSKI UNIJI —KOLIKO ZE SMO POMAGALI TEJ ALI ONI DEŽELI ? M.null U Jen sta grajala na- Jk> in pa angleško neizdatno pomoč Rusiji in Kitajski dve landija in tudi Indija, svoje znani o^ebno^ti: - v angleški | aeroplani. vojne stroške. zbornici lordov lord Beaver- Kingsley Wood je dejal, da I brcok, in na nekem predava-sa bodo stroški za vojno ia bolj I nju v A mer. ki pa žena kitaj- padov na nase in zavezniške toverne ladje, ki jih precej potepe sovražne podmornice in večali nego doslej. Kolikšna naj bo ameriška armada Nekateri ameriški vojaški strokovnjaki hočejo, da bi morala doseči saj 12 miiijonov mož. Drugi menijo, da bo za sedanjo vojno 7,500,000 zado-rtovalo. Iz nedavnih poročil zvezne vlade je razvidno, da je tudi predsednik Roosevelt skega po Janika v Londonu, madama Koo, ki je bila povabljena sem, da pojasni o razmerah na Kitajskem. Koliko izdamo za pomoč zaveznikom? Podpora Kitajski Omenjena Kitajka je v svojem predavanju grajala predsednika Roosevelta, ker je dejal, da dobi Kitajska iz Amerike sedaj več gmotne pomoči z letali, kakor jo je dobivala do 7. deeembra 1941 po Burma Rd. Rekla je: "Roosevelt jonov članov. Edina važna uni-1 pnjfcnjeni ™ groziti, če dru- . . . _ . ja. kini zraven v tem dogovo-! ne morejo do6^i. ^jvprafenjern. ako pozna Iv^na namene samostojno. Tudi farmarji zraven ru, je UMW. A deluje v iste ^eti morajo razkošno, da im- kl ponirajo. In vabiti na "parti- "rajo Politični jetniki v Francoski Afriki . Iz Al«era »o 4. feb. poročali, da je vrhovni francoski komandant v Afriki, ki so jo okupirale ameriške čete, izpustil 27 političnih jetnikov. Vsi so bili zaprti zato, kar so delovali proti vladi v Vichy-•j in s tem ¡proti Nemčiji in fašizmu. Toda pet tisoč pet sto takih francoskih državljanov je ¿e v koncentracijskih taborih v francoski Afriki in na tisoče Urednik Proletarca se je o- Grand Haven. Mich., je iste ipanskih republikancev, pa bmil na s. Ktbina Kristana z noči zgorela hifca (na farmi) Poljakov, Čehov, Zidov in dru- njegovemu tastu FVanku če- gih. ki jih je francoska vlada hu. Toliko v uvod k pismu Et- potem, ko se je podala Hitler-bina Kristana, ki ga priobču- ju poklala v afriška taiborišča. 1 Zvezna vlada je dala kon- ni Pojasnil, da ni dobila Kitaj-gresu dne 25. januarja stati- ~ka Amerike niti dva odstot-stično poročilo o izdatkih za J* od »kupne vsote, izdane za materijalno pomoč zavezni- "lend-lease". Dalje, da je od kom, iz katerega je razvidno, dveh ^»totkov dospel sada smo potrošili po sprejetju mo en odatotek na Burmo, e-tega mnenja. Važnejše je po- zakona "lend-lease" precej Pa ^ J*e medpotoma razbijati na bojišča našo munici-: nang!Twnikom in senatorjem dokažejo, da znajo tudi politično stati na svojih isti se jo sme samo 15 odstotkov več kot pa je znašala 1. januarja 1941... Premogarjem ja bila zvišana lansko pomlad s sest na sadem dolarjev, torej na podlagi omenjenega pravila letos nikakor na morajo bili nogah. Sicer so voditelji AFL, upravičen» do novega zviia- un*j CIO hi želeaničarskih bra- nja. tovAčin poudarili, da to, kar so LeW in ostali odbor unija ustanovili, ni politično, ali UMW dokazuje, da ja mesda strankarsko gibanje, nego le .delavcev, ki kopljejo premog, vslic lanskemu zvišanju v sa- Ia sa kakih 15 odstotkov. kdaj prej v zgodovini, in na- danjih razmerah prenizka. Premog ar j i torej ne bodo raičajo vzlic kontroli bi dav- Nasprotniki zvišanja nava- imeli lahkega posla, čeprav kom. In pozablja se na ona, ki jajo proti zahtevi unija razne odbor njihove unije me roda j- protestirajo proti odloku, da argumente. Eden izmed njih nja, da bi tako zvišanja povzročilo znatno podražitev premoga, kar bi kvarno vplivalo na vse sedanja gospodarstvo in regulacije. nim krogom dokazuje, kako njihova plača ne sme presega slabo so plačani, posebno ako ti petindvajset tisoč dolarjev se upošteva ia njihova odbit- čistega. Toliko namreč jim je ke, izdatka in dragnijo. »me ostatir po odbitju vseh dav- Proti zvišanju ptiajo tudi ta- kov, a delavec, ki gara pod ki listi, kot ja Chicago Sun, ki zemljo in tvega življenje in Enako kot premogarska uni- je unijam prijateljski in jih zdravje, pa mora plačevati de ja bi potem tudi druga zahte- podpira v njihovih bojih. A vek če zasluži nad $600 na levais zvišanja mezda, in ako se glada zahtev za zvišanja me- to. Je pač tak sistem. Dokler jim ugodi, bi se cene potreb- zde uporablja argument o in- bo obveljal, bodo ta razlike o-ičtnam dvigala in vsa prisada- flaciji. In pa da čimveč bodo stale. Zato se borimo, da se si- delavci zaslužili, toliko bolj stem kakrien je odpravi, pa bo bo reakcionarni farmarski potem tisti pridobil, ki dala in blok navijal cena in vsled toga ustvarja produkte ne pa kot na bi delavcem zvišanja me- sedaj, ko po knežje šiv» le on. zda nié zaleglo. ki lastujejo industrijo, rudni- Pozablja pa sa v tej razpra- ke in veletrgovino. Delavec in rasen da sa jih sme dvigniti, vi o zahtevah unija premogar- farmar sta v taki uredbi vselej kot fte pojasnjeno, kjer so do- jav na dobička korporacij, ki sa izgub« neglede kako sta kasano prenizke, a zviia sa jih | so v splošnem bili Uni večji ko pridna v svojih naporih. vanja. da sa jih drši k tlom, bi se isjalovila in nastala bi inflacija, v kateri bi ravno delavstvo bilo najbolj tepeno. Stalite« vlada vsled tega ja, da naj plača ostanejo kot so, Bogataški tisk v ofenzivi za diskreditiranje vseh unij in naprednih struj Kampanja proti unijam in socialnim zakonom postaja čezdalje ostrejsa. Vodi se jo pod pretvezo naporov za zmago zaveznikov, ki jih unije ovirajo s stavkami, prekratkim delavnikom in pre-visokimi* plačami. . Ko je sloviti letalec kapitan Rickenbacker izjavil, da če bi on mogel, bi pozval vse vojake iz pekla z raznih bojišč in jih uposlil v ameriški indu-triji, sedanje delavce pa bi poslal na bojišča, in produkcija v ameriški industriji bi se trojno povečala, je te besede ponovil za njim z največjo slastjo ves kapitalistični tisk. To izjavo zavijajo tako, kot da delavci zanemarjajo svojo nalogo v tej vojni, in s tem spravljajo z nezadostno produkcijo v nevarnost armado na bojiščih, ker ne dobi dovolj materijala. Enako sadistično so uporabili vest iz nekega lista v Akronu, ki je trdila, da delavci na ameriških trgovinskih ladjah zanemarjajo izlaganje tovora za armado. Tisto poročilo so baje prinesli iz Guada-canala "očividci". Ko je ameriška tovorna ladja dospela tja in pripeljala potrebščine našim četam, jih ladijski delavci niso hoteli takoj iztožiti, ker je bila tisti dan nedelja. Vojaški poveljnik je noto odredil, da naj izlože tovor mornarji ameriško bojne mornarice, dasi so bili vsi izmučeni, ker so se baš vrnili z bitke. Vsi kapitalistični listi so o tem poročal z vzkli-kanjem, češ, vidite, kaj imamo, ker je kongres pomagal unijam, da sedaj delavci počno kar se jim zljubi! Vsa tista vest je bila zlagana. To je izjavil poveljnik ameriške mornarice admiral Halsey. Toda ali so kapitalistični listi potem laž preklicali? Kaj še! Delavcom so taki dogodki nauk, kako nesmiselno je, ker podpirajo sebi sovražne liste in mnogi tudi verjamejo njihovim lažem, ker je kapitalistični list vse kar berejo. Ptoletatoc, February 10, 1943 i—«é—■— U-JS PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenih drtavsh s« c«lo leto #8.00; sa pol l«U~$lT»; aa četrt lota 91.00. Inozemstvo: ta celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpotneje do pondeljka popoldne sa prioMitev t številki tekov.¿m tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor_______________________ Business Msnsger______ -------------Frsnk Zaits ------Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Yesr $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC , tSOl S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Strah pred možnostjo premočnih zmag Sovjetske unije Frederick Kuh, poročevalec čikašrkega dnevnika Sun, razpravlja v depešah iz Lamiona, kjer je nastanjen, o skrbeh, ki jih imajo nekatere vlade "združenih narodov" vsled sovjetskih zmag na vzhodni fronti. Izdajatelj omenjenega lista je multimilijonar Marshall Field, ki poseduje tudi dnevnik PM v New Yorku. Oglašan je za sopotnika komunistov, ker sta njegova dva lista v marsičem urejevana proti kapitalističnim interesom in pa ker sta rzredno prijateljska Sovjetski uniji. Tudi brez takih časopisov je razumnemu Človeku jasno, da je kapitalizma po vsem svetu strah pred možnostjo propada ia&zma — to je, v prvi vrsti nacijske Nemčije — in pa tolikšne zmage USSR, da ji na mirovni konferenci ne bo mogoče dati le podrejene vloge. Umevno: Glavna skrb posedujočih je, kako si obvarovati *voja bogastva in z njimi vred kajpada sistem izkoriščanja. Vse drugo, kar poleg te&a privilegiranci govore o tiskovni svobodi, in celo zoper Roosevelta in njegov domalega pozabljeni new deal, dalje o svetosti privatne svojine, demokraciji, verskih svobodščinah itd., je miLnica — je pesek v oči. V Zed. državah so tem krogom ideal in opora razni Diesi, Hoffman i, Fisherji, Lindberghi, Coughlini, McCormicki in drugi taki, ki so glive fašizma. Demokratom, ki so demokrati ne po imenu nego z vero v demokracijo, kajpada tudi ruski boljševiški sistem ni mogel biti ideal. Presojali so ga skozi od njegovega postanka po razmerah v svojih deželah in po intrigah kominteme, ki je po vsem svetu, posebno pa v Evropi, vsekakor storila več škode delavstvu kakor pa koristila Rusiji. Morda se je iz svojih zmot kaj naučila. Za njene jgflavne prejšnje voditelje sicer to ne velja, ker so "likvidirani". A Sovjetska unija je de tam kjer je bila takrat in več narodov upa v njeno zmago in na njeno oporo ko kdaj prej. Kmetje in delavci. Vladajočih, ki žive od delavcev in kmetov in jih drže v revščini, pa je strah. < Kaj, Če po tej vojni izgube, kar imajo, in pridejo med pro-. letarijat? Ni prijetno živeti ob takih mislih, tudi če imajo vsega drugega dovolj. To, da so socialne revolucije neizbežne, vemo iz Sgr lo- vine. Uvod v to vojno, Česar pa kapitalistično časopisje noče poudarjati, je bila posebno civilna vojna v Španiji, v kateri so ' Zed. države s svojo napačno nevtralnostjo pomagale sicer ne-nemanoma, generalu Francu, ali boljše povedano, fašizmu in njegovi tedanji trojici Mussolini ju, Hitlerju in Francu. Sedanja civilna vojna v Jugoslaviji, ki je za ostali svet sicer sedaj še neznatna, tudi pomeni, kaj pride, ko bo svetovne vojne konec in bodo gladni, izkoriščani milijoni delavcev in kmetov zahtevali ne obljub, nego človeških pravic in kruha, ki so ga skozi vso dolgo dobo pridobivali največ za tiste, ki niso sejalj^ ne želi, a vselej pa pospravili sadove. Naj se povrnemo k uvodu tega članka. Omenjeni poročevalec pravi med drugim: "Zavezniške vlade v Londonu in angleško ljudstvo se čez-dalje.bolj živahno ukvarjajo v svojih razpravah o možnih posledicah .sovjetskih zmag na vzhodni fronti in še posebno pa o možnosti ruske nadvlade v Evropi. "Na drugi strani pa v Moskvi venomer sumijo, da prič no združeni narodi z vpadom v Evropo dele ko bo rdeča armada razibila nemški odpor (na vzhodni fronti). "Tednik New Statesman gre v teh razpravljanjih celo dalje in pravi, da se v Rusiji boje takega vpada zaveznikov v Evropo zato, ker .sumijo, da ne bo naperjen nič manj proti Sovjetski uniji kakor zoper Hitlerja. Mnogi smatrajo ta sum Rusov iza pretiravanje, toda nikar ne pozoibimo, da se je zadnja vojna končala z zavezniško intervencijo ne v Berlinu — nego z vpadom v ruski Arhangel.. Znano je, da .so bile poslane tja proti Rusiji tudi ameriške Čete. V tem listu vedno poudarjamo: Ako se noče zapraviti miru, je potrebno, da se ameriška, angleška in sovjetska vlada sporazumejo tudi o tem, kaj da hočejo po vojni. Sedaj so si edine le, da je njihov cilj porabiti osiAče, kar pa še ne pomeni, da bo s tem tudi fašizem poražen, ako we v naprej ne domenijo, po kakšnem načrtu se naj svet preuredi, da bo mofepel v miru živeti pa uživati sadove svojeg-a truda. Le mič se ne varajmo. Kakor v vseh konfliktih, tako se tudi v tem gre v glavnem, kdo naj orje in seje, in pa kdo naj pospravi sadove. Stari sistem posedujočih, ki je od pamtiveka bil zidan na garačih in brezpravnih, ne ne bo podal kar tako. Zato tudi toliko nesoglasja med vladami "združenih*' narodov, ki ga fašizem sebi v prid v Zavezniških deželah neumorno izrablja. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Naciji »o končno le prišli v Stalingrad, toda no sma «ovalno temveč kot ujotniki. Nekaj jih jo na gornji sliki Nekateri so 11 rili po glavah in bres sukenj. Hitlerjeva armada je ¡»gabite v bitkah pri Staliagradu 330,000 raci. To je silen udarec tudi sa tako veliko armado kaker jo aacijska. Pred nekaj meseci jo Hitler odlofao «a-gotovi t, da bo rjegova armada gotovo priila v Stalingrad —- in je rei, toda v popolnoma drugačni vlogi kot po i* jo je določil njen firer. Zedinjene države Evrope Ali je federacija evropskih dežel in narodov možna, ali le utopija? — Zapreke bolj navidezne kot resnične. — Združen e evropskih dežel zgodovinsko poslanstvo delavskega ljudstva. — Narodi žele mir in zveze med deželami v skupno dobro. — Kdo so nasprotniki evropske federacije? (Prirejeno sa Proletar a is ras* prave nekega slovenskega profesorja, o katerem ne vemo, ¿e je na varnem, xato njegovega imena tu nismo navedli.) Ko je bil Mussolini še mogočen diktator in se ustil ter izzival vojno, je ob neki priliki proglasil delovanje združeval-cev evropskih dežel za utopijo, torej za nekaj kar se ne da izvesti že zato ne, ker je kulturni razvoj evropskih narodov po svojem nivoju preveč raznolik in ker je tudi zgodovina evropskih držav takšna, da na združitev Evrope v političnem smislu ni možno misliti. Namen naslednjih vrstic je le ta, da v prvi vrsti delavske vrste nekoliko informiram o tem problemu in da poskusim pokazati, kako bi se vendarle dafla izvesti združitev evropskih držav — kljub vsem pesimistom. Za delavstvo in ves ostali proletarijat pa bo to vprašanje v bližnji bodočnosti toliko bolj važno, ker bo ravno delavstvo postavljeno pred tako važno nalogo, kakor je Združena Evropa. Vsi vemo, da je delavstvo po prvi svetovni vojni 1. 1918. v reSitvi političnih vprašanj v nekaterih državah Evrope igValo silno važno vlogo, da je odločalo zlati o obliki vladavin, kakor n. pr. v Nemčiji, Avstriji in tudi v drugih manjših državah, da pa ni bilo pripravljeno in radi tega nesposobno načeti tako važno vprašanje, kakor je u-reditev Združene Evrope. Po precej točnih statistikah je živelo v Evropi do te vojne nad 50 odstotkov ljudi od mezde ali plače (celo v Jugoslaviji okrog 40^); to število pa bo po vojni stalno naraščalo in ;'.ato ne bodo državniki starega kova in starih nazorov reševali problemov človeštva, nego mlada, »zavedna proletar-ska elita, ki bo morala napraviti konec kaosu današnje Evrope m drugih delov sveta. Za nas seveda nI važno ugibati, ali se bo probleme Evrope rešilo po tej vojni pri zeleni mizi, ali šele s pomočjo novih nasilnih preobratov. Prepričani pa smo lahko, da se jih bo rešilo, iker za Evropo ni drugega izhoda. Mnogo slišimo o nevarnosti, da ako bo Evropa nadaljevala s svojo krvavo igro, bo propadla vsa slavna zapadna kultura, kf so jo tisoč let gradili. A ne bo propadla, če bodo zmagoviti zavezniki delali previdno in ne ponovili napak, kakršne so storili po prvi svetovni vojni. I^e v «združeni Evropi je motreče oteti njeno takozvano za-padno kulturo s tem. da bo uredila narodnostno vprašanje, da bo izvedla socialni in ! gospodarski problem in s tem tudi civilizacijo ter kulturo Fvrope. I)a je rešitev vseh teh problemov v združitvi evropskih narodov, o tem so že pred mneirimi stoletji premišljali veliki misleci, med njimi tudi Tolstoj, ki jo napoveduje. Odločujoči možje na gospodarskem polju, ki Čutijo, da se danarnji kapitalistični sistem gospodarstva niši in da grozi nevarnost evropskemu gonpo-darstvu v naraščajoči premoči Severne Amerike, bi bili pripravljeni iskati nekakšno gospodarsko združitev Evrope, | da se ubranijo nevarnega tekmeca na Zapadu. Ali o tem vprašanju danes ne razpravljamo. Poskusov in početkov, da bi osnovali veliko evrotpsko vzajemnost in politično edinico, ni manjkalo. 2e stari Rimljani so skušali ustvariti evropski imperij, pri čemer niso izbirali sredstev; toda njihovi poskusi so ob prelomu starega veka vsled notranje gn*1obe in vsled navala na novo vstajajočih narodov, zlasti Germanov in Keltov, morali ptopaHi. Krščanstvo, ki je le idejno strmelo po združitvi celega Človeštva, je nastopilo šele tedaj, ko je rimska država že obstojala; politične organizacije krščanstvo že iz načelnih razlogovr ni moglo postaviti, in ko je Kari Veliki, sprejemši krščanstvo, lotil načrta, da /druži vso tedanjo Evropo — tedaj so že 1? Evropi nastopili tudi Slovani — je sicer osnoval res velikansko državo, ki je obsegala vso srednjo m južno vzhodno Evropo; ali ta država je »za njejfovih naslednikov ki so si razdelili dedAčino, žfe it tega razloga samega propadla. V novejši dobi je brez dvoma Napoleon I. nameraval e-notno. združeno Evropo pod francosko nadvlado. Torta po porazu v Rusiji in po sledečih katastrofah je nato Sveta ali-jan*a uničila ta velikopotezni posklis. Razde) H i so «pet države Evmpe ki močnejši so «e zdmžtH, da bodo lahko ukazo-v ali AibkejAim, manjšim narodom. OemuMilzacija je močno nastopile. Vsi ti po*kusi,so bili naravno nasilni, brez obzira na ena- kopravnost narodov; sloneli so bolj na nnčelih gospodarskeiya izkor!ščanja šibkejših in raznarodovanja podjafrmljenih, kakor vrši to sedaj fašizem. Prvi, ki je postavil teoretično v podrobno sestavljen načrt, je bil francoski filozof in revolucionar Saint-Simon, ki je po napoleonskih vojnah leta 1814. predložil francoski javnosti načrt Zdriržene Evrope. Skupno s Thieryjem je »zda! brošuri) z naslovom: O reorganizaciji evropeke družbe ali o petrebi in sredstvih, kako bi združili evropske narode v eno politično telo in vsakemu narodu dali samostojnost. Po angleškem vzorcu naj bi v?ak narod imel svoj parlament, obenem pa naj bi vsi priznavali vrhovni skupni parlament, ki bi odločal nad vsemi podrejenimi vladami ter bil u-pravičen reševati spore. Seveda je bil njegov načrt za današnje gledanje še močno nazadnjaški, avtokratičen in nepopoln. Kakor ironija pa je bilo, da je baš tisto leto zboroval dunaj.-ki kongres, ki si je tedaj delil Evropo in zasužnjil zlasti manjše narode po reakcionarnih absolutistično in nazadnjaško usmerjenih metodah Metrternicha in njegovih pomagačev. SainUSimonov načrt je ostal sen; ali spomin na te sanje je še živ. Kakor po Napoleonovih vojnah, tako »o spet po prvi svetovni vojni, ki je štiri dolga leta morila in tlačila vse evropske narode brez razlike, te sanje SainUSJmona oživele. Grof Kondenhove - Kalergi je kmalu po prevratu osnoval na Dunaju "panevropsko uni-oznali njegov talent, irtotako industrialci. Popolno ts -panje trm a de se je dobilo za nacije po veliki krvni Či tki leta 1934. Navada je, da se dolži gotove skupine češ. da so te krive, da je prišlo do hitlerizma. Mogoče! Nemško delavstvo je do gotove mere krivo. Ali kderspo-z.na ustroj nemške države, ve, da ga je nemogoče spremeniti aii uničiti, dokler bo eksistiral pru ki militarizem in junkeri-zem. Da, to je tista hidra, katera ma raste zane svoje sesal-ke po vseh nemških deželah. Da, nemški komunisti so zakrivili precej grehov, ali nemški socialni demokrati tudi niso bili svetniki. Težko je kriviti ene, brez obtoženja drugih. Ali glavna krivda leži v dogodkih, katere je porodila svetovna vojna in pa mir, kakršen ji je sledil. V ozadju pa so bili ljudje, kateri so vlekli vrvice kot zmerom od kar se je porodila Prusija — in marl-jenete sedaj so bile —v vvei-marska lepubl ka ter Hitlerjev tretji Reich . . . Ruski relif Zelo povoljer. Skupna vsota za prt že daleč presega |300. Iz Detroita je poslala sodruži-ča Kristina Krainc vsoto $18.-35. In sicer s postojanke št. 34 J. P. A. S. S. $9.35. Frank Kre-*e je pri pe val $5, Joseph Ko-sic $2. Kristina Krainc $1, JOe Aubel 50c, Anton Sanu st. 50c. Skupna vsota je torej $18.35. Hvala lepa Kristina in vam darovalci. Tole mi ne gre v glavo? Vedno so pravili, da so motorji itpodrmili konje ne samo t mestih nego tudi na farrttah A sedaj pa kar naenkrat kot da je konj več kakor govedo m da mesnice druga sa drugo tr-tujejo S konjskim metom. Le od kje bi moglo priti »edttfeke *e niti gasolma ne dobi, liar naenkrat toliko konj tudi sa v mesnice, to mi ntL kor ne gre v glavo. ignac koprivec MOTIV S CESTE (Nadaljevanje in konec.) Ozračje je bilo tiho in mrtvo. Niti .sapica ni pihljala, ni se majal \i:t na žalujki, ni šu-»tel španski bezeg, le v zemlji je čvrčalo, kakor bi se pražila v vročini. Metulji so medleli na cvetovih, čebele so se leno vlačile od medica k mediju, med drevesnim listjem pa so ščebetale sinice, pobešale od vročine glave in iskale, kje bi našle hladnejše mesto. Pod vodometom so sc igrali otroci. Bili so nagi. Zajemali so s kanglicami vodo ter jo polivali drug po drugem in so smejali, naenkrat pa so utihnili in prisluhnili, in ko so za-čuli žvenkljanje železa ter ro-potanje polomljenih kolesnih platišč, so odvrgli kangli-ce ter stekli k potu. Lukali so med cigrajo in ccsto in ko so zapazili Mico, so jo začeli klicati. "E, ti, ti, coprnica !M Ustavila je cizo in pogledala proti plotu. Prvi hip so se prestrašili in se potihnili za ogra-, jo, ko pa so videli, da ie itara in da ne are za njimi, so se znova osmelili ?n zlezli na plot. "Ej ti, stara, čuješ stara, sem pridi!" so klicali,-in ona jih je vprašala: "Kaj hočete, otroci?" F> skusila se je nasmehniti, razkleniti uvela usta, ali kui. ko se niso dala. kakor bi ji ..ira-sla. in bi ne šla naraven. Menila je, da imajo pri hiši kes starega železa, ali kak neraben lonec, pa ji ga želijo dati, zato se je hotela kazati prijazno, ampak otroci so se režali dalje in dalje, se ji spakovali ter jo zmerjali. Ni jim zamerila, 1co pa so bili otroci m go-, sposki, ona pa je bila stara in pobiralka železa. "Ste že pridni, otroci," je kriknila. "Ko bf ne imela tako umazanih rok, bi katerega izmed vas po-gladila po tisti mehki koži, pa saj vidite, kakšna sem. de umazala bi ga, in mamica bi ga nabila." Brada ji je drge-taja. ko je zgrabila za cizo in jo tiščala naprej. Najstarejši fant, star morda det t let, je pobral kamen, iskal v ograji primerno luknjo, potem pa je nekoliko pociljal ter ga zagnal proti nji. Priletel ji je na čelo tik pod ruto, kjer ji je visel izipod nje pramen las, presekal ji je kožo, padel na tla ter se /'jrubrl v prahu. Kapljica krvi je pritekla iz rane, se zmetala z rjafcSbo nesnalyo na čeku in obstala tam. Otroci so se razbežali, ona pa se je vzravnala. zakrilila z rekami in za javkala. "8veti križ božji, ali me boste še s kamenjem, otroci! Sta- ra sem in ub)ga, ali s kamenjem se ne pustim! Jezu*, kako ti to pride in zažene kamen v glavo, pa še do ltfvi! Ti vragi ti!" Potegnila je po» čeki, si obrisala kri ter zažugala proti hi-ii, potem pa je peljala dalje. Se globlje se je nagnila k tlom, da se je z nosom skoraj zadevala ob kolena; brada ji je drgetala in solza se ji je prikazala na ovelih vekah. Težko ji je bilo. Ne zaradi sebe same, niti zaradi te rane na čelu, ne, zaradi otrok, ki so goepoaki, pa ne pustijo siromaka v miru. "Siti so, spočiti, pa ne vedo, kaj bi počeli," je odločila, "moj fant bi bil morda ravno it\. Oirolc je pač otrok." Nekoliko dalje je srečala vccnika. Peljal je droben pesek v me.-to. Konja sta bila suha in laba, tovor težak, in sta ga stežka zmogla, hlapec pa je kričal nad njima, ju teipel ter izgovarjal surove, bogokletne besede. Ona je obstala ter se zgrozila. Odprla je usta ter strmela vanj. "Preklinjati boga, ki nam je dal življenje, ki nam daje kruh, in ki je vir našega e*elja!" je zamomljala. Hla- : 01 jo je gledal. Pijani ob-^ mu je sipačil, pokazal ji „ .V:, ter ji zaklical: "Kaj me zijaš, stara! Se nikoli nisi čula kleti, kaj? Le vozi svojo ropotijo k vragu in ne zijaj na cesti poštenih ljudi!" "Poetenih, je dejal?" jo je ujezilo. "Kakor bi bila jaz ne-poštena. O, ti si nepošten fa-!ot. ker zmsrjas boga!" je zaklicala za njim ter mu zagrozila s prstom. Hlapec se je smejal, si pridal cigareto ter pljunil na cesto. ena pa se je napotila dalje. Tiščala je cizo po cesti, jo postavila ob kakšni hiši h kraju, stopila na smetišče in o-kreg hrama, če bi se našlo kaj zanjo. Polagoma se je približevala svojemu stanovanju, ki so ga to leto imeli pri dobrem in razumnem gospodarju, kateri jim skednja ni zaračunal predrago. 1 Prav za prav niso bili nič stalni s stanovanjem, zakaj gospodarji imajo svoje muhe. pa se pogosto naveličajo najemnika ter - ^a poženejo na cesto. O svojem življenju je razmišljala zdaj proti domu. Kako je bilo čudno in raztrgano, bedno in težko, vča«ih pa vendar lepo in zanimivo, da bi ga ne dala za nič na svetu. Lepi trenutki so ji silili živo v glavo, slabih pa se ni jasno spo- /•»¿iirri S dimom »o ru»ke ¿«1« napadale nemško ari».kdo okrog Sulingr.cU, jo cdrezali in eblegali, dokler to nI koncem januarja tm podala. ETB1N KRISTAN 0 POLOŽAJU V STAREM KRAJU IN DRUGEM (Nadaljevanje s 1. strani.) minjala, in včasih se ji je celo zdelo, da ni doživela ničesar hudega. V takih urah je hva-J lila boga, da je ni udaril z nezadovoljnostjo, ki jo imajo nekateri, da niso nikoli bretz brig in stkrbi ter se jim zdi vse megleno in črno. Pogledala je na sonce. Naglo se je pomikalo proti za padu in popoldan: k a sapica je pihala, zamajala breze ob poti, da so tiho zapele s svojim listjem, nad drevjem pa so za-ččebetali ptiči. — Od nekod se je dvigal škrjanček, zletel pod nebo ter odžvrgolel iKigve kam. Mlad, razposajen kolesar ji je pridrvel naproti. Kak vaje- (Nadaljevanje s 1. strani.) Sicer pa je bil seveda človek nec ali študent, se ji je zazde- vlade, saj sker ne bi bil mo- lo. Zaletel se je v njen voz. Koent,genov, mi žarki, se je ele^' ^ ¿^^ y d Zravnala » je in se zafgledala f"^ <** raka Takrat pa ^^ ^ Svetozar vanj. oni pa se je zasmejal, da!J* ^a bolezen že tako razvi- najboIj marUantnH so mu zagorele oči. "Desno vo- ta. da "i bilo mti misliti na o- ^ ^ t , pribWevič je bil zi, stara kost!" je zaklical ter P^racijo, katere, oslabljen kot se odpeljal naprej. I J« bil, ne bi bil mogel prestati. "Det-no?" Zazijala je in ga Zdravnik ni mogel storiti nič pogledala. "Desno, si rekel? drugega kot da je po možno-Ali ne vozim desno?—O, d a v- i3ti paraliziral bolečine. Menda no so me že naučili voziti de- tudi vwte' da mu Je hiAa nad sno, pa bi se obregal obrne tak I *,av0 zgorela in je bila vsa smrkavec! — In povozi! bi me «reča, da je prišel Louis (op. kmalu, falot. — Za vse so ce- njegov sin) z dela in spravil ste: zate, zame. za vse, za ko- « mater VL hi*e' v kateri lesarje in za pešače: vsi ima- iHe bil že stro* nad s(>bo mo pru tor na njih, fant. KoiNnel- ReAi,a sta topeJ živ-boš v mojih letih, boš vedelj Najbrž« se je kaj v kaj se pravi voziti desno. Zdaj Podstrešju vnelo e>d dimnika, si še mlad in nor. Ko boš star. Farma je o amljena. nihče ni ti ne bo prav, če te bodo frko- °P«xil i?ker in tudi če bi bil, lini zmerjali in se norčevali najbrže ne bi bilo nič zalegi >. ¿2 te " kajti do meHa je sedem milj, Po cesti je prišla drulba i v1,bUžini p*ni nobene' niti mladih ljudi. Držala se je za ' kremne gasilne naprave. j« odločen zagovornik "edinstvene države". Lahko bi ga imenovali centralističnega idealista. Mislil je, da bi JugosJavija lahko postala nekakšna balkanska Francija. Jugoslovane je smatral za enotcMi narod in je verjel, da so razlike med po- zgodilo in njhče ne ve, ali ostane Bihač t Tajil o v oblasti punta rje v ali ne. Osišče bo gotovo napelo vse silo, da strmoglavi vsako tako "nesramno" vlado. To naposled ni najbolj važno. Pomembno je to, da se more v okupirani deželi tako poskus vsaj začasno obnesti in povrz-ročiti naci-fasistom skoraj toliko glavobola kolikor Afrika; važno je, era vzdržujejo in krepčajo taki dogodki zaupanje ljudstva rn njegovo voljo za odpor. V vojaškem oziru pa je to v-ekakor velikan ka pomeč zaveznikom. Drugo vprašanje Je, ali je same^znimi deli malenkostne in Ribar le političen voditelj, ali brezpomembne in ne smejo tudi vojaški poveljnik, kot bi ovirati "edin tva". Kos mo mi bilo soditi po poročilih v neka-predložili svoj načrt ustave in terih ameriških in angleških ga je pregledal. je l>il V«a nesrečen in dejal, da smo ga razočarali, češ, vedno je v nas vi- del največje Jugoslovane, zdaj smo pa prišli .s takimi avtonomijami, da ne o-tane od enotnosti skoraj nič. (V skupščini so često rekli, da so socialisti v cijo, kot se je menda res zjgo-dilo, ni treba Goebbelsove Mge-nijalnosti", da se iz tega izci-mi "dokaz" za sodeleivanje z Italijani. Da igrajo pri tem razne ideologije vlogo, je naravno. Vse to pa le kaže, da se nimajo sile aktivnega odpora bojevati »amo proti sovražnemu vojaštvu, temveč proti neštetim težavam, izvirajočim iz abnormalnih razmer, iz nesporazumov, iz zank, ki jih nastavljajo ostfčne ^inteligence" in iz nerazumevanja tistih, ki x> bolj na varnem in bi zato lože vpoitevali silne težave borccv in njih neizogibne posledice. In kadar stojimo pred uganko, je bolje, da jo priznamo ke»t da kar poprek obsojamo. Ugank je pač dovolj in rešitev navadno ni lahka. Zdaj na primer prihaja vest, da. Nagy, baje glavni vodja partizanov, ni Madžar, temveč Srb iz Novega Sada in si je nadel madžarsko ime iz enakega razloga, iz kakršnega je na tisoče bojevnikov ik> vseh deželah zamenjalo ime. Verjetno pa je, da njegova oblast ne obsega Slovenije, kjor se je od-l>or naravno moral razviti neodvisno od Mihajloviča in vsakega druge/ga voditelja, ker že ge. jraf .ko ni» bilo zveze z drugimi, bodisi gerilskimi ali regularnimi četami. In takih slučajev je brez števila. Mi lahko obžalujemo, da so ra mere tako kaotične, ker bi bilo tudi bojevnikom samim lože, če bi bila med njimi enotno ^ kaker v Eisenhowrovi armadi ali na ruskih frontah, roke. Ženske so cvilile. moški ' To ie bil° Prav tisti večer, Jugoslaviji edini Jugoslova- pa so se smejali in ukali od veselja. ¿vm midva prišla rz Chica- nj.) y takem krogu je bil ta-. Oehovi bolezni ta dogodek krat R;bar. eden maloštevilnih listih. Bil je rezervni častnik in mogoče je, da zopet poveljuje. Izključeno pa tudi ni, da | poznati pa Wr7mo"," da"je"si-ga zamenja\ ajo z drugim Hi- tuacija tam popolnoma druga-barjem. ki je organi-ziral, ali una i71 z obsodbami je najbo-vsaj zelo sodeloval pri organi- ije po^aikati, dokler ne dobi-z i ran ju < d^ora v Sloveniji. V mo ,>0rJev- ^ooenega dvoma Pormila je cizo v jari«k. se-1 küt funU>y bilaJda £ ZiS I »,ač ne more biti 0 tem' da 1 v senco m gledala za od- Rmrl ^^^ za mater pa jeJ aktivni v J^osiaviji ve-jajocimi. Sponun se ji je od-|iieV( !a b¡, udarec ^li !med l^nie^nimi deli — m kot v kateri koli drugi za- dla hajajoč pri. In segla je vanj ter šla po njem nazaj v svojo mladost. Prehe>dila jo je, obšla tudi poznejša leta, vse tiste dni, ki so krili v sebi količkaj veselja, in zamaknila je v te spomine. Sonce je lezlo k zatonu. Po gozdovih so zatžvrgolele ptice. J Pesem v zraku je zaživela, se tresla od zeml je do neba, da je od nje trepetalo ozračje. Drevje je risalo za seboj dolge ostre sence, ki so temnile travo, se daljšale tn lezle preko ceste ter se zajedava le v polje. ki jih je tiho poljubljalo in se jih veselilo. Zrak se je čistil. Podajal je ja^neši. Ona bela, penama, kot cefir rahla meglica, ki jo zariše v ozračje moč vročine, se je počasi ra zgubljala. Iz lesov je zadišalo po mra-1 » ku in čuki so se dramili iz sna. Mica je zaspala. Naslonila se ie na drevo, roke pa je zvila v krilo. Stara, preprana in zakr- čji kot v kateri koli drugi sedeni deželi in ela osišče tam hudo krvavi. Toda o enotn?m ... .No* *?*i|samo med Srbi in Hrvati — počiva poleg otrok, k, so odšli kot |>a je h[] verje, y svojem ^ I1J1Tn- uri ,enluz)ia7'mu ob rojstvu Jugo-1 ^veljstvu ne more birti gov^ • Fiances -e Vama zahvaljuje ,siavije. Kot opozicionalec je za ¡'.raz sočutja. Takrat ni postal eden najocfločnejših megla odgovoriti, kajti tudi borcev proti sistemu in se je zanjo je bil udarec in ji je na- Celo sprijaznil z Radicem. Mi- tovoril še dela, kakor da ga i s|jnit da se je tudi z njim razo- nima še dovolj. jfcaral. Njegova bojevitost ga je sfvaV da v " deželi "nemške, Mene je to pot gndo pnjeJo. prisilila, da je zapustil Ji*70- italijan ke madžar ke in bol-Menda sem si malo preveč za- slavijo. garske čete. Med drugimi po- Vse to kaže, da sc sedanj? Medicami je tudi ta. da ne mo-razmere ne morejo presojati ¡rejo posamezni deli biti natan- ra. ker je v razmerah, kakršne so, tesna zveza med posameznimi bojevitimi deli nemogoča. Vsa hrabrost in požrtvo-\alnost ne more izbrisati dej- fuses! Kadar vtimMlmr. m T ''i »»I M "" »tfrmtillL¿T*H """«v. ««H«« trm ni. upal. ko sem prvič vstal. Drugi dan sva se odpeljala in tudi tu so bile nere>dnosti. Vreme je bilo zanikrno in na postaji sva morala čakati celo uro, preden je bil vlak pripravljen za odhod. Ril je seveda prenapolnjen z vojaštvom. V Hollandu je treba menjati vlak in tudi tam je na peronu pihalo in bilo v-e mokro, še zdravemu človeku to ni po-ebno všeč, jaz pa še niseni mogel trditi, da sem zdrav. In ko sva prišla domov, sva zvedela novico o po- pana janka se ji je potegnila Zaru-navzgor, da so se ji videle na- ^a božič sem moral storiti, ge, mršave noge. po katerih so ; kr.r skoraj bolj sovražim od lazile mravlje. Prva-je prile- vsejja drugega: leči zopet v zla do kolena, se ustavila ter posteljo. In ko sem mislil, da se razgledova-la okrog in si tre- ^em napoded vse premagal, bila z nogami čeljusti, potem i me je prijelo v trebuhu. Kad«r spreminjat«* lec, namesto da bi klicali elektri^arja, ima to tri dobre laatnoHti: električni tok dobite hitreje, ira-ven pa »e iioicnete nepotrebnim utroftkom, ki no najmanj 36c, isnebite *e nepotrebnega klicanja, poleg tega hranite na o-bro^lh, ganoUnu in ^»rabi avta. Preiitajte, kako enostavno je to. VAtNO: Ako novi viiga-lec takoj Igor i. ko nte ga samanjali ■ «Urim. je moino' da ja kaj naro*>e t iteo. pokličite vašega elektrMarja. iao •rprrmmi.u ,no "rh kM^n SCi^ *"h,h Ako » ^^ P»'""*k», „. «» l#m. ,Vrv» trufa, «"►.m rl\/Knr*l' v¿,-a. .Sí* *"'*o»tr « * vf| pa je hotela naprej, ali janka je delala jez, preko katerega ni bilo lahko priti, in Mica je prav takrat zazibala nogo. — Mravlja pe je ustrašila, plahko pog-ledala krog sebe, potem pa je zdrvela proti zemlji. Spotoma se je zaletavala v siv-ka«te kocine na nogi, ki so bile redke in tu č»ami in šele-1 ke. v kateri so bili naši refor- nje o položaju, ki ga reakcie>-narni elementi žele izrabiti za svoje namene, ne glede na to, koliko utegne to škodovati narodu. O drugih vprašanjih, katerim ste posvetili dober del svojega pisma, povem kaj ob drugi priliki, če ne bi bil truden, bi nadaljeval, tako pa mi morate exlpustiti. Le toliko naj povem, da pač tudi jaz ne vidim vsega v rožnati svetlobi, vendar sem prepričan, ela moramo kljub vsem težavam držati, kar imamo. Znamenja vidim, ki kažejo, da se izgledi za povojni položaj Slovencev zboljšujejo. Vidim jih v Wa*h-ingtonu in v Londonu: prej sem jih videl v Rusiji, kar pa ne bi zadostovalo. Mogoče je, da se je vsaj deloma ruski vpliv v tem oziru uveljavil. Pa Etbin Kristan. po tem, kar je bilo pred dvaj- J-no poučeni o delovanju dru- 0 tc™ prihodnjič kaj več. setimi leti. Izpremenilc so se ^jh in da vsled tega lahko na-razmere in ivpr omenilo se jej stanejo povesti, ki škenJujejo tudi do ti ljudi. Morda velja kupnemu cilju. Nič čudnega to tudi z h Ribarja. Mačkova (n? bi bilo, če bi otušče sugeri-politika je, na primer dolgo ¡ralo partizanom, da sodeluje tekla po kolovozu, ki ga je zapustil Radič; toda pozneje je tudi on postal bolj samostojen Vojna je droga stvar Ameriška vlada bo na podira i 11; 5u n o v bud že t nc k om isi -je p< \v: rvla od junija 1940 do ( IIIC ilGO. ILL. ste I nad glavami otrok, ki ao spali na pragih. Mica s je prebudila, Začudeno je pogledala v mrak, planila pokonci, za- miranj liberalci. Preden sem jaz prišel v domovino, so bili nskaj časa naši z njimi v vladi in tudi (pozneje so nas večkrat PUtUC SERVICE COMPANY of Hfthfn IINnots grabila svojo cizo ter jo pelja- vabili. Kot predsednik skup- la dalje in govorila sama s se- ičine je bil Ribar dokaj objek- boj: "Jezus, človek malo za- tiven in mi smo z njim dobro dremlje, pa je noč nad njim. izhajali. Pri njem smo imeli Ko bi le delavniki ne bili tako več ugleda kot bi bilo pričako- kratki!" — vati z ozirom na naše Atevilo. Mihajlovfc z njim, Mihajlovi čevim ljudem pa pošrpetavajo iniake stori je o portizanih. In|kc?a junija to leto 175 mili-in trezen. In okrog njega so se i če italijanski Vojaki, katerim i inrd dolarjev, ako pa se cene zbrali tudi elementi, katere je ! je pošlo vsako navdušenje za j i ^ teda j dvignejo, IkhIo vojni Radiievo šviigaivagrstvo in l>oj prodajajo gerilcem muni- izdatki toliko višji. njegova surovost odbijala. ------ --- Verje!no je. da je med temi tudi Ribar. Ce ga sedaj imenujejo "socialnega demokrata", ne vem, ali imajo kaj podlago za to. Nemogoče seveda ne bi bilo. Tisti, ki sodelujejo z Mačkom, gotovo ne i (prejemaj o v*i njegovega programa, ki se ozira sikoraj izključno na kmete in sicer na hrvatske kmete, v marsikaterem oziru precej podobne nekdanjim ruskim mužikom. (V Posavini jih tudi kličejo "mužek". kar seveda ne bi nič dokazovalo.) Nedvomno vpliva Rusija ideološko tudi tam — kakor tudi v mnogih drugih evropskih krajih. Mnogo ljudi, zlasti intelektualcev ne mara brezpogojno in do skrajnosti slediti boljše vikom, s starim redom so se nprli, ker opazujejo njegov | bankrot na vseh koncih in krajih, pa so nekje v sredi. Socia- | lizem je bil sicer v Jufcroslaviji uradno zatrt, v resnici pa je imel mnojro več vpliva kot bi zagovorniki takozvanega reda radi pitana!i. In M čudnega ni, če se ga sedaj oprijemajo ljudje, ki iščejo izhoda iz zagat »našega časa in ga drugod ne najdejo. Vlada v Bihaču menda ni prvi poizkus organiziranja bodočnosti v Jugoslaviji. Ce se je zanašati na razna poročila, se | o Priredba v korist proletarca V NEDELJO 28. MARCA 1943 V DVORANI SNPJ, SO. LAWNDALE AVE. Vstopnice v predprodoji 50c, pri blagajni GOc. Joško Oven na tej priredbi osnani uspeh klubove akcije za ruski relif. —- Prebitek priredbe same gre ves v tiskovni sklad Proletarca. Spore d oskrbi dramski odsek, v katerem so JOŠKO OVES, JOHN RAK tn F RAS K ZAITZ. Sodelujte s nami pri raspečavanju vstopnic. Pomagajmo ne samo k zmagi zaveznikov, nego tudi k zmagi za PRAMCES MIR: zaotmitev SLOVENSKEGA in VSEH drugih jtodjarmijenih narodov. V nedeljo 28. marca pridite v dvorano SNPJ. Prireditelji KLUB ŠT. 1 JSZ. je nekaj podobnega že prej 'jMMtMMMiMMMMMMiMMMMMMMiMMMMmi KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI 1 Sikorski, premier poljske | |e amen^ki podanik mislil sa- vlade, ima v sedanjih trenjih mo na !cori ti kapitalistov — večje težave kot katerikoli m Mh In ur^leških — ko je na-driri mini ter. Z ene strani mignil vladi Bolivije, da za-imn boj s poljsko "Plahto" kc i o zvišanju mezde, pravici (plemstvom), a z druge pa ga napadajo in mu nagajajo vsi tisti krogi, ki hočejo, da se Evropa vrne v 1920. Ob enem hočejo poljski velikaši še več U-kraj.neev, vso Litvinsko, nove ki : kLvrje do morja, in pa tudi druga 5e čimveč ji prostor za evoj narod. S tem kajpada mislijo sebe. Za narod jim ni. Ne | 'venci za njihov, še manj pa za dru ge. Sociali-ti poljske narodnosti delujejo za združenje evropskih dežel, seveda v socialistih nem gospodarstvu na temelju demokracije. Kdor pozna poljsko 'Plahto'* ve. da take rešitve ona ne sprejme, pa čeprav se na papirju duša, da je za demokracijo. do oijaniziranja itd. ix»mcni podražitev rude, in to v Času, ko smo v vojni. Torej jasno, delavci so pač pod vplivom na-oij^ks propagande ... Kajne, i*e jiiri »vcbodščine delujejo lahko na vse sorte načine. "Partizani" »0 predmet pre-| relcanj tudi ¿med ameriškimi Trunk v Leadvillu "he-he-ta", češ, le gnjavite se. "He-he-he." O starem kraju tja prilično ve, ker je tam živel vj «čaru prejšnje vojne in še nekaj pozneje. Slovenski listi v Ameriki pri-cbčujejo po cele kolone poročil iz starega kraja. Vsa so jim podana že prevedena v slo- venščino in plačana so iz bla-Ameriiki diplomati so ime-|gajne jugoslovanske zamejne nova ni že od nekdaj v službe !ato, ker imajo velike zasluge za svojo tranko, tiste, ki je na krmilu, in pa ker so bogati. Titel ambasadorja ali poslanika jim daje priložnost zapra- Mirko G. Kuhel poroča o razvoju SANSa Dva urada ali ste navedli svoj nasjov ali Po ;a\iju ?-ku eksekutive Slo- ne, nam javite vseeno. Prosi-vonicega ameriškega narod- nrio, da to storRe takoj! Naslo-n ga iveta (SANSa je bil dne , vit« pi-ma in karte na admini-25. januarja v Chicagu odprt administrativni urad. Ta urad bo vcdU vse delo v zvezi z u-P' avo Sveta, namreč organizi-r nje kalnih pcdružnic, pobiranje prispevkov za politično i učijo, ra/množitev propadan-dne literature, zbiranje podatkov o vojn?m naporu Ameri-iancev slovenskega porekla in ploh \ e delo, ki spada pod ki ilje administracije ali upra-• e./Politično akcijo za doseg-o ciljev, katere je začrtal prvi i'3vtr^ki narodni kongres, pa H li p »lit ;:»i urad v VVashing-tenu. /trativni urad SANS v Chicagu. Glede zakasnelosti Tu in tam se pojavljajo vprašanja. čemu se delo SANSa tako počasi razvija. Vzrokov za kritiko je vedno dovolj. In rav-notako je tudi vedno dovolj iz-givorov. SANS je vršil svoje delo takoj po zaključku prvega Slovenskega kongresa. Bilo pa j 3 to zijrolj organizatorično delo in priprave za ustanovitev živega telesa, ki naj bi efektivno vršil delo, ki mu jra je naložil narodni mandat. Poja- vlade. Vsa so propagand isti-i"n > zaokrožena. O delavcih v njih le redkokdaj kaj čRate, vefiko pa o preganjanih žup- n'kih,ki jih M^iai pobijajo tudi u , , mHKBM H^P ,4ipartizaniM Kako orihaiaio' *rm«da mora biti dobro opremljen« tudi s pmlihlaltkiini tcpevi. Z njimi j« ruska armada t (i ____. . . | (atiUki I it ki t* 5talingrad tbila na tla mnogo nemških tombnikov, ali pa jih odpodila. Gornje je »lika par ta viti nekaj, kar jim povečava ta poročila v Anglijo in od tam I ^ r'Jk{h , prest iti ž. L.» malo poslanikov v Ameriko? V Proletarcu jej_____ smo imeli, ki bi v resnici ljud-bilo to parkrat že pojasnjeno, j - st vu i lužili. Pit re Boal v Bo-1 pa bo menda še treba tolmači-! gleških nazorih mora biti. Ko cije za obvarovanje italijan- liviji iprav gotovo ni med nji- ti, ker so propagandi župnišč I pridejo poročila v Ameriko, skega imperializma. Protesti- mi. Malnkje so delavci bolj iz- nasedli tudi nekateri takozva- Ifredo skozi roke ameriške rali smo proti politiki tistih korišJani kakor tam. Parla- ni napredni ljudje. Vse podat- cenzure, čeprav so "diploma- članov ameriške vlade, ki so kori:vani kakor tam. Parlament se je zanje zavzel, toda ameriški kapitalisti, ki lastujejo tamkajšnje rudnike, so se u-strašili in Boal je kajpada posredoval, za ameriške interese seveda. Posledica, stavku joči indijanski delavci so bili pro- V. a pošta, ki sipada v pod-1 vi,e pa so 8e vme* *°tove rečje uprave, naj bo naslovi je-itne zapeke, re?ni problemi, o ia na: SLOVENIAN AMERI- katerih se na kongresu še mi-CAN NATIONAL COUNCJL, I ni' Vse > bi,° 1935 West 26th Street, Ckica-1 nreJ P^mostiti, predno je mogel SANS javno nastopiti. Ena zapreka je bila bolezen pred-__________ sednrka, katerega je čakalo pevki, namenjeni politični afc-!ve,iko de,a- ^ resnejši problem je nastajal v dejstvu, da je za praktične svrhe bilo neizogibno potrebno imeti DVA URADA ( političnega v Wash-ingtonu, administrativnega v ;c, Illinois. Na ta rufcriov in ime se naj pošiljajo tudi vsi denarni pri- proti po ni napredni ljudje. Vse podat- cenzure, čeprav s<> "diploma- lan >\ ameriške vlade, ki so vezniki po svoji zmagi vrgli keo »pobojih, požigih, aretaci-1 tična pošta*. Ko jih ta da iz (odprli vrata na .«teža j Otonu tudi sedanji španski režim. ciji. * Začasni naslov političnega —- - _____, 1 urada pa je: SLOVENIAN . .. . . ...... AMERICAN NATIONAL vladi, je ftpaniji zagotovil, naj COUNCIL, c/o Rev. Zakraj-nikar ne verjame nacijski pro- j^k, 900 F St., N. W Wash- torej tudi dve osebi, pagandi, ki trdi, da bodo za- ¡ngton, D. C. ' " ^^nomu tajniku Rev. Zakraj- jah Itd. zbirajo tam duhovniki, ki so potem večinoma naj-prvo prerešetani v ljubljanski škofijski pUarni. Ta določi, kaj naj gre v svet. Kako pridejo poročila iz starega kraja rok. jih poeHa dostavi v urad J ugosiova nttkega m f orniac i j-skega centra v New Yorku. ki je urad jugoslo\'anske vlade. Angleško se ta pisarna uradno llab burgu, in protestirali pro- Omenjeni ti darlanizmu v Afriki. Vsi, ki katoličan, so zares za demokracijo, so kritizirali tisto početje ameri- poslanik je ver mi konservativec, kot so sploh vsi ameriški diplomati in diktator Franco mu lahko ških m**rodajnih oblasti v Af- verjame, da kar se Zed. dri a v a Toliko v pojasnilo tistim, ki se 1 vladi priznati faši«te v franoo- je čudna. Na eni strani pripo-, skupnosti •» , dušajo proti "partizanom'', ski Afriki, ali ni potem prav ! ved u je, koliko nemških in iU- pomožnim glašeni za nacije, dasi o njih ^em? Iz ljubljanske škofijake nič ne vedo, ker večinoma ne' lisarne gredo najprvo v Rim s j znajo pisati ne čitati. Bili so takezvano "papeževo pošto lačni, zgarani in ao ae uprli. | Tam to znova pregledana. Iz' "Royal Yugoslav Goveniment" tako mogoče, dm jih prizna le (lijanskih divizij drže uporniki ua drugi pa ker .se upirajo, nismo nikdar v nimamo komunistov kominterne in ernacionale. demokracije in fašizma, pa se lahko ^špetiramo" zaradi četnikov in partizanov. Na političnega tajnika se naj naslovi v.sa korespondenca. ki e tiče političnega dela SANSa. SANS in JPO sta ločena Slovenski amerUki narodni »vet je ločena in nezavisna or- to, ker so napačno ugibali, nima smisla. Važno je le, kaj sta nekaj sHčnega glede zaščite ileSkih cenzorjev. Ko jih ona je uvidela, da bo morala zbe delavcev kar je sprejel ameri- prejme, dobi slovensko pošto v I žati, ali pa se podati Hitlerju. ški kongres ob nastopu Roose-! presojanje dr. Miha Krek. On i Tako je nastalo v kabinetu ne- Roosevelt in Churchill skleni-velta v predsedniško službo. S je ne pregleduje, so pa tam j kaj sprememb, takozvana 'pa- 1 la. pa bilo na Atlantiku tem pa so prišli v nevarnost; drrfjj Slovenci v vladni službi, lačna' ali ^ficir-^ka revolucija ameriški interesi". Poslanik n. pr. duhovnik Kuhar, ki je in Rusija ji je dala svoj blago- imenuje "Royal Yugoslav Gov- riki in kritizirajo še sedaj, tiče, se mu ni nič bati. ernment Information Center". | Kajti Če je mogoče amermki j Jugoslovanska propaganda ganizacija in nima nobene z Jugoslovanskim odborom — Slovenska sekcija (JPO-SS). JPO še vedno obstaja in obratuje neodvisno ter nadalje zbira prispevke za slovenske vojne sirote. Pojmujte razliko: SANS izvaja politično akcijo JPO pa debrodelno. Boal se je zanje pri bolivij ki bil urednik ljubljanskega Slo- slov. A stare mržnje do nje so vladi potegnil, poudaril je, da j venca in je sedaj dodeljen od-.ostale. Vladajoča stranka v pa 011 > na AiiantiKu, v Washington!!, ali v Casablan-ci. O čem sta se domenila, ni še naznanjeno, razen, da se mora i osišče brezpogojno ]>odati, in Podružnice SANS in finance Dne S, februarja je bil pri-Komunisti v Chicagu agiti- jc Wen v na^ih časopisih apel rajo za ponovno izvolitev žu- na l^Porna društva, da po-pana Kellyja. Pred par leti 8o i stan«J° PODRUŽNICE ali PO-stpali nanj ogenj in žveplo. On SI>(>JANTKE SANSa. čim prej se ni od takrat nič spremenil, | or»«"teirate pri svojem društvu podružnico Sveta in pri- šku je bilo oddeljeno politično delo, za nadzorstvo administrativnega urada pa je bil izbran zapisnikar Mirko G. Ku-'hel. Te spremembe in ureditve obeh uradov, poleg VPRAŠANJA FINANC, vse to je naše delo zaviralo. Glavne zapreke o sedaj odstranjene. Drugo je 'Klvisno od nagega naroda pred vsem — finančno vprašanje. Ta problem, bratje in apkrj, je vaš problem! če ga pravilno ne re£ke, tedaj vse kongresne resolucije ne bodo veliko pomenile. SANS je trdno prepričan, da bo slovesnki Živel j v Ameriki krepko podprl politično akcijo, ki naj doprinese zasužnjenemu slovenskemu narodu v Evropi svobodo, bratsko -združenje in demokratično formo vlade. Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik SANSa. čnete pobirati STALNE meseč- Podružnica it. 8 JPO ne prispevke od članov, tem obnovila aktivnosti hitreje bo pričel adminNritiv- vladi, in ko se je Roosevelt o preurede, gredo potem spet na vsem poučil, je poslal tja ko- urad angleških cenzorjev. Ti misijo, v kateri je tudi eden jih navadno odobre, ker se za-izmed odbornikov AFL. A tudi j nesejo, da je jugoslovanska brez komisije lahko vemo, da vlada pač taka kakor po an- c-! PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NAftODNI PODPORNI JEDNOTI pozabiti. ofc^j reakcije je> da V stavkah je padlo že mno- zmerja vsakega, ki se potegu-go delavcev tudi v najbolj de- i je za človeške pravice, s ka-mekratičnih deželah. Ko so bi £ USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET j k ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S 1 i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naror nina n Združen* driaee (Uren Cbicagal I« Kanado $6.00 na leto; $3.00 sa pol latai $1.50 u ¿«trt lata; ca Cklca«o m Cicer« $7.50 ta relo latoi $3.78 ta pol Utsf sa inotematro $0.00 Naslov zc list in tajništvo je: le izgubljene, na primer stavka jeklarskih delavcev v tej deželi po prvi svetovni vojni, so bili tisoči na črni listi, izgubili so delo in ga nikjer niso mogli dobiti. Pa so rekli: "U-nij ki voditelji so krivi. Ko so bi \o izgubili, so jih zapustili." Tisto stavko je vodil Wm. Z. Fo/ler. Kdo mu sedaj še kaj očita, dasi je bila marsikaka delavska družina vsi cd tiste stavke uničena? Brez bojev ni zmaff. In kdor ne dela ne tako, ne drugače, je brez napak. Unije jih imajo, in partizani. Pa naj bodo "partizanski" na tej ali na oni strani. Ni pa treba verjeti vsega, kar ljudem pripoveduje o njih propaganda njegovega veličanstva. Ona jih mora prikazovati v čim slabAi luči. Kaj-ti aiko "partizani" zmagajo, bo moral "Royal Yugoslav Government" o-stati v Londonu in t>o prenehal biti "royal". Kritika je potrebna. Dežele, ali pa organizacije, ki so jo redulile, niso nič pridobile. Res, sedaj smo v vojnih naporih. Vsi, ki smo proti fašizmu, delujemo iskreno, da se ga porazi. In prav radi teka ker smo za demokracijo in proti fašizmu, imamo »pravico kritizirati vse tako početje zaveznikov, »pač pa so se te vrste agitatorji i. zanj. Pa mu niso ljubi, ker smatra, da mu bodo več glasov odbili kakor pa pridobili. Društvo Sv. Mihajl, št. 163 n.i urati uspešno poslovati. Po-. Chicago, HI. — p0 več me- litična akcija je v zvezi z ve-re(,ih presledka se je v torek likimi stroški. Vsak član bi se februarja vršila s?ja zastop-moral zavezati, da bo prispe-1 »»kov slovenskih društev in po-val gotov znesek mesečno ali -a mesni kov podružnice št. 8 letno v ta namen. Komur je pri Jugodovanstoega pomožnega srcu politična bodočnost trpe- odbora. Bila je sklicana Ramo čega in umrajočevra sloveti- z naznanili v listih. Udeležilo skega naroda v nesrečni stari se Je je 16 o*eb, kar je malo, domovini, tta bi moral takoj ¿f »e pomisli, da je v Chicagu priskočitj^tem trpinom na po- in bližnji okolici nad 70 slo-moč in po svoji najboljši moči venskih drinštev in -klubov. A čalo jima bo stroške in ob e-nem je prispevalo >50 v centralni sklad ah kritje drugih izdatkov. Občni zbor JHPD bo 27. februarja kim nazivom ,ki naj ga potisne meti zločince in izvržke, med gobavce ali pa v pekel. Kdor se je pred desetletji boril zoper hierarhijo, je bil antikrist. Kdor zoper izkoriščevalce v splošnem, Je I>i 1 Irafclfct". To Chicago, III. — Ena izmed je bila psovka, kakor so bile gospodarskih ustanov, v te hi smislu psovke besede tudi v sedanjih razmerah "anarhist", "IWW" in sedaj P™v dobro uspeva, je Jugo-pa "komunist". slovansko hranilno in posojil- Revija Nation poroča o Do- < no društvo, ki posluje na 2610 J 20.17 So, Lanndak Aven m» ^ S ( hi« t.lío. Illinois i Jí m| smo samo z močnimi kritikami " k I potisnili v stran »grofa Sforzo, ^^jt^jr^^t^j^jš^j^jš^j^jf^jtr^r^rjtrj^^i^Jk ki deluje pod masko demokra- naldu Gordonu, ki je urednik lista Catholic International in ob enem urednik šaljivega, napol kvantarskega lista Top Kiek. V enem piše za pobožne ljudi, v drugem za nepobožne veseljake. Pač ameriAka "podjetnost Položaj v Jugoslaviji z ozi-rom na partizane je treba presojali z mnogih vidikov*. Ko je bil lani sovjetski komisar vna-njlh zadev Molotov v Londonu, se ga je jugoslovanski vna-nji minister, stari reakcionar Ninčič silno ogibal. Pišejo, da je Molotov ob priliki tega ob-i ka želel z jugoslovansiko vlado sporazum, a jugoslovanski ministri so pač tiste sorte ljudje, ki so bili naučeni Sovjetsko unijo sovražiti in tako so svojo hladnost napram nji po- S. Lawndale Ave., v lastnih prostorih. Občni zbor bo imelo v soboto 27. februarja v Slovenskem delawkem centru, 2301 South Lawndale Ave. Na njemu bodo Člani izvedeli ves razvoj tega druábva tekom minulega leta, in pa o njegovem finančnem stanju ter o vsem, kar bo kdo želel pojasnil o tej ustanovi. Ob enem bo treba izvoliti nekaj direktorjev. Vsi, ki se za to našo finančno podvzetje zanimajo, so vabljeni, da pridejo na sejo. Priredba v korist Proletarca in za ruski relif prispevati v fend SANS. Vsak član naj prispeva vjaj EN DOLAR na leto! Sloven slavija". , I bodo dajm več. Vsi, ki želite Carlton J. H. Hayes, ki je pomagati k čimboljši izvršitvi ameriški poslanik pri Francovi J programa, oglasite se. ......................................mmTT^^: ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH (JENAH SB VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO Adria Printing Co; : lss« N. HALSTEn STREET. CHlCACO, ILL. Tsl. MOHAWK «T07 PROLETAREC SE TISKA PR! NAJ GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA! our bonds na their bonds Piše CHARLES POGORELEC Kflyetan Erznoinik, Red Anton Nagode, Girard, O., Lodge, Mont., je poslal novce je poslal dolar tiskovnemu za prodane koledarje in za 3 skladu, enega pa mu je iziočid naročnine, njegova soproga v isti namen Louis Blaiič. Mici pa prispevke za Prosvet-I Joseph Cvelbar, Sharon, Pa. no matico cd At. 81 SNPJ. pravi v pismu: *Tu sta dve na-Ludvik Yoxey, Pueblo, Colo., ročni ni. Od teh vzamem 10c piše, da ni imel prav nobenih počtne stroške, ostalo naj potežkcč s prodajo koledarja, inre v tiskovni ?klad. Poslal je novce zanj in zraveh I>anes bom« zaključili to tudi 4 naročnine ter dolar v kolono z Max Martsom iz tiskovni t klad, ki ga je on pri- Buhla, Minn. Poslal je 5 nriroč-s^eval. nhi.'Tudi on naredi običajno Anton Zornik iz zsrpadne k<* Cvelbar, da si vzame od Pen ne bi rad še koledarjev, parohune le za aktuelne »tro- Žal, da mu ne moremo po tre- *ke» za 0RtA,° pa prav,: "Vkni či, ker so nam pošli. Poslal je U kakor M**" Običajno 25 naročnin, med katerimi je vknjižimo vse kar pošlje za bilo par novih in pa nekaj naro^^ino-podpore listu. John Krebel rz metropole jo PRVO ZDRU2ENJE poslal - nadaljnih 12 naročnin UNIJ ZA BORKE NA POLITIČNEM POUU _ obnovil naročnino in zraven (Nadaljevanje s 1. strani.) 'priložil dolar v tiskovni sklad. , .. i « . U bližnjega Bndffeporta je ikapitaln im interesi po- poslal eno n.roi,,tao Jo~ph ?U(M» ** " Pr**hl v "J" I Snoy. , hov tabor. i V nasi domači vasi je dot^il; Za obrambo delav.kih upravnik dve naročnini, Joiko zakonov Oven dve, Peter Verhovnik iz .... , ... Pullman a pa je pas] a I novce! - V** fu<,JO' da J,m •>' za predane koledarje ter na- ligube Itolijonov y Jugoslaviji, ki ko) pomenijo — zo Jugoslovane! na seja kluba M. 27 JSZ. Bo v|w j■ njegovih prostorih v SNI) na' Ko je Hitler sklenil 1 1939 V, d?*1 V0*0"** f«en?bpa St Clair Ave kar ie člatmiJ . © u•UwWko leto so poročali »z Um- J ?V Kar.Je clanom I nenapadalni pakt z Rusijo, je , . bledeče • Jugoslovanska vlada v iz-" Anglija in Francija hočeti, fcnanstvu je izjavila, da je v da naša država razpade. Naš preteklih àestih mesecih v teku odgovor jima je enak kaikor našim notranjim sovražnikom. Seiosocklubošt.27JSZ|Hit|er fefc m Cleveland, O. — V petek ob | _ 8. zvečer se vrši redna meseč-|Q RUMll znano, a vabimo, da se nam nemškemu narodu to takole .pridružijo tudi tisti, ki «o naši i^vložil: s somišljeniki, a ne še pri nas. i Dalje apeliram na članstvo, i da se naj v teh časih bolj za- nima za delo in svoje odgovornosti ter naloge. Ker če se bomo vsi zanašali le na enega, dva ali pet, ne bomo mogli kaj prida storiti. je, da se nekateri sej ne morejo udeleževati. Imajo delo ob takem času, kot se vrše naše seje. Je pa tudi mnogo takih, ki bi lahko prišli na sej " Je pač premalo zanimanja za delavske probleme. Kako pa naj ustvarimo boljši ki je sedaj ne bomo odpravili? Krivo je delavstvo, ker se bojev z gerilci v Sloveniji padlo več Italijanov nego v enem V, fi. TVMurjr IVpi ročii, da se naj provizijo pripiše v tiskovni j klad. Louis Barborich, Milwaukee, je poslal končni obračun za prodane koledarje fn zraven tudi 10 naročnin in kajpada tudi novce zanje. Enako je storil tudi na* faf-mar Mike Rmltz, Witter^ Wis., in zraven ¡nxslal tudi 7 naročnin. Tomo Bešenič, Detroit, je obnovil naročnino za celo leto in zraven poslal $2 v tiskovni sklad. Math Urbas je pos'al vsoto za prodane koledarje, 2 naročnini in 16 v ti-kovni fonkf (Op.—Pri* pe vatel j i so b?Ii v seznamu zadnji tedsn.) Johr Zornik je poslal 5 naročnin, dolar v tiskovni sklad, dva pa za ruski relif. John Jereb, Rock Springs Wyp., je poleg Johna Maroltr iz West Minerala, Kans., najstarejši agitator za Proletarca Gre mu že v osem k rižev, a jo še zmerom aktiven. Pcslal je 4 naročnine ter $2.50 v tiskovni ¿¡klad. Da ne pozabim: Omeniti moram, da so obnovili naročnino ter prispevali še vsak po $2 v tiskovni sklad sledeči naročniki: Jacob Puts, Pullman, 111., Miidred Warga, Youngstown, O., in Math Praprotnik, Ely, Minn. Po naključju so prišla vsa ta pUma ob enem. Naravno, da jih je bil upravnik vesel. "Big Tone" iz zlate (?) Ca-lifornije je poslal novce za prodane koledarje in zraven 2 naročnini. Da pa se ne pozabi na njegov par let star predlog, kateri pravi, da še zmerem drži tudi zanj, je poslal dolar v tiskovni ¿»klad. A ko sem relkel, da sta John Jereb in John Marolt najstarejša agitatorja za Proletarca, lahko zdaj rečem besedo o našem Nacetu Žlembergerju, da je najstarejši član našega socialističnega po k ret*. Poslal j> iudi dolar v tiskovni /klad, ki n\u iga je poslala Frances Ba-jec iz Clevelanda. Koliko pomagamo Sovjetski uniji in pa Kitajski? (Nadaljevanje s 1. strani.^ mo, čemu se je žena kitajskega poslanika v Londonu v tvoji kritiki tako zne?la nad nami. Nobena tajnost ni več, da je Kitajska nad tankov. Nato je še citiral, da so Rusi v sedanji ofenzivi dobili več tankov in letal od Nemcev kakor od zaveznikov. Nemcem so jih kajpada vzeli, a vzlic temu je ta nepro*o- V takem redu ne bo več vojn tega lotila pokončati to in ne siromaštva. Pokojni Ej- "brutalno beštijo" s silo cro-Zcd. državami in | ^¡Vi^^Vi ¡f«? v- ?•}"> enkrat rekel, | žja. A namesto, da ji bi civili > nezadovoljna, . kakor ( nft l? prijatrj; ; Je so€uili,tr< na >tranka iiaj-i zirani »vet j>ri tem "človeko ivem. kajM tudi a\ ve*Ja univerza na svetu. Po-. ijubnem" podvzetju pomaga sedanji zvezni konf^res izredno nevtffčn. A ko razveljavi zakOn za hitenje unije, in razne druige odredbe v prid delavstva, bo organizirano delavsko gibanje tam kot v prejšnjih letih, ko se je moralo borki ne samo z raznimi sodnimi prepovedmi, nego tudi zoper šerife, ¿upane, governerje in Anglijo zelo tiKfi z zveznimi cblastmi. [morda po krivt-m, ntij.i mui (jtkže| Ameriki kapitalizem, ki bi ako bi ji ti dve deželi sedaj že-1* bW v zadnji krizi propadel dajlele de tako pomagati, mate-1 ca hi t ^Alf nevfr deai, je sedaj [rijala ji ne moreta pošiljati, :op£r stoječa dobrotnika in ker imajo vse kitajske luke, in jk tako aroganten proU Burma rd. v (poeesti Japonci, 11 ya nJtf||| armadi< Ru,ija h lav tvu kakor je bil v pro- "" —---- — doeti in v marsičem je vsled vo-jih fsrKs'/Snih ter.«dene še čeno kritizirala, ker je napra vila vtis, da pošiljamo zaveznici, ki je najdalj v sedanji vojni, veliko več materijala kot pa ga ji v resnici. Pol odstotka. ki ga Kitajska od ameriškega "I^nd-lease" <1 bi, je kajne jako malo za tako cgro-mno deželo, kakor je ona. In ka-ko pa z Rusijo? "Sedaj se naši sovražniki ¿o- "mesecu istega razdobja v U gote, ker sem storil kar so oni | kiji (v Afriki), nameravali; to je, da sem do- General Ro4>otti, poveljnik Kegel «porazum s sovjetsko Ru- v od Italijanov zasedenih premijo. Uverjen sem, da je vse- delih Jugoslavije, je rcjavil, da mogočni Bog zadovoljen, ker tekom operacij "čiščenja" v smo nevarnost brezumnega Sloveniji imeli "banditi" 2,654 konflikta na tem kaaju (vojno mrtvih in 1,625 ujetnikov. Do-z Rusijo) odstranili. datni tisoči civilnega prebival- Dalje so Hitler, Gorring. *tva pa so bili ubiti. Goebl>els, He«s in drugi nacij-1 R^botti je priznal naslednje ski pr(,pa.gandisti takrat Nem- italijanske izgube: 478 padlih cem in Rusom ter o talemu in 324 ranjenih. Te številke je i gospodarski red, ako tega. «vetu pripovedovali, da vsi na- tneba primerjati z uradnimi se- ' ---- • ------znami izgub v teku zadnjih šest mesecev v Libiji, ki navajajo povprečno izgubo od približno 400 mrtvih na mesec. Iz gornje n#pol uradne notice je torej sklepati, da "dru- lavni zakoni določajo Nemčiji |H i." Rusiji sodelovan je v kupn ) noče pobrigati ne za ekonom- dobro, ker ekonomsko spadati t-kt\ ne /;» polit ione probleme. Sledilo je v večini zmerom le skupaj Od 22. junija 1941 pa govo-kapitali. tičnim zavajalcem, ki rj Hitler o Rusiji kakor je go-so nas vrgli v ta strašni vojni varil do sklenitve pakta z njo. i K* fronta" v Afriki ni kdove vrtinec. Sedaj, ko bitke na vzhodni ka>ti Italijani so v nji To poudarjam le na kratko, fronti izgublja kakor jih ni se glavni udeleženci, nemški teh-Glavni moj namen je, da se vsi noben'krat v tej vojni, pa kliče iim pomagajo, in maršal udeležite seje, ki bo na prej ''treznim elementom"'v Angli- Ro-mmel jim pi<1 r _ ' ' kdove koliko le t-sto V****™ zel° ^^ **ma Poštna upra\*a znova opo- Rr/OA«»ve'tovn 'nna.7k<> P,»r>ivi juje' kar je 8|)et Pckaiala 10 , zarja, da se ne me pošiljati f*» i« r\a ffalliun.tJmi Ru»e e. ono opazko upravi- 2jm<) fe]. , dfl bj zavezniki užiRaIic v nobeno deželo pi Nemčijo, n pa italijanskimi eno 'kritizirala, ker le ................ ____, • N «' run: in-lomi in madfnrt I ameriški pc -ti. tu J i v Kanal? In hitlerizi in a tem .'in\>rej 1e, ne v Mehiko, niti ne ame pokončali. Zdi se ji krivično^ nMcim vpjakom. Prvič, ker po da se ji kaže afriško kam pa-. večava jo nevarno t požara, in nj»> in pa čeUtike v Jugoslaviji pa prostor jemljejo, ki ga Podpora Rusiji Vsega skupaj je bilo iz Zed. držav podanega Sovjetski uniji municije in raznega drugega blaga za $1,532,230,000. tajveč koristila Dokaze za to Primer^je z druyteii,' naj na- ma na primer tudi v Angliji. \ kipitali.4:Čni polkič-ni vpliv e med unij^kimi voditelji še f ko mogočen, da se za ustanovitev svoje stranke nikakor ne morejo od toč it i. Zato raj še ngitirajo za "prijatelje", p> em pa pošiljajo k njim "lobi-te", da jih pridobe za "prijatelje". Vendar, sedanji sporazum / eh cmrnjenih unij je morda vina prekinjena, in je v dežele $6,353,143,000 in vsi cv vojni že nad 7 ,et je n|wtA, stali zavezniki pa $210.622,- to zimo na Kitajskem tako °00' # ' strahovit glad. da *e prebival- "Ako si predstavimo, da je ci v najbolj prizadetih krajih Rusija v tej borbi glavna sila tekajo b^ kanibalizmu. Otro-m njena vojmrres vojna v velikem. ki zaposluje do malega manjka xa municij*ke in živilske pošiljatve armadi in civilnemu prebivalstvu. Iz istega vzroka posta apelira, da naj se vojakom pošilja takrrvana V-Mail pi?ma, ki vzamejo veliko manj te£e in prostora, kakor pisma na navadnem papirju. 150,000 pisem na navadnem papirju vaga približno 2575 funtov in napolnijo 37 poštnih vreč. Pisma iste vsebine, poslana na V-MAIL, pa vafgujo le 45 funtov in zanje zadostuje samo ena vreča. Koliko prostora se prihrani na ta način za drugo blago! Zato pošta apelira SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PRÖLETARCU vso Hitlerjevo armado, tedaj priznajmo, da ji Anglija in A-merika zelo malo pomagata," je dejal lord Reaverbrook dne 3. feb. v zbornici lordov. Kdo je Beaverbrook? Omenjeno je j tragični ze, da je izdajatelj časopisov, bogataš, bivši član Churchillo-ve vlade, in bil je precej časa z neko angleško vladno komisijo v Rusiji. V svoji kritiki je poudarjal, da upošteva podporo, ki jo je Rusija dobila dosedaj iz Anglije in Amerike, a bi bila lahko veliko večja, meni on. Tolažil je svoje tovariše v britanski visoki zbornici, da naj se sovjetske zmage in razliva komunizma nikar ne boje, ker ima Rusija dovolj svojih o-pravkov in jih bo imela po zmagi, socialni problemi pa so stvar skupnosti in potrebno jih bo «'kupno rešiti, da w prepreči kaos in resi življenja milijonom, ki se pogrezajo v bedo. Težave dostavljanja "Res, da vlada pripoveduje, s.kakfcnimi težavami je združeno dostavljanje potrebščin Rusiji," je ,dejal Reaverbrook v 7'bornici. 'Toda tudi obratnima Stalingrada je bila težavna," je poudaril. "Mi bi lahko pošiljali Rusiji veliko več ma-terijala, če bi hoteli m se potrudili. To, kar ga je dobila dtasrdaj, je malo." Nato je ci- ke jedo. Izgleda pa, da jim na sodelovanje. Tudi glede po- pomagati ne moremo, dotkler šiljanja paketov vojakom so ne i z ženemo Japoncev iz Bur- odreditve. Vsakdo, ki ga misli mo in pa H kitajskih prista- poslati, in še ne pozna regula- nr\\ Dočim je slika sedaj v cij, naj poteve o njih na svoji Rusiji za zaveznike jako ugo- P^«. oziroma preMta navo dna, je pa na Kitajskem zelo dila, ki sr> običajno prilepljena'na steni poštnega urada. rumimkimi in madžarskimi divizijami, so bal ob 10-lethid nacizma prizadejali Hitlerju tolikšne poraze, da znova ape-ira na "civilizirane narode*', naj mu pomagajo oteti Evrop pred komunizmom. Toda Churchill in Rosseve! sta v Casablanci izjavila, di miru z Nemčijo, Italijo in Ja ponsko ne bo prej, kot takrat Ko se brezpogojno podajo. Hitlerjev pomočnik Goering je na to odgovoril: "Nemčija ae^Jie bo podala. In zmagal b tisti; ki bo vztrajal četrt uri dalj kakor drugi." S tem je mislil, da je Nenv čija sposobna vzdržati dalj kot pa Rusija, Anglija in Ame-rika. A Še vseeno upa, da bodo reakcionarni krogi na Angleškem in v Ameriki pritiskal podtalno za sklenitev miru ? Nemčijo in uspeli V teh prizadevanjih. Gre se jim pač zato, da Nemčija ne pade v "boljševizem", in hvaležni so ji, ker je čeprav so v Jugoslaviji težki nesporazumi, vendar obe struji prizadevate osišču težje izgube, kakor pa mu jih dosedaj "druga fronta" v Afriki. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nova knjižica, h poljudnimi navodili kak« postati ameriški držav-ljan. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki »tavijo pri izpitu ta državljanstvo, vsebuje knjižica se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zc-dtnjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettjrsburfcii, Predsedniki edinjenih držav in Toedine dr*.ave. Cena knjižici je samo 50 centov • ^itnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. POSLUŠAJTE vsoko nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko ra jio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posteča WGES, 1360 kilocycfeb. 'odi 10 (Vorae Morchon >#♦♦♦<♦♦<11 HIMHII MM*"» PRIST OPA.ITK K ff 4. . , 4. » , u SLOVENSKI NAP.ODNI - ;>red desetJM leti otela kap,- j; p^dporn( jedNO'ÎÏ Ü talizem v Evropi. m #/ Mrs. Groser se ponesrečila Chicago, lil. — Kdor koli je kdaj prišel v Slovenski delavski center, gotovo pozna Mrs. Jedert Groser. Vsako dopoldne Že skozi več let tu čisti in pospravlja. V petek zvečer 5. februarja p A* ko se je vračala domov, jo je podrl na 22. cesti avto in ji prizadejal po&kodbe na glavi in tudi dniigje. K sreči so jo takoj odpeljali v bližnjo bolnišnico St. Anthony, kjer bo ji napravili nekaj šivov na tflavi in zdravnik meni. da bo morala ostati precej časa v bolnišnici. Voznik, ki jo je povowil, je kakih 19 let star fant, sfcn češkega gostilničarja v tej soseščini. Nekaj časa je policiji trdil, da on ni storil to nesrečo, a potem je priznal in se kAj-padai izgovarjal na pasanta. Mrs. Groserjevi želimo čimprejšnjega okrevanja. Slovenci "romajo" v Rim Slovenci in drugi Jugoslovani so še vedno na romanjih v Ersotz" ia hamburger Popularni ameriški » <6 hurger", ki je bil včasi v vlož-l|| Rim. a večinoma v povsem |kih po niklju, potem dajm, se- | drug? namene kakor v prej- daj pa je povsod podražen, je J; Ustsnsfljajte novs dn.*tvs. ; *„jih časih ¡izgubil tudi na kvaliteti. V ce- ¡| He«et članovOc) je trebi za ; J a . «i u novo druStvo. Nuslov za list in r.enrh reUavnicijah so že prej ;; CR -ni,tvo je: J porabljali v "narTVbU Hfrju' h j injih O enem takem romanju poroča J1C meer cent Federal sales tax ami the Ruml Plan, camouflaged as a pay-as-you-go scheme. Within the last week the Brookings Institution has come out with a ponderous report, declaring a sales tax is just a'bout the only way to solve our tax difficulties, ami Dr. Gallup hastens to announce that he has made a "survey" and finds that »0 per cent of the American people understand the Ruml Plan ami are in favor of its enactment by Congress. Clearly, both institutions are running true to form. There is not a shred of evidence to supi>ort the chin» that 90 per cent of the American people favor the Ruml Plan. On the contrary, those who do understand it are almost unanimous in their opposition. As LABOR has pointed out here^foie: It is the most brazen raid on the Public Treasury ever attempted in the history of this country.lt would deprive Uncle Sam of billions at a time when he is in desperate need of more money. The chief benefeciaries would be the war profiteers. It is easy to demonstrate the truth of that statement. If Congress will call on the Treasury for a list of the 1,000 heaviest individual income Ux payers. the whole story will be laid bare. That list will show that a very limited number of the very rich would "save" hundreds of millions under this nefarious scheme. After that expose not a handful of legislators would dare to vote for the Ruml Plan.—Labor. THE MARCH OF LABOR Investigation* oe INDUSTRIAL HOME WORK NEARLY ALWAY5 REVEAI4 TH1 EXISTENCE Of colpukm. AMERICA'S tvctrriMt. ioo aut unwn-mam rsooucT* vou inooftsc oh&amzfto unoOfti A»4tt«T TU*. t/CmxTATKX Of cmiiaun. INK » -Mi O*ON lABci KXunrvwa umon^VK H*J*. If India has become the outstanding symbol of white supremacy in Ipreign affair», the rising tide of Negro resentment against discrimination h%re at home has its own symbolic significance to the world, as well as its practical significance for us in the United States. The Senate defeat of legislation against the poll tax, first by a filibuster, and then by a deal, has made the situation worse. President Roosevelt might fairly have pointed to the value of poll Ux legislation as a "war measure" and as a necessity for winning the right kind of p?ace. Instead, the President in his radio address to the Herald Tribune Forum, specifically shelved social legislation for the duration of the war. B> this statement, he provided ammunition for politicians like Bilbo in their fight for white supremacy in the South. The fight against the poll tax must not be allowed to drop, nor must the fighting be left entirely to Negroes, with a little support from "poor whites." It concerns democracy; it is everybody's business. The best place to defeat the poll Ux would be in the serrate sUtes. Only thus can complete equality of suffrage be achieved. There is a good case, however, not only morally but constitutionally, for Congressional action against the poll ,ta* insofar as it applies to federal elections. The fight next time must be more carefully organized and must reach down where people live. Senators report almost no popular pressure sgainst the filibuster. Of itself, repeal of poll Ux will not save democracy. Perhaps even more serious than the poll Ux are the laws in eleven Southern sUtes which confine Democratic primaries to whites only. The Department of Justice is trying to get a reversal of the Supreme Court decision susUining the constitutionslity of these laws. White primaries are, of course, aimed exclusively at the Negro. The poll tax, while intended in some sUtes (notably Virginia) primarily to apply to Negroes, also applies to poor people of every rate. We must abolish all these discriminations if we are to defeat the march of the imperial spirit.—Post War World Council. S&ÏV 6>VE I* lUt Gohs -Jp y £ TOT tO% Of PAY 'N ^ war bonds/ Fascism in North Africa It would seem to be an axiom that a democrat should lead the fight for democracy, and that a fascist would lead the fight for fascism. But in North Africa we are given the situation in which a Vichyite. Marcel B. Peyrouton. has been designed governor-genera»! of Algeria. Payrouton is the man who, in PeUin's government, put through the anti-democratic laws which sent thousands of our allies to concentration camps. Now, as the governor-general, we expect him to release those men and women and rescind those laws. It is too much to expect. To deal with Darlan, the acceptance of the collaborationist French colonial council, the appointment of Peyrouton, have so muddled the waters in North Africa that no one knows what we are fighting for. It is imporUrit that we arrive at a clear decision. We must let the--- ------- world know whether we Want peace with fascism n-maining, or whether fined si 0 903 we want peace with every fascist leader placed in a position in which he | \EW ' »an never harm us again. That decision must be made soon.—The Advance. poor cant buy meat, consumers ¡union finds NEW YORK — (FP). — Present : prices put meat out of reach of low : income families, Consumers Union I report» after u survey of butcher »tores. OPA's ceiling are almost en-I tirely disregarded, and even former, ly cheap cuU are priced sky high. Volunteer housewives checked meat prices. "Even the so-called 'economy' cuts were way up," C. U. says. "Shoppers found -beef chuck, home economists' favorite low cost re-connr.endation, selling at an average of 51c a pound. Beef Liver averaged 54c. A aUnding rib roast, with fat and bone includeo, cost 39c to 70c a pound and steak (any kind at all) suited at 50c and went skyrocketing up. Breast of veal averaged 35c a pound; pork chops averaged 62c in the two stores where they were priced." OU's shoppers had a tough time get-ting their price daU. Butchers were unwilling to give prices and were afraid to discuss price ceilings. "The situation is desperate," one shopper reported, "and the butchers practically threw us out. We couldn't discover the grades. Very few were sUmped and when we asked about them they said we ought to be happy to get any grade." Only 20 of the 72 stores surveyed comply with price posting regulations. Asked why they were charging such high prices, most butchers wouldn't Ulk. Of those who did, the vast majority blamed it on the wholesalers. They said they themselves were paying higher prices, that they were forced to buy on the black markeL th.-.t they had to tip the salesman to get meat, that they were forced to take veal in order to get beef. Apparently they were afraid to report the violations to OPA to fear of blacklisting by wholesalers. Action Urged To Save Bolivian Miners' Lives WASHINGTON.—Leaders of the miners' strike in Bolivia, which claimed public attention when our ambassador to that country was ftt-t used of interfering in behalf of the owners, are being held for military trial. In addition, 19 strikers have been killed in this strike against miserable wages and peonage conditions and 30 have been wounded. These facts, known to friends t#f South American labor here, were also revealed in a A. P. dispatch ditod January 16, but the country's leading dailies shied off from printing this news. LibersJs and laborites »re urging Under SecreUry of SUte Sumner Welles to Uke steps to ebUin official assurances that the arrested labor leaders will not be railroad«): to long terms or worse. These leaders include Aurelio A1 co-be, secreUry of tile Bolivian Federation of Labor. An American commission of inquiry, of which Robert Watt, A. IV of L. international legislative represenUtive, is a member, is schetfeiad to leave by plane to investigate in Bolivia at that government's inviution the charge made by Ernesto Galarza—associated with the Pan American Union till he made the charge—that American Ambassador Pierre Boal exercised pressure on the Bolivian government to keep labor conditions and pay low.—The Call. WHAT CAN WE EXPECT? 2,106 compensation law violaters FRANCE YORK. — Investigations conducted by the Investigating Unit of the Workmen's Compensation Division. SUte Labor Department, dur-ing 1042 led to 2.337 criminal prose-. cutions of employers in the New Hitler has struck at the Marseillais, and as might have been expected, j York City Compensation District for they sre hitting back. The inhabiUnU of the great French seaport have violation of the State Workmen's a conspicuous omission There wore several notable om-missions in President Roosevelt's progress report to the nation. One of the most conspicuous was the subject of the synthetic rubber program which most now be classified as our greatest production failure. The President's silence was not shared by William M. Jeffers, director of the program. In a blunt sUte-ment to the nation, Jeffers announced that unless the synthetic rubber program wss given an immediate right-of-way for construction of at least 65 per cent of the projected facilities, the nation will face a mili-Ury caUstrophe and a collapse of its transportation system. Concentration of most of the rubber program in the hands of the powerful peiroleum interests — whose represenUtives are installed in strategic positions in Washington —and the failure of federal officials to make materials available for plant construction appear to be basic causes for the collapse of the program. Sen. Chan Gurney, South DakoU Republican, who has been an ardent advocate of using farm products to make alcohol for synthetic rubber, reported last week that the failure of the rubber program must be blsmed in "the selfishness of the petroleum industry which has set back the synthetic rubber program two to four years. We hsd planned to build 300 small distilleries in the sections of the country where slco-hol was needed to supplement gsso-line for fuel. "If we had those 300 small plsnU, there would be no shortage of alcohol for synthetic rubber tires, smokeless powder, and other war uses, and no shorUge of fuel to keep the automobiles operating on food-producing forms." 8en. Guy M. Gillette, Iowa Democrat and chairman of the special Senate subcommittee which has investigated the run-around in rubber, summed up the achievement of the petroleum industry to date when he wild last week; "This is an historic day. It is the anniversary of the day Jesse Jones gave the oil industry $650,000,000 and told it to go ahead and make synthetic rubber. I can put in my ear all the butadiene the industry has produced since that time."—The Progressive. long been noted both for their toughness and their devotion to Republican tradition, and when forty thousand of them were ordered to leave their nprnes they instinctively resisted. The Nasi authorities demanded the eva-eaution Of the Old Port district, perhaps for the purpo*«» of building fortifications, more probably to hamstring the undergrovnd movement which had found that rabbit warren of narrow alleys and dark courts a useful base for operations. When troops moved in to clear the area, the inhabitants answered them by digging up arms ami building barricades, and the Nazis have now resorted to artillery and tanks. It is no doubt a hopeless contest, but it serves as a reminder to the world that the France of the Revolution lives on. Allons, enfsnts de la patric ... — The Nation. GET THIS STRAIGHT The citizens who has to follow the war in the newspapers still has a lot of figuring to do when he tries to understand the thing. "American heavy bombers," said the aviation expert of the London Sunday Times, "are fine flying machines, but they are not suited for the bombing of Europe." "We will bomb Germany as fast and as often as possible until we win the war," said Major General Spaatz, when his Flying Fortresses got back from Rouen. "They carried out their mission nonchalantly and cooly," said Brigadier General Baker, referring to the crews of the planes. "We have be-huved like school kids." said a Mis-scut ian. who was a member of one of them. And when Stalin and his comrade Winston Churchill some time ago sat down to dinner in Moscow, citadel of plain living and high thinking, there were 26 courses and one description said it was "full of fun and very jocular." Sure is s hard war to follow. — The New Yorker. n HARD WAR TO FOLLOW 'The Dqnger to the Trodition of Liberal Arts i Wp «¡11,to «.imit th.t the Wendell L. Willkie. a self-appoint- j increasing number of control which ed trouble shooter in n troubled are being fastened upon the Amer-world, has issued a timely warning ¿can people are necessary to win the •gainst sacrificing "the tradition of war. We are willing to accept the the liberal arts" for the sake of lowered living standards which have war-time efficiency. Whether .or not, been promised us for the same the danger is ss great as he painU it, the trend is clearly in favor of Compensation Law. In these prosecutions, 2.106 convictions were found by the courts. 106 complaints were dismissed or withdrawn, and 125 cases were pending at the end of the yesr. Fines were imposed on 1,607 of those convicted for a toUl of $10,-903: sentences were suspended in 400 convictions. Of the prosecutions, 444 were special "evasion esses." where the Labor Department alleged the defendants attempted to evade the law by fake |*artnership and or sub-contracts. In these cases, 398 were convicted ami 46 compljinU were dismissed. Again we learn from Drew Pearson, the "Merry-Go-Rounder," that one big reason for the failure of American industry to produce syntethic rubber is the fact that there is competition between those private interests whose financial welfare lies with the use of petroleum and the equally- selfish alcohol advocates. Thus it is that, even in the midst of the nation's greatest crisis, the "incentive" offered by the profit system is of the kind which still places self above nation. That's bad. — But after all— What «U« can obi cxpect from private capitalism. Let others be surprised and outraged; such reactions merely demonstrate that those who experience them have failed to learn the lesson which SocialisU have been teaching for these many yean. The fsct is that capiulism always has caused people to ftct that my. Indeed, those who were the best grabbers aad the moat anti-social in tfc«}r Uctics have always been hailed as the best among us and held up as examples for the emulation of youth. "Wounldn't you do it if you had a chance?" That is what we heard until the refrain nauseated us. What mattered it that lite was made uA-happy for millions? What if little children had to be condemned lo lives of toil, poverty and squalor? What if, to fill the coffers of millionaires and sHtisfy the demands of owners for dividends, weaker peoples all oVer the world had to be exploited. What if, as a result of the International commercial and industrial rivalries for preference and profit, there came waifs in which exploited workers were slaughtered by other exploited workers? None of this mattered if, in the end, the balance sheeU of capiUl-ism's moguls were written in larger figures atid with the right colored Jnk. That's how capiulism worked. That's how it was supposed to work. And that is how it is still working snd will continue to work because aelf-in* ;erest in iU basest form is inherent in the ca • It can be asked whether we, a« a generation, are learning anything. If we are learning the lesson it may yet be worth the price humanity is now paying. For if we leern the lesson well we'll end the great spcial evil of labor exploiution, we'll make the means of life the property of all the people and produce for the common welfare instead of for the satiilfrstion t f private greed—The Reading Labor Advocate. War Profits Provide Plenty "Incentive' extracting the maximum present usefulness from our colleges whatever the ultimate cost in cultural values. Should the war be over in a year, perhaps the net results will ' greater assurance that not be serious, but in the event of a drawn-out conflict control of the country will one day pass into the hands of a generation unschooled in the "humanities," a generation of cold and narrow technicians. "It would be a tragic paradox," as President Hopkins of Dartmouth comments, "if as a result of the war we were to allow our system of higher education to be transformed into the type of education which has made it reason. We can even agree that gov- r^ .___/v mMl prciwur* .iron, .n commending all organism ba shot at sunrise. Th« chairman of th« War Shipping Adminifttratino, who«« r«-tnoval has been reqnestad by CIO Pres. Philip Murray and hnndrads of locals, particularly ship crow«, wa« • dvised that he had violated a Presidential order by not submitting his speech to OWJ in advanc«. gangsters like Hitler's outfit to commandeer,« whole population." Mr. Wilikie's concrete proposal, however, leaves us in doubt. He asks that a "nucleus" be left in the col- The greatest glory of a free- Nc«ded I mat »distal y J M • '* The Chicago Quartermaster Depot, currently engaged in shipping supplies snd equipment to our stated forces overseas, urgently needs tbe •»ervices of a quantity of Stenographers sud Tyipists to carry on this vital war activity. How aad Whara ta Apply Ycung women (fualified in either regard ar e urged to apply directly at the Ch;cago (¿oprtermasetcr DepoU, 1819 West Pershing Road (39th &t near Ashland) for immediate place-ment. The pay ia -rpproximately ,$1752 .}»er annum ($1440 base pay for a 40-hour week plus time ajyl one-half for 8 hour's overtime each week). Candidates selected must uke «nd pass the regular Civil Service teht for such positions. These tests are ghen right at the Depot following a brief interview. Bookkeeping Mackiaa Oparatare Trained With Pay Individuals interested in becoming Elliott «Fisher Bookkeeping Machine Operators (at the same rate of pay) may also apply directly for «IN* positions at The Chicago Signal Depdt, 1903 West Pershing Road. Accepted candidates will be trained with pep j and n* y tfcus acquire s new skill at » no personal cost. U. S. Citiaaaship fta*«tred All candidates for the«« positions must be citiaens of the United States not already employed in vKal war work. Maay Otkcr Civil Service Positioaa Available Persons interested in obtaining information concerning other CMt Service positions now open, including typing and stenographic posi tions in or near th« downtown "Loop," should report to Room 1105 in the Now Post Office Building (si C«n«l and Vsn Bur en) without de-lay. Huge Wor Ont War cost the United Sûtes a billion dollars a week In 1942 and during December was runniag at the rate of one and a half bUIion, the Office of War Information «Sosed.