Leto V., štev. 2SO
LtUblfana, tOreK, 30. Septembra 1324	Poštnina oav?a!?rana.
Cena 2 DSrs
^tefaala ob 4 «jntra|.
Stane mesečno 20-— Din inozemstvo 30-— , neobvezna
Oglasi pa tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon 6t. 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo s
Ljubljana, Prešernovi ul. št. 54. Telef. št. 36
Podružnici t
Maribor. Barvarska ul. 1 Celile, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekoT-»ivodu štev. 11.842.
Ljubljana, 29. septembra.
Kolikrat že se je v slovenski javnosti po nemarnem imenovalo ime dr. Gregorja Žerjava v zvezi z občinskim volilnim redom, ki je pri nas v veljavi za avtonomna mesta in kraje nad 10.000 prebivalcev! Volitve v Ma riboru in Celju pa so pokazale, da je ta volilni red prav dober. Oni, ki pravijo. da se v Ljubljani ni obnesel, naj ae zvračajo krivde na volilni red, temveč na volilce in stranke, ki niso hotele razumeti njegove zdrave tendence.
Ni dvorna, da je za mirno in stvarno lelo po velikih občinah neobhodno potrebna trdna delovna večina, ki lahko neovirano uveljavlja svoje programske točke. Brez take večine je občinski zastop kakor vetemica, ki se mora vsak dan sukati po drugem vetru, brez nje ni stalne linije v občinskem gospodarstvu in v komunalni politiki. Na :em dejstvu ne more niče-sar izpreme-liti, ako pride slučajno na krmilo večina, ki dela proti interesom ljudstva. Nikjer drugod, kakor v velikih mestih, ne pride tako naglo obračun in rerne-dura.
Ne glede na velike prednosti, ki so a posledicah takozvanega dr.' Žerjavo-vega volilnega reda za občinsko gospodarstvo avtonomnih mest, pa so ž njim združene tudi zelo velike dobrine kar se tiče politične vzgoje državljanov. Ta volilni red na eni strani ne pripušča političnega cepkarstva, ki se je v povojnem času razvilo zlasti v naših mestih, na drugi strani pa sili tudi jačje stranke k samozatajevanju in k pameti. On pač zahteva od volil-stva veliko politično zrelost, princi-pielnost in doslednost.
Zanimivo je, da se ie ta volilni red izvrstno obnesel baš v obeh glavnih centrih na severu naše ožje domovine, kjer je bilo treba pokazati, da Maribor in Celje nista več nemški mesti m kjer je bilo treba manifestirati ži-iavost in superiomost našega rodu nad bivšimi tlačitelji Tako v Mariboru, kakor v Celju je že v času sestavljanja volilnih list, prevladala slovenska samozavest in solidarnost, četudi se je v Celju samem našel mož, ki je za svoje strankarske koristi spravljal v nevarnost splošne slovenske nacijo-nalne in gospodarske interese. Danes so mariborski in celjski Slovenci lahko ponosni na svojo zavednost in nacijo-nalno disciplinjranost, Nemci, nemškutarji in izdajice pa naj v bodoče premišljujejo in čutijo, da so se odločili izzivati nas s svojim predrznim nastopom. Več kot dvetretjinska večina., ki .-ta jo z volilnim redom dosegla oba uacijonalna bloka v naših severnih mestih, naj sedaj s smotrenim delom iokaže, da so Slovenci boljši gospodar ji od prejšnjih nemških.
Celjske volitve pa pojasnjujejo tudi, kako pravilen je izrpk, da sloga jači, nesloga tlači, zlasti za Slovence naprednega mišljenja. Edina skupina, ki ;e pri teh volitvah napredovala, je bil napredni Narodni blok. Od zadnjih dr-žavnozborskih volitev so glasovi JDS, N8S in NRS v Celju poskočili skoraj za 50 % in zrasli od 400 na 600 glasov. Tu se vidi, kaj znači skupna napredna fronta. Znova je dognano. da je pot, ki so jo ubrali celjski naprednjaki edino pravilna in koristna, ako nočemo, da bodo še naprej sadove našega cepkarstva in medsebojne nastrp-nosti uživali klerikalci. Da pri zadnjih skupščinskih volitvah ni bilo toliko naprednih drobcev, bi klerikalci ne mogli dobiti v Sloveniji 21 mandatov. Tudi Ljubljana ne bi mogla nositi pečata črne sramote, da ni dr. Ravnihar s svojimi osebnimi ambicijami in s precenjevanjem svojih slabotnih moči preprečil skupnega nastopa vseh na-prednjakov. Kriv ni bil volilni red, da je Ljubljana padla, pač. pa so bili krivi tisti, katerim so bile osebnosti več kot pa narodna stvar, katerim je politično veternjaštvo princip, mesto Piipredne načelnosti in značajnosti.
Za Mariborom in Celjem pride na vrsto Ljubljana, četudi SLS beži pTed občinskimi volitvami in še ni mogoče predvidevati, kdaj se bo klerikalnim mogotcem zljubilo zonet vzpostaviti občinsko avtonomijo. Ako naprednjaki nočejo, da nam zopet 7;>T0sixdcvi na magistratu črna gospoda, potem ne bo druzepa preostajalo kot slediti vzgledu v Celju, kjer so ramo ob rami šie v volilno borbo JDS. NSS in NRS.
Imenovanje radičevskih ministrovodgodeno Dunaj kot centnim feoliševiške propagande
Ženeva, 29. septembra, s. Stalni urad
DAV1DOVTČEVA AVDIJENCA — «POLOŽAj ŠE NI RAZČIŠČEN-* — NERVOZNA NAPETOST V BEOGRADU
Beograd, 29. septembra, p. Sinoči ob ; nistrov, kakor so to vladni krogi in listi pol osmih sta se kralj in kraljica vrnila že ves teden napovedovali. Kmalu se jc [ mednarodne antante proti tretji interna-v Beograd. Na potu v dvor ju je občin- izvedelo, da ta ukaz ni bil podpisan. ■ cijonali objavlja rezultate ankete, ki jo
Po avdijenci jo g. Davidorie dejal va- je priredil, da na točen in objektiven našemu dopisniku, da vprašanje vstepa ra-, čin ugotovi opasnost, ki preti v balkan-dicevccv v vlado <5e ni dovolj raičižce-. skih državah vsled akci.e tretje interno*. Izjavil je, da je sicer situacija za vla-; liacijonale. V tem poročilu se pravi: Tret do ugodna, da je kralju p-<dal poročilo " ja internacijonala je prišla do sklepa, da položaju in o stanju, v katerem se nahaja ; so balkanske države najboljša izhodna država, da je poročal kralju, da bo skup- \ točka za boljševiško revolucijo v sred-šcina sklicana po prihodnjem tednu ter nji Evropi. V vsaki balkanski državi se da so gotovi nekateri zakonski projekti boljševiška akcija poslužuje revolucio-in vložene obtožbe ; roii ministrom, bi se narnih elementov, da nahujska eno dr-bodo takoj stavile na dnevni red. Poročal ; žavo proti drugi in se okoristi iz tako da jc kralju tudi o ukrepih za stabiiiza-! nastalih konfliktov. Zlorabljajoč gosto-cijo situacije v vladi, da pa mu je kralj ijubnošt avstrijske vlade je organizirala
________	odgovoril, da ti ukrepi niso nujni. Na-; tretja internacijonala na Duna.u skrajno
zimskih krogih je stalno naraščala in zna-1 vzlic temu se zdi g. Davidoviču, da je , važen centrum svoje propagande, čilno je, da vladina jutranja <Pravda» j položaj Tlade čvrst. Rezultati avdijence j V glavnem funkcijonirajo na Dunaju: beleži vesti o možnosti krize brez vsake- so vladine poslance cčividco mnogo manj jI. balkanski komitet; 2. centralni komi-ga demantija ...	I zadovoljili, nego navidezno g. Davidoviča. | teti (podružnice) jugoslovenske, bolgar-
° G. Davidovič je r-opoldne poslal drž. Zagreb, 29/septembra. r. Danes sta I ske, madžarske in romunske komunistič-
odpotovala, nujno pozvana, v Beograd "e stranke; 3. odseki sovjetskega propa-dr. Maček in Predavec. Veliko pozornost sandnega tajništva za zapadno Evropo; vzbuja nocojšnja vest «Hrvata» iz Beo* grada, ki poroča, da je g. Davidovič čez dan konferiral s nekaterimi ministri o
stvo prisrčno pozdravljalo.
Vladni krogi so za zvečer napovedovali avdijenco g. Davidoviča. Te avdijence pa ni bilo.
Silno nervozno razpoloženje se je danes še povečalo, ko se je izvedelo, da g. Davidovič tudi dopoldne šs ni bil pri kralju. Rojiti so začele govorice, da se situacija bliža krizi. Te govorice so dobile nove podlage, ko se je razvedelo, da je kralj dopoldne pozval šefa generalnega štaba generala PeSiča ter si dal referirati o razmerah na granici in pa o opažanjih vojaških poveljnikov. Vznemirjenost v re-
podtajnika Grola v maršalat, da se izvesti, kdaj ga namerava kralj sprejeti. Dobil je obvestilo, da vladar pričakuje min. predsednika ob 5. Avdijenea je trajala dve uri. Po mestu se je raznesla vest, da
MEDNARODNE UGOTOVITVE O BOLJŠEVIŠKI OPASNOSTI NA
BALKANU.
nih strank balkairskih držav, konferenca skupin, pcdrejenfh akcijskemu komitetu «kominterne», nadalje konferenca boljše-viških vojaških agentov za centralno In vzhodno Evropo pod predsedstvom Je-gorova, šefa neke boljševiške armade. Namen te konference je bil pripraviti boljševiški vojaški akcijski načrt za balkanske države in Madžarsko.
Vsa ta dejstva, ki jih bodo boljševiški agenti zastonj poskušali tajiti, so kot gotova konstatirana po anketi. Iz tega evi-dentno izhaja, da predstavlja danes tretja internacijonala najtežje ogroženje svetovnega miru. V času, ko se Zveza narodov trudi na pomirjenju in obnovi Evrope, intrigira tretja internacijonala, da bi izzvala nove vojne. Skozi stoletja so bile balkanske dežele za Evropo resno vprašanje. Od tjod je prišla svetovna vojna. Danes počenja tretja internacijonala, tam oživeti vse sovraštvo, vse spore, da s tem ponovnoi zažge požar v Evropi.
Na podlagi dat, dobljenih po anketi, smatra urad internacijonalne antante proti tretji internaci.ionali kot neobhodno, da se najhitreje storijo ukrepi, da se prepreči nevarnost notranjih in zunanjih vojn, ki jih pripravlja tretja internacijonala, in da se onemogoči komitetu na Dunaju nadaljevati svoje nevarno delo-vanje.
4. revolucionarne macedonske skupine. Na Dunaju izhaja tudi oficijelno glasilo tretje internacijonale »Zeitungskorrespon-denz» in bogata propagandna literatura, določena za balkanske dežele, za Madžarsko in celo za Nemčijo in Anglijo. Na Dunaju se je v toku zadnjih mescev vršilo več posebnih konferenc »kominter-ne»: konferenca komunističnih in agrar-
priaese g. Davidovič iz avdijence podpi-1 »kombinacijama, koje mogu da nastanu sane ukaze o imenovanju radičevskih mi-! u daljnoj političkoj situaciji«.
Novi stanovanjski zakon
V MINISTRSTVU SOC. POLITIKE JE IZDELAN PROJEKT, KI NIKO-
Btcgrad, 29. sept :mbra. p. V ministr« j ca julija 1914. V krajih, kjer so pred voj, Senzacionalen finančni škandal na Dnnafu
stvu socialne po'it>ko ie končan zakonski J no veljale krone, ostane osnova ista, kro* |	JVEČII AVSTRIJSKI BOGATAŠ KAMILLO CASTIGLIONI OBTO-
projekt o stanovanjih m najemninah; ne pa se računajo v dinarjih. Od tega	'J GOLJUFI IE- - SPRAVIL IE NA VARNO PREMOŽENJE IN PO-
Kakor doznava Vaš dopisnik so gavn, , pravda so izvzete vojnevdove vojni ,n.	bEGNILVITALIJO- - ZAPUSTIL JE - 300 ZLATIH MILIJONOV
u?cela tega projekt sledeča: Tudl po , validi, državni uradniki, upokojenci in	DLU"a' Y urluju DOLGA
1. januarju 1923. ^tane pravo nepre častniki ter ekonomsko slabi, katerim se 1	' . ,__, r .. _ n,,.
miljivosk vsem stanovom v stLih | računa najemnina v Vratni relaciji za i	^^.se^ . br^^^ z Du^a.
zgradbah. Pravico odpovedi imajo samo ; one s skromnimi prejemki, za one z več« zaceio Davni z aiero ucjiuiiuic	^	j, . f	i.
h	*	... i	-	. r ..J.	..... Dižavno pravdništvo jc izdalo zaporno stopanje proti Kamilu Cdstiglioniju
Dunaj, 29. septembra, j. Kazensko po«
o^i gospodarji, ki stanovanje neobhodno | jimi stalnimi dohodki Pa v 10,kratni re, Uizavno pravamstvo jc tzaaio zaporno ropanje proti potrebujejo zase .li -ko najemnik dva J laciji. Ako je ekonomsko slabši lastnik povelje zoper generalnega pooblaščenca njegovemu generalnemu P~Mas=enc« P	hiše, najemnik pa ekonomsko močnejši tvrdke Castiglioni, Gaborja Ncumanna j Neumannu pomenja likvidacijo tega nap
ter je hišni lastnik vrhutega invalid upo. bivšega predsednik Depozitne banke j-večjega avstrijskega p^mozenja povo^. kojenec ali vojna vdova, telia 20.kratna Coldsteina. Goldstein je v Perhnu, do. , nih let. Tezavj Casfghon.ja v kater^ s,
U,.	...	........ relacija, dočim velja glede najemnikov. se nahaja Ncumano pn svoji rodbi. je nahajal zadnje čase, so bde tnančnh,
re zgradba ni namenjena. Nove zgradbe rt imajo letno nad 250.000 rente, svobo. ni v Budimpešti. Ca^uon,. k, je odpc krogom znane Pn ceh vrsh velebar^ ta ostanejo proste omejitev.	! den dogovor. Rekvizicija praznih stano j toval v Italijo, je bil povabljen pred pre bančnih tvrdk je imel ogromne dolgove
Kar se tiče najemnin, se postavlja sle, | vanj se ukine z izjemo, da se porablja j iskovalnega sodnika. Ako se ne odzove de če pravilo: Kot osnova za najemnino samo za državne uradnike, kateri so pre, povabilu, ga bodo velja 15skratni iznos najemnine iz mese« i meščeni.
krat zaporedomi ne plača najemnine, ako je neobhodno potrebno porušiti sta, ro poslopje in zgraditi novo. ako najem, nik izkorišča poslopje za stvari, za kate»
Albanifa nas toži pri Ligi Narodov
ARNAVTI NAS NAPADAJO, POTEM PA OBTOŽUJEJO! - KONFERENCE V BEOGRADU. — NAŠ ODGOVOR LIGI- NOVI INCIDENTI-
Beograd, 29. sept. p. Albanska vfeda ! poraz. Naša viada je z vojaštvom zaprla ^ našla malo denarja, pa tudi malo drago, je povodom dogodkov ob meji obtožila | mejo. Pleme Kuči se sedaj drži mirno,' cenosti. Sklepajo, da je Castiglioni pre,
__— ___X« ... MMS 7. ,rt-r! MAMA/1 A«f M/lf fl
ki pa so bili vsi krii z efekti. Zadnje čase se je moral položaj tega mu kasneje zagotovili, da sa puste na moža popolnoma izpremeniti. Zaznalo svobodi proti kavciji v znesku '00 mili, se je, da mu je obljubila Banca Commer«
jard avstrijskih kron.
Castiglioni, Neumann in Goldstein so ol-dolženi sleparije io goljufive ':rivde. Policija je izvedla preiskavo v njihovih stanovanjih. V palači Castiglionijevi ie
našo državo pri Zvezi narodov radi napada r.a njen teritorij ter zahtevala intervencijo Zveze narodov. Naša vlada je odgovorila Zvezi narodov, da mi nismo krivi spopada, ker so ga zakrivili Ar-navti. Minister Marinkovič je o tem zbral potrebne dokaze. Naša vlada obžaluje, da se ie albanska vlada obrnila na Zvezo narodov, predno je bila stvar med Albanijo in Jugoslavijo predmet medsebojnega razgovora.
Beograd, 29. septembra, p. Dopoldne
je bila v predsedništvu vlade konferenca o ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev javne varnosti ob albanski meji. Položaj je zelo težak. Črnogorci so se vrnili domov. Arnavti iz albanskih obmejnih občin pa so imeli sestanek, na katerem so sprejeli «beso», da se bodo maščevali za
Ssfa ministrskega sveta
Beograd, 29. septembra, p. Od 17. do
21. je bila seja ministrskega sveta, kate-
Arnavti pa so sklenili, da ga napadejo j nesel dragocenosti drugam. Goldstein je in da prodrejo celo do Podgorice.	j stavil, ko so začele nekatere velebacke
Beograd, 29. septembra, p- Vlada je ! akcijo za rešitev Depozitne banke, na raz \Ki1o nnro?!!n r» cnnnarfM « VaMH v : polago dve svoji UiSi na uunaju v vreu,
nosti 15 milijard.
Vsa zadeva je prišla v tek, ko so iz sobe, v kateri vodi dvorni svetnik Jakob preiskavo v tej stvari, izginili akti. Sum je takoj letel na bivše funkcionane De, pozitne banke. V zvezi z dejstvom, da so bili odnešeni akti, sta bila aretirana dva ključavničarja. Skupni dolgovi tvrd, ke Castiglioni znašajo približno 300 mi, lijonov zlatih kron. Tudi zoper Kamila Castiglionia je bilo izdano zaporno po« velje zaradi goljufive krivde. V njegovi palači je zaplenila policija mnogo dra, guljev. Državni pravdnik je hotel že v soboto nastopiti proti Castiglionu, Gold» steinu in Neumannu. Zdi se pa, da so ti trije bili pravočasno obveščeni o namera, vani aretaciji, vsled česar so mogli še
dobila poročilo o spopadu s kačaki v P0!aS0 mestu Rožaj. Kačaki so trikrat napadli mesto ter je v teh spopadih padlo 10 naših orožnikov, težko ranjen pa je okrajni pisar. Kačakov ie padlo 17. Napad se je izvršil ob proslavi narodnega praznika Aleksandrov dan. Vlada je ukazala velikemu županu, da stori potrebne korake za mir.
Pariz, 29. septembra, s. Kakor poroča »Petit Parisien« iz Rima, je izročil danes albanski odpravnik poslov v zunanjem ministrstvu protest svoje vlade zoper dogodke ob albansko-jugoslovenski meji in jo zaprosil, naj vpliva na beograjski kabinet, da ublaži svoje postopanje.
Zveza narodov
Ženeva, 29. septembra, s. Zastopniki Anglije, Francije in Italije so se popol-
ciale Italiana kredit v znesku 120 milijo, nov lir, s čimer bi mogel Castiglioni po, ravnati do konca marca vse svoje obvez« nosti. Pač pa bi moral zastaviti tej ban< ki vse svoje efekte in vse svoje nepre« mičnine, zlasti pa dragocene zbirke umet nin velikanske vrednosti. Zaupnik te ita» liianske banke Rossi, je bival stalno v Castiglionijevi pal.ioi kot nadzcrovalni organ. Za gospodinjstvo je določil-t Ban« ca Commerciale Italiana Castiglioniju apanažo 800 000 lir.
V zadevi proti Castiglioniju, Neuman« nu in Goldsteinu se doznava iz poučenih vi. o v, da je Castiglioni že začetkom sep« tembra odpovedal službo vsem svojim nameščencem. Govori se, la je že davno spravil vse svoje ogromno premoženje na varno s tem, da je vso svojo lastnino prenesel na Ban;o ComrLercide. Proti Neumannu in Goldscc tiu je bilo že izda« no zaporno povelje. Ker pa je Neu« mano madžarski držav'ian :n sc sedaj na haja v Budimpešti, ga najbrže ne bodo mogli prijeti. Goldstein je nemški držav, Ijan in se trenutno mudi v Berlinu.
Dunaj, 29. septembra, s. Čhn uprav, nega sveta Depozitne br.nkc S. Pick se je včeraj obeslL
je g. Davidovič obširno poročal o ^ posvetovali z japonskim delegatom
- Išijem, da bi se našel sporazum glede japonskega upiranja proti gotovim doloc-
svoji avdijenci Po kratki debati je min. svet opravil nekaj tekočih zadev. Skleni- . - - -lo se je, da se upokoje vsi ministri, ki bam protokola o razsodtsču Pomisleke so na razpoloženju več kot eno leto. Po-1 Japonske so sedaj formulirali v dodatni
predlog k členu 6. protokola, v katerem zahteva Japonska, da se črtajo one določ-
POŽAR V BOLNICI.
New York, 29. sept. j. V židovski bolnišnici v Brooklvnu je izbruhnil danes požar, ki je uničil glavno poslopje. 200 bol, nikov, ki so se nahajali v tem delu bol-M?niee. co pravočasno rešili. V operacij--ski dvorani se je baš vršila operacija; i-rci, bolnikov, ko ia. aastal ozsuL
tem js bil izvoljen komitet, v katerega so vstopili Hrasnica, Marinkovič, Kulovec in Šumenkovič, da pregledajo uredbo o raz-vrščevanju uradnikov. Dolgo se je razpravljalo o zakonu o korupciji ter je bil sprejet z vsemi izpremebami.
Dr. Marinkovič je poročal o obtožbi Albanije proti naši državi ter o svojem odgovoru Zvezi narodov, nakar se je sklenilo, da vsi ministri pregledajo svoja naročila na račun reparacij ter da se odgode dobavne pogodbe, katere se še niso začele vršiti.
Nato je ministrski svet dolgo razpravljal o carinski tarifi glede katere so bile sprejete nekatere izpremembe. Razprava se	_________a____
bo nadaljevala tudi na prihodnji	1 dr^ ž^doseda mnogo svojih ciljata
ski seji. Sklenilo se je končno, da se mva-1J lidski zakon pojutrišnjem predloži kralju v pred sankcijo.
NEMIRI V ARABIJI-
Kahura, 29. septembra, j. Vahabiti so zasedli Meko. Imovitejši sloji so pobeg, nili na obalo Rdečega morja,
Revizija uradniškega zakona —■ humbug?
Vladine izjave, da je revizija pripravljena — presta laž!
Beograd, 29. septembra, r. Tu se mudijo zastopniki uradniških organizacij iz be protokola, da ima brez drugega veljati cele države, da se i .formirajo o reviziji za napadalca ona država, ki se zaplete v uradniškega zakona. Vlada je bila razvojno z drugo državo zaradi spora, ki! glasila, da jc njena komisija to revizijo spada izključno v kompetenco dotične do malega že izvršila in da bo novi pro-države. Sedaj je mnogo upanja, da se bo jekt v najkrajšem času gotov. Tem več- j tem vprašanju odločevalo v parlamentu, dal doseči sporazum, s čemer bi bila od-. je pa je razočaranje uradniških delega-! zadovoljila z izjavami, ki jih hoče dati
Iz angleške politike
London, 29. sept. s. Parlamentarni poročevalec »Daily Telegraphac piše: V političnih krogih sodijo, da je Macdonal-dov govor v Derbvju končno pojasnil, da bi vlada, ako spednja zbornica ne bi hotela sprejeti angleško-ruske pogodbe, to matrala kot nezaupnico in da bi to imelo za posledico nove volitve. Toda ravno tako jasno je, da ima jo vladni krogi vtis, da se bo večina liberalcev, ko se bo o
ptavljena zadnja ovira za sprejetje protokola po komisiji in potem tudi po plenarni seji.
.JUBILEJ DRUGE INTERNACIJONALE. Lodon, 29. sept. j. Druga internaciona-
I
usta
tov, ki so se sedaj na lastne oči prepri-, vlada v tej zadevi. Na ta način bi se pre-čali, da so vladine izjave brez vsake pod- j prečil poraz vlade. lage. Komisija dosedaj ni opravila dru-:
gega dela nego da je nakopičila cel kaos j BOLJŠEVIŠKA VSTAJA V BES ARABIJI raznih od najraznejših strani došlih sta- ; Bukarc-šfa, 29. septembra, j. Državni rih in novih predlogov. Ta materijal je: tajnik za notranje stvari Tatarescu je popolnoma neobdelan '	! poda! novinarjem sliko o vstaji, ki so jc
a je izdala povodom 60 letnice svoje i Med de!egati je zaio zavladalo razbur- i poskušali zanetiti boljževiki v Južni Bes-istnnočitve proglas, v katerem naglaša, jenje in s£daj odIočno zahtevajo. da se \ arabiji Izrecno je ugotovil, da gre za ski seii Sklenilo se ie končno dn se inva-1 Ja * že dose2,la m.n°?° T,1 ^ ta"! <«M skliče anketa, ki bi vzela celo zade- čisto rusko zaroto, katere so se, «te!«U
^f^lU^	*<> posebno skra,sanje delovnega časa. VQ resno v roke SIovenske uradniške | samo Rusi. Po nap.du na kraj Tatar Bu-
Boj so mora nadaljevati, ker bo sele ta-
krat pravi mir, ko bodo vladarji vseh narodov isti, namreč zastopniki delav-
organizacije imajo izdelan popolen pred- nar je prizadetih 8 občin. Eden ^ log, kako bi se naj noveliral sedanji urad ševiških napadalcev, ki so jih zajel,™, niški zakon. Posebno hudi so delegati iz rnunska oblastva, je ze oM rnojzpoveda Bosne, katerim je bilo nedavno z avtori- Rekel je da so boljsevik, organizirali tativne strani izjavljeno, da bo vlada že | tolpe po 5 moz. ki so bile dn,;ro oboroze-v oktobru predložila parlamentu novi ne in so morde = -;.: : :r> wi»ravUe-uradniški aakon odn. novelo	'a0 M a!-cUo-
Klerikalno-nemškutarski poraz
v Celju
SKS??. M^^t^V^PREPOVEDU« NA.
Celje, 29. septembra. navdušenjem pozdravila rezultat voli-
Ob strastni agitaciji nemškutarjev ter ob mirnem pa intenzivnem delu Narodnega bloka so potekle včerajšnje volitve brez vsakega incidenta.
S1SS Sfnalfsmr^um nagovore - -od
tev. Skoraj bi se bilo to navdušenje za hip prevrnilo v glasno ogorčenje, ko se je razvedelo, da je oblast v slovenskem Celju prepovedala slovenske narodne manifestacije, povorke in celo
— običajni arnavtski razbojniki, ki vršijo isto delo, kakor so ga vršili za turškega režima, to je. ropajo, kradejo in učen ju jej o. Ni čuda. da se je ▼ at-.Slovenec* je zapel v uvodniku nedelj- mosferi poživljene akcije kačakov ob ske številke velik slavospev novemu re-i naših južnih mejah sprožilo nenadoma žimu in sicer ne toliko novi vladi kot, tudi vprašanje Vrmoše. in sicer v oni klerikalnim ministrom. Kar hi i rAinriprostejši obliki, kaUv X) se_ otu-
Lastna hvala se pod mizo valja"
gospodom klerikalnim ministrom
Slovenec* druzega ne mogel zanisstf.
■ajpriprosteiši obl čajno nekdaj reševali sličm spori.
vest in čvrsto voljo za nadaljni vsestranski progres, pa dokumentirajo svoj napredek in moderno evropsko shvačanj« s kupovanjem zlatega keliha, z božjo potjo in takim. Pa da se ne bi Bog usmilil teh čudnih klerikalcev in frankovcev ir; oni radičevcev, ki se bodo koncem koncev gotovo tudi pridružili «narodaemu jubi leju»...
-r Vzgoja za Radiča- Na osnovi Na-
zaslugo tigrovske politike kot vsakoHnev-. Vrmoša je visoka planinska dolin?.< '"^sUnki z" Radičem in radi-in nrpcanianie slover-._„ albansko - črnogorski meji. Dno , ______;,.„;
vodni narodni volilci pa so z izredno discipliniranostjo hiteli na volišči. Agitacijo za nemškutarsfco - klerikalno listo je vodil nemškonacijor.alni poslanec Schauer, M je pa že ob j 2. popoldne, ko so končno tudi nem-: »kutarji spoznali, da bodo doživeli kl:\-vern poraz, iz Celja izginil, da ne bi noral' gledati svoje in dr. Ogrizke ve polomije. Klerikalci so v soboto in nedeljo napeli vse sile, da zlomijo odpor narodno čutečih svojih pristašev. V zadnjem hipu jim je prišel na pomoč ljubljanski, za vsako slabo stvar vneti « Slovenec* in tako je res včeraj — s častnimi izjemami! — vse, kar se prišteva SLS, odšlo na volišče borit se za obnovitev nemškutarstva v Celju.
Oblast je proglasila nad Celjem pravcato obsedno stanje. Nad 100 orožnikov je patruJjiralo po ulicah _ ter «vzdrževal o red in mir», ki ga nihče tli rušil. Ta ukrep mariborskega velikega župana je bil naravnost razžaijiv za nacijonalno večino našega mesta. Ali nrisii ta gospod, da smo .raubar-ji, kakor so bili nekdaj ti"4i. 1 ; 1 ! : slali »socijalno - gospodarsko* liste v boj, da bi zopet zavojevali svoje stare pozicije h Ambroschiltzovih časov?
No, eno veliko nalogo so morali orožniki le izvršiti. Dopoldne se je pripeljal oddelek Orjun© iz Ljubljane, da pomaga pri agitaciji. Na kolodvoru so iih obkolili orožniki ter jih niso pustili v mesto. Z opoldanskim vlakom so se Orjnnaši vrnili v Ljubljano. Gru-5e manifestantov, ki so pred kolodvorom protestirali proti omejitvi osebne svobode nacijcnalistov, so se^ na poziv orožnikov kmalu razšle. Kakor je postopanje oblasti proti Orjuni premnoge narodne kroge razburilo, so je končno le splošno uveljavilo prepričanje, da bi bila udeležba zunanjih Orjunašev pri volilni agitaciji dala na-
Šc-le po dolgih pogajanjih je narodnim voditeljem uspelo doseči, da sta obč. svetnika gg. dr Kalan in Dragotin Gobec smela v kratkih, na tri minule odmerjenih nagovorih poudariti pomen včerajšnjega dneva. Množica je : juoa izvajanja sprejela z burnim oditiševljenjem.
Volilni rezultat, ki ga je obč. svetnik dr. Kalan razglasil raz balkon mestnega magistrata je sledeči:
Volilnih upravičencev je bilo 1476, od teh jih je volilo 1178. Volilna udeležba je bila torej 80 odst. Dobili so:
Narodni blok	600 glasov
socljalistična lista	93 *
nemškutarsko-kleri-kalna lista
no obglavljanje in preganjanje slover skega ln najboljše kvalificiranega uradnl-štva, je napisal po svoji stari škofovski navadi celo vrsto laži ln zavijanj.
.Slovenec. pravi, da kmetijsko ministrstvo ni več samo za parado. To men-
i.O
da dokazujejo neprestane vožnje ministra Kulovca v salonskih vozovih ter njegove udeležbe na slavnostnih pojedinah- _______ t________
Slovenec* piše, da se pod Kulovcen; rabi sosednjih go7?kt> plemen, delo-anetljsko šolstvo ^izpopolnjuje., deistvo ma ajnavtskih. povoffc* pa črnegor-
doline je visoko nad 1000 m v spodnjem koncu, obdajajo pa jo do 2500 m visoke planine. Da se tedaj primerjati z najvišjimi slovenskimi planinskimi predeli, n. pr. z Bohinjem in ima tudi v gospodarskem oziru enak značaj: njena vrednost so velikanski gozdi m izvrstni planinski našvlri, oboje v iz-
čevskega komunikeja prinaša oficijeln. »Demokratija,« obsežen uvodnik »novih orijentacijahe. Poleg vsega optumizma za izglede »sporazuma«, ki ga puščaa v meglenosti, pa ne more prikriti previdne nezaupljivosti napram Radičevi legendarni nestanovitnosti; tato mu daje vzgoju;. navodila v obliki nastopne prikupne pohvale: »Radič resno računa s potrebam^ in občutki Erbskega naroda. Radič ve, da se ne nahaja več v opoziciji in da mu
kmetijsko ------- - -	.„..„ .
pa je, da je bila v Mariboru <kme™ ; ejdh.	, strahu pred neprestanimi opasnostmi ni
srednja šola, zavrta. cVršno se kmetij- ; vrmoša je zgornj- del doline. ob reki; treba delati geste protesta v neželje-ske razstave, naznanja .Slovenec., za- Lirru kar ga leži nad Plavskim jeze-1 ^ formah On prenaM svoje stali -
rom. Vsa ostala dolina Limova pnpa-! , p^itiven teren in meri svoj da naši kraljevini, edinole ta najvišj- •
molči pa, da je baš minister Kulovec bil tisti, ki je odklonil vsako podporo za razstavo živine ob priliki velesejma v Ljubljani in tudi za razstavo na Bledu ni dal niti beliča. Organizacijo kmetijskega kredita pa je že prejšna vlada vzela v roke in ga tud' Kulovec ni še daleč
naprej zgradil.	„ r ..
.Slovenec, toži. da je minister Sušnik dobil 500 milijonov dolga od prednikov in pristavlja, da bo Sušnik potreboval naravnost nadčloveškega dela in napo-
če na pozitiven teren in meri svoje be-ede, ker ve da. so Srbi občutljivi ravno
zgornji konec so 1. 1913. ^ londonski r '^'	gvoje narodlle dinastije. Oi
konferenci zastopniki šestenh
. "	-7 n ■no eti dan«« bo niso več potrebr.
konferenci zastopniki čestenn taitrai. j — ^ danOT- ko Djg0 več potrebr. nih evropskih velesil priso-lili Albaniji. ; protestii v isti greh proti Srbom, kakor "	MC"m'prošli režim, ki je Hrvate napravil za
485
f rov», da bo poplačal te dolgove. .Slove Od 33 mandatov jih po volilnem redu J* ^
izjavil, da bo teh 500 milijonov pokril iz
za avtonomna mesta odpade na Narodni blok 25, na socijaliste 1 in na nemšku-tarje ter klerikalce 7.
Zanimivo je primerjati te številke z lanskimi državnozborskimi. Lani so v Narodnem bloku združene stranke (JDS, NSS in NRS) dobile skupaj 412 glasov, socijalisti 142 glasov, Nemci in klerikalci pa 503 glasove. Prava kazen usode je zadela klerikalce. Od njihove liste je večina izvoljenih nemškutarjev, sami pa so dobili le dva svoja pristaša, torej manj nego jim je še v zadnjem trenutku ponujal Narodni blok na svoji listi.
Po manifestaciji pred magistratom se je narodno občinstvo mirno razšlo. Orožniki so imeli ukaz, da najstrožje postopajo proti vsakemu zbiranju na ulicah in tako se je takoj zabliskal v bližini bajonet čim so ua ulici več kot triie narodni Celjani hoteli iti skupaj. Bilo je, kakor da hočejo klerikalci preko svojega g. velikega župana v Mariboru aranžirati prave provckacije narodnega Celja.
Vsi javni lokali so bili zvečer ob 10. zaprti. Orožništvo jc moralo prezebovati celo noč pred hišami nemškutarsko-kle-rikalnih kolovodij in dr. Ogrizkova hiša
rednih dohodkov, ki menda niso narasli še le odkar je on minister
Ta odločitev je v kričečem nasprotju t. najprimitivnejšimi geografskimi argumenti; najbolj jo osvetluje primera: kak smisel bi imelo, ako bi od Soške doline prisodili nam v Jugoslaviji samo — Trento. Prav taka je sedaj slika na albansko - črnogorski meji; Vrmoša naj bo aJbamska. dasi je to geografsko — nesmisel. Ta nesmisel pa nam je razumljiv, ako si pokličemo v spomin. -li se je Vrmoša prisodila Albaniji le na — pritisk Avstro-Ogrske, ki je i hotela pustiti odprta vrata za alban-
Slovenec. piše nadalje, da g. Sušnik :<.ke Dapade ln ki je hotela, predvsem
sprotnikom povoda za- trditev, da so; ie spavala v senci bajonetov. Toda ta
„ -nocHnimi! gospod ni imel povoda se bati drugega nego svoje vesti. Pred vestjo pa te ne ubrani noben bajonet niti najvestnejšega jugoslovenskega orožnika...
V Narodnem domu se je zvečer zbrala ,-elika množica naših ljudi k prijateljske
je z naše strani poskušalo z nasilnimi Sredstvi. Tudi ta izgovor jo sedaj nem-škutarjem in njihovim zaveznikom iz-bit. Z veliko hvaležnostjo pa moramo kvitirali vzorno narodno disciplino •Tiih m< ž. ki so kot celjski volilci pri-1
liteli iz~Virusih' krajev vršit svojo ! mu večeru. Med splošnim navdušenjem 'olžnost. Gotovo od njih naša zmaga j so govorili župan dr. Hrašovec ter gg. ni bila odvisna, toda' niihov vzgled i ravnatelj Lesničar, Prekoršek, dr. Kalan. deloval vzorno in njihove požrtvn- Rebek, ter dr. Dobovišek v
valnosti ne pozabimo.
Da navedemo le i>ar primerov narodne zavednosti in discipline! Po znanega narodnjaka Andervvalda, ki je že ■'olgo priklenjen na bolniško posteljo, ? o prišli omladinci. «No, hvala Bogn;» je dejal bolnik, »vendar niste pozabili name ..." In so ga odnesli na volišče, da je izpolnil, kar mu je kot staremu narodnemu Celjanu velevala dolžnost dneva. — Z Bleda je dospel 821et?n starček, pristopal rahlo na volišče in z mladeraško navdušenostjo oddal svoj glas za narodno fronto. Prihajali pa so tudi .Celjani* iz Sarajeva, Beograda, s hrvaškega Primorja in od drugod. Ni jim bilo žal stroškov ne truda ne dneva. Gnala jih je požrtvovalna zavednost in prišli so. Čast jim in zahvala!
Volilo se je na dveh voliščih. Naši so pretežno že dopoldne oddali svoje dasove, medtem ko so klerikalci le redko prihajali. Proti eni uri je bila ' številčna premoč Narodnega bloka nad vsemi drugimi evide-ntna. Sedaj so pritisnili klerikalci in so imeli pri svojih pristaših tudi uspeh. _ Kruli strankarske discipline je marsikateri pristaš SLS odšel na volišče. Celjska duhovščina pa je pokazala, da živi med njo še vedno tradicijonalni narodni duh starejše svečoniške generacije. Z edino izjemo kaplana Las-bacherja se je uprla komandi g. Ogrizka ter ostala doma. Očuvala je svoje nacijonalno dostojanstvo. Slava ji!
Popoldne so nemškutarji, ki so ponoči prelepili vse mesto s svojimi lepaki ter celo dopoldne delili golaš in frajpir, podvojili svoio strastno agitacijo. Z grožnjami ia nasiljem, posebno j proti ljudem, ki so od njih odvisni. ?o j spravili na volišče vse do zadnjega.!
Zaman!	.	, i
Napetovano pričakovanje v mestu,, kjer ie ves dan vladala velika živahnost, je prikipelo ob 17 ko se je volilni akt zaključil, do vrhunca. Kakor v starih časih, je množica pričakovala — odkod poči strel, znamenje vm;,.rp Ob 17-30 so zarrrmeli tonvt o ! Sv. ^Miklavža slovenskemu Celju v
'°N eno pisno navdušenje je zavladalo.
imenu NSS in dr. Lipold, predsednik oblastne organizacije JDS. Večer ie potekel v krasnem razpoloženju.
Nemškutarji in klerikalci se ves večer niso pokazali na ulicah. Med njimi vlada
popolna konsternaci.a.
*
Celje, 29. septembra, r. Med Nemci in .klerikalci vlada danes splošna poparje-nost. Zlasti nemškutarji čutijo, da njihova zarota proti slovenskemu Celju ne bo ostala brez posledic in da se bo tudi na gospodarskem polju pričelo gledati, kdo hoče živeti z narodom v miru in kdo ne. Orožništvo je še tu. Ogrizkova hiša je šc vedno zastražena. Dr. Ogrizek sam se nI nikjer javno pojavil. On čuti, da je izločen iz narodne družbe. Sicer vlada popoln mir in red. Ni bilo nobenega incidenta.
ne popravlja samo vagonov, marveč, da tudi lovi korupcijo. Očividno vse to ne brez uspeha; kajti beograjski listi pišejo, da je korupcijo že dohitel. Tudi pristanišča bo .izgradil, g. Sušnik. Ko se je pa vozaril okoli Sušaka so hrvatski blo-kaškl listi pisali, da Sušnik ni nič popravil. k večjemu še nekaj pokvaril. Na njegove obljube o pristaniških zgradbah pa na Sušaku šs manj dajo, kakor raz-boriti Slovenci na njegove zlate gradove, ki jih je obetal pred volitvami.
Po .Slovencu, je zavel čisto nov duh na polju prosvete. Klerikalnim gg. župnikom, kaplanom in starim tercijalkam seveda zelo prija duh po srednjeveški ples-nobi. Nobena druga država ne uživa sramote kot naša, na bi ji na prosvetnem polju ministroval ultramontanec, ki .ie eksponent organiziranega protikulturnega in anacijonalnega klerikalizma. Seveda slovenska univerza zato ni več pastorka, ker jo ie — obiskal dr. Korošec. Vsaj tako zatrjuje .Slovenec*. Semper sub pa-vido palido magna prudentia reouiescat, si misli gospod minister. Tudi g. Korošec se je spravil na korupcijo, zato pa dobivajo sedaj štipendije klerikalni študentje, napredni akademiki s prvovrstnimi spričevali se pa odklanjajo.
Posebno .energično je začel preganjati korupcijo, minister Vesenjak. Z veliko vnemo meče po korupcionističnih metodah dobre slovenske uradnike na cesto.
.Nova vlada dela dosledno, vztrajno in neumorno, lz vseh krajev države, tudi iz Srbije, prihajajo glasovi, kako je liud-stvo zadovoljno s tem delom in kako vladi zaupa.. To ie res lepo povedano. Časopisje v Srbiji, v Bosni. Dalmaciji piše o tem delu drugače. Celo Radič govori in piše, da se dosedaj še ni nič na boljše obrnilo in da ie v mnogih krajih pod sedanjo vlado še mnogo slabejše kot preje. Le v Sloveniji se cedi sedaj pod tigrov-sko vlado med in mleko. To vedo najboljše naši davkoplačevalci, katerim sika kri izpod davčnega vijaka. Zato ni čudno, da .ljudstvo to vidi in čuti*. Treba je le še, da iz tega gledanja in iz teh občutkov izvaja konsekvence, pa bo v Sloveniji tigrovska politika doživela tisti krah, ki ga po svoji nepoštenosti, nasilnosti in koruptnosti zasluži.
preprečiti, da ne bi Srbija izpeljala ž<" leznice ob gomjem Limu do Jadrana, ker jc to v vsej Črni gori najugodnejši prehod na morje iz notranjosti. Albanska Vrmoša je bila tedaj — ovira zoper dostop Srbije do morja.
Naša kraljevina je po vojni zahtevala, da se meja tukaj preuredi. Ali kljub vsemu naj bi obveljala stara določba in Vrmoša bi imela ostati albanska. Kako nesmiseln je tak postopek s strani zapadnih sil, kažejo naj-zgovorneie najnovejši krvavi spopadi med Črnogorci in Arnavti v spornem predelu.
svoje nasprotnike...« Stilizacija je. bog-me. dobra; Radič jo bo razumel. Kako dolgo, je z ozirom na njegov tem pera ment seveda drugo vprašanje.
Sodišče
NOVI OBČINSKI ODBOR.
Odborniki Narodnega bloka: dr. Juro Hrašovec, odvetnik. Gobec Dragotin, knjigovodja, Franc Leskovšek, trgovec, dr. Ernest Kalan, odvetnik, dr. Anton Božič, odvetnik, Ivan Rebek, tovarnar, dr. Rudolf Dobovišek, odv. kand., dr. Alojzij Goričan, odvetnik, Ivan Prekoršek, upravitelj bolnice, Janko Lesničar, tajnik Zadr. Zveze, dr. Martin Rus, drž. pravdnik, Joško Pire, trgovski potnik, Ludvlg Selischegg, kroj. mojster, Ivan Pilko, sprevodnik, Drago Sirec, trgovec, Josip Majdič, gostilničar, Anton Koren, drž. redar v pol;., Franc Mravljak, profesor. Štefan Ferant, urar, Albin Marčič, arhivar upr. sod. Janko Vranjek, pristav, Jvan Ravnikar, trgovec, Ivan VVisjag, krojaški mojster. Ivan Kavs, brzojavni mojster. Franjo Strupi, trgovec. Socljalni demokrat: Franjo Koren, kovski mojster.
Nemškoklerikalni blok: dr. Anton Ogrizek. Josip Zumer. gostilničar, Franz Re-beusehegg, hotelir. Mas Janič, posestnik. Avgust Šviga, mizarski mojster, dr. An-dro Posavec, lekarnar in Franz Koscbier, kovaški mojster.
Vrmoša in črnogorsko-albanski spopad
Naša Južna Srbija je postala dežela, odkoder od Časa do časa prispo poročila, kakor so spadala nekdaj v rubriko iz ameriškega Wild-West, ali pa kakor jih poznamo iz ruskih povesti in memoar o vojaškem življenju na Kavkazu pred skoro sto leti. 1 oliko se poudarin. da je treba tamkaj teme Ijite remedure, pa še vedno nas izne-radijo nove gorostasnosti.
Pri vseh teh lamentacijah pa je vendarle treba naglasiti, da se je po-,žaj kar s« tiče bolgarske meje w akcije busraraških komit, vendarle _ iz-Mtno izpremenil. Naše protiorganiza-■ije so se že dozdaj obnesle v nemajb-■'meri. o tem pričajo neuspehi bolgar-kih čet tekom letošnjega poletja, ko-<vc gla so vitega komitskega vojvode i t/arja Drvlianca pred par dnevi itd. Skratka, napram makedonstvujusenn -e je stvar že spremenila nekoliko na ; bolje, dasi je seveda še mnogo mnogo dela, preden bo položaj v vsestransko zadovoljiv.
Toda hniše pa je postalo delovanje Arnavtov. ' Kačaki so pričeli izdatno enenričneiše ribanje, odkar je v Albaniji na vladi Fan Noli, ki se opira na vodilne osebe proslnlega Kosovskega komiteta. iredentistične organizacije arnavtekili emigrantov in po njih
Politične beležke
-f Ministri zopet na turneji- Nedeljski .Slovenec, poroča pod naslovom .Ministri med ljudstvom., da se je v soboto zopet cela rajda ministrov odpeljala na izlete po državi. Izjemo je ta teden napravil minister Sušnik. katerega ne najdemo med onimi, ki jih našteva .Slovenec*. Morda ie to storil tudi zato, ker je že samo po sebi jasno, da on vedno potuje. Potovanje ministrov nove vlade se vrši že tako pogosto in tako številno, da izgleda, da je poleg odstavljanja in postavljanja uradnikov sedaj glavni posel ministrov prirejanje turnej.
-i- Korošec vizitira Orjunaše- Povodom velike svečanosti v Kragujevcu, o kateri poročamo obširno na drugem mestu, je prišlo do neljubega incidenta. In sicer še predno se ie pričela; povzročil ga je pa gospod minister Korošec. Ob prestopu v kragujevački vlak na postaji v Lapovu je namreč dr. Korošec odredil, da se odklopi zadnji vagon, v katerem je bilo 40 beograjskih Orjunašev, ter je poklical orožništvo, da jih preišče, nimajo 11 morda orožja seboj! Dr. Koroščeva namera je bila, da prepreči njihovo prisostvovale svečanosti; toda stvar mu ni uspela. Orjunaši — so zapustili vagon in se — peš podali v Kraguievac. Prehodili so 30 kilometrov in še pravočasno dospeli na svečanost kjer so položili venec Orjune na grobove mučenikov. Da smejo ministri prosvete braniti potnikom potovanje z vlaki državnih železnic — to je najnovejša .novost* vlade reda in zakonitosti. G. Korošec se je pa povrh še blamiral. Odšel je neopazen iz Kragu-jevca ravno v momentu, ko je narod m. ar. živahno pozdravljal tudi — Orjuno.
-f Hrvatski klerikalci in lOOOIetni-ca kralia Tomislava- Prihodnje leto se, kakor znano, slavi lOOOletnica hrvatskega kraljestva. Vršijo se razne jubilarne priprave. Radičevci se sicer še niso prav odločili za sodelovanje, zato pa so klerikalci in frankovci tem vnetejši. Njihova želja pa je, da bi se milenij proslavil v
§ Matere, pazite na svoje otroke Josip Mavrič iz Vertiče pri Svečini je kopal pr-svoji hiši jamo, da si napravi opeko. Dne 25. julija je močno deževalo in 36. julija je šel Josip Mavrič na svoj pose: in tudi žena je odSla z doma ter pustil* svoii hčeri 18 mesečno Štefko in 7 mes*č no Jožiko-biez vsakega nadzorstva. Štefka je prišla do jame, v kateri se je nahajalo kakega pol metra vode, padla vanjo in utonila. Dne 29. septembra sta se mati in oče morala zagovarjati pri sodišču radi zanemarjenja dolžne pažnje. Oče, Josip Mavrič je bil oproščen, njegova žena pa je bila obsojena na tri dni zapora s trdim ležiščem.
f Krvav velikonočni pondeljek. Na letošnji velikonočni pondeljek se je vršila v gostilni Jakoba Kramerja v Zgornji Koreni v lenarskem okraju majhna predstava s plesom. Posetilo jo je mnogo domačih fantov. Gostilničarju sta pomagala domači župan Franc šabeder in Fr. Ku-kovec. Med plesom se .ie spri Franc Rajšp z nekim Ključnikom, kateremu je dal zaušnico. Ker je Rajšp znan pretepač in se je bilo bati resnejših posledic, je pristopil župan Sabeder in ga posvaril. Priskočil pa je njegov prijatelj Karol Sko-fič in udaril Sabedra po glavi, vanj pa fce ie zagnal tudi Rajšp, tako da sta ob» s Sa bed rom padla. To je bilo znamenje za splošen pretep, ki se je nadaljeval v veži in končal pred gostilno s smrtjo gostilničarja Jakoba Kramarja. Zlomljena eo mu bila leva rebra in razbita vranica, kar je povzročilo notranje krvavenje, da je prihodnji dan nastopila smrt. Dognalo se je. da so se ga z latami in drogi lotili mizarski pomočnik Fran Rajfp in delavca Franc Kocbek in Karol škofič. Na:o so vsi trije pridrveli nazaj v goFtilno in s stoli napadli še župa.na Franca Sabedra. Ta se jih je ubranil samo na ta način, da, ;e s stolom odbijal udarce, vendar ga je ftkofič tako sunil v usta, da se mu je kri kar pocedila. Končno se mu y posrečilo uiti v kuhiujo, na katero so napadalci navalili s stoli in kamenjem. Nato pa so se vrnili nazaj v gostilniške sobo in razbili vso opremo, Etole. mizp. steklenice, svetiljko, vrata itd. in povzročili nad 7500 dinarjev škode. Obtoženci so pri razpravi pred okrožnim sodiščem v Mariboru dejanje večinoma priznali. Obtoženi so bili vsi trije radi hudodelstva usmrtitve pri tepežu. javne-"f. nasilstva in zlobne poškodbe tuje lastnine vsak na dve leti težke ječe, poostrene z enim postom in enim trdim ležiščem na teden in eno temnico vsak mesec.
29. septembra: CURIH: Beograd 7.30, New-York 524.375. London 23.40. Pariz 37.50, Milan 29 975, Praga 15.70, Budimpešta 0.0069-Bukarešta 2.70, Sofija 3.S0, Duna*
0.0073875.
DUNAJ: Beograd 982 do 980, Londor, stilu — evharističnega kongresa. Vrhuj3l6noo do 317.500, Milan 3099 do 3111.
tega je zagrebški kaptol te dni izdal ia-mozno okrožnico, ki med drugim pravi: »Ni brez osobite milosti in božje Previdnosti, da naša lOOOletnica pada ravno v Sveto leto cele katoliške cerkve. Vsaka naša župnija, vsako naše selo naj koga odpošlje v Večno mesto Rim! Kot znak naše zvestobe Bogu, Cerkvi in Sveti Sto-lici pa bomo zbrali za dar vsega hrvatskega naroda krasen zlat kelih z napisom: .Hrvatski narod Svetemu Očetu Pi-
New-York 70.9S5 do 71.185, Praga 211fi do 2129 Sofija 515 do 519, dinarji 979 do 985, dolarji 70,460 do 70.860, lire 308-' do 3105.
FRAGA: Beograd 47.25. Rim 148.75, London 151.425, New-York 33.95.
BERLIN: Beograd 5.85, Milan 18.40 Praga 12.52, New-York 4.19.
LOVDON: Beograd 332. Pariz S5, Italija 101.85 Švica 23.38, Dunaj 317.000, NEW-Y0RK: Beograd 139.50, Pariz 524.
Narodni blck!	.
Pred masristratom ^ je zgrnila j c-'oiu:i?. množica, ki ie z nepopisnim 1
Podpirajte narodse trgovce in obrtnike!
iu XI., Jezusovemu namestniku na zemlji (Ifa]ij3 437.50. Praer-. 299. Bukarešta 52
— povodom lOOOlctnice svojega kralje-,.----
stva 1925.a — Kolosalno! — vzklika k temu prav umestno cRiječ*, češ: Hrvati zbirajo ob lOOOletnici denar, a ne za kako spominsko kulturno ali humanitarno institucijo (recimo bolnico) temveč prompt-110 za prekrasen kelih svetemu očetu. In še naj iz vsakega sela po en pobožnik na lastne stroške gre na božjo pot v laški Rim. Nadalje pravi še obtožnica, da naj se ua dan proslave vsi Hrvati spovejo in obhajajo. Mesto da bi v Jugoslaviji
ara jmra in v odi živahno četaško akei- pod žczlom kralja A eksandra in da bi lo to tem lažie. ker so njeno orodje I ob tej priliki mamicstirah nac.onalno za-
Zapomniti si je
da od do sedaj razpoložljivih pisalnih strojev na svetovnem trgu uptreznta v vseh ozlrfr najbolj
ERIKA in IDEAL
pisalna stroja.
THE REX Co., Uubljana
«JUTRQ» št. 230
3
Torek 30. IX. 1924
Slovenskim volilcem v Cel] a
Včerajšnji boj je bi] hud, tem čaet-nejša zmaga, ki smo si jo priborili.
Kot nosilec iiste se moram zahvalili Vam vsem, ki ste došli na volišče in ste volili za našo listo. Prišli ste ne samo stari Slovenci, preizkušeni v na-cijonalnih bojih, tudi večjidel Vi, ki ste se šele po preobratu pri nas naselili, prišli ste volilci iz raznih, ceio daljnih krajev, ker ste čutili v sebi dolžnost, da zabranite zlo, ki so nam ga obetali, veliko nesrečo, ki nas je čakala.
Pokazalo se je, da je bil Narodni blok dovolj močan, da je kljuboval še tako besnemu naskoku združenih nasprotnih sil. Prepričani smo. da je bila to zadnja bitka, ki smo jo bili za narodni značaj našega mesta.
Ta boj, četudi težaven, bil je pa dober in koristen.
Vsem, ki so pripomogli k tej lepi zmagi, vsem, ki so težavno delo, ki je združeno z vsako volitvijo, opravljali tedne in mesece, vsem bodi izrečena v imenu slovenskega prebivalstva najlepša hvala! Bodi jim nai plačilo navdušenje tisočglave množice, Id se je zbrala na Mestnem trgu, ko je izvedela volilni uspeh!
Hvala vsakemu posameznemu volilen, ki je odda! kroglico za nas.
Slovensko prebivalstvo našega meda si ne bo nikdar dalo oskruniti svojega dobrega slovesa, svoje narodne (rasti.
Dr. Juro Hrašovec,
nosilec liste.
se
Konflikt za ljubljanski Narodni dom
Za ljubljanski »Narodni dom j, ki je
tedež vel&ega števila obrambnih iu Daprednih kulturnih društev, je v zadnjem času izbruhnil konflikt, ki prizadete mnogo razburja. Prizadeto kulturne organizacije so sedaj pričele skupno akcijo, in tudi nam je bil poslan njihov memoar za objavo.
V razumevanje položaja navajamo ca kratko jedro celega spora.
Ljubljanski Narodni dom je bil svoj čas zgrajen iz sredstev, ki jih je nabralo posebno društvo potom posebnih ieiežev in takozv. krajcarske zbirke >er s pomočjo večjega posojila pri .'lestni hranilnici. Upravo vodi pose-oon odbor društva »Narodni dom*. Po pravilih bi imel pripasti Narodni dom, č-im bi bil poplačan ves dolg in amortizirani vsi deleži društvenikov, »Slovenski Matici*, ki ie takrat bila naše najjačje kulturno društvo ter je predstavljala nekako prosvetno organizacijo slovenske inteligence.
Na temelju te določbe je sedaj Slovanska Matica skupno z Znanstvenim društvom za humanistične vede in Narodno galerijo pričela akcija, da se Narodni dom prepusti tem trem društvom. Slovenska Matica in Znanstveno društvo se hočeta združiti v »Slovensko akademijo znanosti*, ki naj bi imela v spodnjih prostorih Narodnega iloma svoje reprezentančne in poslovne prostore. Zgornje prostore bi zasedla »Narodna galerija*, ki bi združila s svojimi zbirkami tudi muzejsko in škofijsko zbirko slik in plastike. Narodna galerija bi podaljšala Narodni dom preti vrtu.
Nekaj časa so se vodila pogajanja z najmočnejšim interesentom za ohranitev sedanjega stanja, Ljubljanskim Sokolom, kateremu je bil ponuden poseben nranžman. Ta nocraianja so ostala brez uspeha. Medtem so se oglasile tudi ostale kulturne organizacije, ki se bojijo, da bodo morale deloma na c" to, deloma pa v neodgo-
varjajoče jim prostore.
Memorandum teh organizacij glasi:
»Podpisana, sedaj v Narodnem domu nastanjena narodna društva so izvedela, da se namerava poslopje »Narodni dom* prodati «Društvu Narodna Galerija*.
Samoobsebi je umljivo, da navedena društva kot najemniki nimajo nobene pravice, da bi mogla zabraniti prodajo Narodnega doma. vendar si dovoljujejo opozoriti na zle posledice za svoj razvoj, ako pride do te prodaje in se morajo društva izseliti iz Narodnega doma.
Gotovo je. da se za pevski društvi »Ljubljanski Zvon* in «Slavec» v vsem mestu ne dobe primerni prostori. Če se pa najde tudi v kaki privatni hiši vsaj deloma primerno stanovanje, je gotovo, da bodo v hiši stanujoče stran ke protestirale, ako se vrše pevske vaje precej pozno v noč.
A tudi za vsa druga društva bi se težko in le z velikimi denarnimi sredstvi dobili kakšni vsaj deloma primerni prostori. V splošnem bi bila torej vsa prizadeta društva v svojem na-daljnem obstoju rosno ogrožena.
Že sedaj je stanovanjska mizerija zelo velika, a ta se bi še povečala, ako se namerava enaist društev po raznih kraiih mesta nastaniti.
Glede na to prosijo podpisana društva, da se Narodni dom ne proda društvu »Narodna Galerija*, marveč prepusti sedanjemu namenu vsaj toliko časa, dokler se stanovanjske razmere izdatno ne izboljšajo. Poudariti si dovoljujemo še. da Narodni dom v sedanji zidavi ni popolnoma primeren za nastanitev Narodne Galerije ter bi bile potrebne velike in z ogromnimi stroški zvezane preureditve. Morebiti bi bilo ugodnejše, da bi se za Narodno Galerijo zgradila posebna stavba. Sedanji Narodni dom pa naj služi tistim namenom, katere mu je določil celokupni slovenski narod. Id je zbiral po c krajcarjih s prispevke za zgradbo tega doma.
Ljubljana, 29. septembra 1924. Bratstvo. — Ciril Metodova družba. — Češka obec. — Ljubljanski Zvon. — Nar. soc. strok, zveza. — Slavec. — Sokoiski Savez. — Športna zveza. — Zveza kulturnih društev.»
da pri Rogatcu, ki je prihitel iz bližnje gostilne in pograbil divjega mesarja. Brezinškov oče, gostilničar in sedaj izvoljeni občinski odbornik, ki je gledal od svoje hiše, je na pritožbo dr. Brab-cove soproge skomignil z rameni, češ, kaj pa morem. To je tekom tedna že tretji nemčurski izpad v Rogatcu. Cele noči divjajo in izzivajo po trgu hajlovske tol pe, ki so menda zato namenoma upija-njene. Zadnji čas, da napravijo oblasti red z eksemplaričnimi kaznimi!
dolino, celo Belokrajino daleč na hrvat-j se bodo sadni trgovci tudi za nas bolje sko ozemlje, bo Mirna gora gotovo posta- začeli zanimati. Razstavne predmete jo
Strossmayer^eva proslava v Belovaru
Belovar, 29. septembra.
Na poslopju Imovne občine giurgjevske je bila včeraj z lepo svečanostjo odkrita mramorna plošča v spomin na glasoviti konflikt v letu 1888. med Francoin Jožefom in vladiko Strossmayerjem. Celotno prireditev so aranžirale agilne članice Udruženja SHS-žen. Povabilom njihovega pripravljalnega odbora so se sicer odzvala samo nacionalna društva, njim na čelu Jugoslovenski Sokol, zato pa je slav nost bila tem iskrenejša in prisrčnejša. Prisostvoval je tudi narodni poslanec belovarskega okrožja Večeslav Vilder.
Slavnostni govor je zanosno izrekel ravnatelj belovarske gimnazije Ribar, ki je v polnem navdušenju očrtal pomen Strossmayerjevega narodnega delovanja in njegovega jugoslovenskega idealizma. Za njim je prisrčno govorila ga. Zlata Lopašič kot odposlanka Udruženja SHS-žen, slaveč spomin velikega jugoslovenskega vladike. Nato so bile prečitane pozdravne brzojavke zagrebške univerze in Jugoslovenske akademije — gospodje za čudo niso utegnili potruditi se v Belovar —, Kola srbskih sester, ki so odšle v Kragujevac, končno pa še brzojavki dr. Korošca in Liube Davidoviča. V ostalem vlada ni bila zastopana, istotako se je ostentativno abstiniral tudi magistrat Navzlic temu je slavnost potekla tako lepo, da ostane vsakemu udeležniku v prijetnem spominu.
JŽ.
BELOKRAJINA. Gospod urednik! Kaj malo slišite o naši lepi Belokrajini in vendar je tudi pri nas mnogo zanimivosti
la najpriljubnejše izletišče, zlasti ker bo koča oskrbovana celo leto ter je kraj sam na sehi prav lahko dostopen ("1048 m in eno uro in pol od postaje Semič). Da se bo zanimanje za to novo kočo čimbolj povzdignilo, izdati hoče šc'ski voditelj na Planini pod Mirno troro, g. Zagažen Ivan. knjižico v žepni obliki, ki bo vsebovala poleg belokraj;n=kih znamenitosti, opis Mirne gore. lega, flora, klima, izlet-ne točke, smučarstvo, polharstvo, pravljice in pripovedke o postanku cerkve sv. Frančiška itd. Dalje bo imela knnga več sestavkov o naših planinah sploh in o njih pomenu za Slovence izpod peresa naših najboljših planinskih pisateljev. Kn;iga bo imela trajno vrednost. Stroški izdaje se bodo krili z oglasi. Skupiček prodaje knjige pa se obrne za stavbo. Tem potom se prosijo vse cenj. tvrdke da pošljejo svoje oglase na podpisanega. Tozadevni oglasi se pa pobirajo te dni tudi osebno. — Zagažen Ivan, šolski upraviteli. Planina pri Črnomlju.
oddati najpozneje do 16. oktobra v šolL
ah
DR- LASKERJEVA ŠAHOVSKA SIMULTANKA V LJUBLJANI-
Z napetostjo pričakovana simultanka svetovnega mojstra dr. Emanuela Laskerja je pričela, kakor napovedano, v nedeljo točno ob pol 8. zvečer ob obilni udeležbi prijateljev šaha. ki so natrpali stekleni paviljon kavarne Evrope do zadnjega kotička. štirideset najboljših domačih igralcev, povečini članov .Ljubljanskega šahovskega kluba> je zasedlo prostore ofc pisanih šahovskih deščicah, da z združeno močjo preizkusijo svetovni sloves odličnega njujorškega zmagovalca.
Viharno pozdravljen je vstopil 56 letni šahovski orjak, poln še mladeniškega vznosa in energije, v bojno areno v spremstvu šahovskega razsodišča, ki sc ga tvorili jugoslovenski šahovski mojstri
BREŽICE. V Brežicah se končno »tvori Vladimir Vukovič iz Zagreba naš doktor tudi četrti razred meščanske šole. To vest Mllan Vldmar ter stsrosta ^ubljaaSklh
je zlasti dijaštvo sprejelo z zadovoljstvom. saj j>m je na ta način dana možnost. da dovršijo doma svoje študije. S tem pa ie dosežen tudi prvi korak, da se v Brežicah prične smotreno vodstvo šolske politike. Upamo, da bomo v kratkem dobili tudi kako srednjo šolo.
VOJNIK. Otvoritev sadnega ogleda v Vohiiku s posebnim oddelkom za čebelarstvo bo v nedeljo. 5. oktobra ob S. uri zjutraj v posojilnični dvorani s poučnim predavanjem o sadjarstvu. Sklep v torek, dne 7. oktobra ob 14. uri z razdelitvijo nagrad in z licitacijo razstavnega sadja.
ŠMARTNO PRI LITIJI. Ob šestletnici našega osvobojena nas je zopet obiskala nemška Windisch:»r!itzova družba, katero so nekateri naši klerikalci sprejeli z vidnim veseljem. Poslali so jim nasproti celo deputacijo belo oblečenih deklic. Ena izmed nih je pred njimi tudi deklamira-la; šopek cvetja, prevezan s slovensko trobojnico pa je potrdil novo zvezo med niimi. Deklicam so sledili tndi ostali, ki
šahistov vladni.tajnik Pfeifer.
Mojster je imel silno naporno in težavno delo. Opetovano preizkušena fronta domačih šahistov je zastavila vse svoje sile. da izide bela Ljubljana iz boja kar na} častne je.
Da se je to prizadevanje popolnoma obneslo, kažejo sledeče činjenice:
Ljuta borba je trajala od pol 20. v nedeljo do 4. zjutraj na ponedeljek brez vsakega odmora, t. j. polnili 8 ur in pol Od 40 partij, je mogel dr. Lasker zaznamovati ob zaključku produkcije '29 zmag. 8 neodločenih (remis) in 3 izgubljene partije — za Ljubljano naravnost sijajen uspeh, najboljši od vseh dosedaj doseženih rezultatov povodom Laskerieve turneje po Jugoslaviji.
Igre so dobili sledeči gospodje: 1.) Inz. Viktor Zupane (Ljub. šah. klub); 2.) Inž Tekavčič (Ljub. šah. klub); 3.) B. Kozina (Novomeški šah. klub).
Neodločen rezultat i remis) se dosegli:
1.)	Inž. F. Vagaja (Ljub. šah. klub);
2.)	Aleksij Jerošov (Ljub. šah. klub);
3.)	Ljudmil Furlani (Ljub. šah. klub); so nemškim brateom stisnili svoje roke. ' 4.) Vekoslav Iskra (Ljub. šah. klub); Med njimi je bil tudi naš duhovni gospod, j 5.) Vekoslav Valentinčič (Ljub. šahovski ki je svojim starim znancem podelil ve- klub); 6.) Karel Dernovšek (Ljub. šah.
solino odvezo, za grehe, ki smo jih že pozabili... Zadovoljno sta se smehljala v avtu stara dva znanca, narod pa je ezno stiskal pesti,' ob spominu na zlo in gorje.
ROG. SLATINA. V nedeljo popoldne
Dovolite, da Vam poročam. Pri nas se ie priredilo pevsko društvo »Sloga«, ka-N"m3kutarski napad na^UStan0Vr' ®€'°'irajillska podružnica Slov. jtero spretno vodi trgovec g. čonč. lepo
zdravnika v Rogatcu
Rogatec, 28. septembra.
Kam bi peljala eventualna zmaga Nemcev in renegatov v Mariboru in Celju, kaže drastično pobesnelost nemčurjev v Rogatcu po zadnjih občinskih volitvah. Slovenci bi bili po teh mestih zopet izpostavljeni pobalinskim psovkam in napadom, kakor pred vojno. V Rogatcu si Slovenci že skoro pri belem dnevu ne bomo upali več na cesto. Danes so neni-čurji zopet izvolili za rogaškega župana trgovca Berlisga. ki je bil nekoč izrazit narodnjakar in kot tak v najhujših bojih s tukajšnjimi renegati, načelnik slovenske narodne posojilnice in se je porenegatil še-le med vojno. Danes so mu k županski časti streljali iz možnarjev na gradu.
Slovenci ne reagiramo na nobeno izzivanje. Kljub temu ni miru. Danes popoldne ,;e šel po trgu s svojo soprogo okrožni zdravnik dr. Brabec, ki je znan kot izredno miroljuben človek in je tudi na hrvatski strani med radičevci splošno priljubljen. Nenadoma se ie pojavil pred njim 35!etni mesar Brezinšek in začel najprej izzivati z »Auf biks Orjuna* in podobno. Potem je v osernem tonu na-hrulil drja Brabca. čemu da so Slovenci prodali šolo (nemško)! Ko zdravnik tudi na to ni reagiral, se je Biezinšek zagnal proti njemu. Dr. Brabec je brez uspeha miril. Pravočasno pa je preprečil dejanski spopad hrvatski kmet Boršič iz Bro-
klub); 7.) I. Sever in 8.) I. Jovan, oba nevčlanjena igralca.
Ostalih 29 igralcev je igro izgubilo, oziroma se vdalo.
V ponedeljek ob 4 zjutraj je zapustil dr. Lasker, vidno utrujen, šahovsko bojišče, z laskavim priznanjem žilavosti in borbenosti ljubljanskih šahistov ter čestitkami nad uspehom .Ljub. šah. kluba-ter se podal k počiiku, da popoldne ob
to da je raz Mirne gore krasen razgled obsegajoč polkrog do Liuhljace, Krško
skega šahovskega kluba».
BRZOTURNIR.
Turnir je trajal od 16. do 22.30. Ude-
planinskega društva in bo tozadevni občni uspeli koncert na verandi hotela »Pošta., zbor 10. oktobra ob 17. uri v botelu Lak- | GUŠTANJ. Sadjarsko in vrtnarsko raz-aer v Črnomlju. Poleg drugih ciljev si je stavo priredi podružnica Sadjarskega in ! 16- vnovi5 nastopi v bandicap-turmrju nadela novoustanovljena podružnica na- J vrtnarskega društva v dneh od 18. do 19. j Proti de^toric^ najjndii članov .Ljubljm-logo zgraditi na Mirni gori, Sv. F ranči- oktobra (na Lukežovo) v tukajšnji šoli. šek, okraj Černomelj, planinsko kočo. I Na razstavi bodo sledeči oddelki: sadje Stavbišča, kakor potreben materijal sta. (žlahtno in moštovno). zelenjad. škodljiv-že kupljena ter se začne z delom še to ci, orodje, sadne konzerve, *boj alkoho- I jg^ilo se ^a j® 13 tekmovalcev, občinstva jesen, ozir. s-e je že piičelo. Z ozirom na | lu». Kmetovalca sadjarji, udeležite se raz- , pg gg jq ^fcu-aJa zopet polna dvorana. Las-
stave s svojim sadjem, da pokažemo, j ^er je dal vsakemu igralcu naprej stolpa, kakšno sadje rodi Mežiška dolina in da j Vukovič pa konja. Izid je:
1.). 2.) in 3.) mesto si dele Lasker, inž
Tekavčič in Karel Drnovšek s po 9 točkami. 4.) Vukovič (Zagreb) 8 in pol točke. 5.) in 6.) C. Vidmar in Mrzlikar vsak pc 8 točk, 7.) Ljudevit Furlani 6 in pol točke. 8.) Valentinčič 5 in pol. 9.) inž. Zupane 4. 10.) Jos. Vidmar 3 in pol, 11.) in 12.) meslo Ivan Lenar in dr. Čadež po 3 in 13.) mesto Boris Rupnik 1 točko.
V nedeljo si je dr. Lasker ogledal v spremstvu dr. Vidmarja Bled, danes ob 8. pa se odpelje v Maribor.
luha iz „"]uhan"-a ussbuje U5e urline, kar
w m
% B
jih mora dobra mesna juha usebauati.	OJ
K našemu nedeljskemu poročilu o pozdravnem večeru v .Zvezdi* popravljamo, da g. dr. Laskerja ni pozdravil v imenu .Šahovske zveze-- g. Levičar, ampak gospod Togo Pleničar.
DR. LASKER V MARIBORU.
Dr. Lasker, svetovni šahovski mojster, bo 30. septembra ob pol 8. zvečer predaval v mali Goetzovi dvorani. Po predavanju simultanka. Vsi šabovci so vabljeni, da spoznajo slovitega mojstra.
Ljubljanska drama.
Sreda, 1.: «Cyrano de Bergerac*. Izv. Petek, 3.: »Moč teme*. B. Nedelja, 5.: «Cyrano de Bergerac*. Izv. Pondeljek, 6.: »Paglavka*. C.
Ljubljanska opera. Četrtek, 2.: »Carjeva nevesta*. A. Sobota, 4.: »Majska noč*. Izv. Nedelja, 5.: »Cavalleria rusticana* in »V
vodn.aku*. Izv. Torek, 7.: .Majska noč». D.
Mariborsko gledališče-
?reda, 1.: »Nikolaj Šubic Zrinjski*. Izv.
Otvoritvena predstava. Četrtek, 2.: «Nikolaj Šubic Zrinjski*. C. Petek, 3.: Zaprto.
Sobota, 4.: »Nikolaj Šubic Zrinjski*. A.
Redna sezona ljubljanskega gledališča začne jutri, 1. oktobra, z dramsko predstavo .Cyrano de Bergerac*. Opera te otvori v četrtek s .Carjevo nevesto* v abonmaju. Prva operna noviteta bo v soboto, ko bodo peli Rimski-Korzakova .Majsko noč*. Predprodaja vstopnic kakor lani v opernem gledališču od 10. do 12.30 in lo. do 17. Začetek predstav v operi ob 19.30. v drami ob 20.
Pianist Borovsky
Mnogo je na svetu pianistov virtu-ozov, malo pa je takih, ki so poleg svoje velike virtuoznosti tudi veliki umetniki. Rutina, ki je dandanes splavala na površje v vseh vrstah umetnosti, je nadomestila veličino z me-dickriteto. Umetnikov danes po svetu mrgoli, umetnost pa je profanirana in čaka novih ljudi in novih časov ter novih razodetij.
Ruski piai::.-t Aleksander Borovsky. ki je prošlo soboto koneertiral v Zagrebu tOT dosegel s svojim nastopom fenomenalen uspeh, je pianist-umet-nik. V glasbenem oziru razvajeni Zagreb je prišel v tako ekstazo vzhičo-nja. da se ni mogel nadiviti mojstrstvu klavirskega maga. Klanjal se mu je z rokami in dušo ter je jemal vsak ton s pobožnim spoštovanjem. Bil je pravi večer notranjega bogastva, nians, umetnosti. Kdor je bil zraven, ne bo pozabil Borovskega, dokler mu bo utripalo srce.
Kakor pri vsakem pravem umetniku, so pri Borovskem vsi momenti svi-ranja na enaki višini. Razlike med majhnimi in velikimi stvaritvami on am nožna t>od niesovimi ,'usti jjoitacs
vse veliko. Schumannove kom;>ozici-je stoje poleg drobnih skladb Ljado-va, Chopin podaja roko Skrjabinu Vse mu ie enakovredno: vse nosi poteze monumentalnosti, obeležje zaokroženosti In vendar so nianse Borovskega rmetnnsti diferencirane do 'skrajnosti. Njegova dinamika je brez primere. Forte ie pri njnm ne le mo-; čan. ampak tudi plemmit prehodi sc-| polni, cela skala pa je bogata na iz-| nrem-mbah.
i V Zagrebu je Borovskv sviral štiri i komade od Bacha. Schumannove »Etu-' des svmnhor!r:ues», kompozicije Baxa. ' Ponl^nca, Medtnrria, Prokopjeva. | Skrjabina. Stra vir skega, L;adova. ! Raehmaninova in Chopina. Večina teh ! skladb ie tndi na I!ubl;inskem progra-. mn petkovega koncerta.
Ljubljana." ki nima toliko prilike ka- , kor Zagreb, da bi večkrpt slišala pia- j niste svetovnega umetniškega slovesa, bo gotovo razumela, da je petek j 3. oktobra izreden dan v njenem glas- j benem življenju. Nedvomno bo izka- j zala mojstru čast. ki mu gre ter bo pokupila vso vstopnice za uraonskn koncertno dvorano.
Interesentom za publikacije Srp-k o književno zadruge. Kakor smo že zadnjič navedli, nublicira to odlično književno kot XXVII. kolo nastopnih sedem knjig: Izgnanci, albanska Odiseja v treh delih, i
! v stihu, s prologom, napisal Vladimir | dela dober utis. Odprta bo do 18. okto-j Slanimirovič; PripcTijr.vi črnogorske i primorske od Stjepana M. Ljubiše, s predgovorom g. Marka Carja; Pla-a sospodja, roman, napisala gdč. Milica Jankovič; Pripovp ke, napisal Ivo Andrič; Slare srpske hibli r-ifijc, v prevodu iu s predgovorom Milivoja Bašiča; Pesn:a o kraiju Nala i3 Maliabharate, v prevedu ia s predgovorom dr. Tome Marelica ter Hamlet od Viljema Shakespeareja v prevodu in
I s predgovorom Sime Panduroviča. Knjige bodo vezane v pravo platno, kakor so bile tudi pred vojno in kakor so vezane se- j fijj prof. Gjuriča pod naslovom daj Brankove tPcsnie*. Cena novemu kolu je samo 100 dinarjev. Zadruga ima še dosti zvezkov jubilejne izdaje Pesmi Branka Radičovifa in poverjeniki naj se živahno zavz-mejo, da se knjiga čim bolj
j razširi. Cena je J5't dinarjev. Poverjenik J i^or že javljeno, v petek, dne 3. okto-! za Slovenijo je g. prota Dimitrije Janko- bra svoj pianistični koncert. Igra ibebo-vič, Ljubljana, Rcslicva ccsta 12. Na nje- j v0 fUg0. Angleško suito in Dve predigri ga naj se obračajo vsi oni, ki se zanimajo; M koral ter Pchumanove Simfonične etn-za lepe publikacije .Srpske književne1 je. V II .delu je na sporedu več ruskih zadruge*.	i ?j.:lndb ter .Promenada? francoskega skla-
MassenetOTa .Manon* v Zagrebu. V ! datelja Poulenca. V tej kompoziciji ima. četrtek uprizore v zagrebški operi Masse- mo sledeče slike: promenado peo v av-netovo .Manon*, kjer pojeta glavni vlogi | tu, na konju, v čolnu, na zrakoplovu, v koloraturka g. Tinka Vesel-Polla in teno-1 avtobusu, vozu, na železnici in na ko rist g. Josip Rijavec kot gost.	] lesu.
Umetnostna razstava Kos-Pirnat-Sfip- j Bernard Shaw obišča Pra2;o. Angleški lovšeb v Mariboru je bila otvorjena v ne-, komediograf Bernard Shaw obisce na svo-deljo ob 11. dopoldne ob udeležbi ofici-! jem potovanju v Rusijo tudi Prago, kje' jelnib zastopnikov oblastev in zavodov se bodo ob tej priložnosti igrala nekaki;« ter miioiioštevilneza občinstva. Razstava 1 njegova dela.
bra vsak dan od 9 do 12. in 1. do 4. Prvi dan je bilo prodanih 5 slik.
cSestero oseb išče avtorja* na zagrebškem o-Jru. V sredo, 1. oktobra bo
v zagrebški drami premijera Pirandelio-ve komedije .Šestero oseb išče avtorja*, v glavnih vlogah nastoijo: dami Vavra in Todgorska. gg. Nučič in Šulentič ter dvoje otrok. R^-žira dr. Branko Gavella.
Otvoritev Gitreeve razstave .Simj v Zagrebu V soboto 27. septembra popoldne so otvorili v Zagrebu razstavo gra-
Rimv.
Razstava bo odprta dva tedna. Po zaključku razstave se umetnik poda na nadaljevanje svojih slikarskih študij v inozemstvo.
Pianist Aleksander Borcvr.ki priredi..
Domače vesti
*	Ii prosvetne uprave. Minister prosvete je odredil, da se tekom leta ne vrse premeščenja učiteljstva, razen v najbolj izjemnih slučajih. Ne bo dovoljeno n. pr. ako dobi učitelj v septembru kako go-lovo mesto po prošnji in se v oktobru izprazni drugo mesto, za katero bi zopet taisti zaprosil in ga dobil njegovo prejšnje mesto bi se pa zopet izpraznilo. Dovršeni kandidati učiteljišč bodo dobili službe samo v Južni Srbiji brez izjeme. Dovršene kandidatinje bodo dobile službe tudi v severni Srbiji. - Ministrstvo prosvete se je obrnilo na glavno kontrolo za mišljenje, ako sme izplačevati na račun že izčrpanih pozicij in partij prosvetnega budžeta iz onih sličnih pozicij, ki doslej še niso izčrpane, kar se poglavitno nanaša na podpore gospodinjskim šolam
v Sloveniji
» Z vojne akademije. Divizijski general Dušan Pešič je imenovan za honorarnega profesorja vojne zgodovine na višji vojni akademiji V višji tečaj vojne akademije je bilo letos sprejetih 42 oficirjev iz prečansklh pokrajin.
*	Izpremembe v državni službi Imenovani 60: Zvonimir Kralj za načelnika ko-lonizacijskega oddelka v ministrstvu za agrarno reformo; v carinski službi Kos i a Vaselinovič, doslej v Celju, za arhivarja mariborske carinarnice; Branko Bakalo-vid, Kazimir Mihajlovič in Peter Gajtan, doslej na Rakeku, za carinike pri carinarnici v Logatcu; Fedor Zabavnik, Ivan Weber in Vekoslav Bezjak za carinike v Bakru. Premeščena sta: geometer Stanko Brinšek iz Litije v Ljubljano, davčni asistent Josip Eržen iz Rogatca v Logatec. Trajno so upokojeni: veterinar Josip Seak v Ljubljani strokovni učitelj srednje teh- ™
nična šole Josip Tratnik v Ljub ^i ter kor	beograjskega uci-
železniška uradnik, ljubljanske direkcije!	^ P m g ^vala skupina
Peter Amalijet in Pavel Zonč.	j beograjskega učiteljstva, pod vodstvom
*	Deputacija sodnikov pn predsednika ? aihaila Sianoieviia, referenta ministr-
gojeno svojo mezdo in jo je tudi sprejel. Zasluženi znesek bo g. profesor nedvomno moral plačati ubogemu uradniku in bo s tem pač moral pokazati, da je lepo, če človek pozna nauke Gospodove, da pa ni lepo. če teh naukov ne izpolnjuje.
*	Lovski blagor. Inženjer Rus z Bleda je predvčerajšnjim z eno kroglo ustrelil dva gamsa — eden je bil pet-, drugi sedemletni samec.
*	Ka lovu obstreljen. Minulo nedeljo so imeli o Nimnem pri Rog. Slatini kmečki lov, pri katerem bi se zgodila skoro smrtna nesreča. Lovec Leopold Prah iz Nezbiš je iz doslej nepoznanega vzroka med lovom naenkrat ustrelil proti 24 letnemu Francu Zobeeu iz Nimnega ter mu obstrelil levo roko, ena šibra pa je s tem obtičala v prsih tik nad srcem. Zobec pravi, da ga je Prah celo gledal, ko je izstrelil, vendar med njima ni bilo nobenega sovraštva. Ranjenega Zobeca. ki je po naključju ušel težji poškodbi, je obvezal zdravnik dr. Brabec iz Rogatca ter ga nato izročil domači oskrbi, ker je izven nevarnosti.
*	Sprememeha voznega reda Orobeino-Rogatec. Ob koncu letne sezone v Rogaški Slatini, ki konča 30. septembra, stopi v veljavo zopet stari vozni red. Radi tega odpadejo s 1. oktobrom sledeči vlaki: št. 6833 (odhod iz Rogatca 8.20) in št. 6S37 (odhod iz Rogatca 18.02) ter št. 6838 (odhod iz Grobelna 22.30) in št. 6834 (odhod iz Grobelna 11.20). Ob sredah in sobotah pa bosta še vozila vlaka 6837 (odhod iz Rogatca 18.02) in št. 6838 (odhod iz Grobelna 22.30), ki bodeta osebno dobrodošla gostom zimske sezone, ki prične v drž. zdravilišču Rogaški Slatini 1. oktobra.1
Damski klobuki
moderni, najlepši, se dobijo v krasni izberi. Cena nizka!
Stuhlp - IftaSfeB. Židcgsfea ulica
Specialist za ženske bolezni in porodništvo	Mftgn
dr, BENJAMIN IPAViC
v Mariboi"'
ne ordinira
do 3. novembra 1924.
u— Požar na kolodvoru. Včeraj okoli [ delila revnim srednješolcem vsak dan J četrt na 8. je nastal v železniški s ta no« I početka 60 do 65 obedov, proti koncu vanjski hiši na Dovozni cesti tik za ku. ; šolskega leta pa 75 do 77 obedov. Dani riinico na glavnem kolodvoru nenadoma je prejela kuhinja 77.876 Din izdala pa velik ogenj. Požar je nastal pod streho je 79.865 Din. Odbor je ostal v bistvu
6	...	.	.i.__■ V____I^n.	KS H,,
in je bila nevarnost, da preide ogenj na železniške objekte. Vnelo se je po ne. previdnosti kakega hišnega prebivalca ali pa po iskri skozi dimnik v podstrešju
stari Ker se je letos prijavilo 85 dija. kov, je dijaška kuhinja še bolj- potrebn.i podpore.
a— Tragična smrt vlomilca. V noči od
nakopičeno seno in je ogenj v trenutku I sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v objel leseno ogrodje, ki je zgorelo po« 1 stanovanje slaščičarja Rudolfa Bihtana v polnoma ter prešel že tudi na zidovje I Kacijanerjevi ulici. Vlomilec je odprl proti stanovanjem. Železniški delavci so omaro m odnesel gospodarju 5000 Din, pričeli tako i z easenjem in spravlja. ! tam stanujočemu dijaku pa 50 Din ter njem pohištva ogroženih strank. Kmalu brez sledu izginiL Ker so ljudje videli je prispela na lice mesta prostovoljna postopati nekega mladeniča je policija požarna hramba, ki je tekom dobre pol po popisu izsledila kot storilca 23«letne< ure požar udušila. Skupna škoda «e ceni ga Henrika Sehreia, rojenega v Gradcu, 80.001. Gašenje požira je bilo vsled i ki je bil že štirikrat kaznovan radi tat.
...	I r	_!__: _	rLnliiifit« Kil t/»
Vabe ga funkcioniranja hidranta na kolo« ' vine in enkrat radi goljufije- Bil je are, dvoru otežkočeno in so morali napeljati 1 tiran. Ko ga je stražnik hotel oddati v
policijski zapor, mu je pobegnil najpre:
poslopja z vsemi pridelki in ves inventar s poljedelskimi stroji vred. Zgoreli so . tudi trije prešiči in vsa perutnina. Služkinja, ki je bila ob iibruhu požara sama cevj z Dunajske ceste.	,-,.«: . j j u- * 4 doma (vsi ostali so pri sosedovih ličkali j u_ jzgubi|a je državna uradnica v ne« j v neko hišo in nato pod dravski most, od koruzo), se je tako prestrašila, da jo je po-| deljo p0p0ldne ročno torbico na potu od :,am pa na streho Hergovc tovarne. Ko padel srčni kič. S sodelovanjem gasil- Dre„ovega griča do Ljubljane usnjato | ie S^hre^^hote^na^osednjo^trtho^me. nih drušiev in vsega prebivalstva se je i ro£no torbico z manjšo vsoto denarja in 1 posrečilo rešiti vsaj stanovanjsko poslop- J ključi. Najditelj naj vrne vsaj ključe na je in živino škoda znaša nad SOO.Oi.O di- j Upravo «Jutra».
narjev, zavarovalnina pa je malenkostna, j u_ zasačen pri -.'omu Mladi nepridi« * Samomr na železnici. Včeraj dopol-; prav komaj 16«letni Josip Kasteiic iz ,	---v----i-n. t ;ttio Vodmata> se je Splazil v nedeljo popol«
dne se je med postajama Kresnice^Litija vrgel pod tovorni vlak neki mladenič, pohabljen na obeh nogah. Samomorilni kandidat je baje neki Lovro Krmelj iz
Ljubljane. Po neverjetnem naključju so ^ £ajn0 vstopil žeiezniški ključavničar kolesa lokomotive vrgla kandidata smrti *	—-—Ml
precej daleč od tira in mu povzročila le malenkostne poškodbe n.-. glavi in hrbtu, vsled katerih se je pri silnem sunku lo-
komotive onesvestil. V bližini se nahajajoči kmetje so ponesrečencu takoj prihiteli na pomoč in ga odnesli na kolo-
je spodrsnilo, da je padel ter se ujel za žico električnega daljnovoda. Tok ga ie ubil, tako da je obvisel mrtev na daljnovodu ter so ga sneli šele « pomočjo požarne brambe.
Iz Celi a
e— Trgovska nadaljevalna šola. Vpi«
sovanje v to šolo se vrši v pondeljek 2°. in v torek 30. septembra, vsakokrat od 18. do 20. ure. Vpisnina znaša 25 Din. „ ., „ i- .	" j Vpisati se je vsem vajencem in vejen<
ga preda stražniku. PnKastehcu so na. |	^J^ ^	WSfciS.
dne v kurilnico na gorenjskem kolodvo« ru, da pokrade razno železo. Ravio, bo je hotel vlomiti vrata v skladišče, je slu« čajno vstopil žeiezniški ključavničar Ivan Bizovičar, ki je vlcmii-a ugrabil in j ga predal stražniku. Pn Ka šli več vlomilskega orodja.
a in bližnje okolice. Pouk se bo priče! v torek dne 7. oktobra.
u- Male tatvine. Medicincu	* | Vajencem in vajenkam, ki imajo ponav,
, . • .	„„,j„„ jP?n: j ljalne izpite, se je zglasiti v četrtek dne
v neki kavarni 600 D.n vreden dem \± £	na 17. uro in jim
x - , P]*"c~ ~ A1°JB«cc,n*V	I Te prinesti s seboj potrebščine za pisme.
dvor. Vzrok poskusa samomora so baje j z dvorišča na Celovški cesti 25 odpeljal | >_
bil v nedeljo okrog 1. -jutraj
nvor. vzroK	..-j- , z nvorista na	.--o...	— naIooe
nevzdržne razmere iu nesrečna ljubezen.> j 0(»0 Din vredno kolo znamke «Waffen« j
vlade. V nedeljo dopoldne se je zglasila v predsedništvu vlade veččlanska deputacija sodnikov iz vseh pokrajin naše država Za Slovenijo je ba v deputaciji sodni svetnik Peter Keršič iz Ljubljane. Depu-tacijo je sprejel Ljuba Davidovič in ostal 2, njo dalj časa v razgovoru. Deputacija sodnikov mu je Izročila zelo obširno spomenico. v kateri so podrobno označene stanovske in gmotne zahteve vseh organiziranih jugoslovenskih sodnikov.
*	Himen. Inženjer g. Fedor Bleiweis-Trsteniški se je prošlo nedeljo poročil z gospodično Vido Vučina, hčerko pokojnega okrožnega zdravnika dr. Vučine v Tržiču. Čestitamo!
*	Smrtna kosa. V Kamui gorici je umrla preteklo nedeljo ga. Marija Jalcn iz snane narodne rodbine Jalen-Kapus. Pogreb se vrši danes na pokopališče v Kamni gorici. — V ponedeljek, dne 29. sep-l.embra ob 11. dopoldne je v Žalcu nena-rloma preminula ga. Leopoldina Lorber, ,-oj. Virant, soproga poštarja v pok., posestnika in gostilničarja g. Rudolfa Lor-j-
Ostali vlaki pa vozijo po istem redu ka-1 žicah. Kakor smo že poročali so pred
kratkim aretirali pri kolodvoru v Brežicah nekega Cizlja. Aretiranec je se<iaj izpovedal svojo skrivnost, zakaj je prišel v Brežice. V ljubljanskih zaporih se je seznanil z nekim Cilenškom in ta mu je
g. Mihajla Stanojeviia, stva prosvete, v Banat. Potujejo v Veliki Bečkerek in v Veliko Kikindo ter v vse večje kraje spodnjega Banata, med temi v Pančevo, Vršac, Belo Cerkev itd. Na tem potovanju se hočejo seznaniti s šolskimi razmerami v teh krajih in imeti tamkaj propagandna predavanja.
*	Koncerti z radiopostaje Rakovica. — Počenši s 1. oktobrom bo radiopostaja Rakovica pri Beogradu dajala koncerte trikrat na teden, ki bodo trajali po eno uro. V svrho pokritja troskov za te koncerte se bo od abouentov pobirala letna naročnina v znesku 150 dinarjev.. Sedaj ima postaja sto abouentov: v Zagrebu 50, v Beogradu 26, v Novem Sadu 13, v Ljubljani 6 in v Splitu tudi 6.
*	Kongres za odpravo potnih listov. V Milanu se je prošlo soboto otvoril mednarodni kongres, ki razpravlja o vprašanju odprave potnih listov in raznih formalnosti, ki ovirajo promet med posameznimi državami.
*	Zdravnik brez diplome. Uprava dr-
* Zanimivosti o aretaciji Cizlia v Brc-; rad. _ Istotako je neznan storiiec odpe.
Ijal z dvorišča neke hiše na Mirju ročni voziček, vreden 100 Din.
e— Kolo jugoslov. sester v Celja po s
| Ije početkom oktobra v Amerikanski j dom v Sclcih zopet deset otrok, pred= vsem vojne sirote in otroke invalidov,
daje voditeljica ortopedije istotam. 2110
svojem ateljeju pri tatvini nekega ne^ znanca, ki je urno pobegnil in odnesel s
u- Mestna Orjuna Sv. Peter . Vodmat , ^ ^	posrečilo se
'	____in ii<fi r/\Vi nraviCP
pozivlje vse svoje člane in članice na pl< narni sestanek, ki se vrši v torek dne 30. septembra ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu, Bohoričeva ulica 9. Ker je sesta. nek -velikega pomena, je udeležba za vse čianst-"0 strogo obvezna, tudi za vse one
mu jc, preplezati zid in uiti roki pravice.
Iz Primerja
* Konec počitniške akcije v Julijski Krajini. Približno pred dvema mesecema
beria v Žalcu. N. v m. p.! * Svečanosti v Splitu. Poleg odkritja
žavne bolnice v Beogradu je bila nedavno po anonimnem dopisu obveščena, da se vrše v bolnici razne nepravilnosti. Pre-
jpomenika v Kragujevcu in Strossmayer- j	M se je takoj uvedIa> -e dokazala)
jeve slavnosti v Belovaru se je mmulo nedeljo vrlo lepo obnesla tudi pijetetna svečanost v Splitu, kamor so prepeljali kosti avstrijskega mučenika Matka Brni-eevira, ki je bil 11. februarja 1918. v Ška-ljarjih ustreljen kot kolovodja mornariškega upora. V splitskem pristanišču, kamor je na tenderju <Snažni> prispela krsta, so se zbrala v?a nacionalna društva z vojsko in veliko množico meščanov. Govorili so v imenu mesta g. MangjcT, za Jadransko stražo Juraj Biankini, za Jugoslovensko Matico prof. Aliirevič in za Orjuno Niko Bartulovič. Ob 13. uri je ten-der s krsto krenil v pokojnikovo rodno j mesto Jesenice, izletniki pa so ga spremljali na parnik u cRnez>. V Jesenicah se je ob impozantni navzočnosti prebivalstva vršil pokop in odkritje spomenika. Govorilo je 14 govornikov, vsi v duhu narodnega in državnega edinstva. Popoldne je bila velika ljudska prireditev ter pogosti-!ev vojske in izletnikov. Svečanost j« prosla v navdušenem razpoloženju in popolnem redu.
* Topovsko streljanje ca Ptujskem polju. Artiljerijski polk štev. 32 bo v dneh 1. in 2. oktobra streljal iz topov na pašnikih med Pragerskim in Ptujsko go-
da so bili podatki v anonimnem pismu povsem točni V stanovanju bolničarja Aleksandra Ristica je našla policija skoraj celo skladišče zdravil, ki jih je Ristič nakradel v bolnici. Ristič je svojo krivdo priznal. Povedal je, da je kot dolgoleten bolničar videl, kako se zdravijo kožne bolezni. Hotel je svoje znanje izkoristiti ter je začel zdraviti bolnike izven bolnice po nižji ceni. Uspelo mu je, da je uredil v svojem stanovanju celo privatno ambu-lanco. Njegovi pacijenti so bili dijaki, delavci in problematične ženske. Potrebna zdravila je Ristič kradel v bolnici in jih prodajal bolnikom. Da se je njegova am-bulanca dobro rentirala, je razvidno iz dejstva, da si je v zadnjih dveh letih zgradil lepo vilo, ki je vredna nad 300 tisoč dinarjev.
* Popravek. V našem uredništvu se je danes zglasil g. F. Potočnik, imejitelj krojne šole v Ljubljani in učnih tečajev v Vojvodini, nam predložil uradne listine ter s tem dokazal, da naša notica o njegovem pobegu ne odgovarja resnici. ! Mi smo notico posneli po nekem drugem l časopisu in smo sedaj uvideli, da se je ^ j imenovanemu gospodu storila krivica,
u- Christofov učni zavod otvori jutri |	-	in bolehne otro.
ob 8. uri zjutraj dnevne, ob 7. zvečer pa j "aaa'£ P*
. ; .	910? 1 ke sploh,
večerne tečaje	;	No2no lekarniško službo ima ta
—------,	Žensko telesno . vzgojevalno dru=	v ^ ]ekama aPri križu„ n3
povedal, da je zmaknil na koncertu v ; |tvo <Atena» otvon svoj ortopedični za. I Cankarjcvi ^sti
Krškem t.^omu akademiku prav imenit-; vod s 1. oktobrom 1924. Vpisovanje se ; ^	o£. y tQrek dnc 33. t. m.
ne 200 let stare gosli, vredne 20 tisoč vr5i dne 29. in 30. septembra, vsakokrat,	£ ^ zasača {otogr3)
dinarjev. Povedal je tudi, kje se gosli dopoldne od 9. do 11. ure v telovadnici i	^	^ Vrazovem trgu v
nahajajo in tako se je Cizelj podal na pot,; »Mladike«. Subičeva ulica 9. Informacije | «	nri tt,K-ini nekeea ne«
da dobi veliko vrednost v svoje roke. Načrt pa se mu ni posrečil in to najbrže po nerodnosti ker mu je pri iskanju lepih gosli padla lepa urica in mastna denarnica živinskega kupca Stritofa v žep. Konec epizode je sedaj ta. da počivajo gosli v Brežicah, kjer čakajo na lastnika, ki bo nanje gotovo drugače sviral, kakor je nameraval Cizelj.
•	Otrok ustrelil otroka. V Slovenjgrad-cu se je pripetil te dni nesrečen slučaj, ld je zahteval človeško žrtev. Enajstletni delavčev sin Ferdo Novak se je igral s staro lovsko puško, ki je bila nabasana, česar pa dečko ni vedel. V veži se je nahajal njegov desetletni tovariš Josip Breznik. Novak je puško iz porednosti sprožil in svinčena zrna so Breznika zadela v trebuh. Deček je kmalu nato umrl.
*	Smrtna nesreča. Na Zaplazu pri Čatežu na Dolenjskem dozidavajo nov zvonik. V soboto dopoldne je vrgel nek delavec z odra približno 1 m dolg tramiček, ki je zadel spodaj stoječega delavca J. Mlakarja tako nesrečno v glavo, da je obležal na mestu mrtev.
* žeparji v Črnomlju. Ob priliki živin- najnovejših oblačil jamči, da si nabavite ieca sejma v Črnomlju, ki se je vršil "J ' , '	,
- le najbolje snkno, površnik, raglan m
in obleko po najnižji ceni pri tvrdki
pred nekaj dnevi je neki žepar izmaknil iz žepa jope Frančiški Novotny iz Črnomlja usnjato denarnico s par sto dinarji.
* Pred «Crno mafko» t Zagrebu je v nedeljo zvečer nepoznan človek sunil delavca Muharema Jakopoviča z nožem v prsi in ga smrtnonevarno ranil. Napadalec je pobegnil tako naglo, da mu brat ranjenca, ki je ravno stopil iz gostilne pri :Crni mački-, ni mogel slediti. Slučaj, ki izpričuje veliko nedeljsko podivjanost, še ni pojasnjen, ima pa svoj vzrok v alkoholu.
It L|wls5|ane
u— Vožnja s težkimi avtomobili v i
Žensko dobrodelno udruženje« »v Trstu več sto otrok na deželo, da se odpočijejo. Deco so vzeli v oskrbo ljudje različnih stanov, ki jim je do tega da se naša materinščina ne zaduši v plevelu italijanskega šolstva. Ta teden se otroci vračajo ter bodo do petka že vsi v Trstu, kjer bodo začeli zopet pohajat1 slovensko šolo.
•	Glasbeno-dramatični večer pri Sv. Jakobu v Trstu. Prihodnjo nedeljo 5. oktobra se bo vršil na odru šentjakobske ':Citalnice?> v Trstu glasbeno-dramatli-i večer, na katerem bodo sodelovali gojenci < Glasbene Matice*, člani mladinske ga društva <Prosveta», člani ^Dramatičnega društva* ter udje »Čitalnice« pri Sv. Jakobu. Prireditev bo obsegala pevske točke, recitacije ter dve gledališki igri: »Masko satana® ln odlomek iz dr?.-matiziranega Cankarjevega »Hlapca Jerneja*, v katerem nastopita bivši igralec tržaškega gledališča g. Marij Sila in znani tržaški prosvetni delavec Albert Širok.
*	Vremenska katastrofa v baški dolini V nedeljski številki <Jutra» smo že poročali o hudi vremenski katastrofi, ki je
-i, j	„„,„ nrošli teden zadela baško dolino. Dodat-
AntonT.T« fSS&nšS stol;! no k temu se	J.J. bo vanja pri železnici. Udruženje jugo« j
slovenskih narodnih železničarjev mu pri j ' - " odnese]	sebo, ceio
redi ob 20. uri v restavraciji Narodnega 1 mso Jn en ,VlCV	... "	„
člane, ki spadajo pod šentpeterski in | ie^ Poslalo^ vodmatski okraj, ki se pa dosedaj niso prijavili radi pristopa. — Odbor. 2109 u— Esperantski klub v Ljubljani prič« ne pričetkom oktobra t L z učenjem mednarodnega pomožnega jezika Espe« rantov. Podučevalo se bo v večernih urah in sicer v dveh tečajih: pričetmški in konverzacijski. Vsak tečaj traja 4 mesece ter znaša učnina 10 Din mesečno, za dijake le 5 Din. Prijave sprejema Es. perantski klub v Ljubljani, Kolodvorska ulica 33 dnevno od 5. do 6. popoldne ter dne 7. oktobra od 7. ure zvečer dalje v šentjakobski šoli, kjer se prične tečaj.
Polna zaloga,
FHiM NSR1G, Pred Škofi io 19.
lz Maribora
a— Redki siavnost. Jutri dr.e 1. okto«
lo najhujše v četrtek zjutraj med 9. in U-uro. V Podbrdu je hudournik porušil eno
doma družabni večer. Vsi prijatelji in znanci dobrodošli!	_ !
a— Rekurz proti mariborskim občin« j Ljubljani. Z razglasom velikega župana 1 skim volitvam je vložila mariborska so« 1 ljubljanske oblasti se prepoveduje vož« i cialistična stranka, nja s težkimi avtomobili, ki imajo že.
j prešičjo rodbino. Mlade pujske so potegnili še žive iz vode v Bači pri Sv. Luci;;. V bližini Podbrda je ogrožal hudournik železniški most, okolu katerega ce je nakupičila vsa sila izruvanih dre-ilisHčna stranica.	j v d ie poplavila tri železniške hi-
a_ Otvoritev čeških tečajev v Manbo- c • katenh je bila ena v veliki nevar-t____;<> Kila f>K-nripna za otro . -u	. .	,, .
ro. Streljalo se bo vsakokrat cel dan. j ^ s tem lojalno popravljamo, ker ne
, „	, , , .	.	' msmmn mL-nTniir -il-nrlm-nT! Iwnlnl-n
Ogrožen prostor bo obdan m zaprt po vo-
jaških stražah. Dokler bo trajalo streljanje, bo na zvoniku cerkve v Ptujski geri razobešeaa bela zastava.
maramo nikomur škodovati. Istotako ne odgovarja resnici, da je g. Potočnik razdelil učne diplome po 4 urem učenju, ampak ie rcsnica, kakor posnemamo po
* Ne kredi delavcu zasluženega plaiilu. | ;'We^;'iferv Z!intuD^ z df«,27- septem-j proti Mestnemu trgu. N
u— Stare lončene voduvodn* cavi so	uspeh. Letos sta otvorjena dva oddelka,
našli pri prelaganju kablja pred Škofijo.	V prvega se je vpisalo 19 učenccv. vpi«
Cevi ležijo v globini 70 centimetrov pod	sovanjs v drugi razred pa še ni konca«
terenom, dolge so po 35 c:n in zložene	no. V nedeljo ob desetih dopoldne se je
ena v drugo. Stiki niso zaliti. Očividno	šo!a slovesno otvorila ob navzočnosti
so to ostanki zelo starega vodovoda, ki	staršev in učcncev. Pouk v češkem teča« jc dovajal vodo iz smer
ogromna.
* Učiteljsko društvo za soriški ocra!
jc zborovalo v Gorici dne 2. oktobra ■ Trgovskem domu. Med drugim bo obrav navalo tudi vprašanje šolske reforme.
ri Streliške ulice 1 ju je letos prevzela gdč. Svetova, ki pc« j Notranji -rerner učujc češki' naraščaj tudi v Varaždinu.
Pišejo nam: Po tem znanem Kristovem
nauku bi se morali ravnati zlasti naši i uc8n.ce končanem o tedenskem kurai klerikalci, ki pravijo, da so največji za- i vPric0 ^celmka vojvoomjskih korpora-ačitniki nesrečnega bednega ljudstva. Pa i ^ V *ahva!o za	trud rau -'e voj"
z^odilo se je sledeče: Pri klerikalnem1 vorlmsk;l korporacija pod vodstvom svoje-profesorju, komisarju Kmetijske družbe,1 načelnika g. Andreja Lotza izročila tovarnarju in bogatašu je izvrševal reven! zahvalno pismo ter mu priredila poslovil-
bra 1924., št. 39. iste razrlelil med svoje j cevi meri dobrih 5 "m. Gre očividno za Redni nouk bo vsak pondeljek in torek:
eno najstarejših Ijubijanscih vodovodnih od 3. do 6. popoldne v šolskih prostorih napeljav, najbolj verjetno šc iz srednje« ' Cankarjeva ulica.
ga veka.	! a— Dijaška ki	, .
u— Podružnica Udruženja vojnih in« imela pred nekaterimi dnevi svoj redni validov opozarja invalide in vojne vdu« 1 občni zbor. Kako potrebno jc to društvo ve. da se takoj odda trafika v Kolodvor« je razvidno iz tajnikovega poročila, da ski ulici 18. Trafika ima prcccj dohod« i je kuhinja v preteklem šolskem letu po«
ui banket.
Dijaška kuhinja v Mariboru jc
Ali ste že poslali oa- n ročnino za Jutro" f
uradnik preddela za bilanco tovarne za,	, ,
več let nazaj. Ubogi uradnik je delal dva * Velika rodbinska nesreča. V vasi; ko Za prevzem te t-ifn:-; sc rabi okon i ■neseca od ranega jutra do poznega veče-! Cešnice pri Krškem je te* dni umrl zadnji 7000 Din kapitala. Lokal jc event. na /a ob delavnikih, nedeljah in praznikih, j s»i posestnika Horžcna. Od sedmih otrok Za'služek jc znašal po dogovora 6.25 di- j je ostala pri življenju samo še hčerka
------ Marija. Ta je v preveliki ljubezni do zad-
uarjev na uro in bi se moral izplačati na vsakokratno prošnjo delojemalca. Revež; njega od šestih bratov objemala mrtvega ie svoj zaslužek v dveh obrokih prejel.: z;i škrlatico umrlega brata iu .-i pri tem Zadnjega obroka, borih 343.75 Din, pa i tudi sama nakopala zavratno bolezen. Po-kljub vsem prošnjam in zahtevam ne mo- j ^dica je bila, da je Sest dni po bratovi re iztiriati od dobrosrčnega bogataša go-j smrti tudi ona v krški bolnici izdihnila .poda J. Prisiljen je bil celo zadevo iz- svojo dušo Ta velika rodbinska nesreča ročiti sodišču, ld bo g. profesorja gotovo je v celi dol,m vzbudila obilo sočutja, prinirrno poučilo, da se mora delavcu zaslužek izplačati in da ni dopusten izgovor; da je plačal s tem zneskom še nekega sodelavca>. Resnici na ljubo je tre-b;t i:;; .'.oviti, da ie ta sodelavec, imel tio-
razpolago. Refcktanti se naj zglase ta« koj pri podružnici udruženja vojnih in« validov v šentpeterski vojašnici med uradnimi urami od 9. do 12. — Odbor.
u_ Policijske prijave. Od nedelje na
pondeljek so bili prijavljeni noliciji sle« deči slučaji: 3 tatvine. 5 prestopkov ka' 1 jen ja nočnega miru. 15 prestopkov ccst« j nega policijskega reda. 1 popad od psi, 1 prekoračenje policijske ure. 1 nezgoda. | * Velik požar. V Obrežju pri Središču i 2 prestopka nedostoine<3i vede«ta. 1 prt« • je prošli petek ponoči v gospodarskem; stopek iavnega nasilstva in 1 pretep. . poslopju posestnika Ivana ?-"n!amnna na Aretaciji sta se izvršili dve in sicer: 1 ; doslej nepojasnjen način izbruhni! požar, radi vlačuc'ania in 5 radi	od do-
ki popolnem uničil vsa coscodarskn ma.
Ljubljana, 23 septembra 1024
Ljubljana £06 nad Bnoriei:-
Krai onszCTania
Ljuhliana Ljubljana Ljubliaua /.aereb . Beograd Dunaj . 1'raea . Inomost
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tUk
767 l 767 3 ?6;i 7 7RG4 761-2
770 3
Zračna temvfratum
11-3 176 104 11-0 11*0
8-C0
Veter
brezvetra se v. vrh sever
jugo zapad
brez vetra
Oblačno 0—10
pol. obl. več. jasno
jasuo več. jasno
bre vetra
Padaviut : mm
2-3
7-0 30
4 0
V Ljubljani barometer ii«st. temper. nizka
Vremensko napoved w torek: Večinoma jasno in hladno.
Solnce vzhaja od o li taru » 'S Ifi
« JUTRO« e
»veta
Nov glad v Riisiii
Sovjetski komisarijat za finance v Moskvi je objavi] uradni pregled o prebivalstvo Rusije pod glavnim uredništvom znanega ruskega (sovjetskega) ekonomista Prokopoviča. SSSR je imela prebivalstva koneem leta 1922. še 126 milijonov 300.000. leta 1920. še 131 milijonov 600.000, a leta 1914. .je na sedanjem ruskem ozemlju živelo še 135 milijonov 600.000 prebivalcev. Ta strašna depopulacija (10 milijonov ljudi v 10 letih manj!) je rezultat ne samo svetovne vojne in njej sledeče revolucije ter izredno krvave «partizanščine» (ruske di-žavlianske vojne), marveč v zelo veliki meri je to posledica strašnega gladu. Samo veliki glad leta 1921. je pobral v Rusiji nič manj ko 5.200.000 življenj in to po sovjetski statistiki! Za letos pa, evo. se zopet pričakuje ogromen glad. ki naj bi nastal šele sedaj, na jesen, ko se izkazuje, da je ruska žetev izpadla rprav katastrofalno, čeprav primanjkljaj ne zadeva tako egromnega teritoria. kakor prejšnji pot. Leta 1921. je glad strahova! teritorij s prebivalstvom 24 do 25 milijonov ljudi, sedaj pa bo prizadetih <samo» 15 do največ 17 milijonov. Ta ruski «samo» je nečuven. Saj je to število prebivalstva Jugoslavije in skoraj ra polovico prebivalstva Francije.
Grki zapuščajo Malo Azijo kot enota in celota in pljuska.o v ogromnem valu v pradomovino, Turki pa istotako kot blok odhajajo iz Evrope v staro domovino, iz katere so pred 700 leti zavo.ievali evropski jugoiztok. Odslej bo med Azijo in Evropo zopet šumeče morje, ki bo ločilo dva naroda in dva sveta, kakor nekoč v dobi Agamemnona, Ahila, Hektorja in Priama. Tri tisočletja naj se izbrišejo! To dogajanje je gotovo pomembno, je del evropske zgodovine. Te zgodovine se bodo nekoč učili naši pravnuki, in ob J njej bodo občutili grozo, ki ie naša to-j post danes še ne občuti. Ne zavedamo j se, kolika je naša doba.
Prešel j ivanfe narodov
Tekom zadnjih dveh let se je iz Turčije na Orško preselilo nad dva in pol milijona duš (Grkov). To je posledica Lau-sannske mirovne in «menjalne» pogodbe. Treba si je predstavljati, kaj ta številka pomeni. Evakuacijski in internacijski fu-ror austriacus je spravil približno 40.000 Primorcev, slovenskih in italijanskih, bodisi v taborišča bodisi k privatni preselitvi, in kako so to občutili oni sami in ml vsi! Vseh Slovencev je poldrugi milijon. Tu pa ie tekom poldrugega leta pol tretji milijon prebivalstva zapusti! Malo Azijo in evropsko Trakiio ter prišel na Grško, bodisi na kepno, bodisi na otoke. Samo predstavljajte si takšen nenaden kompakten odtok, takšno selitveno stru-;o celega naroda! Organizatornih, indu-strijalnih in političnih posledic takšnega dogodka tu ne moremo obravnavati. Misliti si moramo grozno trpljenje poedin-cev, žena, dece, moralni in gospodarski razstroj in razkroj... Omeniti treba še, da je v nasprotni smeri odpotovalo okrog 350.000 Turkov, in da danes še okrog 150.000 Armencev cvisi v ziaku» brez domovine. Evo, tu lahko študiraš usodo človeškega gibanja, ne salonsko hipereste-tično usodo, marveč elementarno, strašno. To je del modernega preseljevanja narodov. Ta proces, ki se odigrava pred našimi očmi, je uprav ogromen in zgodovinsko nič manj važeu, kakor ona preseljevanja, o katerih so nas ličili v šolah.
Od zgodnje jeseni lanskega leta se je selila čez Ege.isko morje ta množica. Z Lausannsko pogodbo je Evropa opustila del prastarega svojega azijskega kolonij-skega ozemlja. Grška in Turčija sta se v tej pogodbi zmenili, da zamenjata prebivalstvo. Azijski Grki se presele v Grčijo, Turki iz iztočne Evrope pa v Azijo. Izprva so se Grki selili v smeri na iztok, še v predzgodovinski dobi, ko so nastale pesmi Homerjeve in so se vršile borbe okrog povestne Troje. Pozneje so se Grki žilavo naselili ob obali. Pod Aleksandrom Velikim so Grki zavejevali vso Male Azijo. Politično je Helenizem pod Diadohi in pozneje propadel, toda obogatil je vso dobo do današnje. Na starih temeljih se je iztočni Rim — Carigrad držal še tisoč let, in tudi ko so si muslimanski Osmani podvrgli severno Afriko, vso Malo Azijo, južno Rusijo, ves Balkan in Podonavje do Pešte, je grški ži-velj vzdržal prav tako, kakor je vzdržal srbski, bolgarski in rumunski. Sicer se je z mešanjem krvi in ob izpr-eminja-iočih se socialnih prilikah izpremenila grška psiha, toda vkljub vsemu so žilavo vztrajali ob svojem in so izrazito vplivali na svoje politične gospodarje do danes.
Sedaj se likvidira tritisočletno stanje.
s 25.000 kg gorilnih sredstev, katera potrebuje za pogon.
Prvi Zeppelini so se dvigali v zrak na ta način, da so se stopnjema razbremenjevali. Kadar pa so se hoteli spustiti niž-ter so leteli nizko nad vodo. so napolnjevali posebne oddelke z vodo. katero so črpali s posebnimi sesalkami. Tako so pridobivali na teži. ki jih jo vlekla zopet navzdol. Pri >Z IU* je ta procedura izključena. R-'lon ne bo imel časa na prebitek ter bo mora! paziti na to, da opravi svojo stvar čimprej mogoče. Zato pa so na njem druge naprave, ki ga bodo pomagale pravilno voditi.
Zelo pereče vprašanje »Z IIL* tvori ta-
no čisto do konca, nezgoda pa se je pri-! Grobišče žrtev so pozneje lepo ure* petila pri spuščanju na zemljo. To hočejo dili in novo ogradili in junaški Kolibik «edaj Američani preprečiti z opisanim in tovariši so dobili spomenik, ki priča, jamborom, na katerega se bo »Z III« kar da PO nedolžnem prelita kri kragujev« kratko obesil Pasažirji in osohje bodo iz- skih upornikov ni tekla zaman, v nede-
stopili g posebnimi lestvicami in pojdejo I na zemljo po stopnjicah.
*Z III« bo najbrže nastopil'svojo pot v štirih ali petih dneh. Kako se mu bo godilo na poletu, bomo zasledovali in poročali.
..... , . , .	T__ Z/eio pereče v-urasulJje "t, iu« ivuu uu-
V svoji lastni zgodovini imamo Jugo- flJ raJent rista,-an-a v Ameriki. Ame-s oven. nekoliko čeprav po številu manj- . ^ ^ y * ^^ dm ffiožan drog ših analogij. Tako vemo, daje del se- | _z ^ jn	D je sličeT] jamhoni
danjih Slovencev nemškega rodu. potom- ]	metr0v visok. Znano je, da je
ci desettisočev priseljencev, kateie vpJ^je pristajanja balonov eno najtež-
bamberški škofje ln drugi mogotci eno stavno «preselili». Istega pokolenja so kolonisti v Sremu in Vojvodini. Tudi na Ameriko bo kdo pokazal. Toda ta selilni proces je bil počasen, razdeljen na dece-nije in stoletja. Le Srbi imajo poleg enakih seljenj tudi dvoje večjih, med njimi veliko selitev pod patrijarhom Čarnoje-videm v Vojvodino. Letos je bil jubilej te selitve v Peči, ko se je vzpostavila stara patrijarhija.
Sedanje odseljevanje Turkov je po-
jih vprašanj vodljivega zrakoplovstva. Cestokrat so potekle vožnje z baloni sreč-
X Tristoletnica čckclade. Čokolado so leta 1624. prvič pripeljali na Francosko. Eden prvih, ki so io pili, je bil Ludovik XIV Takrat je nastal spor, ali I naj se čokolada uvrsti med živila, ki se | ne smejo jesti nb postnih dneh, tcda du- ' hovniško mnenje je bilo čokoladi naklo-, njeno in tako je ostala čokolada na jedilnem listu tudi v najstrožjem postu.
ljo se je izvršilo odkritje skromnega spo* menika ob prisotnosti posebne delegaci«
je čsl. vlade, vojske, parlamenta in roja« kov ustreljenih.
Kragujevčani, ki so iz vsega srca sim« patizirali s Čehoslovaki, ko je izbruhnil upor, so z radostjo sprejemali češke go« ste. Povsod so bili postavljeni slavoloki z napisi: Dobrodošli! Na zdar! — Množi« ce ljudstva iz cele Šumadije so od petka dalje prihajale v mesto, da prisostvujejo spominskim svečanostim. Vse biše so razobesile zastave, vojaki pa so okrasili vojašnice in oficirski dom.
V soboto ob 4. uri popoldne je dospel v Kragujevac poseben vlak s češkimi go« sti. Na čelu češke delegacije je bil če«
X fabrikaciia sladkorja kememir. šiC0s!0v-aški poslanik v Beogradu g. Se-potom. Iz New Yorka poročajo, da se je b., 7 njjm pa se je pripeljalo tudi več profesorju kemije na univerzi v Liver- i £e-kih .gnatorjev in poslancev. Posebno poolu dr.Bay!u posrečilo, napraviti slad- številno pa so bile zastopane rodbine kor čisto kemičnim potom s pomočjo ; ustreljenih vojakov, med katerimi je ce« ultravioletnih žarkov. Ven pa še ni vero- I k vrsta preprostih kmetov, dostojno potrjena.
——	ODKRITJE SPOMENIKA-
Kragujevac, 29. septembra.
Odkritje spomenika 44 češkoslovaškim , vojakom bivšega c. in kr. 71. polka se je Na poletje pre -vatitega leta 1918. so se j je borila na Lepenici, se je morala kma-- pretv0ri]o v veličastno manifestacijo če j
Spominu čeških mucenikov v Kraguievcu
povsod med avstriiskimi vojaki slovan« lu udati. Nastala je celo zmeda, v ka« ske narodnosti pojav Ijila z:-imenja, ki teri so streljali proti upornikom lastni so pričala, da je nivihti na pohodu. Nih* j bratje in ko so posegle v boj štiri strojne če ni vedel kaico in kaj sc pripravlja, '.<"»« | puške z dvema topovoma, jc bila stvar membno tudi za nas. Oni, ki so ostali v ' da vsi, ki so imeii odprte oči, so videli, i kmalu odločena. Upor jc bii udušen in Jugoslaviji, izgube teritorijalno skupnost,! da so napočili za avstrijsko vojsko ob« j uporniki so se skušali rešiti z begom na izpadejo iz muslimanske enote, ne tvo- upni časi. Istočaino je prikipela do vr« vse strani. Tu je pa šele nastala prava
-* -»-«-— ---»-'--------hunca tudi beda v vojaških garnizijali. V zmeda^ Nad Kragujevcem je bilo takoj	par0mlinov pa so zaječale sire«
zaledju je vladal obup, etape so ze b,le proglašeno obsedno stanje oficirji so z , Ccrklcnc obredc posvetitve grobov
zvestim, vojak, pokmh skntc upornike	monsinjor Hrdv iz Niša in
rijo več posebnega socijalnega telesa, marveč diasporo. Po rasi so itak naši. Tekom razvoja se bodo asimilirali in edini ostanek zgodovine bo veroizpoved. Svršetek te panoge preseljevanja tudi pri nas.
Pred poletom Zppelina čez ocean
Prošli teden med sredo in četrtkom je zračna ladja »Z Ul« srečno prestala Evoj zadnji poskusni polet pred odhodom v Ameriko. Vožnja se je popolnoma obnesla. Pričakovati je torej, da odrine balon
ško * jugoslovenske vzajemnosti, katere .-;e jo udeležilo na tisoče naroda.
Ob prisotnosti zastopnika prezidenta Masaryka poslanika Š e b e in zastopnika kralja generala Milenkoviča se je svečki« nost začela s topovskimi streli in salva« mi. V mestu so zazvonili zvonovi, s to«
V okupirani Srbiji so se takrat god,le ter jih postavil, pred sodišče. Od 80 vo* -	nakiir je godba
čudne reeL Beda prebivalstva, kute: emu ; ^kov, k, so se morah zagovarjat, je bilo P	Beethovnovo žalno koračnico,
so vojaške oblast, ugrabile vse, jc bila 44 upornikov obsojenih na smrt. Nckate*	^	J4 risotnih
r„ V v-„t-„f„ odsvirala Beethovnovo žalno koračnico. __ _	„	_	_	smrr. iNCKate. ^ t ________
nepopisna. Srbi >o kazali vedno večji od« rim se je kljub strogim preiskavam po«
por proti okupatorjem. Šepetalo se je o srečilo odnesti celo življenje in zdravo
vojaških uporih, toda nihče ni mogel do« kožo.
znati podrobnosti. Edino, kar se je razve j Toda 44 obsojencev je čakala bridka delo, je bila suha vest, da se je neki polk smrt. Dne 8. junija 1918. je bila v nav« v Kragujevcu uprl in da so bili postrelje« zočnosti ccle garnizije izvršena sodba, ni številni vojaki. Šele pozneje je javnost p0(j močno stražo so bili uporniki zve« izvedela za tragedijo.	j zani po štiri in štiri in odpeljani na tkzv.
V Kragujevcu je tedaj bil nastanjen Stanovljansko polje. Tam so jih postavili češkoslovaški pešp >Ik štt 71. Vojakom v vrsto pred strojne puške. Narednik sc je godilo slabo. Morali so stradati in Kolibik je v zadnjem trenutku snel s
sorodnikov. Spomenik je blagoslovil ko« torski vladika z asistenco šesterih duhov nikov. Ob sviranju državnih himen je pa dia zavesa. Isti hip sta dopluli dve če« škoslovaški letali, dospevši iz Novega Sada, ter spustili na grobove ogromen venec. Ko so se zvrstili poedini slavnost« ni govorniki, je končno povzel besedo poslanik Šeba. V imenu svoje vlade in prezidenta Masaryka je poudaril, da ie češkoslovaške vojake v njihovem pod« vzetju jačala močna vera, da preko nji«
-	. .	j i i_i-	-	...	i hovih grobov pride s solunske fronte
stvo z razmerami u. prepad, ki je bi. v še to> ko ste nam ukradli prostost m se« 20va]na srbska vojska, da maščuje
, !___I; --...I:__: - T-__I _ ----I:...	t	®	-	...
Zl«
preko oceana že v najkrajših dneh To se	^ obIečeni so bm prav po -:gnn5ko. V	svoje roke prstane ter jih zagnal med
tudi mora zrroditi, kajti cas za tako voz-	garn}ziji je vlad,.0 spIošno nezadovolj«	rablje z besedami: »Vzemite, razbojniki,
njo se že odmika. Med viharje nad ocea-	stvQ z razmeraali u, prepad, ki je bil v to, ko ste nam ukradli prostost in se« !
nom pa se nikakor ne kaže podajat,	avstro 5 ogrski arTnat]i mcd vojaki in	d ^ živIjenja. Toda vedite, da nas ! '"'?mučcnikor?osi."nikov govor"jc ž
Pri zadjem poskuSnem poletu je bil »Z	niki vedno globok. jc postil sedaj oči«	bodo prav kmalu osvetili bratje Srbi!* ! ^S ^rf^Mrilžca
m« v zrak« nepretrgoma celih 33 ur m	ten. z južne so!unske fronte pa so pri«	Nat0 ^ strojne puške zape!e svojo brid« j ^^i VružHeT LTotih vzkfikili
30 minut. Preletel je celo Nemčijo Bal ti-	hajala podala 0 stalnem napredovanju	ko peSem in 44 žrtev avstrijskega rabelj« :	mučenikom. slava češkim hero«
ško morje. Švedsko ter se preko Ionske	srbske vojske in uverenje -Avstriia pru«	stva je ležalo na poljani v smrtni igoni«
in Danske vrnil na svoje izhodišče v Fried- pada„ je navdajalo narodno zavedne vo« j}, čuli so se pridušeni kriki, škripanje richshaien. Ves ta čas ie bil v kontaktu jake z novo odporno silo. V 7i. polku z zobmi in klicanje maščevanja nad ubi« z radio-postajami, ter je venomer poro- so bili nemškouacionalni oficirji, ogrom* | ja]ce.
čal, da so vsi deli balona, zlasti pa st.ro- na večina vojaštva pa zavedni Oehi. Kon« i	morjšču so obležali sledeči upor«
ji, v najlepšem redu. Polet se je vršil brez flikt je postajal od dne do dne ostrejši. njkj.
ovire in balon je plul s hitrostjo 180 km ; Dne j. junija 1918. je zbral naredniki Narednik Vjktor Kolibik podna« na uro. Pripomniti pa moramo, da je bilo . Viktor Kolibik tovariše okoli sebe ter j rednik Iyan Hu„vecz> korpora!a Ivan ozračje ves čas vožnje čisto mirno m da jinl je predočil položaj v Kritični luč,. Fabr Jn Josj ZsoriaI, poddesetniki Adam ni pihala niti najmanjša sapica.	• Kakor en mož je bila na nje.»ovi strani
Vožnja »Z ITI' na tem poletu je zna- cela garnizija. Vojaki so bili izstradani šala približno tretjino dolžine celokupne in siti šikan in preganjanja. Dovolj je proge, katero mora balon prevoziti med bilo teptanja uajprimitivnejših slovan« Evropo in Ameriko. Ker so se vsi aparati skih pravic, katere so Avstrijci in Mad
Daniš, Pavel Klenjar, Alojz Selinger in Gregor Dvorszky ter prostaki Pavel Sala ga, Andrej Szmrtnik. Martin Riljak, An« drej Brvenik, Andrej Kisa, Anton Mikus, kacs, D. Jeszenskv, Josip Csuraj, Kart
dozdaj izkazali za zanesljive, upa vodi-. žari gazili s tako naslado. Sklenili so sc jviiklusičsak, Alojz Voiar, Pctar Platoš,
IILt čez ocean tvori vprašanje ravnotežja balona. Zračna ladja ima pet motorjev. Vsak od njih porabi na uro 80 kg goriva, vseh pet motorjev potrebne torej na uro 400 kg bencina in olja. Pri najurnejšem letu se ta količina lahko skrči na 300 kg. Toda s tolikimi gorilnimi sredstvi ni mo
Mova poliljatev
slovitih neprsmočl.liTtlt dežnih plaščev dospela.
Kdor ga nima. naj si ga ob tej priliki nabavi.
Drago Schwab. Ljubljana.
jem!» Istotako je vzbudil najgloblji do« jem bivši minister Derer, ki ie dospel v imenu čsl. parlamentarne zajčdnice. V blagoglasni hrvaščini je naglašal, da mu« ceniki njegovega rodu ne ležijo v tuji, temveč bratski zemlji, kar je isto kot domovina. Ob ihtenju sorodnikov, tipič--nih Slovakov v trenčanski narodni noši, med njimi tudi sivolas 80«!ctni starček, so govorili še dr. Štur kot ožji rojak po« kojnih žrtev, legijonar Sykora v imenu Iegijonarske občine, akad. Čajak za slo« vaško omladino iz Bačke, poslanec dr. Radosavljevič ter končno ga. Špiljakova v imenu jugoslov. žen. Na vseh 44 gro« ; bov so bili položeni venci, med njimi sre« brna palma našega kralja, venec preziden
______ ______________________ -- , ta Masaryka ter venci obeh vlad in par«
koder je krenilo v strnjenih vrstah proti ^ Goh. Va|entin AQf Adam Bičnnik. j lamentov. Po svečanosti je defilirala kra* hotelu <cTakovo», kamor so se zatekli of, h an Kasperj josip H i dik, Martin Kuli« j gujevačka vojaška posadka, vsa lokalna cirji. Vnela se je kmalu bitka. Oficirji so	Martin Cingel, .itefan Srkolik, Lo« , društva in nacionalne organizacije,
bili dobro pripravljeni in so ljuto bra* vrenc R kova fvan Pittner Siefan Bed j	^ ge y občinskem domu vr*
nafik, Štefan Sno'aK Ivan Slezak^ An« , bankct> kjer ^ nazdravijali medse« dxej Brvenik, And -j Kisa. Anton Mikus. , bojn. vzajemnosti gg. posianik šeba. ge«
Tako se je konči.a češka buna v Kra« j ncral Milenkovič. vojni minister Hadžič, gujevcu in proroške besede narednika j general Vojta. skupšč. predsednik Kolibika so se izpolni'?, še predno je ; Ljuba Jovanovič, čsl. poslanec Furival in razpadlo njegovo truplo v materi zemlji. ; senator Nemec. Popoldne je b,i na dvo* Ustreljeni junak; » uporniki so bili po« ; rišču nastop Sokolov in vojske, zvečer veijstvoTkjer^e akmiral"dra"gonce~ter z kopani na skupnem prostoru in n jihovo pa velik koncert. Danes zjutraj je čsl. njimi naskočil upornike od zadaj.	i grobišče je bilo ograjeno. Avstrijci in | delegacija odpotovala v Oplenac, da sc
Nastala je še strašnejša bitka, ki se je Madžari so kazali nanj kot na simbol pokloni pran našc»a pokojnega KMlja razširila tudi na sosednje ulice. Vojaki protiavstrijskega in protimadžarskega mi« | Petra Osvouod,te.,a. S svečanost: sta tih
nili. Šipe oficirskega doma so žvenketale in se drobile na drobne koščke, krogle so lile v hotel in kmalu se je pokazalo,
ilAia D lUill\lini 11U111I111U1 eit-liatvi 111 LUU- i ,	r. . .
, a ,	da oficirjem ne preostane me drugega,
goče računat,, ker v zraku niso izključena ^ ge ^	^ V kritičnem mo*
presenečenja. Trajanje poleta 11 Evrope ; mentu seP j£f rczervni dragonski pod*
v Ameriko, ]e preračunano na 80 ur časa,, ,kovnjk Maks Richerd neopaženo izs
■n to b, zahtevalo, da se obremeni balon j^j jz hote,a tM odhite, v svoje po, j
bili razmeščeni v bližnji Grošnici. To te so na solunski fronti osvetile češko« de odločnosti za skupno obrambo doseže j. pa jim žal ni uspelo. Borbo z dragonci so I slovaške brate.	j nih plodov zmage v svetovni vojni,
morali nadaljevati sami in skupina, ki se i
Mate Marn:
Sveti zmaj
(Evangelij miru božjega.)
Uvod. — Velecenjena gospodična Rezika! Najbrž se še nekoliko spominjate nekega prelepega pondeljskega jutra, ko smo se skupaj vozili z Gorenjske proti beli Ljubljani. No, «aj veste, v istem kupeju sta bila še Jože in Tonček, Vaša in moja znanca, z njima pa njih boljši polovici, podeljeni jima po zakramentih sv. zakona in sv. pokore. No, zdaj boste pa že vt-deli. Toda to, kar mi s t tka zdajle pero v roko, to ni ono pondeljsko jutro, ker sem bil takrat še ves nedeljski in vreme prejšnji večer je bilo zelo vlažno. Teh par besedi mi marveč narekuje globoka hvaležnost do Vas gospodična Rezika, ker mi tak tat niste pustili dremati sjranje zakrknjenega grešnika, lenuha in pijanca, temveč ste me " svoji vnemi prisilili, da sem na vsako VaSo ognjevito trditev o potrebi misijonske propagande kihnil — le kjf sem še nahod dobil, vraga! — in s tem potrdil in z Vami soglašal, da je živali no delo izpreobračanje med pijanskimi rojaki prva svetovna potreba. Hvaležen sem Vam za Vašo apostolsko erorečnost: kaiti ko sem orižel v Liub-
Ijano, sem se nemudoma vpisal v Junake, v Rdeči in Zeleni križ, in če zveste, gospodična Rezika, še za kak križ, mi ga, prosim, sporočite, priporočite in naročite, takoj mu pristopim. Toda. da boste videli, kako krasne sadove je obrodila Vaša vneta setev na mojih ledinah, in da sem res postal fanatik Vaših idej. in zagovornik junaškega boja in dela, izvolite, gospodična Rezika. prečitati pa,t vrstic iz božjega evangelija miru. Podajam Vam ga kar ob kratkem, kakor je meni na razoolago.
Prva knjiga: Govori o roparskem vitezu in mirnemu ptiščavniku. — Stalo je v preteklem času v tretji osebi s slavo in z zlatim klobukom ovenčano mesto Babilon. Oj Babilon! Imelo je mnogo tisoč prebivalcev od zore do mraka in od mraka do dne vso koledarsko loto. Natančno so bile uravnane široke ceste med visokimi hišami in visoke hiše ob cestah, vse križem kakor ogromna pajčevina. Ze leni kostanji so skrb?li za promenade in za maj: kajti red je bil usmerjen točno po civilnem pravu in njegovih pritiklinah. In tako so Babilonei redno kot dobri državljani potovali od krsta do groba, ne da bi so bilo komu kaj izrednega Drinetilo n. or. da bi bila
koga napadla umetnost ali pa znanost ali pa oboje.
Pa ne vsi. Nekateri so namreč 'oota-nizirali in brali motovivec izvem motnega pomerija, kjer ni bilo več varnostnih organov glede cestnega reda in karambolov z ljudmi in drugimi kmečkimi bunkami. Drugi, to so bili sveti ljudje, so se hodili vsako nedeljo kopat v reko Evfrat.
In se je zgodilo, da noben dan ni bilo vseh nazaj. Vselej je zmanjkalo 'koga. Živel je namreč ob reki Evfrat 'zmaj, živel popolnoma mirno svoje pu-ščavniško živlienje in užival samo, kar mu .je volja božja poslala Babilonccv v hrano, drugih stvari, zlasti pa vina in močnih pijač, ni užival. Po posebni nebeški milosti in po zaslugah svojega zdržnega in svetega življenja je uča-kal ta zmaj že nad tristo let. Tako kakor ta zmaj pa ni bilo mesto Babilon sveto. Pogrezalo se .je v grehe in strasti in z zavistjo in jezo so Babilonei gledali neoporečno življenje svetega zmaja, dokler njih sovraštvo ni prikipelo do vrhunca. Kralj- Herod je namreč najel razbojnika Jurija, naj zmaja ubije. Obljubil mu je svojo hčer, palatinsko službo in ogromno bogastva, če mu prinese njegovo glavo. Razbojnik Jurij ie res Sel v zasedo in
zmaja med obedom prebodel in mu odsekal glavo. Tako je sveti zmaj za svoje prepričanje storil mučeniško smrt. Kralj Herod pa je hotel vse to prikriti in je ukazal zgodovino pisati ravno narobe. Vendar nas to ne sme motiti. Sveti zmaj ima svoj spomenik v mestnem grbu in pa na kamnitem mostu. Kako krotka in miroljubna žival je bila to, vidimo že iz tega, da ima na koncu repa sidro, simbol upanja, upanja, da bi se Babilonei vendarle enkrat izpreobmili od mesarskega klanja k mirnemu sožitju. Slava njegovemu spominu!
Druga knjiga: Govori o pravovernem dostojanstvu človekovem. — Razbojnik Jurij je že davno umrl. ni pa še nmria želja, ubijati, napadati, pretepati, zmerjati in sploh nadlegovati mirne ljudi s tuiim jarmom. Tuli svetega zmaja ni več, toda še pa živi prepričanje, da je čim popolnejši mir in pokoj nad vsemi drugimi dobrina mi in da je ni slabše m hujše stvari ne na tem in ne na onem svetu, nego je nemir duše in razkol srca in nepotreben napor te!e=a. Vsa jeza. ža!o>t. veselje, strah, skrb in sploh vse strasti zlasti pa ljubezen in sovraštvo, vse to je podobno uničujočemu potopu in nožaru. In telovadba, šport, ples. eod-
ba, petje, smeh, kričanje iu sploh glasno govorjenje, vse to je velika ovira, do pomirjenja in sploh odnrnrt zapreka dostoian^tva. Vzor dostojanstvenega življenja je, sedeti pod senčnaf" zeleno palmo, molče čitati dve suri iz korana — več ni potreba! — pušiti cicraret« ali čilmk in mi«liti. Da vrf -vsem misliti! Na desni čepi kamela in prežvekuje z elegantno mirnostjo od veikomaj ji namenjeno trnje in osaf, na levi pa leži žena in kuha črno kavo. In Siovek misli, mimo m H i, tupatam srkne iz skodelice in vzame datelj 'n zorpet misli. In lepa spokojna noč se ckloni nad njoga. nad njegovo družino in živino, no da bi on le z mezincem ! brez potrebe genil. — O. kako daW ! so neverni pristaši Jurjevi od te^ i pravovernega vzora! Koliko trpi na.-;i uboga mladina n. pr. v šoli. Kakor prerifcka goveda divjajo profesorji :n učitelji preko nežnih vrtov otroškm ere in pomandraio vse. kar jim jf na-mrnieno in obljubljeno v evangdiiu miru božieira. S kremnlji slovnice, z noži matematike, z železnimi grabi jami nrirodopisja trgajo njih mehke živce m z ostrino ŠPftila črta geograf na njih kožo krvave meridijanske sledove. Krvoločen bič krivoverske vzgoje divia no niih plečih. In vse to. da nr.j
Vinska kriza v
venstvu Slovenije. Rezultati veljajo od se. daj kot srednješolski rekordi. Zmago in ž njo tudi lepo piehodno darilo Športne
| je prvikrat- prodajal na trgu po Din
j za kg. v
Vinska kriza v Italiji jc eden najteže ; Perutnina. Zjutraj je bilo komaj 200 jih pojavov v gospodarskem življenju na : komadov na trgu in so prodajali po 25 še zapadne sosede. Merodajni krogi so j do 70 Din za komad. Ko pa je postalo
vreme okoli 9. lepo. so prinesle kmetice iz mariborske okolice mnogo perutnine, tako da jo ie bilo nad 500 kosov, nakar so cene padle na 12.50 do 60 Din, race 35 do 40 in gosi 70 do lOO.Tudi tri pure so bile na trgu in so se prodajale po 100 Din komad. Golobe so prodajali po 50 dinarjev par, domače zajce pa po 10 do 40 dinarjev.
Meso. Slaninarji so pripeljali 21 voz meso 'v mesto in so ga prodajali po 30 do 40 dinarjev, slanino po 35, mast 40, drob pa po 15 Din za kg. Mesarji so imeli topot izredno nizke cene. Govedino bo prodajali po 21 do 25, teletino 22.50 do 25 in svinjino 27.50 do 30. Cene ribam so bile 38, klobasam 30 do 35, prekajenemu mesu •10 do 45, prekaienim glavam 28, repom 17.50, nogam 9, drobu 9 do 15, salu 40 in prekajeni slanini 45 Din za kg.
Druge stvari. Jajca 2 do 2.25 za komad, smetana 16, maslo 40 do 44, mast 37 do 40. Lončena roba se je prodajala po 0.50
uvideli, da ni mogoče prodreti skozi kakor zid trdno obrambo Jugoslavije. Cen-terhali Carvan je bil izboren in je posebno v drugi polovici dosegel svojo staro j Zveze si je pridobila I. državna gimnazi-višino. Obramba sigurna; najslabša toč- ja v Ljubljani s 4 zmagami in 1 drugim S 360; koruza baeka, franko bačka post. 0 , ka Seškega tirna je bii0 ievo krilo. j mestom (23 točk); IL mesto ima Srednja 1 do 285; oves bački, franko bačka post. Točno ob 3.40 začne igra. Jugosloveni
še zapadne storili mnogo korakov, da bi to krizo ublažili, toda doslej ni še tukakih uspe* hov. Kriza postaja vedno večja.
Na razne pritožbe prizadetih krogov ,e je ministrski svet bavil na eni svojih zadnjih sej s to zadevo. Ministrski pred* sednik Mussolini je podal daljše porcčiio o stanju krize in stavil več predlogov. Vlada je nato sklenila, da se s 15. sep* tembrom ukine izredni davek na vino, ki jja je uvedel Nitti pred šestimi leti in ki g t ie bila sedanja vlada znižala od 20. na 15 lir za hektoliter, kar je za splošno proizvajanje in konzum vina v Italiji po* menjalo olajšavo v znesku kake pol mili* jarde. Vlada je na p cllog Mussolinija in pristojnih ministrov razen tega sklenila, da sc za enkrat ne povišajo razne občin* ske dajatve.
Da se olajša trgovina z vinom, ki je sedaj obremenjena z alikvotno pristojbi* no za zameno 1 odst. pri vseh prehodih od direktnega producenta na trgovca, ako vrednost fakturiranega vina znaša nad 2000 lir, je vlada odredila z veljav* nostjo od 1. oktobra, da se zniža alikvot* na pristojbina za polovico na pol odstot* ka. Ta alikvota se nanaša tudi na mošt in na vinsko grozdje. Namesto zahteva* nc pristojbine za zameno na vino, mošt in vinsko grozdje pri vseh prehodih, se bo pobirala odslej samo enkrat pri kakr* šnikoli vrednosti, in sicer takrat, ko se odmeri trošarina. Zamene, ki so se izvr* ■Me prej ali ki se bodo izvršile po razca* rinjenju, brez ozira na njihovo število, aodo popolnoma oproščene plačevanja pristojbine. Seveda ne bo smela biti cena na katero se nanaša pristojbina za za* meno, nikoli višja od povprečne uradne cene blaga na dotičnem trgu.
V zvezi s temi odredbami in kot njilio* vo bistveno dopolnilo je ministrski svet sklenil razne izpremembe in dodatke k dekretu od 12. aprila 1917., ki se nanaša na proizvajanje, prodajo in trgovino z vinom. Po teh izpremembah in dodat* k-;h se bo, kakor računa italijanska vla* da, doseglo bolj pravilno in sistematično nadzorovanje, zlasti potom finančne stra žc, da se prepreči potvarjanje vina. S 1. oktobrom t. 1. je prepovedana tudi tr* Uovina z malim '.-i no m v Italiji Minister za narodno gospodarstvo ima imenovati poseben odbor tehnikov iz vinskih in vi* nogradniških organizacij, ki naj prouči tudi drugo stran tega vprašanja, tako n. pr. dovoljevanje vinskih kreditov, ugod* nosti za industrijo sirupa in izdelkov iz grozdja ter sploh zaščito vinogradništva. " Italijanski ministrski svet je nadalje sklenil, da se podaljšajo do 30. .-irnija 1525. olajšave za prevoz vina in mošta, Ki so doslej veljale samo do 30. septem* bra t. 1. S temi olajšavami, tako upa vla* da, bodo stroški z* produkcijo vina^ v Italiji zmanjšani za nad 40 milijonov lir.
0 do 265, franko Ljubljana 335; suhe go-: jrnajn 7ačetni udarec in vstvarijo takoj be, srednje, franko Ljubljana 60 do 0; nevarno situacijo pred golom Cehov, laneno seme, med-"mursko, franko Ljub-; [gra sg razv-;ie v krasen boj, ki kaže naj-ljana 620 do 650; konoplja mandžurska, j icpše tehnijne fjnese in vstvarja nevarne b-n, franko Ljubljana 0 do 880; repiea, j sjtuacije pre<j obema goloma, ki pa jih divja, franko slavonska post. 0 do 255; j napacja ne znata izrabiti. Naši so v pre-krompir, uzančni, franko nakl. yost. 0 do ; 120; fižol, ribničan, orig. franko Ljublja-; na 525 do 0, b-n, franko Postojna trans., čiščen 0 do 650, prepeličar, orig., franko Ljubljana 450 do 0, z roko izbran, franko Ljubljana 550 do 0, mandolon, orig.. franko Ljubljana 350 do 0; Ia garant, banat. čista svinjska mast, za kg franko skladišče Ljubljana 0 do 35, Ia soljeaa, samo hrbtna slanina, franko ski. Ljubljana 0 do 36, Ia prekajena slanina, franko s1--!? Ljubljana 0 do 34.
ZAGREB. V efektih je tendenca neiz-premenjena. Od bančnih papirjev je trgo-
moči. V 30. ^ninuti se nudi Jugoslovenom krasna šansa, katero pa branilec Seiiert obrani tik pred golom. Polčas konča neodločno.
Takoj začetkom drugega polčasa izsilijo jugosloveni korner, ki pi ostane neizrabljen. Od tega momenta prevzamejo Cehi inicijativo in jim uspe v 11. in 21. minuti doseči dva gola, od katerih je drugi bil ubranljiv. Jugosloveni se znajdejo izsilijo odprto igro in preidejo zadnje četrt ure v stalno premoč; našemu napadu se nudijo krasne šanse, ki pa jih deloma vsled smo'e, deloma vsled neod-
vala Eskomptna po 109.50 do 111. Jugoslo- lomnosti ne znajo izrabiti. Češki golman venska se je v začetku sestanka trgovala J gtaplik se kaže v svoji najlepši luči, ko je pa proti koncu poraslla na 1 cbrani v kratkem presledku dve sigurni 8. Hipo in Praštediona sta trgovali ob j jans; Jugoslovenov. Igra konča ob stalni :izpremenjenem tečaju. Ostali bančni; prmo;!j Jugoslovenov.
po 105, 108 neizp
papirji so bili popolnoma zanemarjeni. I
premoči Jugoslovenov. Podlegli smo, ampak častno.
Sreča
______________	,	Od industrijskih papirjev je padla Eks- j nam ni bila miia. Poteku igre bi odgo-
do 55, leseno blago po 3 do 150, brezove j ploatacija začetkoma na 05, se je pa proti | varja[ neodločen rezultat, metle 2 do 4 Din za komad.	! koncu popravila na 97. Narodna šumska \ godil je prav dobro dunajski sodnik
Seno in slama. V sredo so kmetje pri- j je padla na 60 napram 74 v petek. Slavo-; Rraun. Občinstva nad 10.000. peljali 11 voz sena in so ga prodajali po | nija je obdržala svoj nizki tečaj po 73 60 do 87.50 Din za a. v soboto pa 5 vo- I do 74. — V devizah je bila tendenca ne- j
60 do 87.50 Din za q, v soboto pa	. f
zov sena in en voz slame in so prodajali! izpremeniena. Tečaji tujih deviz so začeli j seno po 55 do 75, slamo pa po 45 Din j v glavnem na bazi od petka, so se pa te-'
kom sestanka neznatno popravili radi po-
S HMEIJSKEGA TRŽIŠČA.
Žatec, 26. septembra. Razpoloženje mi; no, cene čvrste. Na kmetih se plaču* jc od 2400 do 2700 Kč za 50 kg.
Novosadska blagovna borza. Radi židovskih praznikov ostane borza danes in jutri zaprta.
manjkanja blaga. Večji porast je zabeležila devica na Švico, ki je zaključevala po 1380 napram 1372 v petek. Narodna banka je stopila v akciio in ponujala večjo množino deviz na Italijo in London. Fromet je bil zaradi ultima meseca nekaj večji. Trgovalo se je največ v devizah na | Italijo, London in Prago. — Notirale so
....... . ..	v . 1 devize: Dunaj 0.10095 do 0.10295. ček
= Zmzaute izvoznih tanfov na A-,	do Q Bukare§ta 33.75 do 39.75,
nicah. Generalno ravnateljstvo državnih j _	,]o 3,4 60 do 31? ^ fek
železnic pripravlja izvozni tarif po kate-
A A	CM T A rt T nnilnn r-vl <i?!lft	.40
železnic pripravlja izvozni tarif po rem se bo preroznina posameznih izvoznih predmetov s postaj poedinih izvoznih središč znižala za 20 do 30 odstotkov. To je prvi izvozni tarif in bo gotov najkasneje v enem mesecu. — Istočasno se pripravlja tudi tarif za pasivne kraje. Pri sestavljanju tega tarifa, sodeluje tudi Jadranska plovitba, ld daje zelo velike popuste. Prevoz blaga in živil za pasivne kraje bi šel zaradi velikega popusta s strani te brodarske družbe večinoma preko Sušaka. Na ta način bi se ozkotirne Železnice v Bosni osvobodile prekladanja
314.45 do 317.45. London, izplačilo 321.40 do 324.40, ček 320.675 do 323.675. New-York, ček 71.30 do 72.30, Pariz 379 do 384. Praga 215.25 do 218.25. Praga, ček 214.80 do 217.80, Švica 1375 do 1385, ček 1372.50 do 1382.50; valute: dolarji 70.50 do 71.50, avstrijske krons 0.1015 do 0.1035, lire 312.50 do 315.50; efekti: bančni: Litorale 0 do 80, Trgo 29 do 30, Eskomptna 109.50 do 111, Poljodelska 0 do 20, Kreditna Zagreb 113 do 118, Hipo 56 do 57.50, Jugoslavenska 105 do 108, Ljubljanska kreditna 222.50 do 227.50, Obrtna 65 do 0, Praštediona 915 do 917,
v Brodu, kar je doslej zelo oviralo tovor- j Slavenska 0 do 94, Srpska 137 do 139;
ni promet.
I industrijski: Eksploatacija 05 do 97, Du-
Dohodki naših carinarnic. Po urad- j brovaeka 0 do 690. šečerana 680 do 685,
ni statistiki so znašali dohodki pri glavnih carinarnicah v naši državi leta 1923. vsega skupaj 1.698,092.218 Din. Največ dohodkov izkazuje zagrebška carinarnica in sicer 312.620.179 ali 18.4 odst., beograjska 7, 247,327.698 (14 odst.), ljubljanska 138,018.765 :S.l odst.), mariborska 126 milijonov 829.251 (7.5 odst.) in subotiška »114.648.304 (6.8 odst.).
Isis 65 do 70. Narodna šumska 60 do 62, Gutmann 850 do 890. Slavonija 73 do 74, Strojne 150 do 0. Trboveljska 380 do 410,
NOGOMETNO PRVENSTVO SLOVENIJE.
V nedeljo so se nadaljevale prvenstvene nogometne tekme, ki so bile odigrane s sledečimi rezultati:
Kcrctan : Svoboda 2 : 1.
Mladi, a agilni Korotan iz Kranja je v nedeljo na ljubljanskem terenu odločil prvo tekmo v svojo korist. Moštvo je še v razvoju in nima še prave kombinacij-ske igre. Svoboda je svojega uasprotni-ka skoraj nadkriljevala, vendar pa ni znala izrabiti nebroj lepih pozicij pred golom. Tekmo je sodil g. Ooslar.
Ilirija (rez ) : Jadran (rez ) 12 : 0.
Ilirija je svojega nasprotnika tehnično in taktično znatno nadkriljevala in vrata nasprotnika stalno oblegala. Rezerva Jadrana sploh ni mogla kljubovati rutini-rani ilirijanski enajstorici in je podlegla z visokim seorom. Sodil je g. Možina.
Popoldne so se nadaljevale tekme za prvenstvo I. razreda. Kot prva sta si stala nasproti Hermes : Maribor 2 : 1 (0 : 1)
Ta tekma je bila prav zanimiva in je že izgledalo, da se Mariborčanom posreči premagati Hermes. Maribor se je boril ves čas zelo požrtvovalno in ugotoviti je treba, da je moštvo tudi v tehničnem pogledu zelo napredovalo. Mari-! borčani so vodili skoraj do konca dru-' ?cga polčasa in Hermes se je v zadnjih
tehn. šola z 2 zmagama (21 točk); sledijo realka s 16, III. drž. gimnazija z 8, mariborska realka s 6; II. državna gimnazija in trg. šola s 3 točkami in gimnazija v Kranju z 1 točko:
V naslednjem podajamo kratek preglej rezultatov:
1.	Tek 100 m (14 prijavljenih, 13 starta;: Po treh predtekih in 2 seimfinalih zmaga Stepišnik (L drž. gimn.) pred Weibiura (trg. šola) in Peskom (realka).
2.	Skok v višino z zaletom (14 prijavljenih, starta 10): 1. Borštnar (sr. teb. šola). 2. Gregorka (sr. teh. šola), oba 153.5 cm. (razdelita si po dogovoru mesta).
3.	Met kepja H4 prijavljenih, starta 12). 1. Orehek (I. drž. gimn.) 40.58 m (pod svo. jo običajno formot. 2. Grantar D. (HI. drž. gimn.) 35.84 m. 3. Borštnar (sr. teh. šola) 34.95 m.
4.	Tek 800 ra (14 prijavljenih, start al o 13): 1. Fersche (HI. drž. gimn.) 2.14.4. 2. Arhar (realka) 3. Bizjak (realka).
5.	Met kroglje: (14 prijavljenih, starta 10): 1. Smrz.u (f drž. gimn.) 9.27 m: 2. Medved (realka) 9.10 m; 3. Seršen (realka) 8.795 m.
G. Skok v daljavo z zaletom: (14 prijavljenih, starta 11). 1. Stepišnik iT. dr Z. gimn.) 5.88 (zelo lep rezultat); 2. Puc (H. drž. gimn.) 5.54 m: 3. Pesek (realka) 4.69 metrov.
7.	Tek na 3000 m: (13 prijavljenih, star-tajo vsi): 1. Hofer (realka - Maribor) 10:9.5; 2.Slapničar (sr. teh. šola) 10:15.2: 3. Kumer (gimn. - Kranj) 10:17.5. Zelo lepa in efektna zmaga Hoferja, ki zadnjih 800 m preteče v močnem tempu in ss svojim nasprotnikom dobesedno odtrga.
8.	Met diska: (14 prijavljenih starta 5): 1. Slamič H. (sr. teh. šola) 31.13 m (zeio lep rezultat); 2. Smreu (I. drž. gimn.) 29.29 m; 3. Seršen (realka) 28.59 m.
9.	Skok v višino ob palici: .'10 prijavljenih, tekmuje 6): 1. štrekelj (realka) 2.95 m — rezultat je boljSi od slov. rekorda za 5 cm. toda neveljaven, ker se je tekmovalec dotaknil prečke: — 2. Gre-gorka (sr. teb. šola) 2.17 m: 3. Košnik (sr. teb. šola) 2.30 m.
Z lepo uspelim mitigoin je led prebit in upati je, da bodo zavodi, ki letošnjemu mitingu še niso prisostvovali, storili to prihodnje leto, tako da bo športska javnost mogla pozdraviti drugo leto vsaj enkratno število tekmovalcev.
Vevče 0 do 122.50; državni: Posojilo 63 I minutah obupno boril za točke. Volja do
zmage ie odločila. Hermes je pritisnil m v kratkih presledkih dosegel dva lepa gola in s tem tudi zmago. Tekmo je sodil
Tržsaa poročala
MARIBORSKI TRŽNI DAN. 27. septembra.
Vsled slabega vremena vso prejšnjo noč j
29. septembra: LJUBLJANA. Vrednote. Celjska poso-seiem ni bil posebno dobro obiskan. Pri- j j;inica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 neijali so na trg samo 20 vozov zelenja- j 240. Merkantilna 123 do 130, Prašte-<e. dočim jih jc bilo prejšnjo soboto 80. j diona 915 ,j0 922, Strojne 148 do 156.
Uene so bile sledeče:
! Vevče 0 do 123. zadolžnice Kranjske de-
Krompir (bili so samo trije vozovi) po j želne banke 0 do 90. Bla^o. Trami mer-Din 10 mernik (7in pol kg), zelnate glave j kantilni, tesani, 5 m dolž., 16-22 cm in 1.50 do 5, kumare 0.25 do 1.50 za komad, j 7 m 19-24, franko meja (31 vagonov) 418
r-.ebula 3 do 6, češenj 4 do 7 za venec, fi vol stročji 1 do 2 za kupček, luščen do 5 za kg, solata 0.50 do 1.50, ohrovt j plohi Ia, 3, 5, 6. 0.75 do 1.75 za komad, kislo zelje in kisla ■r?pa 3. — Sadja in posebno jabolk je bilo mnogo na trgu. Cene so bile za kg jabolk 2 do 5, hrušk 4 do 8, grozdja 5 do 15, češpelj 7 do 12 (neki Bosanec jih je prodajal celo po 6). Pečeni kostanj se
do 424, remelini, 4 do 5 m. 8-10 cm. franko meja (10 vag.) 804 do 812. hrastovi 8. franko Ljubljana 1500 do 0. hrastovi frisi. 5, 6. 7* 8. franko Ljubljana 0 do 1500; oglje Ia, vilano, franko meja 113.50 do 0; drva, suha, bukova. 1 m dolž., franko nakl. post. 26.50 do 0; pšenica, domača, franko Ljubljana 370 do 0. bačka. franko baeka post. 0 do
do 64, Voiue škode 113.50 do 115.
BEOGRAD. Na današnji borzi je bila tendenca nestalna. Tečaji tujih deviz so v primeri z petkom ostali neizpremenjeni. Blaga je bilo dovolj na trgu. Notirale so devize: Dunaj 0.1017. Budimpešta 0.095, Bukarešta 37.50, Italija 315, London 320.50, New-York 71.50. Pariz 38-!, Praga 215. Švica 1373.
ČEHOSLOVAŠKA : JUGOSLAVIJA 2 : 0 (0 : 0)
Z velikanskim zanimanjem je pričako- i vala vsa javnost novo srečanje med če-lioslovaško in jugoslovensko nogometno reprezentanco, in to tembolj, ker je bil jugosiovenski tim sestavljen iz kompletnega splitskega Hajduka, le v golu jc bil
dobro g. Betetto.
Višek zanimanja je vzbujala tekma
Ilirija : Jadran 2 : 0 (0 : 0)
O Jadranu moramo izpregoveriti resno in odkrito besedo. Moštvo, o katerem v zadnjem času ni bilo ne duha ne sluha, se ie naenkrat v prvenstveni sezoni pojavilo v izvrstni formi. Po zmagi nad Hermesom bi sledil skoraj neodločen rezultat z Ilirijo. Igra pomlajenega Jadra-! na zasluži vso pohvalo in želeti je le, ' da se moštvo resno posveti smotrenemu ; in sistematičnemu treningu. Vsi igralci so bili agilni in prav dobri, a posebno pozornost je vzbujal mladi vratar, ki je ubranil nebroj pravih «bomb». IlirLa je le s težavo v zadnjih minutah drugega polčasa odločila igro v svojo korist. Napad Ilirije je ugajal, notranji trio je izvrstno šutiral, a žai brez pravega prav-ca na gol. Obramba je bila prav dobra,
Haškovec Fricdrich. Športna javnost v Zagrebu je hotela videti, ali je bil upra- • ^krikfso zadovoljili. Tekmo je sodil iz-I vičen korak saveznega kapetana, ki se je | v:sfno g. Kramaršič, ki postaja v zad-1 odiočli zanj vsled zadnje krasne zmage | njem gasu nag nr>iboljši sodnik.
Primorje : Celje 2 : 1
svojo prvo prvenstveno tekmo jc Pri-. j moric v nedeljo odigralo v Celju in odločilo igro z 2 : 1 v svojo korist. Celja-
brkfer mo7ato"^hati7brcati in leta-j tako je krotko kopitljal cez fino _ an- j dukoVc| tudi v bedoče steber naših ' p^rorfu^Lt^kliubotf"0 fc°,i5CmU L	ne o "lesko sukno in mahljal z repom in z prezentančnih moštev. Pomisliti je tre- • Pnmorju resno WiuDo.au.
bi rastla sama pšenica! Kakor da ne bi bil nedotaknjen slak v toplem svo-!>■--rinem solncu stokrat lepši! Ob vso
strahu je bi!, ila ga nc bi mladi, nori, |neA-erni svet dvignil na rame in tako še bolj spravil iz du*<-vnoga ravr.oves
Hajduka proti reprezentancam sarajevskega in subotiškega podsaveza. Mladi j Hajdukovci so v polni meri upravičili ka-petanevo zaupanje. Nedeljski nastop na-
ur- -*o:nost mladino pripravi telovad- I ja. K sreči se to vendar ni zgodilo, lu j §ih najmlajših je pokazal, da bodo Kaj- : "	*. , ,- ,_____i.: J_ i„i.„ ! ♦„!-.. L-^r,!'-,-. L-nni+linl opv fino an- , /If1r«v..i funl V linHiV-o cfr-her naših re- >
ti. tnko da se jim niti ne zasanja ne o klasičnem miru in o pravoverni človeški pozi. Seveda, kar kdo ima., samo ro lahko nudi. In pa ta nesrečna _ pro-.tasranda'. Če je komu ime Abelj, že ne~more trpeti, da bi se njegov sosed t-mel zvati Bebelj. Vsi naj bi bili ATh-
I	ji jn vsi v enem društvu! Kdor pa
II	oče — temu se vzame zemlja in glava! In čemu vse to! Menda za razne potrebe in za vsakdanji kruh! Toda, tli sveti zmaj ni imel vsakdanjega kruha? Ali je morda napadal mesto: Ali ni počakal svojega deleža doma v svoji votlini? In potnik pod palm<>? Ali on drvi z motorjem ali avtom 7.a najnovejšimi borznimi poročili? Ali mu ne daj« Bog brez telefonskega naro-F,na kave. datljev in cigaret in njegovi kameli'krme? 0 sveta, pisana pirol
preproga, obešena na mostu, na tebi sloneti ia mirovati — to :e dostojna sreča in volja božja! _
Tretja knjiga: Govori o krotkem mučeniku in o njegovem gospodu. — Na cvetno nedeljo ob osm;.h dopoldne se je napotil osel povežem f, oči in skromno k veliki maši v Jeruzalem. Mestni akademiki in druga z evangelijem miru manj znana omladi-na so" metali preden j svoje pelerine in mu urirciuli burne OT&ciie. Y attoem
nik, Lastovička in drugi, pri nas mladi igralci, ki so storil vse, da so častno zastopali naš nogometni spert. Zlasti v prvem polčasu so bili doceia enakovred-
gieško sukno in mahljal z repom in z j prezentančnih
ušesi Nežna šolska mladež in belo | ba, da so skoraj vsi igralci Hajduka r.a-oblečene deklice so mu vso pot potre-sale 7, rožami in na griču so pokal: možnarji. Pot se je pod njegovimi nogami pomikala svečano nazaj in mostna vrata so se dostojanstveno bližala. Ko je 7.agledal mesto pred seboj, se je razjokal rekoč-: «0, ko bi poznalo njega, ki prihaja!* — Pa ga žalibog niso poznali. Kakor hitro jo namreč slovesnost minila, so ga zaprli v hlev in še tisto popoldne je bi! v s-misb; ustave točno tepen. «Saj to ni nič č.udnec-a,» si je mislil, »mojega gospoda, ki je živa ovca. bodo še na križ oba=ili, kakor razbojnika, kajti to jc delež mirnih in krotkih.* —
Konec: Četrta knjiga in vse ostale knjige, velecenjena gospodična Re-zika. so nepotrebne in so jih napi n1! neverniki in očitni grešniki. Vidite, ta evangelij mi je na Vašo <rcrečo vzpodbudo tako srcu priraste], da sam ne vem. kako. Sedaj Se študiram ljubljanske spomenike in mislim, da je Trubarjev nnjlerši. Se lepši pa bi seveda vendarle bil. če bi Trubar ="de! pod palmo in ležal na pirotski ureuro-gi. Vas še enkrat, zahvaljujem za Vaše u«Tiešiio apo.-f.-clsf vo in Vas pozdravljam.	Junak itd. vseh k rižev,
Uči, Ud	orvuitij v 01 11,4«'»" ijujui..... •' -	. ,
Stopili prvič v težki mednarodni tekmi.; Stanje nogometnega prvenstva je <10-da so nastopili proti rutiniranim čeiioslo- sedaj sledeče: Ilirija b točk, Jadran 4, vaškim igralcem, ki imajo za seboj mno- j Hermes, Primorje in Maribor po 2 tceki, go izkustva. V čeboslovaškem moštvu j Rapid in Celje pa nimata -oseJaj noben, znani interr.acijonalci, kakor Stapl, Va-; točke.	____
MITING ZA LAHKOATLETSKO PRVENSTVO SREDNJIH ŠOL
V nedeljo se je vršil na igrišča S. K.
ni, da cclo presegali so svoje starejše	0v, precejšnji udeležbi občinstv
in izkušenejše nasprotnike. V drugem pol ]	"nir.dine. mitig za lahkoatletsko
času so žalibeg popustili, Čchoslcvaki so j prvenstv0 sre<lnjih ;:ol Slovenije v letu ta moment koristno izrabili, dali vse iz ; ^ p:-:plitev je prva te vrste v Slo. revo. . . .	veniji, vendar nam ie kvalitativno in
kvantitativno
sebe in dosegli zmago. Haidukovci so vsekakor moštvo, ki ima
Glavna skupščina JLAS. v Zagreba se ie vršila v nedeljo 28. t. m. v navzočnosti delegatov iz Beograda, Ljubljane in Zagreba. Skupščina je potekla zeio animirano in je sprejela razne \&r~: sklepe, o katerih bomo še poročali. Po novem statutu tvorita vrhovno instarec dva odbora, ki delujeta popolnoma avto-nomno: lahkoatletski in hazenski edb^r. — Lahkoatletski odber je sestavljen sledeče: Predsednik: g. Ugrinič; tajnik g. Graf, blagajnik g. Kratky. tehn. referent g. Dobrin, odborniki gg. Tritsch. Arošel, Grund in Kohn. Hazenski odbor: predsednik g. Ugrinič, tajnik se kooptira, blagajnik g. Tritsch, tehn. referent g. Schneller, odborniki: isti kakor v pre>-šnjem odboru. Podpredsedniki v cbeh odborih istočasno so predsedniki ljubljanskega, zagrebškega, beograjskega in vo;-vodinskega lahkoatletskega podsaveza.
Iz sekcije nogometnih sodnikov (Službeno). Predpisane podsavezr.e izpi' 3 za nogometne sodnike so položili gr-spodje: Goilar Branko, Možina Fran ia Sternad Vinko. Imenovani so s tem upravičeni za vršitev sodniške funkcije v območju LNP. — Načelnik.
Motorska ciklistika. Znano »Kočo sa Gozda, pod Vršičem je v nedeljo poselilo pet motornih koles in 1 avto. G. inž. Accetto, predsednik motckluca »Slovenija«, je vozil s 4cilindrskim Chsvrolctom j tipa Grand baby, s 6 osebami; g. Treo Iz motociklom Indian-Brlg Chief s sidc-. j čarom in 2 osebama, ter. gg. Kom, \ odi-šck in L. Kham na 3 Indianih-Scout ter g. Premrou na Harley Davidson, vsak s po 2 osebama. — Iz Kranjske gcrc s; vije cesta ob Ve!. Pišenci do mosta ter običajno, razmeroma dobro ohranjena, le malo razvožena trda planinska cesta; le ponekod so kolesnice urezane vanjo. Onstran mosta pa se prične cesta vzpeti.ati v serpentine, ki imajo mestoma zelo strme napone in ostre ovinke; ikar-pe so ob teh ovinkih mestoma porušene, rebovi ceste nesigumi in epasni, cesta sama pa zfelo izprana, razrita in prepre-žena z jarugami. zlasti še letos radi dol-gotramega deževja in mnogih naiivov. Tik pod kočo na Gozdu je del prave ceste sploh neraben, ker so mostovi podrti in ie navaden kolovoz izpeljan kar v su-Višinska diicreiica med Kranjsko približno
lepo tehniko, igro z glavo in kombinacijo, j ^ ^r(!i;a'svoje temelje tudi v sred Obramba je sigurna in .inka: lialii z iz-borr.im centcrhalfom Kurirjem jc biia na
srero in kočo na Gozdu znaša
m, običajna pešpot traja okrog dve pokazala. da_ ,e lahikoatie- , ^ ^^ sf) bj!j za t0 pot skoraj pr -
obloženi, so pa z vozniki vred težki p -sel pri premaganju tega terena gladko opravili.
V. K. Skala sklicuje obvezen ses -nek za vse člane smučarje danes, vrte-
njih šolah.
Startalo je 57 atletov, učencev 6 različnih zavodov Slovenije (med temi iz | Kran a in Maribora) 7 9. različnih disei- j
p linah. Čudno se nam pa zdi, da niso nv 1 "" ™ka, Nar(,dne kavarne. V-e " ' apila učiteljišča, posebno ljubljansko. • opozarjamo, da se bodo vse kk-, ----- ^ ------ob avljale v izložbenem
mestu, bila je ?a malo preveč defenzivna, j Napad ima lepo in smiselno kombinacijo, le pred golom jc zapade! v pogreške, ker jc prehajal v hiperkombinacije in bil preveč neodločen. Fricdrich v golu je lepo - . ;, „ ,, ; a:0 neka-:
Cehi so postavili izboren in vigran titn, teh zavodov v prvi vrm poklican,, da v kateremu pa sc s pomočjo večje
golom. Imeli so dobro .............. ■ ____i,„,„,„
SiraU krila, vovdjaa boliše levo. ko so'ter oUsovarjajo skorai rezultatom
/111 iZDorcn 111 MBKii tiin, - — - •	-	•	--
nr,,.r(v<:io rmaaati lo f«"® poznejšem življen.u zanesejo iae-ie posrečilo zrna. at,	j i )ahkoati»-tske.7a športa med ; Lastnik 1
nitb» ln ouločnostl predf .0 krasne^ »dko?	c
uubio laitUKJ, dJ S'.' Iv.- •	>'• ■ . .- • ■ _...........I Ti«'- I-lPln
17.dajatP.lj Konrorc-ij <lulra».
urX;vt Fr. Brczavie.
Min-iii	.i- ui. "	... •
Dri ur-! Tisk Delniške, livarne, d. d. v Ljubiiact
Naši grobovi na češkoslovaškem
Baš v času, ko se vrši svečana spominska proslava v čast ustreljenim češkoslovaškim bojevnikom v Kragujev-cu, posvečajo naše oblasti svojo pozornost* tudi grobovom naših herojev v Češkoslovaški, Solunu in drugih državah. Zastopnik ministra za vere je sprejel te dni gosp. Crvčanina, svečenika - čuvarja naših grobov v Pragi.
Gosp. Crvčanin je opozoril ministra na naert, da se zgradi v bližini Prage kapelica, v katere podzemlju naj bi skupno počivale kosti naših in ruskih vojakov, ki so umrli za domovino od leta 1914. do 1918. Komisija, ki je pregledovala naše grobove v Češkoslovaški, je že prejšnji vladi predložila načrt za to kapelico. Ministrstvo je načrt pregledalo in odobrilo v ta namen kredit v znesku 70.000 Din, a za gru-pacijo grobov v Češkoslovaški znesek '230.000 Din.
Naš praški delegat je sedaj obvestil ministrstvo, da so se dela že pričela in da je temelj za kapelico že izkopan in bil dne 15. septembra svečano posvečen. Posvečenje se je izvršilo v prisotnosti našega, francoskega, grškega in rumunskega poslanika in drugih odličnikov iz Prage.
Hvalevredno je, da so to grobnico za naše in ruske junake prostovoljno izkopali ruski begunci, med katerimi se je nahajalo tudi nekaj univerzitet-
nih profesorjev. Z neko neizmerno pi-jeteto so prinašali in izkopavali zemljo, da zgradijo veličastno grobnico za one, ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Kapelica je veličastna in stroški za njeno popolno opremo so preračunani na 380.000 Kč. Ob sklepu svojega poročila je naš praški delegat izjavil, da ima pri gradnji kapelice velike zasluge tudi češkoslovaška vlada, ki se je zavzemala za to, da bo grobnica res trajni spomenik srbskim in ruskim žrtvam svetovne vojne.
Zveza bivših vojakov svetovne vo^ne
Dne 31. avgusta na Brezjah izvoljeni odbor se je na svoji seji 1. septembra t 1. konstituiral tako: preds. M. Colarič, I. podpreds. Jernej Hafner, II. podpreds. Ignacij .Mihevc, tajnik Fr. Bonač, nam. Matičič, blagajnik R. NVagner, nam. invalid Strle, odborniki: Juvan, Paulin, Rado Sturm.
Ta odbor je prevzel od sklicateljev sestanka 31. avg. na Brezjah, ki so od pre« bitka darovali 1000 Din vojnim slepcem, 1000 Din pa Udruženju invalidov, nalogo izvršiti sklepe zborovalcev na Brezjah.
Poslal je ministrskemu svetu in narod« ni skupščini sledeče obvestilo:
Dne 31. avgusta t. L se je zbralo nad 5000 bivših vojakov iz cele Slovenije na Brezjah (okraj Radovljica). Na tem zbo* ru je bil soglasno sprejet tudi sledeči poziv:
I «Kra'jcvo vlado in narodno skupščino j slovesno poživljamo, naj kar najbolj po« ' spešita resničnim potrebam tovarišev in« jvalidov ter njihovih svojcev ustrezajoč zakon in pravično izvajanje tega zako a. Enako naj tudi poskrbita za dostojno oskrbo vseh vojnih grobov in pokopališč brez razlike v celi državi potom vojaške j in civilne uprave v sporazumu s prebi« j valstvom in duhovščino. ! Podpisani odbor, 31. avgusta od zbo= rovalcev na Brezjah v to poverjen, spo« roča ta poziv kr. vladi in narodni skup« ščini v trdnem zaupanju, da bo vsaj 10. leto, odkar so padle prve žrtve v svetov« ni vojni, državno vodstvo storilo, kar smo dolžni žrtvam vojne*.
Nadalje pripravlja odbor pravila za Zvezo bivših vojakov svetovne vojne in dostojno spominsko ploščo za svetišče na Brezjah.
Skušal bo vse storiti, da se pravično poskrbi za tovariše invalide, za ubožne svojce padlih tovarišev, da vsaka župni« ia ali občina postavi vsaj skromen spo« menik (ploščo) padlim rojakom, da sc ibero kmalu zadostna sredstva za sku« pen velik spomenik vsem padlim sloven« skim vojakom v središču Slovenije in se dostojno urede vsa vojna pokopališča v Sloveniji.
V dosego teh namenov prosi vse ro« jake, ua se odzovejo z obilnimi darovi, ki jih sprejema tudi uprava «Jutra».
Poživljamo vse organizacije, naj po« skrbe za dostojno okrasitev vojnih grobov že za letošnje Verne duše in za os«
! novanjc krajevnega odbora za spomenik padlim vojakom v vsaki župniji.
Odbor Zveze bivših vojakov iz vojne.
Veliki almanah »Jadranske Straže"
Poročali smo žc, da se centrala »Jadranske Straže« v Beogradu bavi z idejo j izdaje velikega almanaha, ki bo po vzor-] cu sličen onim velikih narodov v vsebo-j val obsežno gradivo iz pomorske, zgodo-i vinske, kulturne, gospodarske, vojaške ' stroke in slično. Almanah, se je reklo, naj bi obsegal vse. kar se nanaša na nžš ; Jadran in naš fiarod, predstavil naj bi j torej rojakom ljudstvo z Jadrana kot pomorski faktor. Ker je treba za knjigo : predvsem zainteresirati srbsko javnost, \ je bilo sklenjeno, da izide almanah v i Becgradu. Obseg knjige bo znaten. Izda-j jatelji eačunajo na tisoč strani velikega j formata. Publikacija izide pri Vlad. Ra-! aiču v Beogradu, ki bo odrinila del 21-' ^tega dobička »Jadranski Straži*.
Da ne bo zmede pri izdajateljstvu in v | finančnih zadevah, je beograjski osrednji odbor »Jadranske Straže« sestavil po sebno skupino ljudi, ki bodo nadzorovali urejevanje in iinanciranje podjetja. V tem odboru so sledeči gospodje: predsednik narodne skupščine Ljuba Jovano-vič, član Znanstvene akademije prof. Je-remi.a Zivanovič, univ. prof. dr. V. Novak, general Mil. J. Nikolajevič, državni svetnik dr. Maksim Rošič, drž. svetnik dr. Sagadin, predsednica Zveze ženskih
društev Delfa I. Ivanovičeva in drugI
Uredniški odbor »Jadranskega almanaha® je sestavil proglas, ki se v kratken, objavi. Vsebina knjige jc zaenkrat določena takole: na uvodnem mestu bo pred govor uredništva, nato bc sledila pesem prestolonasledniku, kraljev dom v sliki pesem Jadranski Straži in koledar s pregledom. Stvarni uvod v pravo vsebino pa bo tvoril članek o Jadranski Straži in njenih ciljih. Obravnaval bo: narodnostni preporod Jadrana, obrambo našega morja, našo vojno mornarico v sedanjosti in bodočnosti, aviiatiko in hidro-avijatiko, gospodarstvo, ribolov, ladjedelništvo, industrijo, rudarske razmere, trgovino itd. Govorii bo dalje o melioraciji podvodnega ozemlja, o pogozdovanji; Krasa, o zvezi države z Jadranom, o jadranskih lukah In njih preteklosti ter njihovih izgledih za prihodnost, o kopališčih in letoviščih, o zdravilnih vodah, sa-natorijih in hotelih. Nato bo sledil oddelek, ki se bo pečal z Jadranom v luči znanosti: razpravljal bo o jadranski fau-ni in flori, o zemljepisu in meteorologiji, o oceanografiji ter o astronomiji v službi pomorstva. Seveda prideta tudi geologija in arheologija na svoj račun. Zadnji oddelek bo posvečen folkloristiki ter bo obravnaval vse, kar spada v ta okvir.
«Jadranska Straža® pripravlja torej obširno delo, ki bo, kakor vse kaže, obenem tudi temeljito. Uredniški odbor jam či za to, da bo vse tako, kakor mora biti. Pisatelji bodo za svoje prispevke naprošeni naravnost od centrale ter prejmejo za svoje spise nagrade.
1 z> !	
S nHoflsovsnlt" j	
ii ..Ženitve"	
d isaka besedi i	
1 1 Din j	
■tam 'Mki IMMII m par. Ca .Dopleoviinjo- to >tllT«- m rabina Vdat« mtedo 1 Din. — Pr1obfco)e]o ie le mali oglasi. ki i t »apraj Plafta m lahko tudi » znamkah Na »praSanJa odgovarja uprava le, ta Je vpraJanju prllo4.na »naroka aa odgovor tar manlpoJacUeka prl*to)biaa O Dtnv
Ravnokar došli
najmodernejši dunajski dam-ski modeli. — Velika izbira Fllz-kiobukov v vseli barvah nd 140 Din naprej. — Preoblikovanje, barvanje in kin-■'.anje po najnižji ceni. — Jšakit kakor tudi vsakovrstno biago za klobuke vedno zalogi. Istotam se sprejme moške klobuke v popravilo Friporoča ee K. S t a d 1 e r, modni salon. Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.	20041
Gozdna kladiva
črke ln številke za užlga-nje v les, tzdeluje po najnižjih cenah tvrdka Josip štlm, ključavničarstvo in kovinarstvo v Kranju. Zahtevajte cenik.	20262
Dva vajenca
za krznarsko obrt sprejme A. Kassig, Židovska ulica 7.
20563
Naznanilo!
Iva šiller, modistka, se je vselila v manufakturno lopo št. 10 na Vodnikovem trgu (ob Mahrovi hiši). Izvršuje
f- sv i: prii r-nu-iloii? -.se novosti ln popravila najceneje. Preoblikovanje filcklo-buka 35—40 Din, novi od 100 Din dalje.	20551
Fina šivilja
izdeluje plašče iu kostume po 200 Din po najnovejših dunajskih krojih. — Naslov pove oprava ..Jutra". 20564
Akademik-tehnik
bl tnstruiral za prosto stanovanje. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra' pod .Vesten1.
20337
Učiteljica klavirja
bi sprejela Se nekaj učencev Naslov pove uprava ,,Jutra" Vpraša se dopoldne. 20514
Klavir se poučuje
no uspešni metodi. Lahko se rudi vadi. Cena zmerna. — Naslov pove uprava ,.Jutra" 20591
(dob <S ) Dobro izdelovateljico
gornjih delov za čevlje in dva zanesljiva čevljarska po-raočniKa 3prejme v trajno delo takoj. Naslov v upravi „Jutra".	203S0
Vajenka
so sprejme. — Fotografičnl atelje „Viktor", Beethovnova ulica 6.	20358
Izkušenega strojnika
sprejmem z 31. oktobrom v svojo tovarno pri Domžalah k parni lokomobill In kotlu. Izučen mora biti vsestransko v strojno-ključavničarskl stroki in mora znati nadzirati tudi druge strojne naprave in električno razsvetljavo v tovarni. Reflektira se le na moč s prvovrstnimi spričevali. Starost od 28 do 45 let. Stanovanje, luč, kurjava in kos zemlje na razpolago. Služba stalna. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja naj se naslovijo na naslov : J. Bonač sin. kart. tovarna. Ljubljana, Čopova ulica 16.	20573
(iščejo)
Blagajničarka
(strojepiska) išče službe. — Pripravljena jo pomagati tudi druga hišna dela. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Vcstna 168". 20121
Starejša moč
samostojna korespondentinja v slov., Italijan, in nemškem jeziku, vešča slov. in nemške stepogiafije in strojepisja, išče mesta prt kaki lesni eksportni tvrdki v Ljubljani. Ponudbe prosi pod šifro ..Dolgoletna praksa" na uoravo „Jutra".	20511
Blagajna
Werthelm, sokraj nova, se za 3000 Din proda. Naslov pove uprava ,,Jutra". 20522
Mesto blagajničarke
ali kontoristinje, želi gospodična b prakso. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro .,Marljiva 2160".
Krojaški pomočnik
išče delo za takoj. Ponudbe pod ..Krojač 10430" na upr. .,Jutra".	20561
Avto-kožuh
velik, se proda. Pogleda pe Vila Tonnlea, Koseze. 20410
Poštena, pridna ženska
starejša, ki bi bila vajena vsega v gospodinjstvo apa-lajočoga dela in ki bi znala tudi samostojno kuhati, ro išče za takoj. Plača po nogovoru. — Joža Janežlč mi.. Stara vas, o. Brežice.
20495
Izobražena gospodična
s znanjem slovenskega in nemškega jezika, zelo gospodinjska. ljubi otrok«, išče mesta upraviteljtce. tajnice. Pisma pod ..VestDa moč" na upravo „Jutra", Maribor.
20464
Gospodična
ki je dovršila meščansko šolo, želi primerne službe, bodisi v kaki pisarni, odvetniški ali trgovskega podjetja. Vešča je Btcnografije In strojepisja. Gre kot -začetnica tudi v drugo primerno službo. — Ponudbe pol ..Veselje do dela" na upravo „Jutra".	20450
Motorno kolo
13/4 HP, 14 dni rabljeno, se po zelo ugodni ceni takoj proda. Poizve bo v trgovini F. Bar, Cankarjevo nabrežje.	20532
Stonski avto
prvovrsten, 7. dobrim guml-jetn in priklopnikom, se proda ali pa tudi zamenja za vBakovrsten les, drva, premog aii deželne prldelko. M. Obran, Maribor, Loška ulica 15.	18919
Kolo
proda za 1100 Din Rožanc, Slomškova ul. 14/11, desno.
20396
Športni čoln (dirkač)
dvosedežen, se ceno proda zaradi pozne sezone. Ivan ' Bitenc. mizar. Poljanski nasip 40.	20350
Pletilni stroj
nov koleselj, decimalno tehtnico, golobnjak, kurnik. 200 I športnih čepic prodam. — Naslov peve uprava ,,Jutra" 20299
Moška suknja
zimska, se proda na Sv. Peti a cesti St. 27/1. 20541
Štiri nove postelje
iz orehovega lesa, pe prodajo komad po 600 Din. — Naslov pove uprava „Jutra"
20531
Bukovih rezanih desk I y
i., II.
monte, žino. — ..Jutra'
in III. ter tramov kupim vsako mno-Ponudbe na upravo pod šifro ..Zagreb" 20497
II. In III. vrste, pmrekovih j
Krompir!
Lep trgovski lokal
z inventarjem se takoj prepusti rajboijšemu ponudniku Ponudbe na upravo „Jutra" v Mariboru.	20342
Išče se kupec za tedensko dobavo enega do dveh vagonov. — Ponudbe z najvišjo ceno vaaka postaja Sloveuije i — na upravo pod »Zbrani krompir".	20371
Trgovina
t. manufakturo, najboljše J vpeljana, v LJubljani. Be ! prav ugodno proda. — Pod i
,,Krasen lokal" na upravo , ,, Jutra".	20427
Kot družabnik
j in Eodelovalec k dobro ido-1 čemu podjetju ali trgovini i pristopim s 100 do 200 tisoč ! dinarji. Sem trgovsko na-obražen ln vsestransko upo-i rabljiv. Pismene ponudbe na I upravo .Jutra' pod „Samo-I stojen 35".	20336
Posojilo 250.000 kron
sc Išče na posestvo proti dobrim obrestlm. Vknjižba j na prvo meBto. Ponudbe na
Soba za pisarno upravo ..Jutra" pod ,.Hitro
sredin! mesta, sc takoj ; 10303".	20285
Seno in deteija
Vagon sladkega sena ln črne , deielje, po po nizki .-eni i proda. Našlo*. pove uprava i „Jutra".	20509 '
odda. Naslov pove uprava! „Jutra".	20526
Za zimska jabolka
vagonske ali manjše pošiljke, se iščejo eksporterji, oz. odjomalcl. Naslov pove upr. ..Jutra".	20485
Jabolka
Ta izbrana namizna tn prešanje, 6e kupujejo v vsa
Tri pisarniške sebe
v III. nadstropju (lift) odda takoj Pokojninski zavod na Aleksandrovi cesti štev. 12.
20508
50-000 do 100.000 Din posojila
s c išče za takoj proti visokim obrestlm ln vknjižbo na prvo mesto na novozldauo
enonatistropno nišo ua prometnem kraju. Ponudbe pod ..Takoj 10245" na upravo Jutra".	20135
Družabnika
s 5500 Din kapitala, se išče Celje, Laško - Ljubljana ! za mizarsko obrt. Naslov
ki množini. Ozira so samo trg 24/11
na ponudbe z navedbo cene| ----
In vrste. Ponudbe pod značko ,,Jabolka 10444" na upravo „Jutra" v Celju.	20583
Zanjfnlam dve stanovanji. — Amelin, Ljubljanp.. Mestni 20410
upravi ,.Jutra".
20330
Dva dijaka
ali gospoda, se sprejmeta na brano ln Btanovanle. — Ponudbe na upravo „Jutra" 20513
Otroški stolček	Žaga
visok, pletena otroška koša- se d& v gozdnem kraju. 20 ra s Btojalom. se proda. — minut od železniške postaje,
Parcela
in mreže za ribice se pro ! dajo. Naslov v upravi „Ju
Likarica
išče zaposlenja v boljši hiši Naslov pove uprava ,,Jutra" 20512
tra"
Naslov pri Aloma Company. Ljubljana.	20507
Turška mizica
s 4 stoli in servirna mizica za čaj b servisom, se proda. Naslov pove uprava ,,Jutra'
20552
«Wanderer» avto
v najboljšem stanju, se proda. Ponudbo pod .VVanderer' na upravo ..Jutra". 20587
tik deželne ceste, v najem. Naslov pove uprava ..Jutra"
20414
1»
Hiša s trgovino
pekarijo v prometnem
Materijalni upravitelj
in vseh drugih industrijskih poslov vešč, Išče službe. Govori slovensko, srbo-hrvatsko In nemško ter ima
251etna prakso. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Upravitelj".	20490
Kdor želi kupiti
opravo Iz hrastovega lesa ia jedilno sobo, naj st oglasi pri meni. L)ei"> rolidn i. Jena ufec dna. Sprejme vsa v to stroko spadajoča dela. Avgust čerue, mizar, Zgornja šiška.	;9977
Več oblek
20278 1 damskih in otroških, dobro ohranjenih, kakor tudi čev-lfev in nogavic, prodam. — Naslov povo uprava ,,Jutra '
20590
Službe išče
postrežnica pri boljši rodbini. event. kot pomagaika v restavraciji ali hotelu — p.re tudi izven mesta. — Ponucibe na upravo ,Jutra" pod šifro .Zanesljiva 10405' 20517
Dekle
staro 19 let, išče 6lužbe. — Razume se nekoliko v kuhi in šivanju. Gre tudi izven LJubljane. — Razume tudi malo nemški in hrvatski — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Poštena".	20523
Provizijskl potnik
dobro vpeljan pri trgovcih z ieleznino v Sloveniji, kateri obiskuje tudi provinco in bi bil pripravljen vzeti na potovanje z drugimi predmeti vred tudi neko gospodarsk oroaje, se išče f>d avstrijske tvrdke. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ■ .Zanesljiv".	20539
Praktikant
*li priKtikaritlnja z dovršeno nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo, se sprejme v knjigarno.— Ponudbe pod tifro ..Knjigarna" na upr.
Jutra" do 10. sept. 1924.
20559
Krojaški p-cmočr.ik
dobro izvežban ra fino malo do!o, želi službe v večjem mestu za takoj. Naslov v upravi „Jutra". 20524
Izučen trg. sotrudnik
sedaj učenec trg. tečaja, želi mesta v trgovini v Ljubljani ter vloži zato kot kavcijo brezobrestno 10.000 Din. — Pismene pon;:obe na upravo ..Jutra" pod zna'-ko ..Bodočnost".	2051S
Prodajalka
s triletno prakso, išče mesta v trafiki, najraje v Mariboru. Cenjeno ponudbe n pogoji ra upravo ..Jutra" pod „J. Poštenost 3/10431". I ",05311
Perje
kokošje, gosje In gosji puh
ter račje, oddaja vsako množino po smernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec.
1883
Naznanilo!
Večja množina raznih otroških in igračnih vozičkov fostankov posameznih vzorcev) tovarne ..Tribuna", se po znatno znižani reni proda v Ljubllanl. Karlovska c. št 4.	1933
Več bukovega lesa
primeren tudi za prvovrstne hlode, v obsegu 10 johov, se proda. Kje, pove uprava ,,Jutra".	20486
Fotoaparat
9 X 12. iu«. 7 kor.irokvir-jev (5 13 X IS), skodelice, sušilnik. proda za 700 Din (tudi posamezno) Ražanc, Slomškova ul. 14/11, desno.
20515
kraju Slovenije zaradi družinskih razmer na prodaj. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Ziata jama". 20267
Pri prodaji posestva
dosežete priznano .najboljši uspeh, če se poalužlte posredovanja Keailtetne pisarne
«Poses{», d. z o. z.
v Ljubljani, Sv. Petra c. 24, prt kateri se stalno oglašajo kupci.	I. 1887
Posestvo
Stroj za rezanje zelja
na ročni pogon in prij rav ljen za transmisi.iski poson, sc p~oda. Drago Radej, Maribor, Tržaška cesta ft. 59.
Ona dama
ki preskrbi za dve odrasli osebi stanovanje z 1 sobo in kuhinjo, bi imela brez_ plačao šiviljo. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro .,Šivilja 1000".	20485
Zamenja se
»-uho stanovanje, obstoječo iz 1 sobe. kuhinje in priti-klln ca periferiji mesta, v neposredni bližini cestne železnice, za večjo v mestu. Ponudbe pod ..Stanovanje A. Z." na upravo ..Jutra".
20510
Soba
s posebnim vhodom, se odda boljšemu solidnemu gospodu s 1. oktobro-n. Dl.inkom no. Ponudbe na upravo „Jutra" 204S6
Majhna soba
z električno razsvetljavo — evont. s hrano in klavirjem, se odda v bližini Evrope. — Naslov pove uprava ,,Jutra"
20527
Zapuščen
ee želi seznaniti z mlado gospodično. Brez polnega pod-
__1 pisa v koš. Dopise pod šifro
' „Zvezda 10435" na upravo 20554
Prostov. javna dražba
pohištva, salonska garnitura gostilniških stolov, »odov do 100 litrov, slik ln Teč drugih antlkvarij. Vrti e dne 3. oktobra 1924. od 8. do 12. ln od 2. do 5. ure na Pruiab 17.	20861
Na hrano
se sprejmeta dva gospoda. 7 Naslov pove uprava „Jutra' 20321
Spravilo
ca. 13.000 m' smrekove?'' lesa po 2 do 3 km dolgem
jarku ln rižah, se takoj odda na Dovjem. — Pojasnila daje dr. E. Rekar, Jesenicr
20194
Vožnja smrek, lesa
ca. 14.000 m" lz državcili gozdov na Jelovci (Rotar ci), se odda za tekočo zimo — Nj^ančna pojasnila db Anton Pogačnik. Podnart in Franc Dolenc, Skofja Lok;.
2049'J
Lilihip
Turški med, pravi Fortuns šumeči bomboni — t zalog: samo pri Josipu Vlteku v Ljubljani, Krekov trg št. S.
2023»;
,, Jutra".
Žer.ski ideal
iSčc imovlt mladenič. Cenjena ponudbe pod „Denar ni vse" na upravo ..Jutra '.
20570
Obrtnik in trgovec
srednjih let. želi znanja v svrho ženitve z gospodično i v starosti 25 do 32 let z ne-! kaj premoženja. Tajnost za-i jamčena. Cenjene ponudbe b I polnim naslovom, če mogoče [s sliko, ki so vrne. pod šifra „Tiba sreča" na upravo.
20409
Za predtiskanje
ročnih del sc- priporoča O. Frbbllch, Gradaška ulica S I. nadstr. — Cene nizke. Postrežba točna.	2052:'
Dobre direktne zvezo
ir.čem za oddajo raznih jut vreč v večji množini. — Ponudbe na upravo ..Jutra
pod šifro ,.Vreče". 20577
Medicin, ribje olje
Dorsch in Emulzijo, prisri" In najčistejše norveško, i.. slabotne otroke — pripori • ; lekarna Bahovec, Ljubljani-, pri čevljarskem moatu. — Razpošilja se tudi po pošti.
194^
drva
19:0
skedenj. kašča, hlevi, z vsemi pridelki, živim ln mrtvim inventarjem. lastna voda. radi Izselitve takoj poceni [proda Anton Rus, Svržakl 8 j
| Vsa poslopja v dobrem Bta- ! j 1nr.r(»„,!:3n; cnM nju In krita z epeko. Pose- i '^P0 Opreihi.3HI SODI stvo oddaljeno 10 minut od s kopalnico pri fini rodbini.
mm premog
Lili!
uobavi a ..Ilirija" tu. Kralja i?atra. t.f£ 8.
Telefon 220. Plačilo tu ii ua obroke.
Metlike ob
glavni cesti.
19855
Srednje posestvo
v okolici mosta, vzamem v
najer-.. — Plačam dobro. — Naslov pove uprava ,,Jutra" j 20503 ;
Dobro ideča trgovina
v industrijskem l;ra;u (nc! 1 600 delavcev) pc davnajenj. I f>en\ so tudi proda z ^sem invcntr.rjcni, p-.slopjeni, dvema skladiščema In malim zemljiščem, oddaljeno 5 minut od postaje. Naslov pove uprava ,,Jutra".
po možnosti s prehrano, išče gospa za takoj. — Ponudbe pod ..Centrum" na Aloma Ccmpany, Ljubljana. 20523
Vdova
47 let. z malo trstovino, bi
se poročila s premožnim Izobraženim gospodom 1.(3 izpod 45 let starim, posestnikom. ki bi imel veselje do trgovine aH gottiln^. Le r«-sne ponudbe s eliko na ' upravo „Jutra" pod mačko I ..Lepa jepen".	20562 |
Na domačo hrano
opoldansko, dobro, se sprej-1, ,'jo gospodične ali gospod • Naslov pove uprava ,,Jutra" 205"'
dobro ohranjen, sc proda po | d ueodni ceni. Več peve upr. E ..Jutra".	20373 1 P
3000 K
plačam v. tc?čno doličneznu, ki mi cd«Ia : tonovanje. — Natančne	io poslati
na upravo ..Jutra" pod šifro „Ma!n družim
20666 j
; Naslov
ovir	j g
dobro ohranjen, ee proda. — • g peve uprava ,,Jutra" j E 20331 f
--------... j a
li
za industrijo in kovinske obrti
mm m on
v vsski množini dobavlja
J0S5P SVETIČ LJUBLJANA
Resheva crsta 3.
N
Gosli
e prodajo pri Slfimarj -vu v ■ 5/11; vprašati |
_1»l-'-B_

Nakovslo
Kupimo dva motorja
6 In 12 k. a., na sesalni plin ali sirovo olje. Navesti sistem, starost, priložiti prospekt tvornii-e-dobavlleljlce. R. Bhuc in drug, Ljubljana.
20253

(Ambus) težak j00 leg, sko-	.... raj nov. prodam za polo- j SUBe gobe, brinje O Ol;2 vlčno ceno. — Naslov pove m 11 t o I kupuje po najsi?-uprava ..Jutra". 20501: jib ccnab ter oroei /.a po------------------- 1 vzor jene ponudbe tvrdi,a Fr.
M!!n
na tri tefajo ob močni vodi ln promet, kraju ob cesti, j 10 minut od železniške pn- • staje, s« proda pol zlo , ugodnimi pogoji za 120.0001 .'in. Lovro Cremoinik, Prešernova ulica f'.. 19. Celje.
2049« i
hrano in stanovanje ,Vo,fovi uiici
-jc sprelm.-* takoj gospod. — , od 2. do 3. ure.
Naslov povo uprava ..Jutru" |-----------
20553
------------------------Crn klavir
_	.	. j < StutrfFiarel j 3 an^irško tnr--
£ ROSPOCiCHi sil dt;aka haulko o-l svetovno znane sprejme. — Našlo. pc--.r tovurnc „Erard-Pariš", en uprava „Jutra".	2: 360 Ilnpbnnlau sa: ri-.-ralen nu-
--------j zikallčen instruaie-t 7 vrč
■lo. :i:ai t*r en olej»5evRlnl

Preprr rto sobico
t'cbrtBlk, ki je vr-. dr.-n od.-otcn.— Naslov jo poslati .-.upravo ..jutra" pod : iii-.,' . Sob: a 10441".	2- :7_ -
eiv
zelo nizi: I Naslov v 'i
Hiša ra rrod"
, . Ir. . Kr...,.
5000 kg bsir>n. zslezc; —-— ..
ničnega 7—0 mm, dnl*lTte 1 12 m. prodam po 3'30 Din i KUpim kilogram pri odvzemu cele po najvišji -množino — franko Skofja množico. — Loka, kolodvor. — Anton vedbo cene Ozrin, škofja Loka. 20501
311/
sn.ie gobe
ceni In vsako Ponu.lbe z oa •i vzorcem na: Ivan Sever, Velenje. ir«37i
z vrtom, tri sobe. dve kuhinji. blev za živino, veliko dvorišč-. , voda pred hišo — sreiU r::e:.*-i. 1:1 1 vo prodela-r.a in je za vsako obrt. — Ambrož, Višnja gora. !>oi.
202S2
Mcčan voziček
na dveh kolesih, proda J. Pogačnik, fotoateije, Ljubljana Aleksapdrova cesta
| Rodovitno pnsestvo
--------------------------v mariborskem okraju, 3 j
; orali vinograda, 6 oralov
Kopalno banjo I r.i:donos:iika. 5 njiv, 3 liišo
emujlirano — s pripadajočo velik inventar, sc ugooao pečjo, kupim.— Ponudbe ca proda. Pojasnila daje Sonen-Aloma Company, Ljubljano, j r/ald. M:" ii"r Gr;- -?kl trg 2 20K0CI Kongresni tr= 3. 2i'5071	'C56SI
---- - • '
C Di?a5"5a > s hrano
d dam 2 dljakama pol-gj obrtne šole. — Naslov piv«. uprava ,,Jutra".	20310 1
Visokcšcleo
i&čn h o b o. yri m'Vnesti f; bran., r ^ hoijt i rodbini. — Ponudbi? na upravo ..Jutra pod ..Visokovolec 10130" u;. uora-.u ..Julra' .	20.-i.Vi I
Bobermaiin
m.i -pro,--k,»Si
t—'*
čistokrven, :.v p.;C*.il : -;cMilri ra S-. Jc- i frgu st. S. 20571
Pesniški zbirki Fr. Zbašnik
Vez. 21 Pio, lirol 9 l)iu pott- 1*50 l/in
A. Debeljak
IšTk?
S'ir."!ita Skarfice
a rlavni pr -
me:
...I utra
S.vcine
Ir—bile li. — 6.cr so i ;-,. najdite!.. «la jih ooda ' ali naj p [a t: prid
sto dr,-
ponje. i 2053?. I
Vez. 15 Diu, broš. 9 Diu pošt. 1 25 Dm |
5
TISKOVNA ZADRUGA f
Ljubljana
beSr*
Peridicus g^g^s^&^s^s^s^sss^ss^s^ss*
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih
Grčar mi je pisal. O njej! O njej! Zares, čudna so pota božja. Kdo bi si to mislil! Usoda!
Gospa Glowaeka je teta Grčarjeve žene. Po sinovem pogrebu je prišla v Ljubljano in poseiila svojo nečaKinjo. v Logu, U-aU, ki leži jedva pol ure odtod v prekrasni dolini in ob bujnem potoku, se hoče gospa Glov/acka nastaniti za nekaj časa Imovita žena ie in ne živi nikjer stalno. Za dostojno crrobnico koče poskrbeti sinu Ivanu - patru Angeliku - m ne more se ločiti od ljubljenca, ki je živel in umrl brez nje.
V neki vili, ki stoji navadno vse leto prazna, ker prihaja njen posestnik, veletržec iz C., s svojo obiteljo le še redkokdaj za mesec dni na počitnice, si je že najela vse prvo nadstropje. In povabila je k sebi Grčarjeve.
«Veš, da sva se za vabilo zahvalila,> mi pise Grcar. cA pregovorila naju je Micika. Hrepeni pač po deželi — v mestu ji je tesno in pusto. In dopovedovala je moji ženki, kako divnc je na kmetih prav sedaj spočetka poletja, kako dobro se bode počutila moja ženka v čistem vzduhu med smrekovimi gozdi pod gorami, kako ugodno bode vplivalo ženino gibanje v udobni obleki na najinega bodočega potomca itd. — skratka: Micika je našla sto razlogov, da sva z ženo končno gospejino ljubeznivo povabilo sprejela vendarle.
No ne tajim, da so Micikini razlogi prav pametni. Toda odločil sem se za Log tudi zato, da po dolgem času vidim zopet Tebe in da obenem spoznani še tisti kos naše domovine, ki nima ž njim naša zavarovalna družba doslej skoraj nikakih zvez. Združiti hočem torej prijetno s koristnim za ženo in zase ter — pridem.
Saj morava! Micika je namreč zadnje mesece postajala otožna in tiha. Bala sva se že, da se nama izneveri. Moji ženici pa je Micika resnično najvdanejša prijateljica in neobhodna opora. Nekdanja napol kmetiška deklina se je v neverjetno kratki dobi ne le čudovito civilizirala, nego je tudi duševno zrastla. Saj ni čudno: čita vse, kar mi čita žena; knjig in novin ji ni nikoli preveč, vsak svobodni čas uporablja, da napreduje v kulturi, zahaja na vsa javna predavanja, ne izpusti nobene gledališke predstave ali koncerta, ki se ga udeleživa midva'itd. Vrhu tega pa je nespremenljivo vestna in skrbna gospodinja, tako da si resnično ne moreva želeti
, i- t, • -i , • • • ",, km-	mi ie naložilo? — V drug samostan si želim edino zato, da
^Sto^S^^S'- je, odkar je sklenjeno, da spoiam čim več sobrato^ se učim in utrdim v svojih dol,
i	v ** Za -S/SkT r Smeie na DiL Zdai Uama n0SS" kdo2 ^P™en^rPridige namesto vas? Ma.
!Je So mTapiSi prfjaS j. O to,.' 'ko bi slutil, kar slutim jaz,! vas nismo sprl&i v samostan prav zato? Tudi nehvaležni ste kai mi kriči srce: zaradi mene ju je Micika pregovorila, da j Nikar ne mislite, da ne vem, kako ste zapisani pn gospod, i	v Log, zara<i mene je bila otožna! -	| knezoškofu! Tičali bi še	na Glogovem, ako bi vas ne
Mene pa je strah. Bojim se samega sebe. Duša mi vriska, , od kreoenenja mi pokajo prsi, a bkratu mi trepeta srce... ! Ko je danes v koru začel opat Kalist moliti: <0 Bog, spomni
bil prevzvišeni sploh vrgel iz duhovništva.. .>
cNičesar v svoji preteklosti se ne sramujem,> sem dejal. cTem slabše. Nihče ni sodnik v lastni stvari,5 me je zavrnil
l se name m 'pomagaj "mi7 Gospod, hiti in mi priskoči na cldite in molite!> pomoč!> tedaj sem čutil, kako sem pobledeval. S na hodniku. <Kaj ti je vendar? Tak, Votlo in grobno so doneli n^ glasov*t popraznina zrak. Preveč Učiš med zidovjL Iz-a najglasneje, najpnsrcaeje sem vzdihal jaz. ^Kvne elejson , _ _ do utrujenosti. Potem se Ko smo šli po molitvi na vrt, poln zelenja, cvetja, solncaIpie^j^j s* _ ---- r. .
in življenja, se mi je pridružil prijatelj Benedikt, j <Tako bW in upal si. Mar nisi zdrav?» me je vprašal. I «Ah, nič mi ni... Srečen sem. kakor že dolgo ne.> j Molče je stepal poleg mene i: ' ' 5	Naenkrat
me je vprašal:
Ali mi ne zaupaš ?> <:Vse, prijatelj!>
«Lažeš! Ali pa — govori! — Povesil s&u^gkvo Prijel me je krepko za roko iu mi zrl v oči:
«Trpiš?>	.	x
•rKakor ti in vsi... A Bog in Marija mi stojita na strani!>
Pokimal je. se ustavil in dejal:
«Ne pozabi, da sem te jaz zvabil v samostan in da sem ti resničen prijatelj! Kadar me boš.potreboval, pridi!>
cPridem! Hvala ti!» sem vzdihnil za urno odhajajočim... Blaznim. Vedno moram misliti nanjo in sladka groza me kakor zona poliva po vsem telesu; gledam jo pred seboj m vse ostalo gine iz moje duše... O. Bog, odpusti mi! — Ne, ne smem je videti. Nočem je videti. Pobegnem — takoj naprosim opata naj me pošlje za nekaj mesecev v drug samostan ... Da uidem sebi, da se rešim.
Zakaj ženska je greh, ženska je izkušnjava. ženska je poguba. Za vsakogar iu bo zame prav gotovo. To čutim, to vem!
Naj poginem, naj umre moje telo, samo da rešim dušo svojo v večno življenje!
* * «
Bil sem pri priorju in sem ga prosil, naj me pošlje v lj. samostan. A sprejel me je zelo nemilostno.
cTo je upornost! Prenesti ne morete, da sem vas moral kaznovati. Slab redovnik ste, da se ne znate pokoriti in pohlevno sprejeti posledice za svoj greh!>
Ugovarjal sem: <Mar nisem brez besed prenašal, kar se
Svilene flor nogavice , .... 39 Din Volneni jumperji .... 68 Din ■ Zimske tricot rokavice 25 Din Crep de Chine 95 Din in 130 Din Damsko perilo kos 39 Din, garnitura 84 Din in razno drugo b!ago po kon-kurer.čnih cer.ah.
A. Šinkovec Rasi. K. SOSS
Mestni trg 19. 1919/aII
ki hočejo dobro ka- i \ p |H vo piti. priporočamo i P li I izvrstno našo pravo P iS 11 a |	domačo is4s-a
s&mte&msM Koliasko oikorijo.
tovarna za izdelovanje finega usnja, d.d. v Sisku
javlja svojim cenj. strankam in ostalim trgovcem z usnjem, da je
v Zagrebu, v Preradovičevi ulici 2 dne 15. septembra otvorila lastno tovarniško skladišče
ter bo iz tega skladišča dobavljala svojim cenj. naročnikom in ostalim trgovcem usnja, kakor do sedaj direktno iz tovarne.
Skladišče je zelo dobro sortirano z vsem finim nsnjem, kakor: chevreanx. črn in v barvah, boxcalf, goveji box, konjski chevreans, antilop, chair itd. in kot špecijalitete vsakovrstno usnje za konfekcijo.
okrepiš in vsako noč boš spal trdno.>
Prišla sva mimo cele patra Mariofila in zaslišala ječanje, ki nama je rezalo v dušo. To ječanje je bilo slično tuljenju ranjene zveri — tužno, zalegnjeno, brezkončno ...
Često sem ga poselil. Mariofil se je posušil, da ga je že sama kost in koža. Uživa le nekaj kapelj mrzlega čaja. Ne ' govori, navadno miži, le včasih od bolečin zaškrta z zobmi, ječi in se zvija kakor bi ga lomila božjast.
Stopila sva k njemu. Bledozelen je, obraz že sam skelet, vse telo suho, da ga pod odejo skoraj ni opaziti. Spoznal me je.
<Zdaj pojdein ... za Vido ... za hčerko in sinčkom ... Morda že danes... Zbogom! Srečen!>
Kotel je dvigniti desnico, da bi mi jo podal v slovo, a od slabosti mu je omahnila. Prijel sem jo in bila je mrzla kot led.
Spačil je obraz, strašna bolest ga je zvila in začel je ječaii kakor bi mu trgal drob iz telesa.
Nesrečnik! Iz raja je bil pahnjen v pekel. A zakaj? Čemu? Božja previdnost — zagonetka... Hipoma je izgubil ženo in dva otroka in končno mu izžre rak drobovje ob živem telesu. In vendar je bil Mariofil blag, pošten, marljiv mož, vzor zakonca in očeta, vzor redovnika. Brez krivde je in tako trpi... Zakaj? —
Jaz pa sem se vrnil v svojo celo, potrt od sramu in očitanja samemu sebi. Prijatelj Mariofil je že deset let razpet na križu in ne more umreti: jaz pa sanjarim o ženski in sem hotel bojazljivo pobegniti pred njo! Kako smešno je moje hrepenenje kako zeleno moje razmišljanje vzpričo prijateljeve tragedije!
Nikoli se nisem brigal za ženske in skušnjave doslej splob nisem poznal. Mar sem propadel naenkrat? Ne, ne, bolan sem Prav ima Benedikt: preveč sedim — premalo se gibljem. Pre; sem bil primoran ure in ure hoditi, plezati v gore, upehati se Zdaj se mi je zgostila kri. Odtod vse sanjarjenje, bolno, otroško.
Kdor tisft la) prodan | Kdor hoče fcaj kopiti _ Kdor m službe ili. i oaj inserira i Jutro" m
oresponSent
samostojen, zmožen slovenskega, nemškega ia srbo-hrvatskega jezika ter knjigovodstva išče službe s^ ^ za takoj ali pozneje. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ,;Samostojen"
THE LONDON DIRECTORT"
M
naročnino! | Modistka
Z. Gorfanc
j Ljubljana, Dvorni trg št. i.
hovoj	KO ¥ o•
Mnjveoj© sassimasaj
-.da za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše fn najcenejše. Spiošno pozornost vzbujajo	I91b/a
nosniki sistema „SSIDELi'
kateri nadomeščajo lesene stropnike, žolezobeton-sko preklade itd. Natančnejša podatke dobita pri stavbnem podjetju J&KOB AGCHTTO, sin Ing'. Viktor Aocetto in drug, Ljubljana, Tabor št. 2
Stopnice - SEIBEL - ograje,
ZAHVALA.
Za mnogoštevilne izraze sočutja povodom smrti preljubega, nepozabnega
Lojzeta Minska
učitelja
ter za mnogobrojno spremstvo na njegovi za nji poti, izrekam vsem prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujem g. primanjii dr Murglu za požrtvovalnost pri zdravljenju, prečastiti duhovščini in častitim sestram, Sokolu v Krškem in Leskovcu za spremstvo pri pogrebu, sokolski godbi in gospodom pevcem za eicljivi žalostinki, starosti Sokola dr. KanJarcju in nadučiteliu Levstiku za naerobua govora in vsem darovalcem vencev"in cvetja na krsto pokojnikovo.
V Krškem, dne 26. septembra 1924.
& Co.
Ljubljana, S«. Petra c. Ž7
pole; boteia Tratnik
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
najmodernejših
damskih klobukov.
Sprejema klobnčevino (filce) v prekrojevanje ter vsa popravila.
Zaloga
Spaterie-oblik
Postrežba točna.
Cene najnižje.
(Londonski adresar) Izhaja vsako leto
ter vsebuje pokrajinske Jn tujezemske oddelke, k! so razdeljeni po strokah. ^ peti* jezikih.
Ta adresar omogoča trgovcem direktno občevanje s fraovcl In tovarnarji v Londonu, provincljalnih mestih In Industrijskih središčih Anglije, Irske, na vsem evropejskem kontinentu. Ameriki Itd. Adresar vsebuje okr o, 250.000 »men. naslosov In drugih podrobnosti, razvrščenih pod vet kot 2000 strokovnih seznamih, v katerih so vključeni
ekspertni tpg ovci s podrobno označbo blaga, kl ga Izvažajo, razen tega pa tudi kolonijalne In tujezemske trge, kl Jih zalagajo s svojim blagom.
Papobrodne družbe
in pristanišča, ki Jih njihove ladje obiskujejo ter približen čas njihovega plovenja.
Oglasi tvrdk, kl žele svoje zveze razširiti ali onih, kl
Iščejo agenturska zastopstva.
se tiskajo v velikosti ene cole (2-6 cm) za t, 10 sh O d, (1 funt šterling 10 šilingov) za vsako uvrSten-«, če se to zgodi pod raznimi oddelki. Večji oglasi od 2 £ do 16 £.
Omenjeni adresar Je neobhodno potreben vsakemu, ki se zanima za prekomorsko trgovino, ter stane 1 Izvod 2 funta poštnine prosto, ako se denar pošlje istočasno z naročilom.
The London Directory Co.* Ltd.,
25, Abchurcii Lane London, E. C. 4, England.
Naročila za adresar in oglase sprejema ALOMA COMPANT.
Pi

Vsem, ki eo med dolgo, mukepolno boleznijo izkazovali krščanska dela usmiljenja naši dobri mamici, gospej
iu vsem, ki so jo spremili r.a zadnji poti, bodisi v Kranju, bodisi na B!odu, kakor tudi darovalcem vencev in cvetja, izrekava prisrčno zahvalo.	.
Istotako se zahvaljujeva vsem za
ranojobrojne izraze sošalja. - Bog Pl»tl • V Kamniku, dne 24. septembra 19-M.
Oion in Mara Kette
■ 1$ M
ZAHVALA-
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega so--čutja povodom smrti našega preljub!je« nega sina
Simnica
člana Sokola in Orjune
ter za mnogobrojno častno spremstvo na njega zadnji poti vsem najsrčnejši zahvala.
Posebno se zahvaljujemo Sokolu lz Ja» vornika, Jesenic in Radvoljice ter Tri» glavskim Orjunašem za njihovo oblino udeležbo, darovalcem vencev in cvetja. Obenem sc tudi najiskrenejc zahvaljujemo vsem zavednim Radovljičar.om za ' icp znesek, ki so ga nabrali v prvo po= moč. Nadalje naša srčna zahvala g. učitelju Baragu za lepo režijo pogrebi, bratoma govornikoma za poslovilne be= setie, kakor tudi vsem tovarišem in pris jjteljem pokojnega Petra ter ga priporočamo v blag spomin.
Javornik, 26. septembra 1924.
ŽALUJOČI OSTAL!-
i Zadružna nranunica
registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z.
v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 19
m sprejema vloge na hranilne knjižice in M tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.	^
iiiip^