novice Koper, 18. oktobra 1985 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA Št. 25 VSEBINA Občina !zo!a — SKLEP o objavi podatkov o oceni gibanja razporejenih sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Izola za obdobje januar—september 1985 Občina Koper — SKLEP o objavi ocene gibanja sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Koper za obdobje Januar — september 1985 — ODLOK o javnem redu in miru občine Koper Občina Piran — SMERN!CE za družbeni pian občine Piran za obdobje od 1986 do !990 — ODLOK o javnem redu in miru in varstvu pred hrupom v občini Piran — ODLOK o določitvi dodatnih tehničnih pogojev prostorov za sprejemanje gostov na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijače v gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih — ODLOK o podstanovanjskih razmerjih na območju občine Piran — ODLOK o sklenitvi prijate!jskih stikov in sodelovanja med občino Piran iz socialistične federativne rcpubhkc Jugos!avije in občine Bjugn iz Kraljevine Norveške. — SKLEP o oceni rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu občine Piran v obdobju januar—september !98$ Občina Postojna — ODLOK o organizaciji civi!ne zaščite v občini Postojna Občina Sežana — ODLOK o komuna!nih dejavnosti na območju občine Sežana — ODLOK o splošni prepovedi gradnje ob izmeritvenih znamenjih — ODLOK o spremembi od!oka proračuna občine Sežana za !eto !985 — SPREMEMBA praviinika o pogojih in načinu oddajanja stanovanj^ katerimi razpolaga skupščina občine Sežana — SKLEP o prenehanju mandata začasnega organa v pos!ovni skupnosti Suhozemni termina) Sežana kot začasni ukrep družbenega varstva. — ODLOČBA o spremembi od!očbc o imenovanju občinske vo-!i!ne komisije. — SKLEP o objavi podatkov o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine Sežana po periodičnem obračunu za obdobje januar—junij !985. OBČ!NA !ZOLA Na pod!agi 24 !. č)ena Statuta občine Izola (Ur. objave, štev. 5/78 in 4/82), v skiadu z do!oči!i dogovora o na!ogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka ( Ur. !ist SRS. št. 1/85) in stališča Odbora udeležencev dogovora (dopis štev. 428-02/85) je izvršni svet Skupščine občine Izola sprejel SKLEP O OBJAV! PODATKOV O OCEN! G!BANJA RAZPOREJEN!H SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V GOSPODARSTVU OBČINE !ZOLA ZA OBDOBJE JANUAR-SEPTEMBER !985 * !. člen Na podlagi obstoječih podatkov izvršni svet ocenjuje, da se bodo v gospodarstvu občine !zo!a razporejena sredstva za bruto osebne do-hpdke v obdobju januar—september letošnjega leta povečala za 59,5 %, v primerjavi s povprečno razporejenimi sredstvi za osebne do-' hodke v letu 1984. 2. člen Ocena iz 2. člena tega sklepa služi samoupravnim organizacijam in skupnostim kot orientacija pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke. V kolikor bodo delavci v organizacijah in skupnostih s področja negospodarstva, ki usklajujejo ras! osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu, na podlagi predhodne ocene razporedili preveč sredstev za osebne dohodke glede na dokončno ugotovljeno rast na podlagi podatkov iz periodičnih obračunov, naj do konca leta razporedijo za toliko manj sredstev za osebne dohodke. 3. člen Ta sklep sc objavi v Uradnih objavah. Številka: 113-4/85 Predsednik V !zo!i, dne 24. septembra 1985 LEOPOLD GORJUP. 1. r. Na podlagi 2. člena Dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka za leto !985 (Uradni list SRS, št. 1/85) in 273. člena statuta občine Koper je izvršni svet skupščine občine Koper na seji dne 1. oktobra 1985 sprejel SKLEP O OBJAV! OCENE G!BANJA SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V GOSPODARSTVU OBČINE KOPER ZA OBDOBJE JANUAR — SEPTEMBER 1985 L Izvršni svet skupščine občine Koper ocenjuje, da bodo po periodičnih obračunih TOZD s področja gospodarstva s sedežem v občini Koper razporejena sredstva za osebne dohodke za obdobje januar — september 1985 porasla za 63 % v primerjavi s tremi četrtinami razporejenih sredstev za osebne dohodke po zaključnih računih za leto 1984. 2. Ta sklep velja takoj in sc objavi v Uradnih objavah. Št. 428-1/85 Predsednik Koper, 1. oktobra !985 izvršnega sveta M!LAN VERGAN, l.r. OBČ!NA KOPER Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, štev. 25/83) in 235. člena Statuta občine Koper je Skupščina občine Koper na seji zbora krajevnih skupnosti dne 9. oktobra 1985 sprejela ODLOK O JAVNEM REDU !N M!RU V OBČINI KOPER 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delovni ljudje in občani so dolžni ravnati tako. da s svojimi dejanji ali opustitvijo dejanj ne ogrožajo, vznemirjajo ali motijo ljudi pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku. 558 URADNE OBJAVE 18. oktobra 1985 — §t. 25 2. čten S tem odtokom so kot prekrški zoper javni red in mir oprede! jena dejanja, s katerimi se v primerih navedenih v odtoku na nedovotjen način motijo mir ati deto občanov, njihovo razvedrito ati počitek krši družbena disciptina, javni red in javna morata, ogroža sptošna varnost tjudi in premoženja, povzroča prekomeren hrup, ovira vzgoja otrok in mta-dine ati kako drugače moti javni red ati krši družbena discičtina. H. VARSTVO REDA, MtRU !N DRUŽBENE DISCIPLINE 3. čten Zato, da se zagotovi vsakemu občanu mir je prepovedano: t. povzročati čezmeren hrup ati ropot z uporabo zvočnikov, radijskih ati tetevizijskih aparatov, gtasbi, ati ostatiti zvočnih naprav v dnevnem času. ziasti pa v nočnem času med 22. uro in 06.00 uro. 2. z gtasnin^govorcnjem. petjem, kričanjem ati na kak drug način motiti nočni nrur ati počitek občanov, 3 puščati motoma vozita z detujočim motorjem ati preskušati in vozit! motoma vozWa brez dusUcev zvoka oztroma s prenarejenmu dušilci zvoka, ki niso v sktadu z ve!javnimi standardi 4. čten Za zagotovitev javnega reda in miru in družbene disciptine je prepovedano: t. točiti atkohotne pijače pred sedmo uro zjutraj, 2. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so dotočen: za točenje atkohotnih pijač. 3. prenočevati po senikih, tržnicah, avtobusni in žetezniški postaji, v zapuščenih vozitih in v drugih za to neprimernih prostorih, 4. kartanje ati igranje drugih iger za denar, kartanje ati igranje drugih iger, če to prepove organizacija združenega deta, zasebni gostinec ati pristojni organ za notranje zadeve. Prepoved mora biti izobešena v tokatu na vidnem mestu. 5. aktivirati petarde ati podobna pirotehnična sredstva, 6. stopiti brez dovotjenja v prostore, zgradbe ati na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena, ati če je kraj kako drugače zavarovan. 7. ustavtjati, parkirati motoma vozita na travnikih, njivah in gozdovih brez dovotjenja tastnika in 5. ovirati ati motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udete-žence sprevodov. 5. čten Prireditve in zabavne sporede, ki trajajo preko obratovatnega časa oziroma v nočnem času. na katerih se uporabtjajo zvočne naprave, tahko dovoti občinski sekretariat za notranje zadeve. Z dovotjenjem predpiše tudi ukrepe, ki jih mora organizator podvzeti za zavarovanje javnega reda in nuru. 6. čten Da se zagotovi red. mir in družbena disciptina ter čistoča na javnih shodih in javnih prireditvah, ter v javnih in drugih tokatih. je vodja shoda oziroma prireditve ati druga odgovorna oseba dotžna: !. poskrbeti, da sc odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ati žatijo občane, 2. zaktjučiti prireditev ob uri. ki je navedena v posebni odtočbi ati potrdituo prigtasitvi. ki jo dotoči občinski sekretariat za notranje zadeve. oziroma zapreti in izprazniti toka! po izteku obratovatnega časa. 3. poskrbeti za parkirne prostore ter za varnost vozit in red na parkirnih prostorih. 4. zagotoviti, da se po končani prireditvi prostor očisti in odstranijo postavljeni objekti in ostati predmeti. 3 zagotoviti izvršitev ukrepov in natog iz odtočbe ati potrdita sekretariata za notranje zadeve s katerim se prireditev dovotjuje oziroma prigtasi. !!L VARSTVO LJUD! tN PREMOŽENJA 7. čten Da se zavaruje premoženje ati zdravje občanov ter družbeno in zasebno živtjenje je prepovedano: !. imeti neprivezane ati zapne pse brez opozorita *HUD PES*, puščati brez nagobčnika pse, če se gib!jejo na prostem. 2. metati kamenje ati druge predmete in tako ogrožati varnost tjudi in premoženja. 3. poškodovati naprave na športnih igriščih ter napisne tabte, oznake ati druge naprave, ki stužijo javnemu namenu, 4. imeti orožje ati nevarno orodje na prireditvah ati v javnih tokatih, $. kotatkati se ati igrati se na javnih cestah. 6. imeti vodnjak, jašek, odprtino, nepokrito ati imeti stopnice in druge naprave nezavarovane tako, da predstavljajo nevarnost, 7. odmetavati goreče cigarete ati druge ogorke in pepe! na kraju, kjer je možnost nevarnost požara. 8. voditi živati v trgovine, gostinske ati druge javne tokate. 9. zažigati odpadke, netiti ati prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženje ter kuriti ogenj v Nižini zgradb in objektov, na travnikih, njivah, gozdovih, v strnjenem nasetju, na javnih cestah in parkiriščih, 10. iznašati Nago iz trgovin, tržnic in za prodajo namenjenih mest, ne da bi Nago ptačati, . . 11. trgovsko btago in tastne proizvode prodajati na mestih, k: za to niso dotočena. Kdor namerava na prostem sežigati odpadke ati z ognjem očistiti zemtjišče mora to prigtasiti gasilski brigadi Koper ati gasitskemu društvu v krajevni skupnosti. Za netenje ognja na prostem zaradi začasnega opravtjanja gospodarske dejavnosti je potrebno predhodno dovotjenje gasitske brigade Koper. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN CfSTOCE 8. čten Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano: 1. onesnažiti vodo namenjeno tjudem in živini. 2. puščati odpadke ati fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jaške, 3. pljuvati ati drugače onesnažiti da ati predmete na javnih prostorih. 4. pisati in risati po zidovih, ograjah in na prometnih površinah, 5. onesnaževati okotico kjer so nameščeni smetnjaki V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA IN ZELENIH POVRŠIN 9. čten Zaradi varstva zunanjega videza in zetenih površin je prepovedano: 1. postav!jati šotore, avtomobitske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso dotočena za taborjenje, 2. poškodovati spomenike, prometne znake, prestav! jati. prevračati ati onesnaževati ktopi. mize. ograje in druge naprave v parkih in drugih javnih krajih. 3. postavljati cirkuške šotore in naprave za zabavo na krajih, ki niso zatodNočeni. 10. čten Izložbe morajo biti primemo urejene, ne glede na to, v kakšne namene je uporab!jen tokat, h kateremu spadajo. Za urejenost izložb so odgovorni uporabniki, h kateremu spadajo iztožbe. VI KAZENSKE DOLOČBE It. čten Z denarno kaznijo od 5000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba: t. če ne ureja iztožb ( 10. čten) Z denarno kaznijo od 500 do 2300 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz 40. čtena. 12. čten Z denarno kaznijo od 3000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek: ! kdor prenočuje po senikih, tržnicah, avtobusni in žetezniški postaji. parkih, v zapuščenih vozitih in drugih za to neprimernih prostorih (3. točka 4. dena) 2. kdor karta ati igra druge igre za denar oziroma kdor karta ati igra druge igre, če je to izrecno prepovedano in je prepoved izobešena na vidnem mestu (4. točka 4. dena), ^ Rivira petarde ati podobna pirotehnična sredstva (5. točka 4. kdor vstopa brez dovotjenja v prostore, zgradbe ati na kraj. če je prepoved vstopa vidno označena, ati če je kraj drugače zavarovan (6. točka 4. čtena) 5. kdor ustav! ja. parkira motoma vozita na travnikih, njivah in gozdovih brez dovotjenja tastnika (7. točka 4. čtena) 6. kdor ovira ati moti organizirane sprevode ati vznemirja udeležence sprevodov (8. točka 4. čtena) 7. vod ja javnega shoda ati javne prireditve, ki ne poskrbi, da se s prireditvenega prostora odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadtegujejo ati žatijo občane (1. točke 6. čtena) 8. vodja prireditve, če ne zaključi prireditve ob času. ki je dotočen (2 točka 6. čtena) 9. vodja prireditve, ki ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (3. točka 6. čtena) tO. vodja prireditve, ki po končani prireditvi ne počisti, prostora in ne odstrani postav!jenih objektov (4. točka 6. čtena) t ! vodja prireditve, ki ne zagotovi izvršitev ukrepov in natog iz odtočbe ati potrdita pristojnega organa (5. točka 6. čtena) 12. kdor zažiga odpadke, neti ati prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja ter kuri ogenj v vetrovnem vremenu v 18. oktobra 1985 — Št. 25 URADNE OBJAVE 559 13. kdor poškoduje, unte! a!) odstrani naprave na otroških in šport- ni !gnšč)h ter naptsne tab!e. oznake. a!i kakršnekoli naprave ki služijo javnemu namenu (3. točka 7. člena) ' 14. kdor ima na prireditvah ali v javnih lokalih orožje, ali nevarno orodje (4. točka 7. člena) 15. kdor ima vodnjak jašek, odprtino nepokrito, ali ima stopnice in druge naprave nezavarovane, tako. da to predstavlja nevarnost (6. točke 7. člena) 16. kdor odmetava goreče cigarete ali druge odpadke in pepel na kraju, kjer je možnost požara (7. točka 7. člena) 17. kdor pušča odpadke ali fekalije na javna pota ali v odkrite cestne jaške (2. točka 8. člena) 18. kdor postavlja šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali tabori na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje (1. točka 9. člena) 19. kdor poškoduje spomenike, prometne znake, presidia, prevrača ali onesnažuje klopi, mize, ograje in druge naprave v parkih in drugih javnih krajih (2 točka 9. člena) 20. kdor postavlja cirkuške šotore in naprave za zabavo na krajih, ki niso za to določeni (3. točka 9. člena) 21. kdor toči alkoholne pijače pred 7. uro zjutraj ( 10. točka 4. člena) 22. kdor iznese blago iz trgovine ali ttinice, ne da bi blago plačal (10. točka 7. člena) 23. kdor prodaja trgovsko blago in lastne proizvode na mestih, ki za to niso določena (11. točka 7. člena) 13. člen Z denarno kaznijo od 1000 do 5000 din se kaznuje za prekršek 1. kdor j)ovzroči čezmeren hrup ali ropot z uporabo zvočnikov radijskih ali televizijskih aparatov, glasbil, ali ostalih zvočnih naprav v dnevnem času. posebej še v nočnem, času med 22. uro in 05.00 (1. točka 3. člena) 2. kdor z glasnim govorjenjem, petjem, kričanjem ali na kak drug način moti nočni počitek ali mir občanov (2. točka 3. člena) 3. kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogroža varnost ljudi in premoženja (2. točka 7. člena) 4. kdor onesnaži vodo, namenjeno ljudem in živini (1. točka 8. člena) 14. člen Z denarno kaznijo od 500 do 1000 se kaznuje za prekršek: 1. kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (2. točka 4. člena) 2. lastnik, ki nima privezanega psa ali ima zaprtega psa brez oznake *HUD PES«, kdor ne vodi psa na vrvici ali ga ne opremi z nagobčnikom, če se giblje prost (1. točka 7. člena) 15. člen Z denarno kaznijo od 500 din se kaznuje za prekršek na kraju samem: 1. kdor pušča motoma vozila z delujočim motorjem ali preizkuša ali vozi motoma vozila brez dušilca zvoka oziroma s prenarejenim dušilcem zvoka, ki niso v skladu z javnimi standardi v stanovanjskih naseljih (3. točka 3. člena) 2. kdor se kotalka ali igra na javnih cestah (5. točka 7. člena) 3. kdor vodi živali v trgovine in gostinske lokale (8. točka 7. člena) 4. kdor pl uva ali drugače onesnaži tla na javnit^prostorih (3. točka 8. člena) 5. kdor piše in riše po zidovih, ograjah ter prometnih površinah (4. točka 8. člena) 6. kdor onesnaži okolico kjer so nameščeni smetnjaki (5. točka 8. člena) 16. člen Za prekršek po 15. členu odloka izterja denarno kazen takoj na mestu delavec PM, komunalni redar ab komunalni inšpektor. 17. člen Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga komunalni redar, komunalni inšpektor, postaja milice ali oškodovanec. 18. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mirvobčiniKoperzdne22.2.1979 (Uradne objave štev. 5/79). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 21. 4785 Predsednik Koper, 9. oktobra 1985 JANKO KOSM1NA, l.r. OBČtNA PtRAN Na podlagi 51. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni 'ist SRS, št. 1/80), 2. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana o6čine Piran za obdobje 1986—1990 (Uradne objave, št. 13/84) in 220. člena Statuta občine Piran (Uradne objave, št. 12/78 in 6/82) je Skupščina občine Piran na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. 7. 1985, družbenopolitičnega zbora dne 2. 9. 1985 in zbora združenega dela dne 23. septembra 1985 sprejela SMERNICE ZA DRUŽBEN! PLAN OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE OD 1986. DO 1990. LETA L S smernicami za družbeni plan občine Piran se ob upoštevanju smernic za pripravo dolgoročnega plana občine, smernic za družbeni plan in dolgoročni plan SR Slovenije, dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter analiz razvojnih možnosti za obdobje 1986—1990 opredeljujejo izhodišča, skupni cilji, usmeritve in globalni okviri politike družbenoekonomskega fameja občine za obdobje od leta 1986 do leta 1990. ter vprašan ja. ki jih je zaratRskupnega pomena za razvoj občine potrebno urediti z dogovorom o temeljih družbenega plana občine Piran za obdobje od leta 1986. do 1990. leta. Smernice so za nosilce planiranja v občini okvirna usmeritev in izhodišče pri oblikovanju in sprejemanju njihovih srednjeročnih planskih dokumentov. 11. V naslednje srednjeročno obdobje prehajamo v zaostrenih pogojih in ob omejenih materialnih možnostih, ki že v dosedanjm petletnem obdobju niso omogočili uresničitev vseh. z družbenim planom, zastavljenih razvojnih ciljev v občini. Zaradi splošnih razmer je združenemu delu v občini ostal na razpolago manjši delež ustvarjenega družbenega proizvoda, zmanjševal se je osebni standard delavcev in občanov, vse to pa je imelo za posledico, da smo morali v občini časovno odložiti nekatere naloge, za katere smo se prvotno dogovorili. Objektivne okoliščine širše skupnosti in tudi v občini, bodo bolj kot doslej terjale, da se opremo na lastne sile in znanje. Z opiranjem na lastne sile se bomo širše in trajnejše vključevali v mednarodno delitev dela, čimbol jše izkoriščali naravne in druge razpoložljive potenciale, zlasti še tiste, ki jih bo sproščal nadaljnji razvoj samoupravljanja. Z učinkovitejšim delom in gospodarjenjem, s hitrejšim uveljavljanjem in boljšim izkoriščanjem ter večjim vlaganjem v znanje, z bolj kakovostnim planiranjem kadrov in izobraževanjem le-tega, bomo zagotavljali izboljšanje in dvig družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi- in občanov. Združeno delo se bo trajnejše vključevalo v mednarodno menjavo povsod tam. kjer si lahko z višjo delovno storilnostjo, kvaliteto storitev in izdelkov ter z novimi, tehnološko posodobljenimi programi zagotavlja tudi ustrezno ceno. Vključevanje gospodarstva v izvoz pa bo usmerjeno predvsem na konvertibilno območje. H! Upoštevajoč navedena izhodišča, stopnjo materialne razvitosti občine. stopnjo razvitosti družbenoekonomskih odnosov, racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih in ostalih zmogljivosti, boljšo oskrbo s surovinami in repromateriali. aktiviranjem investicij v teku ob smotrnih novih vlaganjih, pri katerih bodo imeli prednost programi, ki zagotavljajo večji izvoz in konkurenčnost na svetovnem trgu ob višjem dohodku na zaposlenega, ocenjujemo, da bo v občini Piran v srednjeročnem obdobju od 1986. do 1990. leta realni družbeni proizvod naraščal s povprečno letno stopnjo okoli 3,5 %. Glede na ocenjene možnosti in pogoje bomo v občini v tem obdobju lahko povečali zaposlenost za 0,7 do 1 % povprečno letno in rast produktivnosti za 2.5 %. Da bi lahko dosegli predvideno gospodarsko rast, bo treba zagotavljati realno rast konvertibilnega izvoza vsaj 7—8% povprečno letno, ki jo bo moralo zagotoviti združeno delo v okviru Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Uvoz bo mora! naraščati počasneje, kar bo omogočalo povečanje neto deviznih učinkov. Možnosti za uvoz bodo izkoriščene predvsem za uvoz sodobne opreme in tehnologije. Razvijanje proizvodnje in storitev z uvajanjem sodobne tehnologije terja večje vključevanje strokovnih kadrov in znanja ter stalno izobraževanje delavcev in njihovo prekvalifikacijo glede na potrebe gospodarstva. 560 URADNE OBJAVE Nujno bo v okviru širše družbene skupnosti zagotoviti pogoje, da z uvozom nadomestimo izrab! jeno opremo — !ad je, da ne pos!abšamo in zmanjšamo zmogljivosti. Z vsestranskim varčevanjem in racionalnim gospodarjenjem bomo dosegli, da kljub pričakovani relativni rasti cen energije in surovin, ekonomičnost poslovanja ne bo slabša kot v sedanjem iztekajočem se srednjeročnem obdobju. Z boljšo ekonomičnostjo poslovanja bo možno doseči, da skupna porabljena sredstva ne bodo naraščala hitreje od celotnega prihodka. Hitrejše naraščanje sredstev amortizacije v strukturi porabljenih sredstev bo sicer vplivalo na počasnejšo rast dohodka gospodarstva, vendar pa se bo delež sredstev za reprodukcijo v bruto dohodku gospodarstva še nadalje realno povečeval. Nezmanjšani delež akumulacije bo. ob predvideni realni rasti družbenega proizvoda, omogočal tudi realno rast sredstev za vse oblike porabe. V prihodnjem srednieročnemobdobiu bodo sredstva za osebne dohodke. sredstva za družbene dejavnosti in za splošno porabo rasla skladno z rastjo razpoložljivega dohodka. Z nadaljnjim širjenjem oblik neposredne menjave dela bodo lahko posamezne družbene dejavnosti oblikovale dodatna sredstva za razširitev dejavnosti. Namenjali bomo več sredstev za izvajanje kvalitetnih programov in za izboljšanje položaja delavcev v družbenih dejavnostih in upravi. Osebna poraba bo temeljila na stimulativnejšem sistemu delitve osebnih dohodkov, pri čemer bo osebni dohodek delavcev v odvisnosti od storilnosti njihovega osebnega dela in uspešnosti poslovanja delovne organizacije. Z ustrezno delitvijo dohodka bo možno poleg krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva zagotavljati boljše življenjske pogoje delavcev in s tem tudi dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov. Investicijska vlaganja v gospodarstvu občine bodo usmerjena v dejavnosti, preko katerih se bo hitreje povečala proizvodnja in obseg storitev za izvoz. Ustvarjen bo višji dohodek na zaposlenega in naložena sredstva, ustrezno pa se bo spreminjala tudi gospodarska struktura. V financiranje razvojnih programov se bodo ustrezno vključile banke in sredstva raziskovalne skupnosti. Nadaljevali bomo s procesi združevanja dela in sredstev, proizvodnega in poslovnega povezovanja in hitrejšega uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Posebna pozornost bo namenjena za smotrno in racionalno poslovanje in hitrejše uveljavljanje ekonomskih zakonitosti. Posebna pozornost bo namenjena ohranitvi in varovanju dobrin splošnega pomena. Pri izrabi prostora bomo vodili usklajeno politiko ter skrbeli za smotrno porabo prostora, varovanje življenjskega okolja in zaščito kakovosti zemljišč za kmetijsko proizvodnjo. Z družbenim planom občine bomo opredelili funkcije zemljišč, s posebnim poudarkom na izboljšanju in intenziviranju kmetijske rabe zemljišč. S planom bodo opredeljena kmetijska zemljišča, na katerih je možna intenzivna kmetijska proizvodnja po sodobni tehnologiji. Prav tako bodo opredeljena območja naravne in kulturne dediščine, režimi varovanja ter pogoji in možnosti rabe prostora v izvedbenih prostorskih dokumentih. Z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo povečali učinkovitost, mobilnost in celovitost obrambe in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov, kar je ena od temeljnih skupnih nalog za nemoten razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. V okviru prizadevanj, da se doseže skladen razvoj 'seh področij družbenega življenja, bomo v občini posebno pozornost posvetili pospešenemu in skladnemu razvoju kulturne in nacionalne identitete pripadnikov italijanske narodnosti ter zagotavljali pogoje za ustvarjalno sožitje te narodnosti ob večinskem narodu. Na narodnostno mešanih področjih bomo dosledno izvajali načelo dvojezičnosti in dvojezičnega zunanjega videza !V. V obdobju 1986—1990 bo osnovni cilj gospodarskega razvoja občine zagotavljanje dinamične in stabilne gospodarske rasti na osnovi kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja z večjo izrabo vseh obstoječih zmogljivosti, z izboljšanjem kakovosti dela in izkoriščanjem vseh naravnih danosti. Hitrejšo in stabilnejšo gospodarsko rast bo možno doseči s trajnim in odločnejšim vključevanjem v mednarodno delitev dela in z doseganjem višje izvozne rasti kot podlage za hitrejšo rast realnega dohodka. Obdanih naravnih in klimatskih pogojih ter komparativnih prednosti, ki jih glede na lego ima občina Piran, bodo osnovni nosilci izvoza še 18 oktobra 1985 — Št. 25 nadalje pomorski promet, gostinsko-turistično gospodarstvo in industrija. Ob upoštevanju temeljnih razvojnih usmeritev in globalnih ciljev družbenega razvoja, ki izhajajo iz uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in dolgoročnih usmeritev občine, so globalni razvojni cilji v srednjeročnem obdobju naslednji: 1. Na področju industrije bo treba izboljšati kvaliteto in intenzivi-teto gospodarjenja, še nadalje posodabljati proizvodne procese z uvajanjem sodobne tehnologije. Spreminjati in uvajati proizvodne programe z večjo udeležbo znanja in inovacij. Smotrno izkoriščati razpoložljive kapacitete, surovine, energijo in prostor ob ohranjevanju čistega in zdravega okolja. Razvoj industrije v občini bo še nadalje slone! na razvoju živilsko-predelovalne industrije in proizvodnji soli ter razvoju kovinske industrije. V teh dejavnostih bomo podpirali usmeritev v razvojno tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo in v izvoz, kar je pogoj za kvalitetenjšo gospodarsko rast in terja tudi vlaganja v izvedbo proizvodnih programov. V srednjeročnem planskem obdobju bo TOZD Začimba povečala obseg predelave kave in tako zagotovila optimalnejše koriščenje linije za predelavo kave, predvideno je tudi povečanje proizvodnje začimb, živilskih plodov ter proizvodnja praškastih izdelkov. Proizvodni program TOZD-a bo večinoma namenjen oskrbi domačega trga. Dobršen de! proizvodnega programa bo vezan na uvoz (začimbe), potrebna devizna sredstva pa bo treba v skladu z dogovorjeno poslovno politiko zagotavljati v okviru delovne organizacije. Za realizacijo zastavljenih ciljev bodo potrebne tudi naložbe v določena osnovna sredstva. TOZD — Soline bo s ciljem, da zmanjša uvoz in pokrije potrebe z domačim izdelkom, ob modernizaciji tehnologije proizvodnje soli, povečala proizvodnjo soli v tem srednjeročnem obdobju. Gradnja tovarne za industrijsko proizvodnjo soli bo potekala v fazah na osnovi dograjevanj kapacitet. V cilju širjenja programa predvideva TOZD z razvijanjem postopkov za pridobivanje proizvodov in odpadnih koncentriranih vod, ter solinskega blata. Cilji razširitve programa kovinske industrije bodo doseženi z dopolnjevanjem strukture proizvodnega programa skozi splavi program-x (oprema za ladjarstvo), kar bo omogočalo doseganje večjega dohodka na zaposlenega in boljšo oskrbljenost trga s tovrstnimi proizvodi. 2. Na področju kmetijstva bo glede na dane klimatske pogoje treba na območju občine izkoristiti vse prednosti za proizvodnjo tiste kmetijske proizvodnje, ki bo zagotavljala dohodek in zadostila potrebam go-stinsko-turističnega gospodarstva, preskrbo občanov in potrebam živilsko predelovalne industrije. Zato bomo v naslednjem petletnem obdobju vlagali vse napore za intcnzifikacijo proizvodnje, izboljševanje kvalitete zemljišč ter v smotrno izkoriščanje kmetijskih površin z večjo uporabo vseh agrotehničnih ukrepov. Poleg intenziviranja proizvodnje bodo prizadevanja usmerjena v povečanje tržne pridelave kmetijskih pridelkov, krepitvi dohodkovnih odnosov med združenimi kmeti in kooperanti ter nosilci razvoja v kmetijstvu. Poleg pridobivanja in usposabljanja novih zemljišč z melioracijami in komasacijami bomo v kmetijstvu in ribištvu izvajali še naslednje programe: — obnova vinogradov in sadovnjakov. Obnova vinogradov bo potekala v poslovnem in proizvodnem sodelovanju —združeni kmetje in družbeni sektor. Prednost bodo imele tiste trtne sorte, ki bodo omogočale dolgoročno izvozno orientacijo vin. Pri obnovi sadovnjakov bomo širih obseg mediteranskih kultur, ki jih bo možno potrošiti v času turistične sezone in prav tako plasirati na vsa ostala ttžišča; — večanje proizvodnje vrtnin z ustreznim setvenim kolobarjem ter vključevanje vse zemlje v dolinah. Izbor in struktura setve se bo usklajevala s potrebami živilsko predelovalne industrije, domačega trga in za potrebe izvoza: — obnova oljčnih nasadov po skupnem jugoslovanskem programu v okviru projekta FAO: — intenzivnejše gojenje školjk klapavic v okviru družbene in druž-benooorganizirane proizvodnje v obstoječih gojiščih v Portoroškem in Strunjanskem zalivu ter gojenja ostrig, brancinov in postvri v laguni Strunjanskega zaliva; — razvoj živinoreje bo v občini pogojen z možnostjo lastne pridelave krme; kar zadeva pridelavo krme. bodo napori usmerjeni v intenzivirani^ pridelave na travnikih in pašnikih v zaledju terna tistih njivskih po-vršmah, kjer bodo možnosti namakanja; 18. oktobra 1985 — Št. 25 URADNE OBJAVE 561 — na posameznih mikrolokacijah se bo organiziralo pridelavo zdravilnih zelišč; V občini bomo leta 1990 nadaljevali z usposabljanjem kmetijskih zemljišč. Za skladiščenje in pripravo blaga za trg bomo zgradili ustrezne skladiščne zmogljivosti. 3. Pomorski promet — Splošna plovba bo posodabljala in večala zmogljivosti — ladjevje. Povečanje zmogljivosti je potrebno zagotoviti zgradnjo ladij v domačih ladjedelnicah, poleg tega pa omogočiti uvoz ladij, kupljenih na kredite zavarovane s hipoteko, kakor tudi z nižjimi uvoznimi dajatvami. V obdobju 1986—1990 bo Splošna plovba odtujila osem zastarelih ladij s skupno nosilnostjo 102.100 DWT in nabavila osem nadomestnih novih ladij skupne nosilnosti 170.000 DWT. da bi ob koncu srednjeročnega obdobja razpolagala s 23 ladjami skupne nosilnosti 506.345 DWT. Z zamenjavo izrabljenih in z dokupom novih zmogljivosti in s tem večje konkurenčne sposobnosti pri uveljavljanju v mednarodni delitvi dela, ima pogoje za povečanje obsega mednarodnih storitev in doseganje večjih deviznih učinkov. 4. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo trgovina usmerjena v zagotavljanje kakovostne preskrbe z večjim asortimanom kakovostnih izdelkov vsakdanje rabe za turiste in prebivalstvo. Trgovina bo morala svojo funkcijo opravljati z boljšim povezovanjem s proizvodnimi organizacijami, s specializacijo in sodobno organiziranostjo ter ustrezno kadrovsko usposobljenostjo. Večjo stabilnost v preskrbi z živili bomo v občini zagotavljali tudi s pomočjo blagovnih rezerv, predvsem tržnih rezerv. Pogoj za večje naložbe v trgovini v nove prostore in za razširjeno reprodukcijo je saniranje ekonomskega položaja trgovine ter v ustreznem samoupravnem in poslovnem povezovanju s proizvajalci. V občini bomo trgovsko mrežo usklajevali s potrebami na posameznih območjih (naseljih) v cilju izboljšanja oskrbe. 5. V občini so dani vsi pogoji za nadaljnjo in hitrejšo rast turizma predvsem z maksimalnim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti in izgradnjo novih turističnih kapacitet. Turistične zmogljivosti bo treba prilagajati turističnemu povpraševanju, pri čemer je treba skrbeti za raznovrstnost ponudbe ob upoštevanju naravnih in kulturnih vrednot. Dani pogoji omogočajo razvoj stacionarnega in vseh drugih oblik turizma (navtični, ribolovni, lovski, rekreativni itd. —pa tudi kmečki izletniški turizem). V občini bomo v naslednjem petletnem obdobju nadaljevali z izgradnjo nastanitvenih rckreacijsko-športnih, zabaviščnih ter drugih infrastrukturnih zmogljivosti. Predvideva se, da bodo v okviru predvidenih zazidalnih načrtov pridobljena nova ležišča v družbenem in privatnem sektorju, predvsem pa v okviru prostorskih izvedbenih aktov za območja: — Portorož-center. Piranska vrata in Fiesa — Pacug ter Strunjan. Zgrajeni bodo tudi novi privezi v marinah, na letališču pa se bo nadaljevalo z dograjevanjem dopolnilnih infrastrukturnih objektov. Zasebni sektor se bo z bolj organiziranim pristopom, v ustrezni povezanosti z družbenim sektorjem, vključi! v turistično ponudbo V turističnem gospodarstvu je nujno treba okrepiti strokovno izobraževanje kadrov ter večjo popularizacijo gostinskega poklica pri mladini. Istočasno je treba skrbeti za dvig strokovne ravni že zaposlenih delavcev tako v turizmu kot tudi v ostalih spremljajočih dejavnostih, ki se vključujejo v turistično ponudbo. OZD bodo hkrati z investicijskimi programi razvoja skrbele tudi za programe potreb pri kadrih in programe zagotavljanja stanovanj. Z ozirom na pomembnost razvoja turistične dejavnosti, ob varovanju morja in morske obale, naravne in kulturne dediščine ter varovanju okolja pri raznih posegih, namenjena posebna skrb za ohranitev teh vrednot. 6. Na področju drobnega gospodarstva bo v tem petletnem obdobju treba intenzivneje razvijati proizvodno in storitveno obrt ter servisne dejavnosti, katerih kapacitete so v občini premajhne. Bodoči razvoj obrtnih dejavnosti bo prostorsko omogočen v obrtni coni v Luciji, v starem mestnem jedru v Piranu, na podeželju in v novih naseljih. V občini bomo podpirali odpiranje obratov drobnega gospodarstva kot kooperacije za tiste zvrsti proizvodnje in proizvodnje po naročilu, ki ne sodi v industrijski način proizvodnje. 7. Reševanje stanovanjskih potreb v okviru, družbene in zasebne gradnje bo moralo temeljiti na več vloženih lastnih sredstev in delu posameznikov, pri čemer bodo v okviru finančnih možnosti prispevale OZD za pokrivanje potreb svojih delavcev in odpravo stanovanjskega pnmanjldjaja. Usmeritve razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini Piran so naslednje: — ohranitev in izboljšanje kakovosti stanovanj z načrtnim obnavljanjem ter z boljšim izkoriščanjem in racionalnejšim gospodarjenjem; — zmanjšanje stanovanjskega primanjkljaja z racionalnim izpopolnjevanjem in dopolnjevanjem že posedenih mestnih in izven mestnih površin v okviru interpelacijskega programa; — Zagotoviti kontinuiteto de! na prenovi starega stanovanjskega sklada v historičnem mestnem jedru Pirana, ki bo prispevala k ublažitvi stanovanjskega primanjkljaja v občini in k oživitvi mestnih funkcij, ki bodo prispevale k turistični atraktivnosti starega mesta. V ta namen bo potrebno izločati večji delež iz sredstev, namenjenih za novogradnjo; — novogradnjo bomo usmerjali na manj kakovostne terene, z bolj racionalno izrabo zemljišča in komunalnih naprav, ki bo dopolnjevala že obstoječe zazidane površine in jih bo funkcionalno dopolnjevala; — družbeno organizirano gradnjo bomo usmerjali na nižje tipe zazidave, ki bodo omogočali bolj humano koncipiranje stanovanjskih sosesk s sodobnejšimi oblikami gradnje; — celovito obnovo objektov in bivalnih okolij bomo postopno uveljavljali kot redno dejavnost v stanovanjskem gospodarstvu, v katero bo namensko vloženo okoli 1/4 sredstev za stanovanjsko investicijsko dejavnost; — ekonomsko stanarino bomo uvajali postopno do leta 1990 in skozi to zagotavljali enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada. Pri tem pa bo treba izdelati sistem delnega nadomestila stanarin za družine z nižjimi OD iz sredstev solidarnosti; — z družbenim planom občine bomo opredelili prednostno območje za kompleksno stanovanjsko in ostalo izgradnjo. Za racionalizacijo stroškov infrastrukturnega opremljanja bomo preko sklada stavbnih zemljišč zagotavljali pravočasno pridobivanje zemljišč v skladu s predvidenim obsegom družbeno usmerjene gradnje; — da bi sc doseglo čim racionalnejšo porazdelitev stroškov urejanja zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje bo treba dodelati sistem zajemanja in razporejanja mestne rente ter solidarnostno združevati sredstva za realizacijo skupno dogovorjenih nalog. Na nivoju občine bomo sprejeli ukrepe, ki bodo omogočali izvajanje družbeno usmerjene prenove mesta Piran. 8. V srednjeročnem obdobju bomo komunalno dejavnost razvijali skladno z razvojem mest in naselij oziroma skladno z zasnovano dolgoročno politiko poselitve in urbanizacije. Večjo skrb bo treba posvetiti vzdrževanju in obnavljanju obstoječih komunalnih objektov in naprav. Prioriteto bomo dali sanaciji in izgradnji čistilnih naprav. V cilju ohranitve doseženega komunalnega standarda bo potrebno izvajati postopno usklajevanje cen komunalnih storitev do ravni enostavne reprodukcije. Glede na nerešene probleme bo treba večji delež družbenega proizvoda nameniti za komunalno infrastrukturo. Na področju cestnih povezav bo treba zagotoviti večjo prometno varnost. V skladu z usmeritvami bo treba usposobiti cestne povezave med mesti in naselji v občini in nadaljevati z izgradnjo obalne ceste. Prav tako bo treba zagotoviti boljše vzdrževanje obstoječih lokalnih cest v občini. Razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti, zlasti turizma, narekuje modernizacijo in širitev PTT omrežja in poštnih storitev. Razvoj računalništva in informatike zahteva tudi večje angažiranje — zakup telefonskih zvez. V občini bo potrebno v naslednjem*planskem obdobju razširiti telefonsko omrežje na območju krajevne skupnosti Lucija, Sečovlje, Strunjan; zgraditi nove PTT enote v Luciji in Strunjanu; povečati zmogljivosti telefonskih centra! v Portorožu in Sečovljah ter zgraditi radiorelejne zveze med Koprom in Portorožem. Ker gre za precejšnja investicijska vlaganja, se bo treba dogovoriti za sistem zagotavljanja sredstev. Da bi zagotovili nemoteno preskrbo z vodo, oziroma zadostne količine vode, bo treba v naslednjem planskem obdobju, poleg vzdiževa-nja in sanacije sedanjega sistema, urediti in zgraditi dodatne zmogljivosti črpališča in zajetij ter vodarne. Vključili se bomo v srednjeročne in dolgoročne plane izgradnje objektov za oskrbo z vodo na Obali (izvir Rižanc, območje Dragonje, Primorski vodovod v smeri Padež—Sežana—Maini). Prav tako je potrebno od Pirana do Dragonje zgraditi manjkajoče rezervarje in tako zagotoviti požarno varnost in bolj zanesljivo oskrbo z vodo. Gradnja višinskega vodovoda se bo nadaljevala v okviru solidarnostno zbranih sredstev s soudeležbo zainteresiranih občanov ter z delom mladinskih delovnih brigad. Vodno gospodarstvo bo na osnovi planov in na strokovnih podlagah izvajalo naloge na področju varstva pred škodljivim delovanjem, varstva kakovosti voda in obalnega morja in druge vodnogospodarske aktivnosti, pomembne za gospodarski razvoj in izboljšanje pogojev ure- 562 URADNE OBJAVE 18. oktobra 1985 — št. 25 janja prostra in okolja na območju občine. Prednost bo dana urejanju Fazana, memoraci je v do!ini Dragonje, izgradnja večje akumulacije na Dragonji, urejanju visokovodnih nasipov v Sečoveljski do)ini. Na področju električne distribucije bo izveden prehod iz 10 k V srcd-njenapetostnega omrežja na 20 KV srednjenapetostno omrežje. Elektrogospodarstvo bo skrbelo za izboljšanje napetostnih razmer glede na potrebe. Na področju plinske energetike se bo občina glede na razmere vključevala in povezovala v sistem za plinifikacijo širšega območja. V. Na področju družbenih dejavnosti, kot sestavnega dela celotne družbene reprodukcije, bomo vložili vse napore za ohranitev dosežene ravni oziroma za nadaljnji kvalitetni razvoj na višji ravni, v skladu in odvisnosti od razvoja gospodarstva. Prednost bo dana tistim programom, ki bodo prispevali k hitrejšemu razvoju gospodarstva in ustvarjalni moči družbe. V večjem obsegu bo potrebno izvajati neposredno svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci. Težišče bo moralo biti na prestrukturiranju, z iskanjem novih načinov izvajanja dejavnosti in racionalnejšem izkoriščanju že zgrajenih zmogljivosti. Večjo veljavo bo potrebno dati prostovoljnemu delu in delu z mladino; večjo racionalnost bo treba doseči tudi s poenostavljenim odločanjem in njegovim usmerjanjem na ključna razvojna vprašanja. Omejevanje materialnih okvirov ne bo dovoljevalo širitve obsega dejavnosti in večjih zaposlitev, razen v primerih, ko se bodo za to odločali uporabniki samoupravno, z neposrednim plačevanjem (samoupravno združevanje sredstev). Prioriteto v razvoju bo imelo izobraževanje. V družbenih dejavnostih bomo zagotavljali enak družbeno ekonomski položaj zaposlenih delavcev, kot ga imajo delavci v gospodarstvu. Tem dejavnostim bo treba nameniti več sredstev za postopno odpravljanje sedanjih zaostajanj in skladnejšo rast osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu. Reševalnje prostorskih problemov in izgradnja objektov bo usklajena v procesu planiranjasplanskimi akti občine indružbenihdejavno-sti. Posebno skrb bomo namenili uresničevanju ustavnih pravic italijanske narodnosti na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in informiranja ter ustvarjali še boljše pogoje za sožitje italijanske narodnosti z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije. 5 selektivnim pristopom, prioriteto in prestrukturiranjem družbenih dejavnosti bomo usklajevali realne materialne možnosti združenega dela in resnične potrebe ter interese delovnih ljudi in občanov. 1. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo v osnovnem šolstvu vkl jučevali nove. programe življenja in dela šole z elementi celodnevne šole. Z izgradnjo ali sogradnjo objektov bomo zagotavljali vsem učencem enake pogoje dela. Z obveznim programom bo treba omogočiti povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojno-izobraževalnega dela, predvsem z interesnimi dejavnostmi s področja tehnične in delovne vzgoje. Vsebinsko bomo osnovno šolo dopolnjevali s sodobnejšimi oblikami vzgoje in izobraževanja, tako da jo bomo opremljali s sodobnimi učnimi pripomočki, z vključevanjem opreme za pouk računalništva in informatike. Zagotavljali bomo razvoj in napredek osnovnega šolstva in srednjega usmerjenega šolstva italijanske narodnosti v občini. Šole usmerjenega izobraževanja bodo sledile znanstvenemu in tehnološkemu razvoju. Pri izobraževanju v srednjih šolah bo nujno v večji meri upoštevati potrebe združenega dela in preveriti ustrezno usmeritev. V občini bomo podpirali prizadevanja za razvoj višjega in visokega usmerjenega izobraže <*nja za potrebe prometa in turizma. Dolgoročno bo Višja pomorska šola v Piranu morala postati nosilka višješolskega in visokošolskega študija na obalnem območju. 2. Pri otroškem varstvu bomo v okviru materialnih možnosti nadaljevali z vključevanjem otrok v družbeno organizirano varstvo in izvajanjem vzgojnih programov za predšolske otroke, ki niso vključeni v VVZ; zagotavljali socialno varnost mladim družinam in s tem uresničevali širši družbeni interes za otroke, to je enakopravnejši razvoj vseh otrok za vključitev v delovno in družbeno življenje. Nove naložbe bomo usklajevali z demografskimi gibanji oziroma dejanskimi potrebami. V cilju racionalizacije bomo, v kolikor bodo za to obstajale potrebe, razvijali še nadalje razne oblike varstva otrok izven vrtcev (varstvene družine). 3. V zdravstveni dejavnosti obstoječe prostorske zmogljivosti zdravstvenih objektov v občini omogočajo kvalitetno izvajanje osnovne zdravstvene službe. Usmeritve v izvajanju zdravstvenega varstva so zagotavljanje možnosti za ohranitev in utrjevanje zdravja prebivalstva s pravočasnim preprečevanjem raznih bolezni (obolenja srca in ožilja, rak, poškodbe), medicina dela, izboljšanje zdravstvenega stanja zobovja pri mladini in ostali populaciji ter dosledno dobro pripravljena služba zdravljenja in nege na domu, kar bo zmanjševalo obseg bolnišničnega zdravljenja. Zdravstvene organizacije bodo skupaj z organizacijami združenega dela poskrbele za zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb na delu in izven dela. Zdravstvene organizacije in organizacije združenega dela gostinstva in turizma bodo neposredno s svobodno menjavo dela poskrbela za zagotavljanje zdravstvenih storitev. Uporabniki razvojno-raziskovalnega dela v občm! bodo posebno pozornost namenili zagotavljanju materialnih pogojev za razvoj raziskovalnega in inventivnega dela pa tudi uporabo dosežkov v povezavi s programi RSS in PORS in stalnemu izobraževanju kadrov. Organizacije združenega dela bodo v okviru možnosti organizirale razvojne oddelke kot nosilce razvojnih aktivnosti. V okviru realizacije skupnih raziskovalnih projektov bomo namenili posebno skrb proučevanju posebnosti prostora Slovenske Istre. Prav. tako bo dana prioriteta tudi raziskavam morja in možnostim širše eksploatacije (turističnega, prehrambenega, surovinskega in drugih vidikov). 8. V naslednjem srednjeročnem obdobju se bomo zavzemali za ohranitev dosežene ravni družbenega standarda občanov. Temu bodo prilagojeni tudi sistem financiranja, organizacija izvajanja dejavnosti in investicijska politika. Na področju državne uprave bo možno s prestrukturiranjem sredstev zagotavljati učinkovito delovanje državnih organov z racionalno organizacijo dela, skladno z njihovimi nalogami, postopno posodobitvijo in dvigom kakovosti opravljanja nalog ter postopnim izenačevanjem ekonomskega položaja delavcev z delavci v združenem delu. S plani bomo zagotovili kontinuiteto vseh procesov krepitve obrambne in samozaščitne sposobnosti vseh sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem bomo upoštevali prostorske, kadrovske, materialne in druge možnosti, razmere in potrebe. Ob upoštevanju najširših družbenih usmeritev in dogovorov ter uveljavljanju zakonskih načel bomo zagotovili financiranje neposrednih nalog sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebno pozornost bomo posvečali usmerjanju sredstev in njihove porabe pri temeljnih nosilcih planiranja. VI. Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine naj bi, na osnovi smernic zapripravo družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje, opredelili zlasti naslednje družbeno ekonomske pogoje in razvojne ob veznosti za uresničevanje skladnega družbenega razvoja občine Piran v obdobju 1986—1990: — Opredelili bomo ukrepe za doseganje kakovostnejše izrabe obstoječih proizvodnih zmogljivosti s poudarkom na večji izrabi kadrov, znanja, tehnološkega napredka in infrastrukture. Preverili bomo ključne programske usmeritve in se opredelili do konkretnih razvojnih programov. — Dogovorili se bomo o konkretnih proizvodnih programih v razvojno tehnološko intenzivni proizvodnji z navedbo temeljnih kvalitativnih in kvantitativnih značilnosti programov in s posebnim poudarkom na združevanju sredstev za uresničitev navedenih programov. — Na področju ekonomskih odnosov s tujino se bomo v okviru SI-SEOT dogovorili o programih izvoza in uvoza in njegovo racionalno strukturo. Dogovorili se bomo o organiziranosti izvoznega gospodarstva v reprodukcijskih povezavah. — V kmetijstvu in ribištvu ter živilski industriji bomo sprejeli programe tržne proizvodnje za potrebe oskrbe prebivalstva, živilske industrije. turizma in izvoza ter program posegov na kmetijskih zemljiščih. Dogovorili se bomo tudi o združevanju sredstev za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane. — Na področju turizma in gostinstva se bomo dogovorili o nadaljnjih vlaganjih ter o drugih obveznostih, ki jih imajo OZD turističnega gospodarstva in druge reprodukcijsko povezane OZD za povečanje deviznega priliva in popestritev turistične ponudbe. — Dogovorili se bomo za zagotavljanje boljše osnovne oskrbe občanov in turizma in o vlaganjih v razvoj specializirane trgovine in povezovanja proizvajalcev in trgovine. Dogovorili se bomo za financiranie 18. oktobra 1985 — Št. 25 URADNE OBJAVE 563 nabave, hranjenja in obnav!janja določenih vrst živi! za blagovne re- zerve — Dogovoriti se bomo o skupnih nalogah in obveznostih v zvezi z varstvom obalnega morja in obale pred onesnaževanjem in erozijo. — V drobnem gospodarstvu se bomo dogovorili, da bodo podpi-smk! prevzel, konkretne obveznosti za spodbujanje vlaganj v razvoj defic.tam.h dejavnost) v občini. Zagotovili bomo tudi nemoteno izgradnjo obrtmh objektov v obrtni coni in drugih ustreznih potrebnih prostorov v mestu Piran. Pri hitrejšem razvoju te dejavnosti bomo odpravlja!) adnumstrativne in druge ovire, ki zavirajo normalen razvoj dejavnosti Pospeševali bomo kmetijstvo po skupnem dogovorjenem programu. pri čemer bomo v občini Piran upoštevali najugodnejše možnosti strukture pridelkov za pridelavo na posameznem območju. — V stanovanjsko-komunalnem gospodarstvu se bomo dogovorili o izgradnji novih stanovanj ter o obnovi obstoječega stanovanjskega sklada ter izgradnji komunalne infrastrukture. Oblikovali bomo ustrezno postopno uvajanje ekonomskih stanarin in o sistemu družbene pomoči tistim, ki ne bodo mogli plačevati ekonomskih stanarin. — Dogovorili sc bomo za ureditev deponije oziroma predelave odpadkov in določitev lokacije v okviru širše skupnosti. — V družbenih dejavnostih se bomo. v skladu z možnostmi za razvoj posameznih dejavnosti, dogovorili o programih, ki kar najbolj povečujejo ustvarjalno sposobnost in materialno moč posameznika in družbe. Ob nadaljnjem uresničevanju stabilizacijskih programov bomo proučili možnost in potrebo po povečanju prispevkov občanov k ceni storitev ter o skupnih družbenih prizadevanjih tudi obseg povečanja neposredne svobodne menjave dela. Na takih osnovah se bomo prizadevali za izenačevanje družbeno ekonomskega položaja teh delavcev z delavci v gospodarstvu. — Na področju ! judske obrambe ter družbene samozaščite se bomo dogovorili o materialnih, kadrovskih in drugih pogojih za nadaljnji razvoj vseh oblik obrambnega in samozaščitnega delovanja, katerih urejanje je v pristojnosti občine. Dogovor o temeljih družbenega plana občine bo tudi ena od osnov za dogovarjanje o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje od 1986. leta do 1990. leta. VIL Družbeni sistem informiranja bo postal najpomembnejši dejavnik oziroma temeljni pogoj hitrejšega razvoja proizvajalnih sil, zmanjševanja družbene režije ter sprejemanja ustreznih družbenih odločitev. Njegov hitrejši, učinkovitejši in racionalno organiziran razvoj bomo zagotovili s širšim uvajanjem sodobne tehnologije, predvsem računalniške. ter razvojem javnega in telekomunikacijskega sistema za prenos podatkov. V!H. V skladu s sprejeto politiko policentričnega razvoja SR Slovenije in občine Piran z uresničevanjem načel smotrnega urejanja in gospodarjenja s prostorom in tudi zaradi obvladovanja protislovij med mestom in podeželjem, bomo v srednjeročnem obdobju pospeševali prizadevanja za ustrezno spremembo naselbinskega omrežja, usklajevali pobude nosilcev razvoja ter usmerjali organizacijo posameznih dejavnosti v prostoru, ter tako ustvarili pogoje za racionalizacijo omrežja oskrbnih funkcij prebivalstva. V urbanih območjih bomo dosegali bistveni premik v racionalnejši rabi mestnih zemljišč, ki zagotavljajo tudi zmanjšanje družbenih stroškov za obstoj in razvoj naselij, vendar ob upoštevanju ustreznih pogojev bivanja in kvalitete življenja. V skladu z obveznimiizhodisči iz dolgoročnega plana, ki opredeljuje zasnovo prometnih, energetskih ter oskrbnih omrežij z vodo, bomo poiskali vse obstoječe možnosti in tudi eventuelne rezerve, ki bi lahko še bile v sedanjem omrežju glede zmogljivosti, izkoriščenosti, stroškov in rabe zemljišč. Za izgradnjo infrastrukturnih objektov, pomembnih za Obalo in občino, bomo izdelali strokovne podlage, ki bodo omogočile konkretno prostorsko usklajevanje in pripravo prostorskih izvedbenih načrtov, s katerimi se bo dokončno uskladila mikrolokacija objektov in omogočila pridobitev ustreznih zemljišč za izgradnjo. Za regionalne infrastrukturne objekte bodo nosilci planiranja v republiki, za ostale infrastrukturne objekte pa nosilci v občini, predložili te predloge občini, da bi se lahko opravilo prostorsko usklajevanje ter sprejele obveznosti v dogovorih o temeljih planov. Ob upoštevanju obveznih izhodišč iz dolgoročnega plana in na osnovi izdelanih strokovnih podlag bomo zavarovali najpomembnejša območja dobrin splošnega pomena. Za varstvo naravne in kulturne dediščine bomo pripravili akte o razglasitvi ter družbene dogovore o smotrnem aktivnem zavarovanju območij in objektov, ki imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki, rekreacijski ali krajinsko-estetski pomen. Večjo skrb bomo namenili varstvu človekovega okolja s tem, da se sanirajo vsi onesnaževalci okolja, poskrbi za primerne lokacije za odlagališče odpadnih snovi in odpadkov ter zagotovi kvaliteta pitne vode. Zaostrili bomo ekološko presojo investicij. Rešiti bo treba problem kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav, predvsem pa je treba posvetiti posebno skrb čistoči morja in ureditvi morske obale. V sodelovanju s pristojnimi republiškimi organi obeh republik si bomo prizadevali za varovanje morja pred onesnaženostjo glede na predviden turistični razvoj obeh republik. Posebno pozornost bomo namenili tudi znižanju hrupa v naseljenih območjih Pripravili oziroma dopolnili bomo dokumentacijo o urejanju prostora skladno s sprejetimi zakoni, obenem pa pri izgradnji naselij kar najbolj izkoristili že obstoječe rezerve stavbnih zemljišč. V dogovoru o temeljih družbenega plana občine bomo opredelili aktivnosti, nosilec in potrebna sredstva za pripravo strokovnih osnov za zavarovanje najpomembnejših dobrin splošnega pomena in na tej osnovi določili tudi območja, ki jih bomo zavarovali. Poleg tega bomo opredelili prostorsko ekološka merila, ki jih bodo nosilci investicij obvezno upoštevali pri sprejemanju svojih investicijskih odločitev. Določili bomo merila za sanacijo ključnih žarišč onesnaženosti okolja. Z obveznostmi. sprejetimi v dogovoru , bomo zagotovili pravočasno pridobivanje in urejanje zemljišč, ki so potrebna za gradnjo objektov, pomembnih za urejanje prostora v občini in pri tem upoštevali nujnost varovanja najboljših kmetijskih zemljišč. IX Skupščina občine Piran nalaga vsem nosilcem planiranja, da čimprej oblikujejo smernice za pripravo svojih planov in elemente za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, da bi tako zagotovili uresničevanje načela sočasnosti planiranja in vsebinsko usklajevanje planskih dokumentov. Organizacije združenega dela in drugi nosilci planiranja, ki pripravljajo dolgoročne plane, naj pripravijo srednjeročne analize o možnostih razvoja hkrati z dolgoročnimi, da bodo dolgoročni plani lahko osnova za razvojne naloge in usmeritve v petletnih planih. Za pravočasnost in usklajenost pri planiranju je nujno, da nekateri nosilci in udeleženci v družbenem planiranju kot so SZDL in in ZSS. MGZ, SIS. banka, obrtna in poslovna združenja, poskrbijo za organizacijske priprave in spodbudijo vse nosilce planiranja k pripravi srednjeročnih planskih dokumentov in aktov. Pri opredeljevanju razvojnih odločitev bodo, glede na povezanost občine Piran z razvojem širše regije in Obale, občinski organi in nosilci planiranja v občini sodelovali z drugimi občinami ter skupno opredeljene obveznosti, odnose in usmeritve oblikovali v dogovoru o temeljih družbenega plana obale ter z družbenim planom obale. Številka: 30-!—84-85 Predsednik Piran. 23. septembra 1985 DRAGO ŽERJAL, l.r. Na podlagi 3. točke 3. in 4. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83), 5. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS št. !6/7