—   113   -
Dopis in Štajarskega.
30. rožnika 1850.
14. rožnika t. 1. so v Cerkovcah nad Ptuj oni zlati denarji izkopani bili. Ležali so čisto plitvo v zemlji blizo ceste, ki skozi Cerkovsko vas pelja, v loneu, kteriga dno je celo bilo, drugo pa je že bilo razpadlo. Kmet je pri svoji novi hiši poleg ceste, v ktero se misli preseliti, potem ko je dom sinu izročil, za novo gnojiše dal zemljo znižati, in pri ti priliki je fantič na zakopane denarje zadel. Vsi so od Rimskih cesarjev, Tiberija, Kiavdija, Nerona, Vespaziana, Tita in Domiciana; Neronovih pa jih je naj več. Novejših nič ni med njimi. Teh, ktere je kmetovavec pokazal, je 41 ; 36 jih je bilo tehtanih, ti znesejo malo de ne 15 lotov. Ko so bili oprani, so bili vsi lepo svetli in napisi tako ohranjeni, da se lahko berejo, razua nekterih, ki so že bolj zglodani. Glave so tako izrazno narejene , da jih človek mora cesarjem popolnama podobne spoznati. Na drugi strani je večidel boginja, naj večkrat Salus in Victoria. Zemljiše tega kmeta je svoje dni Studeničkeh nun bilo, ktere so tukej grajšin-sko pristavo imele.
Čudo pa je to, kako so leti zlati v to zemljo prišli, ki je tako prodnata, da bi človek težko verjel, da je že tačas kako imenitno selo tukej bilo, zakaj več kakor jezeroletno obdelovanje bi jo bilo moglo bolj zbolj-šati, ko je zdaj. Pripovest še živi in znamnja so sem ter tje očitne, da je tu svoje dni Drava tekla. Ravno nemogoče ni, da je ta stran polja o Rimskih časih lepo obdelana, rodovitna zemlja bila in prijazne sela imela (tačas so morde ti denarji zakopani bili), pozneje pa je Drava prederla , ter černo perst odnesla, globo-keje denarje pa pustila, ki so tako sčasama na verh prišli. —¦ Berž ko ne naše polje še starinske imenitno-sti zakrite ima.
Tako je  od  Pahorja   proti   Ebensfeldskimu   gradu nekedaj   podzemeljsk  zidan  vodotok šel; tako sim sli-
—    114   —
šal, da bi na cesti od Ptuja proti Turniški ^rajsini mesto bilo, ktero se pod nogami čuti, da je votlo. —
F. T.