Stanovsko In strokovno glasilo Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani Izhaja 1. tn 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. in drugo pa na upravništvo lista. Roxopisl se ne vračajo. Letnik III. V Ljubljani, dne 15. februarja 1923. 4. številka Joja: Organizacija. (Nadaljevanje.) Ves začuden sem poprašal člana te organizacije, kakšna je tista čudodelna voda, s katero se mažejo, da korakajo od uspeha do uspeha. Tako majhna, pa tako zanesljiva, solidna četal Ta mi je razkril marsikaj, omenim samo troje: 1) vsak uslužbenec dotične stroke mora biti organiziran. Podjetje ne sme sprejeti neorganiziranega člana v službo; 2) ni in ne sme biti razlike med višji* mi in nižjimi, med starejšimi in mlajšimi, v kolikor se tiče popolne enakosti in to* varištva v organizaciji, v solidarnosti in medsebojni podpori; 3) vsak organiziran član, t'trcj vsak uslužbenec plačuje 88 kron članarine na teden. O prvih dveh točkah bom kesneje razpravljal, zdaj si oglejmo takoj tretjo točko. Vsak plača 8 8 kron članarine ra teden, torej na mesec okrog 3 8 0 K članarine. Vsak mora plačati redno, brez* pogoino vsako soboto. To je za naše pojme, ki plačujemo komaj po 2 do 4 dinarje na mesec, pa še to po največ z občutno zamudo in po dvakratnem opominu, naravnost ogrom* na vsota. Porečete nemara, da imajo ti ljudje pač takisto primerno višje dohod* ke nego mi. Da imajo višje, je brez dvo* ma, kajti z našo beračijo se niti vajenci nočejo več meriti. Vendar je razmerje med plačami in članarinami obeh še ved* no velikansko. Člani te stroke imaio namreč povprečno samo za 100 odstot* kov višie prejemke nego mi (okrog 7000 do 8000 K na mesec), med tem ko plaču* jejo za nekaj 1000 odstotkov višje pri* spevke za članarino nego mi. Da mora doseči tako bogato podpi» rana organizacija znatne uspehe, je ias* no. Vendar denar ni vzrok uspehov. Pre* pričan sem, da bi organizacije državnih uslužbencev tudi ob takih prispevkih ne izvlekle naše klaveme barke iz močvirja. Vidna razlika bi bila morda samo ta, da bi se ob polni blagajni vršilo še več kon* gresov, popisalo bi sc še več papirja za različne interpelacije, intervencije, spo* menice, proteste, resolucije in kakor se ta navlaka še vse imenuje. Morda bi pri* redili celo uradniško veselico s sreeolo* vom in plesom in z igro »Trinajsta plača ali 1. april«. Aha. spomenice, memoranda! Tu sem se domislil nekega društveca, ki plačuje izmed vsph državnih organizacii v Slove* tii'i najvišje prispevke. Nekoliko daje peki zvezi, nekai nekemu »pokrajinske* mu savezu«, nekaj nekemu »višjemu sa* vezu«, nekaj »centralnemu savezu« in kaj vem, kam še. Manija tega društva je, da piše spomenice. Že visoko skladovni» co papirja so namazali in razposlali vsem različnim »merodajnim in nemerodajnim faktorjem«. S tisto goro papirja bi bili lahko začeli že svoj list izdajati. Pa vse »spomenice« niso prav nič zalegle. Kako tudi neki? Vsakih par tednov naskočijo iste oblasti in iste osebe s svojimi papir* natimi bombami o svojih »upravičenih zahtevah« in o svojih »pod Avstrijo pri* dobljenih pravicah«. Moj Bog, kdo bo pa te plahte čital, še ohceti se naveličaš, ni* kar večnega javkanja o »nevzdržnih razmerah« in »uradniški bedi«. Mar bi bili napravili tisti denar, kolikor je stalo potovanje in papir, vsem članom izdatno večerjo, vsaj en večer bi imeli nekaj od tega. Izmed omenjenih treh točk, po kate* rih sc ločimo od onega strokovnega dru* štva z najmočnejšo organizacijo, si oglej» mo zdaj še prvi dve. Idealno je, da bi moral biti vsak slu* žitelj te ali one stroke organiziran. V državni službi je to za sedaj neizvedlji* vo. Sicer je pa — sodim — le majhen odstotek državnega uslužbenstva neor» ganiziran. Pa da bi bili vsi, prav vsi or* ganizirani, kaj potem? Naivno bi bilo pričakovati, da bi sc s pritegnitvijo še onih — vzemimo 10 odstotkov — neor* ganiziranih uslužbencev v organizacijo bistveno izpremenil naš položaj. Ne uvi* dim pravega razloga. Da bi prišlo s tem nekaj stotakov več na leto v društveno blagajno? S povečanjem premoženja za par stotakov vendar ne moremo zapo* četi znatne akcije, n. pr. take, da bi s tem podpirali vse člane za čas, ko bi morda ne opravljali službe. Ali da bi vsaj vzdrževali one člane, ki so se mor* da izpostavili za skunne koristi in trpe radi ponesrečene akcije gmotno škodo? ali da bi započeli potem z velikonotezno splošno akcijo za priboritev stališča, ki nam gre po številu in pomenu v državi, da bi ustanovili morda svoj dnevnik, po* lirično stranko, banko itd? Vse te — gotovo koristne naprave — bi bile, tudi če se vsi drž. uslužbenci organizirajo, neizpeljivc, vsaj ob seda* njih ali podobnih prispevkih ne. Pred kratkim sem čital v glasilu drž. uslužbencev poziv nekega društva, ki toži nad neuspehi, da naj se vsi usluž* benci dotične stroke včlanijo v tisto dru* štvo. Poziv konča: »Le če bomo vsi or* ganizirani v društvu, bomo dosegli iz* vedbo naših zahtev.« Dobro. Recimo, da je manjkalo temu majhnemu društvu še 30 (več skoraj gotovo ne) uslužbencev, ki še niso vstopili v društvo. Ta poziv jih je pa tako presunil, da je takoj vseh 30 priiavilo svoj vpis v organizacijo in vplačalo članarino. Tako so zdaj vsi or* ganizirani. No, in kaj zdaj? Ali zdaj res nujno sledi, da se bo temu društvu ozi* roma dotičnim uslužbencem vse na bolje obrnilo? Kal vse na bolje! vpra* šam, ali se bo sploh kaj izpremenilo? Saj nič ne rečem, lepo in prav je, da so vsi organizirani, toda tako govoričenje so — dostikrat nezavedne — fraze. Če se domislim pošt. odpravnikov, teh čudnih »organov«, ki so že za nekaj »činovnih razredov« pod deželnimi cc* starji, sc vedno čudim, da so ti reveži še vedno organizirani. Prvič je čudno, da morejo pri svojih sramotno nizkih pre* jemkih sploh plačevati članarino, drugič pa, da niso že obupali. Če ne že nad pra* vico, nad samim seboj in nad življenjem, pa vsaj nad svojo organizacijo. (Konec prihodnjič.) Strokovni del. Bistvene razlike med dosedanjim In novim polnim redom („Pravilnik za unutrašnju poštnu službu“, I. deo). (Nadaljevanje.) Za poštne nakaznice veljajo ti roki samo za prejem nakaznice, medtem ko se nakazani znesek dvigne lahko v roku 31) dni. Mesec, v katerem je bila nakaznica vplačana, se pii tem ne računi. Vsi ti roki veljajo od prvega dneva po dohodu pošiljke oziroma od prvega dneva, ko je bilo obvestilo prejemniku dostavljeno. Za širše dostavno področje veljajo za odkupne pošiljke, za poštne naloge in za izplačilo poštnih nakaznic isti roki, kakor za ožje dostavno področ» je, za ostale pošiljke pa 14 dni. Člen 62., točka VIII. Z napačno dostavljenim vrednostnim pismom ali paketom se posluje potem, ko ga nepravi prejemnik pošti vrne, tako, kakor spo» škodovanimi vrednostnimi pismi in paketi (glej člen 46. in 47.). Pri napravljanju zapisnika mora biti prisotna tudi oseba, kateri je bila pošiljka napačno izročena. Člen 65., točka III. Nedostavljive tiskovine, ki nimajo vrednosti in ki se razpošiljajo v večjem številu, se pošlje« jo samo tedaj nazaj, če je to pošilja« telj na ovitku (pasici) zahteval. Drugače se take pošiljke pri naslovni pošti uni» čijo. Točka V. Pošiljke, katerih nedostav* Ijivost se ne odjavlja, se smejo obdržati na pošti še 7 dni preko določenega roka, če se pošti zdi, da bo mogoče pošiljko v tem času izročiti. Točka XI. Pošiljatelj mora pri prejemu vrnjenih (nedostavljivih) vknjiženih pošiljk vselej izročiti sprejemni list oziroma predložiti predajno knjigo, da se vrnitev pošiljke v njej zabeleži. Prav važna so določila pod 1, 2 in 3, ki slovejo takole: 1. Vrnjeno priporočeno pismo se do« stavi pošiljatelju, če ni nobenega dvoma. da ga je on upravičen sprejeti, in če ni dvoma o njegovi istovetnosti. 2. Nakaznice, vrednostna pisma in paketi, v katerih je gotov denar, vred« notstni papirji ali dragocenosti, in vse druge pošiljke z označeno vrednostjo se dostavljajo samo tedaj, kadar je na ovitku oziroma na odrezku spremnice ali nakaznice naslov pošiljatelja, ki mo* ra, če je neznan, dokazati svojo istovet« nost. Će je tako, se odrezek nakaznice oziroma spremnice, na katerem je na* slov pošiljatelja, ne sme odrezati, ampak ostane pri nakaznici oziroma spremnici kot dokaz, da je bila nakaznica (sprem* niča) pravemu pošiljatelju dostavljena. Tak dokaz je pri vrednostnih pismih ovitek, ki ga mora pošiljatelj pošti izro* čiti. Nakaznice je treba pred izplačilom poslati kontrolnemu oddelku. 3. Ce je pošiljatelj neznan ali če je njegova istovetnost sumljiva, se take pošiljke ne dostavljajo, ampak se poši* Ijajo kot nedostavljive pristojni poštni direkciji. Pošiljatelj more tako pošiljko dobiti samo preko direkcije, a samo te* daj, če svojo pravico do pošiljke s kako listino (z izpiskom iz trgovske knjige, z naročilnim pismom, s spremnico, s potr* dilom spremne pošte) ali s pričami ne« sumljivo dokaže. Člen 67., točka III., določa rok za p o i z v e d o v a n j e n a 1 1 e to (ne več na 6 mesecev). Ta rok se računi od dne, ko je bila pošiljka predana. Pravi* co do odškodnine pa dobi pošiljatelj sa» mo tedaj, če izroči zahtevo do odškod* nine v roku 15 dni od tistega dne. ko je prejel obvestilo, da pošilj* k a ni bila izročena. Rešene poizvednice se izročajo po* izvedovalcem po določilih točke XII. tako kakor povratnice in izplačilna ob» vestila, to je proti potrdilu v do* • tavni knjižici. člen 70, točka L Odškodninski znesek za izgubljeno priporočeno pošiljko iznaša 50 dinarjev. Po točki IV. dobi upravičenec za iz» gubljeni (ukradeni) denar in za druge vrednostne predmete, ki so bili v pripo* ročenem pismu, odškodnino samo tedaj, če je mogoče krivca izslediti in odškodninski znesek od njega izterjati. Točka V. Po krivd! pošte na* pačno izročena priporočena pošiljka se smatra za izgubljeno in se pošiljatelju prizna odškodnina, čc pošta pošiljke oziroma nje vsebine ne more dobiti nazaj. Člen 73, točka 1. Vbodoče se bo plačevala odškodnina tudi za take pake* te, ki so bili po krivdi poštne« ga uslužbenca napačno dostav« jleni. Točka IV. določa nove od* škodninske zneske za pakete brez označene vrednosti Za paket do 3 kg se plača največ 30 Din, od 3—5 kg največ 50 Din, a pre« ko 5 kg za vsak kilogram po 10 Din od« Skodnine. Točka V. Pristojbina za po* izvednico se nikdar ne po* vrne. Točka XI. Za poštnine proste pake» te jamči pošta samo tedaj, če je bila na njih vrednost označena. Točka XTII. Poškodbe in ©plenitve paketov, ki jih je prejemnik v roku 48 ur po dostavi pošti prijavil, vzame pošta v vednost, jih zabeleži in obvesti po* zneje prejemnika o uspehu poizvedo* vanj. Odškodnino pa dobi pre* jemnik samo tedaj, ako preiska« va dožene, da se je poškodba ali opleni* tev paketa izvršila po krivdi pošte. Točka XIV. Če pošiljka s tekočina« mi, mastjo, svežim mesom itd, ki ni bila po predpisih zavita, pokvari druge po» šiljke, poštne shrambe ali pohištvo, ne dobi pošiljatelj zanjo nobene odškodni* ne, ampak mora celo plačati nastalo škodo. Člen 75, točka V. določa: oseba, ki je zahtevala odškodnino, pa je bila od« škodnina po razsodbi poštne direkcije popolnoma ali deloma odbita, lahko proti ti razsodbi vloži priziv na poštno ministrstvo, in sicer v roku 15 dni (ne več v roku 4 tednov). Člen 76, točka III, določa, da se morajo sumljiva ali poškodovana mesta na ovitku vrednostnih pisem ali na za» vojni tvarini paketov pred komi* sijsko otvoritvijo obrobiti z barvnim pisalom. Točka V. Ako se idejo pri komi* sijski otvoritvi navadnih paketov d r a» goceni predmeti, jih komisija iz« tehta, določi, kolikor se pač da, njih vrednost, potem jih pa zavije v poseben paket in odpošlje kot posebno po* š i 1 j k o na stroške prejemnika paketa na njegov naslov. Točka VI. Pri komisijski otvoritvi navadnega paketa najdeni denar se mo* ra poslati s poštno nakaznico prejemniku paketa, in sicer na njegove stroške. Točka VII. Pri napravljanju komi* sijskih zapisnikov oziroma pri komisij* skem odpiranju paketov je treba dobro paziti na to, če ni morda kak drug paket tega paketa poškodoval. Če se to ugotovi, se mora to v za« pisniku zabeležiti in navesti natančne podatke tistega paketa. Na ta način se bo dalo pri presoja» nju odškodninske zahteve ugotoviti, ni li pošiljatelj tistega paketa, ki je ta pa* ket poškodoval, poškodbo zakrivil s tem, da se ni ravnal po predpisih o zavi» janju in opremi paketov. Ako sta po* škodovana oba paketa, se mora napra» viti tudi o drugem paketu zapisnik. člen 77, točka VII. če ima zavoj* na tvarina uničenih pošiljk kako vrednost, se mora vrniti pošiljatelju. č I e n 79. Določila tega člena veljajo samo za shranjevalni urad. Po točki IV. se morajo hraniti paketi brez naslova, če ni mogoče izslediti niti pošiljatelja niti prejemnika, še nadaljnih 6 mesecev. Ako se pa v tem času nihče ne javi, se paket na javni dražbi proda. ______(Konec »Pravilnika, I. del«.)__ Gospodarski in stanovski del. NON PLUS ULTRA I »Non plus ultra« ali po domače: »Kaj takega pa še ne!« S tem vzklikom bi jaz označil najnovejše izenačenje »•zvanja i plata« v poštni stroki. To izenačenje je res originalno In radikalno. Nihče ni več vprašal, kake študije ima kdo. AH samo golo ljudsko ali meščansko ali srednjo šolo; odločil« no je bilo samo, koliko let kdo služi, si» cer so pa vrgli vse v en lonec. In kaj se je izkuhalo iz te brozge?! čujte in str* Alltel • «1 **■ * Jv ' -•*—■>*.: Uradnik, že višji, ki je dovršil sred* njo Šolo z izvrstnim uspehom, ki služi že celih pet in dvajset let, ki je izborno izvežban v vseh panogah poštne, brzojavne in telefonske službe in pa urad* niča, — sicer vse časti in spoštovanja vredna dama — z Ijudskošolsko izobraz* bo in seveda tudi s pet in dvajsetimi službenimi leti, imata po tem kurioznem izenačenju na »ficek enako plačo in na* ziv ali čin; oba sta činovnika II. klase! Najspretnejši uradnik, sposoben za naj* težavnejšo in najodgovornejšo službo, se torej plačuje in naziva prav tako, ka* kor za najenostavnejše delo komaj spo* sobna uradnica! Uradnice, že bolj priletne, niso res za nikamor, sama težava je ž njimi. Pri* deli jih k okencu za stranke; razžališ jih, češ, da jih hočeš izpootaviti v zasmeh; nočne službe tudi niso več zanje, tele» fon še manj, edino telegraf jih nekaj prenese, seveda samo pri aparatih. Spominjam se prav dobro, kako se je bobnalo in poudarjalo: enako delo, enako plačilo!« Povem odkrito, da sem se strinjal s to devizo tudi jaz sam, kaj* pada »cum grano salis«! Zdaj je pa ve» likanska razlika v delu, v plačilu pa ne. Dosti mlajši, a izborno kvalificirani uradnik opravlja odgovorno nazorno službo za polovično plačo že priletnejše uradnice! Ali je to prav?!? To je krivi* ca, ki vpije do neba, najsramotnejše po* nižanje, proti kateremu se mora z vso odločnostjo in največjim poudarkom protestirati! Kaj takega ni nikjer, še med dclav* stvom ne. Čim sposobnejši, čim spret* nejši je delavec, tem bolje ga plačajol S takim novodobnim izenačenjem se je vzela marljivemu, inteligentnemu uradniku še tista trohica veselja do de* la, kar mu ga je ostalo izza boljših ča* sov. Kdo bo še hotel prevzeti odgovor» nost in posle, ki jih zmore le višji na* obraženi uradnik, če ga bodo uvrstili v isto ali še celo v nižjo plačo, kakor jo ima njemu podrejeno osebje?! To »re* gulisanje« utegne roditi posledice, ki so lahko katastrofalne za našo upravo. Ne vem, kdo nam je pravzaprav pri* pomogel do takega izenačenja! menda se ne motim, če trdim, da razni društve* ni predsedniki in ne zadnji predsednik »Zveze«. Ta bi bil imel ob tisti priliki zastaviti ves svoj vpliv v to, da se ta« ko »regulisanje« brezpogojno preprečL Pohleven janček, poosebljena dobričina na ni za tak nastop; sem sodi mož je* klen, neizprosen, energičen, ki s svojo besedo kar fascinira zborovalce. Sicer pa bodimo pravični in priznaj* mo, da smo temu zlu največ krivi sami s svojo brezbrižnostjo, ki se nam sedaj bridko maščuje. Končam! Posezite vmes in izvojujte predizobrazbi in odgovornemu delu pri« merno zadoščenje! _______ Eden za vse prizadete. Spremembe pokojninskih predpisov in novo postopanje pri upokojitvah. Z zakonom od 30. novembra 1921 o reguliranju naslovov in plač poštnih uslužbencev in z uveljavljenjem zakona o glavni kontroli so se nekatera določila pokojninskih zakonov in predpisov in način postopanja pri upokojitvah bistve» no spremenila. Preden preidemo na te spremembe, podajamo uvodoma kratek pregled o pokojninah in preskrbninskih užitkih državnih nameščencev in njih vdov in sirot Po določilih službene pragmatike je upokojitev začasna in trajna. Začasno se upokoji uslužbenec, če je nesposoben za službo, vendar pa je pričakovati, da postane v doglednem času zopet sposo» ben za službo. Trajno se upokoji usluž» benec, če je nesposoben za službo in je izključeno, da postane zopet sposoben za službo. V teh slučajih ima uslužbenec pravico do upokojitve. To pravico ima tudi brez dokaza službene nesposobno» sti, če je prekoračil 60. starostno leto. Upokojitev se izvrši na prošnjo ali uradno. Uradno se mora uslužbenec za» časno upokojiti, če je zaradi bolezni dalje kot eno leto odsoten od službe, stalno se mora uslužbenec upokojiti, če je njegova skupna kvalifikacijska, pre» soja skozi tri zaporedna leta »neprimer» no«. Razven tega se uslužbenec lahko uradoma trajno upokoji, če je trajno ne* sposoben v redu opravljati svojo službo in nadalje takrat, če je prekoračil 60. starostno leto in dosegel zakonito pra* vico do polnih pokojninskih užitkov. Temeljna določila o preskrbninskih užitkih državnih uslužbencev in njih vdov in sirot zadržuje zakon od 14. maja 1896, drž. zak. št. 74. Pravico do tekoče pokojnine doseže uslužbenec praviloma po 10 v pokojnino vštevnih službenih letih. Izjemoma dobi tekočo pokojnino uslužbenec, ki še ni dovršil deset, vendar pa najmanj pet službenih let, če je postal zaradi bolezni ali pa. telesne poškodbe, katero si ni namenoma prizadel, nesposoben za služ* bo. V vseh drugih slučajih gre ushižben« cu, ki še ni dovršil deset službenih let in če ni prostovoljno izstopil ali ni bil disciplinarno odpuščen iz službe, enkrat* na odnravnina. Vdovi po državnem uslužbencu, ki je že zase dosegel pravico do pokojnine, gre tekoča pokojnina (vdovnina), vzgoj* nina za vsakega nepreskrbljenega, v njeni oskrbi se nahajajočega otroka do 24. sta* rostnega leta ali pa do prejšnje preskrbe in posmrtna četrt. Posmrtna četrt gre v prvi vrsti vdovi, če je živela s pokojnim možem v skupnem zakonskem življenju. Če vdove ni, zakonskim otrokom, ki so bili pred smrtjo očeta v njegovi oskrbi. Če tudi teh ni, drugim zakonskim potom* cem, oziroma zakonitim dedičem. V vseh drugih slučajih se lahko prizna posmrtna četrt deloma ali v celoti osebam, ki so dokazano krih pogrebne stroške iz svo* jega ali pa pokojnika oskrbovali v zadnji bolezni pred smrtjo. Vdovi po državnem uslužbencu, ki še ni dosegel pravice do pokojnine, gre enkratna odpravnina. Sirotnina gre sirotam brez staršev in sirotam, katerih mati je zaradi sod* nijske obsodbe oziroma s tem, da se je zopet omožila, izgubila pravico do vdov* nine. — Sirote po državnih uslužbencih, ki že niso zasč dobile pravice do pokojnine, dobe enkratno odpravnino. Kakor je že zgoraj omenjeno, se izvrši upokojitev na prošnjo ali uradno. §§ 81 in 82 službene pragmatike določu* jeta način postopanja pri unokojitvi v prvem in drugem slučaju. Po določilih uradnega poduka za poštne direkcije je odmerila in nakazala normalne pokojnin* ske in preskrbninske užitke za služabni* žtvo in za uradnike XT., X. in IX. činov* nega razreda m za njih vdove in sirote direkcija v sporazumu z deželnim finanč» nim oblastvom. Za uradnike VIII. ali pa višjega činovnega razreda in za njih vdove in sirote je odmerila te užitke osrednja oblast____________(Dale prih J Razne vesti. Pogrebno društvo kr. poštnih in br* zojavmia nižjjh uslužbencev za blovcni* jo s seoežem v Ljubljani vabi člane na izredni občni zbor, ki bo 17. februarja t. 1. ob 6. uri zvečer v dvorani pismonoš na glavni pošti. Ako bi ne bil ob O. uri sklepčen, bo eno uro pozneje ncgiccic na število članov. Nove aoKtade za državne namet ščence. Kakor poročajo listi, je bit na seji iinanenega oubora sprejet predlog finančnega ministra glede novih uokiaa oziroma izenačenja coklad za javne na» meščencc. Lreulog preuvideva izenaee» nje nraginjskih oon.iad v celi kraljevini. Doklade so razdeljene v tri razrede: 1.) Lecgrad, Zemun, busak; 2.) vsa ostala mesia; 3.) Vsi trgi in vasi. Na poinagi tega bi dobili prečanski državni name* ščenci »velikanski« zvišek 1 co 2 Din na can. Uradnikom pa se je priznala še stanarinsiea doklaua, ki znaša okrog pet dinarjev. To je velikanska pomoč oržav* nim nameščencem, ki so že toliko časa z zaupanjem zni v Beograd, ca jim po* maga v tej strašni draginji. Kaj boćo k temu rekli državni nameščenci? Nič! — Saj so dobili toliko, kolikor jim je zna» menita nova stanovanjska naredba zvi* šala na plačevanju stanarine. Z drugo besedo rečeno: Zvišanja teh doklad niso prejeli državni nameščenci, ampak nji* hovi hišni gospodarji. Državni name* ščcnci pa naj sebi in svojim otrokom zair.aše usta. Štrajk električne cestne železnice v Ljubljani. Ti železničarji, ki so včlanjeni pri Zvezi jugoslovenkih železničarjev, so dne 7. t. m. vstopili v štrajk, ker uprava ni ugodila njihovim zahtevam. — Pa sc vendar še dobe ljudje, ki imajo pogum in še toliko živi ionske sile, da se upajo energično in s krajnimi sredstvi zahtevati kruha in plačila za svoje po» steno delo. Člani društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani so na letošnjem rednem občnem zboru dne 7. t. m. so* glasno izvolili za novega predsednika tovariša Franceta Šaleharja, poštnega kontrolorja direkcije pošte v Ljubljani, ki je že par let poprej izvrševal to funk» cijo. — Zahvala. Podpisani izrekam najsrč* nejšo zahvalo vsemu uradništvu in ni* žjemu uslužbenstvu poštnega urada Ljubljana 2, ki mi je v mojem težkem položaju priskočila na pomoč. — Jožef Tome, uradni sluga Lj. 2. Občni zbor »Dobrote«, — obsmrtne» ga podpornega društva poštnih name* šeenccv v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne 11. marca 1923 ob 9. uri (v slučaju nesklepčnosti ob 10. uri) dopoldne v kurzni dvorani poštne direkcije v Ljub* liani. Sv. Jakoba trg št. 2. Dnevni red: 1. poročilo odbora; 2. volitve: 3. slučaj» nosti. Zunanji člani morc'o biti zasto» pani tudi s pooblastili. — Odbor. Društvo poštnih uradnikov In uradnic naznanja svojim članom, da bo redni občni zbor dne 4. marca t I. tb pol treh popoldne v Mariboru. Lokal bomo naznaniti v prihodnji številki tešča lista In preskrbeli za one, ki lista ne dobe pravočasno v reke, da bodo d< bili vse potrebne informac le na kolodvoru v Mariboru. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) poročilo revizorjev; 5.) volitev predsedn ka; 6.) volitev odbora; 7.) slučajnosti. Vabimo člane našega društva In zastopnike sorodnih organizacij k udeležbi. Društvo se je obrnilo na ravnateljstvo južne železnice s prošnjo, da dovoli tridesetim članom polovično vožnjo iz Ljubljane do Maribora. Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, naj se torej zglase pri predsedniku ali na pošti Ljubljana 4. Odbor jc pooblastil predsednika, da sme prav revnim 'tovarišem, ki se zanimajo za društveno življenje, dovoliti še kako drugo udobnost Društveni fnnkcl-jonarji sc bodo odpeljali iz Ljubljane s poštnim vlakom ob sedmih zjutraj in Iz Maribora o polnoči. PRIPOROČAMO PAPIRNO TRGOVINO = IVAN GAJŠEK = Ljubljana, 8*. Patra cesta 2, ki lira vedno v zalogi vsakovrstne pisarniške jn šolske potrebščine, fini pismeni In drugi papir, trgovske In poslovne knjige, bloke, razmnoževalne priprave, razglednice v veliki Lberl. Vsakovrstno usnje in garantirani čevlji domačega zdelka posebno štapa eni za moške, ženske In otroke, kakor tndl finejši Iz boksa se dobe pri tvrdki GAŠPER MAHER LJUBLJANA TRŽAŠKA C. 9. (nasproti tobačne tovarne) Postrežba točna in solidna! ; Ivan Šiška tovarna p*'ket In parna žaga Ljubljana, Matelkova ulica 4. Prodaja tndl odpadke lesa od žage za kurjavo. Na drobno NaMlfaktUTa No debelo I. KOSTE^VO Ljubljana, S«. Patra cesta 4. Trle fon 538. (44) Čekovni zavod 11228. Odgovorni urednik Ivan Benčan, Ljubljana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Tiska „Narodna Tiskarna“ v Ljubljani. ■■■■■••■■■■■■■■■■■a Prometni znvoil zn nremoi L d. n Uublni prodaja i iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog S vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo ; Inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora tpr ! priporoča zalsti I® čehoslovaSki in angleški koks za Invers^e ■ in domačo uporabo, kovaftki premog, črni premog in hrikeie. Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. centrala v Uublian!» Mlkto££eva c. 15/r-Podružnica v Novem Sadu (Batka). neUDNA TRCOWIBfl A. SINKOVIČ nasl. K. Soss Llublltma, Meaiiil tra 19. Priporoča svojo z !o?o; perilu, p'etenl'ie, «vile, modni nakit, ^.ilanterija, kožuhov na, parfumerija. Cene priznano uiake. 01) Cene prlzneno nizke Tclelon st. 42 ■. Telefon £t. 123 Stavbeno poiljctje Ivan Ogrin, tin'e» nM]i š!ty. S te priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. ToCnn postrežba (25) kožuhov na In čapiss se dobe pri krznarju Filip Bizjak ■=— Gosposvetska cesta 13. (Kolizejl. (20) Josip Peteline Sv. Petra nasip 7. priporo?« najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje ii šiviljo, modno blago, palico, tovarniška zaloga na boljšib šlvaldb stiojev .GRITZNEk* v vseli o r i'i n ,.'i >< ’v<.-r, A, lak ia med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. (11) trgivim s paiiriera priporoča svojo pisarniške potrebltine. ftSzmiSaUurua trgovini nz vozlko Hedižel & Korifnilc .....i Ljubljana -- ... Frančiškanlka ul. 4. Te’efon int. 75. (70) Brzojavi: HodŽet. Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga p,. nizkih cenah. (22) Aleksander Oblat trgovina 6evl|ev na debelo In drobno Za poš'ne in železničarske uslužbence SVe ceneje. Centrala: Lj»L! tm. Sr. Petra t. IS Podružnica: Nov. «U, V bonov !r) 2. (23) v UubSjani- tUstano djena 1900. Us*anov'jena lr00 Delniška glavnica In rezenvnl zakladi o .i K 150,000 003— Čekovni račun: štev. 10.509. Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA. Telefon št 261 in 413. Kunstek a Pleterski trgovina z manufakturo, modnim bla* gom, usnjem In kožami Ljubljana, Vodnikov trg 5. (24) Od navadne do najfineje opreme. Cene dnevne. Brata Sever Ljubljana, Gosposvetska o. 13. (X'ümj)* Parna žaga m. mesili tesirsti mojstu IIOSLJA A Linhartova ulioa 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrs’e okroglega lesa, kalor tudi cele gozdne parcele. Konfekcijska tovarna FRM HEiliU & [£. LjiJana Pisarna Tovarna Emonska cesta 8, Erjavčeva cesta 1. 313 T« le* »n interurban 249 Naj moderne j ia la največ.a tovarna mo&kih, dečjlh in fantovskih obžačii. KONKURENČNE CENE — „ORIENT“ — družba z o. z. tovarna oljnatih barv, lakov, firnežev In steklarskega kleja LJUBLJANA, SLOMŠKOVA UH .A 19. IN UDMAT PRI LJUILJliL Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin. R. RANZINGER Si pijiaroia za m i jnoćno stio^o rasoli po:!;, Oircstuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loterije. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Mekovič, Novi Sad, Ptu>, Sarajevo, Split, Trst. ,, >1 *3m uzi” Hsdic, Rakove & Zaikl tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad. Ljubljana: Telefon 64. Brzojavi: MERAKL Ljubljana: Poštni predal 120. Emajlnt laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in za icsljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Pedervveis), strojno olje, karbodnej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, sl karskl in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (18) Caairaia ia siladišča LJ33LIA3A, Costa na |ntno telezn'09 pojruJUica jz;e:uc2. Podletje za prevajanje blaga priv. južne železnico carinska agentura, p idjetje za prevažanje pohištva, skladišče z direktno zve/.o s tirom Naslov za brzo av te: RANZINGER LJUBLJANA. Mednarodna laedlcUsUa p sarna. I. Premelč Ljubljana ■ specijalna veletrgovina svilenih in volnenih w robcev, šerp in modne-=— ga blaga. == Industraska in trgovska d. d. „TBXTILIA“ SčŽT Manufaktura na veliko. Ljubljana Krekov trg št. 10. Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana V lastni palail: Miklošičeva cesta 10. Račun poitno-ček. urada Ljubljana &t. 11.945, Zagreb 39.000. Telefon itov. 87. Podružnice i Djakovo, Maribor, Sarajewo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspoziturai Bled. Interesna skupnosti Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica w Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad Kapital in rezerve khupno z afilijaeilami čez K 00,000.000*— Vloge nad K 390,030.000*— Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute In devize, sprejema vloge v tekočem računu In na vlolM knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. _______ =■•• 1 Pooblaščeni prodajalec srečk, državne razredne loterl|e. —--- I -s Si) |U)S3M I VNvrrann jiAOivN&aa o eu|AOSi) wpjpipjuoji