Izhaja 1. in 15. vsakega \ mesca. — Naročnina za celo leto znaša K 150. J Olasilc belokranjskih kmetoV. Geslo: Na delo za staro pravdo. ( Vse pošiljatve prosimo^1 na naslov „Belokranjec" k Gradac, Bela Krajina, j I. letnik. Ljubljana, dne 1. malega srpana 1908. Štev. 8. Uredništva vseh slovenskih in hrvaških listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. V zameno dobivamo dosedaj: Belgrad: 1. Slovenski Jug. Celje: 2. Narodni List. Celovec: 3. Korošec. Chicago: 4. Proletarec. Kamnik: 5. Naš List. 6. Slov. Gospodinja. Kranj: 7. Gorenjec. Ljubljana : 8. Dom. Ognjišče. 9. Slov. Meščan. 10. Slov. Branik. 11. Svoboda. 12. Zvonček. Maribor: 13. Gospodarske Novice. 14. Slov. Gospodar. Praga: 15. Svobodna Misel. Joliet III.: 16. Amerik. Slovenec. Gorica: 17. Primorec. V čitalnici bodo izloženi vsi časopisi, kar jih dobimo v zameno. Uredništvo. Podlistek. Karma. Groi L. N. Tolstoj. (Konec.) Čim so razbojniki izginili, se približa mladi raenih ranjencem, da bi jim pomagal. Toda vsi so bili že mrtvi, sarao pri Madagnti je bilo še čntiti znake življenja. Menih po- hiti torej k majhnemu potoku, ki je tekel tarn blizu, zajame s svojim vrčem vode ter jo prinese umirajočemu. Madaguta odpre oči ter reče škripaje z zobmi: „Kje so nehvaležni psi, ktere sam toli- kokrat peljal na gonjo ? Brez mene bodo kmalu izgubljeni, kot žakali, katerira so lovci za petami." „Ne mislite več na svoje tovariše, na sokrivce VaŠega pregrešnega življenja. Po- mislite rajše na svojo zadnjo uro in na svoje zveličanje. Napijte se tule vode in dajte, da Belokranjcem v poinislek in spodburio. Pile J. M. III. Glavni pridelek, za katerega dobi Belo- kranjec res nekaj denarja, je vino. Od kar so se nasadili po trtni uši opustošeni vino- gradi, narašča množina vina od leta do leta in imamo sedaj že toliko te zlate kapljice, da moramo gledati, da se začne vino iz Bele Krajine izvažati, ker ga ne bodo mogli poknpiti samo domači gostilničarji. Naze vino ima primeroma jako visoko ceno (44—52 K za hehtoliter, tndi več). Doma- rini imajo še vedno raje na stari način narejeno vino, kateri naein obstoji v tem, da se pusti zmečkano grozdje v kadeh ki- *) V zadnjem članku (št. si.), kjer se govori o izoliranih pločah pri zidovjih, izostal je v stavku: Take stone se jako počasi suše . . . stavek, ki nimajo izoliranih ploč. Stavek se naj glasi torej : Take stene, ki nimajo izoliranih ploč, se, ako poslanejo vlaine, jako poSasi suše ild. itd. Vara zavežem rane. Mogoče Vas še rešim smrti!" „Tega ni treba," rece Mandaguta; „jaz sera izgnbljen; ti lopovi so roe ranili smrtno. Oh, ti strahopetci! ti nehvaležneži! Tiste ndarce so mi dali, katerih sem jih sam na- ncil." „Žanjete to, kar ste sejali; če bi bili naučili svoje tovariše kaj dobrega, bi Vam bili izkazali kaj podobnega. Učili ste jih moriti, zato so Vas njih roke umorile." „Prav imate," reče razbojniški glavar, „zaslužil sem svojo nsodo; toda mora biti strašno, če bi imel v svojem bodočem živ- Ijenju žeti plod vseh svojih slabih dejanj! Povejte mi torej, sveti mož, kaj naj naredim, da zmanjšam pezo svojih grehov, ki mi tla- čijo prsa, kot ogromna skala?" „Iztrgajte iz srca vso svojo maščevalnost; zadušite svoje zle strasti in napolni naj Vam dušo ljubezen do vseh bitij!" „Storil Bern mnogo hndega in nič dobrega. Kako naj bi ušel tej mreži bolečin, katero peti i to celo 8—10 dni. S tern dobi vino toliko creslovine, da je trpko in včasih tudi več ali manj grenko; grenkobe se navzame vino iz pecljev. Ako hočemo izvažati vino izven Bele Krajine, morali se bomo ravnati pač po okusu kupcev ne pa samo po svojem. Po drngih krajih ljubijo vinopivci meliko in po severnejih, kamor edino je naš izvoz mogoč, le belo vino. Gledati bo torej treba, da ne bo vino trpko in da prešamo belo grozdje zase, črno pa zase, belo za prodaj, crno za domačo porabo. Treba bo tndi grozdje odbirati in posebno tudi gledati. da ne zmečkamo gnilega ali nagnitega grozdja z zdravim. Naše kletarstvo je na jako nizki sto- piiiji in zlasti naše zidanice, posebno še hrami (kisi, suhote) so za zorenje in sprav- Jjanje vina neprikladni. Vsaki čas čajem vinogradnika trditi, da vino, ki ne prekipi prvič do dobra na tropu v kadi, ni stano- vitno in se ne čisti dosti hitro. Res je to, krive so pa tega naše shrambe. Ako kipi most, ki se ga precej iz grozdja izpreša, sem si stkal sam s svojimi zlimi nagnenji? Moja karma*) me povede v pekel, ker nisem nikoli mogel najti pot do izveličanja." „Da, to je res," reče inenih, „Vaša karma požanja v Vašera bodočem vtelešenju plod seraena, katero ste razsipali. Kdor zagreši zla dejanja, sa ne ogne njih posledicam. Toda ne obupajte; vsak človek se more rešiti, če žrtvuje svojo individualnost. Za primero Vam povem povest o znamenitem razbojniku, Kandata po imenu, ki je umrl brez kesanja ter vstal znova kot demon v peklu, kjer je trpel najstrašnejše bolečine. *) Karma je indijßki naukovzrokih in posledicah. Dobrim dejanjrm sledijo dobre, Blubim pa slabe po- Bledice Zato so učili indijski modrijani 2e mnogo ito let pred Kristusom: Ljubi svojega bliznjega, kot sa- mega aebe. Ker pa verujejo Indijci, da človek pride večkrat na svet, pravijo da je usoda človeka na tetn svetu posledica njegovih dejanj v preišnjem življenju, in da je dobro in zlo njogorega bodočega žirljenja ravnotako odvisno od njegoveg» itrernljeiija, ogniti se zlu in delati dobro. St ran .34. * * BELOKRANJEsJ Lotnik I. Ali ste že poslali naročnino 3^1 l"5O za eelo leto na naslov Belokranjec, Gradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tndi svojini znancem. v sodu pri pravi toploti, prekipi že jeseni dodobra in se tudi čisti, posebno pa ostane vino mehko. V nnših zidanicah in hramih se to kajpada težko zgodi, ker upliva je- sensko hladno vrerae na v sodu kipeči most in pretrga prezgodaj kipenje. Ako hočemo na ta novi način pridelovati vino, morali si bomo postaviti posebne kipelne klopi ali pa si del sedanjih prezidati in postaviti v za kipenje določen prostor pec, s katero lahko uravnavamo za popolno in pravilno vrenje potrebno toplino (12—15° R). Kdor nima v kleteh starega vina, lahko dene tudi v sedanjo klet pec in jo v potrebi zakuri. Ako pa nimamo kipelne kleti, zadostovalo bo pač za sedaj to, da ne pustirao mošta predolgo v kadi, zadostovalo bo tako kipenje 1—2 dni, pri tern bo vino dobilo nekaj čreslovine, pa vendar ne preveč. Da se zabrani grenkoba vina, raorali bonio grozdje rebljati t. j. peclje od jagod odločevati. — Natančneje se lahko pouči vsak iz vino- gradniških in kletarskih knjig (Urani kletar, Novi vinogradnik itd.) Da bomo z manjšimi stroški mogli na zunaj prodajati naše vino, raoramo se zdru- žiti. V ta namen ustanoviti je vinarske zadruge in sicer vsaj dve, jedno za Črno- meljski sodni okraj s Semičem, drugo pa za Metliški sodni okraj. Za Črnomeljski okraj je že taka zadruga osnovana in regi- strovana in začne v kratkem delovati. Za- četek bo seveda težak in razvoj počasen, toda če se ne vstrašimo, upati je, da bodo take organizacije jako dobro uplivale na prodajo, in pa pravilno pripravljanje vina. Zadruge imajo skrbeti, da se dobe odjernalci vina, skrbeti imajo pa tudi zato, da vino- gradnik vino pravilno in dobro pripravi in spravi, v sili pomoči imajo zadružnikom s predplačili (do 60%) in s tem, da ali vino od vinogradnikov prevzamejo in v skupni kleti spravijo in pravilno ž njim ravnajo, ali pa da pokupijo od zadružnikov že grozdje in ga same dajo izprešati. Glavno je torej, da vinogradnik, ki je v stiski, ni prisiljen mošta ali vina dajati za slepo ceno in da se nastavijo primerne in jednake cene. Vino- gradniki, oklenite se takih zadrug in poma- gajte si med seboj, vse se dandanes združuje in organizira po geslu: V slogi je moč. I. belokranjska vinarska zadruga imela bo v začetku sedež v Črnomlju, sedež se pa v potrebi lahko prenese tudi v vinorodne občine. V kratkem vršil se bode najbrže v Kotu pri Semiču otvorilni shod, kjer se bodo začeli sprejemati člani zadruge. Čas in kraj naznanil se bode pri cerkvah. Kmetje, poglejmo izza domačega plotu v širni svet! II. Posledica slabeg-a državneg-a in deželneg-a g-ospodarstva na kmeta. V prvem članku so nara pokazale šte- vilke iz državnega gospodarstva tako grozno sliko v bodočnost, da ni pričakovati drugač- nega konca, kot bodisi da hi se vse to go- spodarstvo postavilo popolnoma na nove podlage, bodisi da pride strahovit gospodarski polom, zlasti v kakcm sluiiaju vojske. Rekli smo, da tudi pri deželah ni nič boljše. Kranjska ima n. pr. pol iniljona gld. oziroma čez 1 miljon kron primanjkljoja. Navedemo naj danes glede tega nekaj besedi iz članka, ki ga je spisal v 99. Stv. Slovenca dne 30. mal. travna 1. 1. dež. odbornik gosp. dr. Lampe pod naslovom Denarni položaj kranjske dežele : „Naš deželni proračun za 1. 1908. nam izkazuje stroškov 4,453.072 K, katerim stoje nasproti dohodki v višini kron 1,310.124. Primanjkljaj je torej 3,142.948 kron. Za pokritje tega primanjkljaja imamo : naklado na pivo v znesku 230.000 K, 40% doklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku okroglih 400.000 K, in 40% doklado na neposredne davke, ki jo proračunavamo na 1,446.248 K, kar pa niti oddaleč ne pokrije pravega pri- manjkljaja. Končni letni primanjkljaj, za katerega ni nobenega pokritja, znaša 1,046.700 K! Pri okrogHh štiri in pol miljonih stro- škov znaša primanjkljaj Čez en milijon. To se pravl, da ena cela četrtina vseh de- želnih izdatkov nima nobenega pokritja v dohodkih! Ako torej sedanja uprava čisto nič no- vega ne stori, ampak ostane samo pri starih izdatkih, in ako ne bi novi deželni zbor sklenil nobene nove naprave, imamo vsako leto en milijon kron izgube, ki pada na de- želo kot dolg in se neprestano množi, dokler je s svojo težo ne uduši. Pa tukaj raoramo oporaniti, da so izdatki jako nizko proračunani in se še ne ozirajo nie na razne izdatke, ki se jim ne bo mogoče izogniti, da se le deželna uprava sama toliko izpopolni, da bo mogla zadosti vsem nara- ščajočim potrebam. In samo za te potrebsčine ne bi zadostovalo 100.000 kron, ki se jih še nisem upal postaviti v ta račun, a ki gotovo pridejo. Če se bo proračun parlamentarno reševal, bodo morali priti poslanci s svojimi krajevnimi potrebami, in tedaj se bo ta pr- votno proračunani primanjkljaj seveda še iz- datno povečal." Zaradi teh žalostnih razmer so bili letos sklicali na Dunaj kont'erenco, kjer pa niso prišli do nikakega zaključka, kako deželam res odpomoči. Sedaj hoče država naložiti nov davek na žganje, katerega en del odstopi deželam. Toda to ni mogoče imenovati pomoč, to je le krpanje, ker skuša odpraviti posle- dice, pušča pa vzroke naraščanja dolga. Da temu stanju more odgovarjati go- spodarsko stanje občin je jasno. Tudi občine ne vedo ni naprej ni nazaj; in sicer od naj- manjše kmečke do najbogatejše mestne. Ob- čina mesta Prage ima namreč toliko dolga, da pride tega dolga na vsako hišo v Pragi po 20.000 kron. Če bi mesto nc moglo dolgov več zraagovati, bi v Pragi vsak hišni po- sestnik moral plačevati toliko raestnega dolga. Kakor gospodari država, dežela in občina, mora gospodariti tudi posameznik, ker v teh treh organizacijah ne more najti nikake go- spodarske opore. Vse te tri organizacije po- vzročajo državljanom le stroške, davke in naklade. Zato se kaže tudi v gospodarstvu posameznika isti pojav, namreč — dolg. Znana stvar je, da so govori n. pr. o dolgovih častnikov in uradnikov kot o stvari, ki postaja za ta dva stanova tako težavna, da se čujejo glasovi, naj bi jim priskočila država v pomoč. 0 gospodarskem položaju delavstva spre- govorimo poznejše. Pred vsem nas bo zanimalo nekaj številk o kmetiji. V Avstriji je bilo pretoklih 2 5 lot prodanih nasilniin potom 220.000 kmetij. Dolgovi, s katerimi so bile te kmetije obre- menjene, so znašali 1400 miljonov kron, do- čim se je skupilo za prodana posestva samo 854 miljonov. L. 1895. n. pr. je bilo sodnijsko prodanih 14.089 kmetijskih posestev; njih pavšalna vrednost je znašala 00,310.(>80 kron, za- dolžena so bila za 75,980.116 kron a skupilo samo 45,601.234 kron. Kaj nam kažejo te stevike ? Kmetska posestva so prvič prezadolžena, to je, posojila znašajo mnogo več, kot znasa njih cenilna vrednost. A nc samo to. Vsa ta posestva so bila prodana za 1/4 pod cenilno vrednostjo. rPo kaže vso mizerijo kmetskega stanu, kaže, da kmet potrebuje vedno več denarja, a zein- Ijišče izgublja vrednost. Ravnatelj kranjske kmetijske družbe g. ^Pirc je izračunil svoj čas, da se kranjski kraetje zadolže vsako leto za 5 miljonov več. Da se torej izracuniti, kdaj pridejo vsi kranjski kmetje na boben. Odkod ta pojav, da se je za zadolžena posestva izkupilo innogo pod cenilno vred- nostjo? Kmetija propada, kmetovanjc se ne izplacuje, ljudstvo beži v mesta, zato zemlja izgublja svojo vrednost. 0 tem prihodnjič kaj več. Danes poglejmo na kratko, kakšna usoda čaka v mesta hiteče kmetsko prebivalstvo. Usoda mestnega proletarijata. Ce štejemo na vsako teh 220.000 kmetij, kar jih je prišlo na boben zadnjih 25 let v Avstriji, sarao po 5 ljudij, pomeni to 1 milj. prebivalcev, ki so se spremenili iz noodvisnih kmetov v tovarniske delavce, v mo- derne sužnje denarja in bogatih tovarnarjev. A kakšna je ta usoda? Prostor nas sili. da označimo to le na kratko. Vsled vednega priliva kmetov v mesta, se na eni strani množi v mestu število de- lavcev, ki zbijajo eden drugemu cene, na kmetih se pa vedno bolj manjša število ku- povanja zmožnega prebivalstva. Tovarna ne dela zaradi potreb, temveč radi denarja. Čim slabi5e so plačani delavci in čim slabše na- seljene kmetije, tem manj je odjemalcev. Ko Letnik I. BELOKRANJEC Stran 36. tovarne nekaj let le izdelujejo in izdelujejo, napoči čas, ko jim zmanjka odjemalcev, ozir. zmanjka odjemalcem donurja. Sedaj ]>a nastane takozvana gospodarska kriza. Tovarne imajo polna skladisča blaga, začno odpuščati delavce, odjemalcev je zopet raanj i za tovarne in za kinetsko, izdelke, najslabše tovarne začno propadati, propadajo, od delavcev živeči obrtniki in trgovci, propadajo zopet tem surovine prodajajoči kraetje, ki se preselijo v mesto, pomnožo bedo, znižajo delavske place, in tako gre to naprej. Take gospodarske krize se redno vsakih par let ponavljajo. In sicer je mogoče trditi: čim bolj se množe tovarne, čiin bolj propada knietija, tem hitrejše si bodo sledile gospodarske krize, tem bolj negotova je gospodarska usoda od zemlje odtrganega in v mesto preseljenega kmeta, delavca. Sedaj šo nekaj vzgledov o teli gosp. krizah. Znana je pačvsem sedanja Amerikanska kriza. 5 mlHjonov ljudi je prišlo v njl ob kruh. Kaj pomaga kmetii delavcu v Ameriki nekaj boljši zaslužek (ki je pa tako trd, da vzdrži človek le nekaj let), če je pa nestalen, če ne more računati z njiin več, kot par let, če nato sledi nekaj let pomanjkanja, kjer se prejšnje porabi, da ue ostane drugega kot dolg ? Ta kriza se bliža grozeče ludi nam. Poglejmo nekaj številk o nastajajoči krizi na Nemškem. Vestnik nemškega urada za delo objavlja pregled o brezdelju med člani v nem- ških strokovnih delavskih drušfvili za prvo četrtletje 1908. Poročilo povori o 58 strok. organizaeijah, ki so imele 1,351.235 članov delavcev. Od teh jih je bilo brez dela 119.088 delavcev 1,813,990 delav. dni. Pod- poro je dobivalo od teh 72.667. Na vsakih 100 delavcev jih je bilo torej po 9'9, to je vsak desetl delavec na Nemškem je bil brez dela. Podpor so izplačale tem de- lavcem nem. strok. zveze v prvem četrtletju 1,831.580, za 6<>9746 mark vee. kot v 4. četrtletju 1. 1907. Takrat. je bilo število brezdelnih samo 80717, od katerih jih je bilo podpiranih 43*944 in to 741879 dni. Kot vidimo, se na Nemškem kriza že pojavlja. Toda te znake iinamo že tuili bližje. Pojavljajo se tarn, kjer je v Avstriji indu- strija na jbolj razvita, na fJeškem. List ,.IIos- padafsky Svet" piše pod naslovom „Znamenja gospodarske krize", tole: „PraSka razstava je izredno poživila gospodarsko gibanje pri nas, toda pod tem prehodnim razvitkom že bobni strašni grorn bližajoče se gospodarske krize. Ta grozovita posledica vsakega gospodarskega procvita v danasnjem družabnem redu, ki priliaja za dobo konjunkture (dobro stanje) kot v abo- <'edi za a sledi 1), se bliža z zelo.no potrebo zakona kot katastrofalen vihar, proti kate- remu je zastonj vsakoršna pomoč. Gospo- darska kriza v tujini sili avstrij- s k a p o d j e t j a, zlasti izdelovanje razkošnih predmetov, da zmanjšujejo izdelovanje. Steklarne v Haidi so zaradi izostalih ame- riških naročil ter zmanjšanja izvoza v Indijo in Kitajsko zmanjsale svoje izdelovanje za .15 — 20°/,,. Kartei (tovar. zveza) stekla za zrcala je sklenil zaradi slabih naročil z Amerike in Anglije zmanjšati izdelovanje. Jabloneška steklarska obrt trpi zaradi po- manjkanja izvoza. Tirolska čipkarska obrt je ravno v teški krizi, zaslnžek delavk je padel na polovico. V Rudogorju vlada strasna beda v rokovičarskem obrtu, kateri je sle- dila znatna omejitev v izdelovanju zaponk. Tudi v velikili, odločujočih panogab veleobrti se pojavljajo negoljufiva znamenja, da izginja doba lepega razcvita zadnjih let, in mesto nje se oglasa kriza. V tkalski veleobrti padajo cene, in dodelujejo se že samo še naročila od lanskega dobrega leta. Enak položaj je po predilnicab za bombaž. V kožarstvu so znamenja bližajoče se krize še jasnejša, ker izvoz silno pada, in tudi doinača poraba je manjša; tovarne za pod- plate so zmanjsale izdelovanje za celo četrtino. Posledice vsega tega se najbolj kažejo v strojništvu. Ponehavajo zlasti na- j'ocila za tekstilne in pivovarske stroje. Tudi na lesnem trgu je padla poraba in v železarski veleobrti je najboljši dokaz za oslabljenje izdelovanja dejstvo. da si žele- zarne dajejo za izdelovanje rok samo 7 — 8 tednov, dočim so si stavile za izvršitev na- ročil lani rok 12—14 tednov. Od premo- gov.iikov doslej čutijo ponelianje procvita samo ostravski. Tako se pojavljajo znamenja bližajoče se krize na vse.h straneh. Delavci zasledujejo ta znamenja z največjim strahom. Gre se tu za tisoče ekslstenc in za tisof'e rodovin. Nastop krize pomeni brezdelje, lakoto in bedo, pomeni katastrofo. Noben od teh sto- tisočev izmučenih proletarcev ne ve, če ne padejo prvi udarci krize baš na njegovo glavo, če ne bo on med prvimi žrtvami. Žalosten pogled v bodočnost. Res žaloste.n pogled v bodočnost indu- strijskega delavca, ki je po večini od kmetije odtrgan kmet. A ta nevarnost je tudi za nas slovenske kmete z vsako tovarno večji, bližji. Zato je brezvestno ščuvati kmeta proti kmetu, naj ne čita kaj se godi po svetu, ščuvati gsl, naj se ne da podučiti. kake ne- varnosti mu prete, in kako se teh nevarnosti sknša rešiti kmet in delavec po širnem svetu, le brezvestnež ali neumnež more trditi: „nič ne poslušajte, kaj bodo nas stare kmete gospodarstva učili." Kmetje, premislimo te grozne fitevilke, premislimo, da gre v Avstriji vsake Četrt u re e n o n a š e p o s e s t v o n a k a n t, ncimo s Kristusom: „Bratje, ljubimo se med seboj', to je kmetje združlmo se! Zadružništvo. Učimo se varčnosti! Star pregovor pravi: „Kdor kupuje Cesar ne potrebuje, ta prodaja kar potrebuje". Ta pregovor pa. mi kmetje mnogokrat pre- rnalo upoštevamo. Nekateri so baš taki, kakor majlini ot.roci. Vse kar vidijo v pro- dajalnici, vse bi radi imeli. Tak človek sploh ne premisli kaj je denar vreden. Hiezmiselno in brez potrebe troši več, kakor je potreba. l^osebno naša mladina troši preveč rada. Vzrok temu so stariši, ki jo niso učili varčnosti. Ko bi stariši navajali mladino varčnosti, bi se ta prinčila bolj uvaževati denarno vrednost in bi ne trošila denarja tako lahkomiselno, kakor ga troši. Z varčnostjo pa raste blagostanje vsakega po. sameznika in čelega naroda. Ne zadostuje pa denar Je doma shranje- vati. Denar naj rodi denar. Vsak pameten človek naloži svoj j)rihranek v hranilnico. Hranilnica mu denar spravi, vrhutega mu pa še po 4% do ^liU placa obrestij. Tu poreče čitatelj: „Da, kdor ga iraa, ga lahko da'1. Da, kdor ga ima ga lahko da in tudi ti ga imaš toliko, da bi ga lahko dal. Ali ti me zavrneš: „A kaj bom dajal; 5 K imam, tega se ne splača djati v hra- nilnico". Ne tako, dragi sosed! Ko bi ti dal 5 K v hranilnico, bi gotovo kmalu nanesel .se drugih 5 K in imel bi jih potera že 10 K. Vedi, da iz malega raste veliko, da da kamen do kamna palačo in zrno do zrna pogačo. Ako se ti ne smili vinar, uikdar ne bo tvoj goldinar. Le pomisli, koliko vinarjev potrosis po nepotrebnem. Nekaj bi prav lahko tudi ti pričuval za stara leta. Toraj ti mi pritrdiš, da bi bil Jahko djal nekaj na stran. Tndi mi obljubiš, da bos odslej pričel male do- neske devati v hranilnico. Opozorim pa te, da ne bodi tak, kakor je bil oni Ribničan, ki je rekel svojemu sinu: „Če sera obljubil saj nisem še dal !'• Ti moraš takoj, ko si sklenil, tudi storiti. Nesi svojih par krone, ki jih imaš, takoj v hranilnico, saj to ti je sedaj tem lažje mogoče, ko imaš hranilnico skoraj pred svojim nosora. Ne mislim pa hranilnico pod tvojim nosom. Ce boš še več nosil v to hranilnico, ki je največja človeška trošilnica, bos vedno manj imel. „Odtrgaj si, kadar mores od svojih ust, pa shrani za stara leta", je pravilo modrih mož. Ne zadostuje pa, kakor sem popred omenil deuarja, doma hraniti. Paraeten človek, ki ima denar, se skrbi iznebi in ga plodo- nosno naloži. Moj sosed Tone ima 6000 K, kateri znesek pa vedno doma drži. Ko bi ta trmasta glava dala svoj denar v hraniluico, bi naš Tone dobil od te vsote 270 K obrestij. In ko bi teh 270 K zopet pustil v hranilnici bi od teh 270 K dobil koncem drugega leta 12 K 15 v obrestij. Po preteku dveh let bi toraj on dobil obrestij 552 K 15 v. Ali naš Tone nosi ta deuar že celih dvajset let brezplodno v svoji denarnici. Namesto, da bi bil on imel danes samih obrestij od 6000 K že 5 4 00 K, nima danes niti vi- nar j a od tega denarja. Pred par dnevi je prinesla moja kuma Neža 500 K v hranilnico, katero vsoto je ona vedno stiskala v vedni brigi in v ne- prestaneni strahu doma že pet let. Ko sem ji povedal, koliko je ona na kvaru, ker jih ni takoj takrat dala v hranilnico, se je prijela za glavo in rekla: „Kaj 122 K 86 v bi danes iinela jaz več? Mi kmetje res še rabimo veliko poduka in sole!" Stran 36. BELOKRANJEO Letnik I. Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da pameten človek lahko dobro živi, bedak pa strada. Naš Tone bi bil danes lahko imel ne samo 6000 K ampak več kot 12.000 K in kuma Neža pa namesto 500 K, bi bila vložila v hranilnico 622 K 86 v. Učimo se toraj varčnosti in vlagajrao svoj denar v hranilnico, kajti: „Denar rodi denar!"4 Zdravstvo. O škrlatid. Ker je sedaj bolezen škrlatica v Beli Krajini zlasti v gradaški in podzemeljski občini močno razširjena in je za njo že kakih 12 ljudi urarlo, podarao glede te bolezni svojim bralcem nekaj navodil. Škriatica je nalezljiva bolezen, ki na- pada največ otroke med 3. in 10. letom; lahko pa zbole tudi mlajši in starejši ljndje. Bolezen se naleze s tem, da vdihava človek od škrlatičnih klic okužen zrak, in pridejo te klice v goltanec, kjer obsede in se raz- vijajo naprej. Bolezen se zanese bodisi naravnost po za škrlatico obolelih ljudeh, ali pa po predmetih, s kterimi je prišel tak bolnik v dotiko. Bolezen je nalezljiva najbolj tačas, dokler ima bolnik izpuščaj, in pa posebno ko se lupi koža. Bolezen je včasih tako nevarna, da pomre 30—50% obolelih. Bolezen se razvija sledeče: Otrok je par dni pred izbruhora bolezni slabe volje, truden in ga boli glava, ter ima malo vročine. Kmalu pa začne bljnvati, začne ga boleti vrat, vročina postane večja, vidi se navadno že od zunaj, da ima otrok otekel vrat. Čez par dni, navadno pa že drugi dan, se pokažejo na vratu močno ru- deče pičice ali tudi večje lise. Te se hitro razširjajo po prstih, hrbtu, nogah in rokah, po obrazu pa le prav redkokedaj. Ko se ta izpuščaj do dobrega razvije, ima bolnikova koža podobo knhanega raka. Koža v tem času srbi. Včasih se pokaže tak izpuščaj le na enem mestu in se lahko prezre. Izpuščaj traja lahko 4—8 dni in potem obledi. Nato se pa začne koža lupiti v podobi luskin, po rokah in nogah pa v celih cunjah. Koža se olupi navadno v 3—6 tednih. Najbolj so nevarne pri tej bolezni gute, ki se pokažejo začetkom bolezni, in pa vnetje obisti, ki pa nastopi proti koncu bolezni. Včasih je otrok videti že popolnoma zdrav, kar naenkrat pa začne bljuvati, po očeh, obrazu in nogah otekati, vode gre od njega raalo in še ta je temno rudečkasta, lahko oteče tudi trebuh — otrok dobi splošno vodenico. Mnogo otrok umre od vnetja obisti, katerih posledica je opisana vodenica. Kako se je varovati bolezni V Bolni otrok se mora ločiti od zdravih. Ljudje, ki strežejo bolnikn, se morajo pre- obleči, ako hočejo občevati s zdravira; otroci iz okuženih rodovin in his ne smejo hoditi v šolo. Oboleli otroci smejo priti v dotiko s zdravim šele tedaj, ko se je koža nehala lupiti in so bili dobro vsaj z milom oprani. Bolnikovo perilo se mora ločeno zase prati v žehti. Zdravljenje : Dokler ima bolnik vročino, mora biti v postelji, in za hrano je naj- bolje, če dobiva samo mleko, kvecjemu malo zakuhane juhe in mlečnih jedi. Meso sme dobiti tak bolnik šele v 5. tednu. Otrok sme iz postelje, ko vročina po- neha, oziroma ko se začne lupiti, ne sme pa še z zdravimi občevati. Ko izpuščaj obledi, ko se začne koža lupiti, se sme otroka včasih v mlačni vodi okopati. Toda treba je paziti, da se ga ne prehladi, posebno ako bi se ga kopalo na prepihu. Bolnih otrok se ne sme preveč pokrivati; pokrije se jih toliko, da jill ne zebe. Sobe se mora zračiti; okna naj se odpira tako, da čez bolnika ne vleče prepih. Če dobi otrok vodenico, jesti ne sme dobiti drugega, kakor mleko in naj se ga vsak dan koplje v mlačni vodi (28° R) po 10 minut. Kopanje naj se opusti, ako gre od otroka za vodo kri posebno čista. Dr. M—c. Iz Bele Krajine. V Dobjjicih otvorijo due 5. julija 1.1. novomeski abiturijenti javno ljudsko knji- žnico. Otvoritev se vrši v nedeljo popoldan ob 3. uri, ko priredi „Narodna čitalnica iz Črnomlja v ta namen pri Stoniču veselico s petjera in godbo. Ob priliki otvoritve govori abit. Epih o koristi knjig in namenu javnih ljudskih knjižnic. Ta dan praznujemo obenem god slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ki sta razširjala med slovanskimi narodi s sveto vero tudi omiko in prosveto. Upamo, da se zbere eel a Be la krajina, staro in mlado; kmet in gospod v prijateljski družbi. Pokažimo svetu in sebi, kako živo tli v nas zavest slovenske narodnosti in hrepenenje po izobrazbi, ki nas vodi do blagostanja. lz Semlča. Ko so ljudje čitali v zadnji številki članek o državnih dolgovih, so se čudili češ: „Mi smo mislili, da dajejo tisti gospodje poslanci iz svojega žepa pod- pore. Sedaj pa vidimo, da kmetje podpore plačujemo sarai sebi v obliki davkov, samo hvaležni morarao biti tuji gospodi zanje tako, kot bi jih oni dajali iz svojega". Kot je videti, je ljudstvu deželna in državna uprava popolnoraa tuja stvar. Volitve po- slancev, ki naj bi uadzorovali drž. gospo- darstvo, bi imele šele tedaj res pomen, če bi vsak volilec napravil izpit o temeljnih pojmih iz državoznanstva. Iz Metlike. Odbor za proslavo slo- vanskega narodnega praznika sv. bratov Cirila in Metoda v Metliki priredi v nedeljo dne 5. julija 1908 v gostilni Makar velik koncert, srečolov in šaljivo pošto, pri katerem sodeluje oddelek vojaške godbe pešpolka št. 96 barona Catinelli iz Karlovca. Začetek ob 4. uri popoldne, vstopnina za obitelj 3 K, za osebo 1 K. Oisti dohodek namen j en je za sokolski prapor Belokranjskega Sokola v Metliki. Koncert se vrši ob vsakem vre- menu. K obilni udeležbi vabimo vse prijatelje in znance. Odbor. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb, ki se je osnovalo v Örnomlju po inicijativi g. sodnika Fajiarja, priporočamo vsem svojim čitateljrm v npo- števanje. Glasovi o jubilejnem spre- VOdu. „Gorenjec" v Kranju piše: Dobiček od celega sprevoda imajo edinole Dunajcani; udeležilo se ga je v prvi vrsti plemstvo in bogatejši sloji prebivalstva. — Naše slo- vensko kmetsko in delavsko ljudstvo pa nima od izprevoda ničesar, kvečjemu grenko čuvstvo, da se v jubilejnem letu teptajo njegove pravice drznejše, ko kdaj poprej in da se dobi za take slavnosti denarja dovolj, za njegove potrebe in koristi pa ni nikjer dobiti vinarja. Koliko dobrega bi se storilo s stotisoči, morda več kot mili- jonom kron, katerega je požrl ta izprevod ? Slovenski pisatelj Meško, ki je župnik na Koroškem in ki se jo udeležil romanja v Lurd, je takega mnenja o trditvi tistih, ki pripovedujejo, kakega pomena bo jubilejni sprevod za nas Slovenes: „Zdaj vabijo naj- lepšo nafio mladino na Dunaj, češ tako se povzdigne promet s tujci, ko vidijo te krasne slovenske cvetke. Z živimi vadami gredo lovit tujih lahkoživcev, večinoma pač židov! V resnici z neverjetno slepoto udarjen zarod. Da pri takšnih kupčijah naših „idealnih" voditeljev še živimo, je res čudo, ki ne vem, kam bi ga zapisal". K. K. Bezirksschulrath In Tschernembl je tako predrzen, da žali občinstvo z samonemškimi dopisi. Škandal, da se godi kaj takega v popolnoma sloven- skem okraju. Zahtevamo, slovensko urado- vanje, komur diši slovenski kruh, mu bo že dišal tudi naš jozik, drugače naj se pa po- bere, odkoder je prišel. Glej § XIX. avstr. osnovnih državnih zakonov! Požar v Butoraju. V članku o požaru v Butoraju dne 5. t. m. v zadnji šte- vilki se je vrinila pomota. Skode je 600.000 K, zavarovalnine pa ne 74 tisoč, temveč samo 7400 kron, tako da je več kot 50 tisoč ne- pokritih. Ker bo letos radi suše še tako hndo, so ubogi Butorajci tem bolj podpore potrebni. Zlasti pričakujemo, da vsi tisti, ki so bili na Dunaju na zabavi, ne pozabijo svojih bratov v nesreči, in da jim dajo v podporah vsaj toliko, kolikor so zapravili na nemškem Dunaju. — (Jesar je naklonil Butorajcem K 2000 — podpore iz svoje blagajne. Belokranjei In nas list. Kot dokaz, kako zanimanje viada med Belokranjc.i v tujini za napredek v domovini, naj služi pismo, ki ga je pisal naš rojak iz Amerike: Murray Utah, June 17, 08. „Belokranjec" Gradac Kranjsko ! (Jenjeni gospod in rojak ! Ravno danes sem prejel od prijatelja iz Chicage „Belokranjca" št. 4. Veseli me, da so se končno tndi Belokranjci zbudili iz spanja, ter se začeli zanimati za napredek in prepotrebni gospodarski razvoj. Veseli me tudi to, da se je rodil „Belokranjec" ravno v Gradacu, v vasi kjer je bil tudi moj nek- danji dom. Častitam Vam tudi iskreno na ustanovitvi kmetske hranilnice v Gradacu, želeč Vam obilo uspeha! Tem potom Vain posiljam tudi poštno nakaznico za K 260 kot naročnino na „Belokranjca." Upajoč, da bode „Belokranjec" deloval neustrašeno za Letnik I. BELOKRANJEC Stran 37. *- * rcsnični naprcdek bclokranjskili kmetov Vas srčno pozdravljara Vaš za napredek vneti M. Žugel, Box 202 Murray Utah U. S. Amerika. SvOjI k SVOjIm Opozarjamo na oglas našega rojaka Lozarja Josipa, kamno- seka v Gradacu, ki izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Rojaki, podpirajte domačina in ne dajajte zaslužka tujcera. Občni zbop e. kr. kmet družbe kranjske vrši se v čctrtck, dne 9. julija t, 1. ob 9. uri dop. v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljaui. — Kdor more, naj se ga udoleži! Crnomaljka: „0 narodni noši." Pri vsej naravni lepoti naše Bele kra- jine pogrešamo vedno bolj nekaj, kar ji je dajalo šele pravo lice in ime, namreč: Belokranjsko narodno nošo. Lepa pomladauska nedelja, vse v cvctji, vse zeleno, modro nebo nad vso krasoto. Zvonovi se oglase, vse hiti v božji hram, eloveka kar nekani dvigne, gledajosi mimo- idoče, kako se strinja tudi njill zunanjost z vso prerojeno piirodo. Skupina rudečeličnih kmetskih deklet pride mimo, njih obleka se blišči v nežni boloti, široka prostrana krila, beli rokavi, enak predpasnik, na glavi pa ruta v lepih, različnih bojah, zares: žive spomladanske cvetlice. — Tudi otroci, žene in starke, vsi belo oblečeni. — Pa ne samo za nedelje in praznike, ampak tudi za de- lavne dneve, je bila takšna obleka narodna. — 0 vrocem poletnem času, kako dobrodejno je uplivala bela obleka pri napornem delu. — Bela barva že saina na sebi najbolj od- bija solnčne žarke, obleka pa, kakor se vidi po kroju, odvrača tudi silno vročino, ker je vse bolj ohlapno in se života ne prijemlje preveč. Še ena slika. — Vedno bližje in bližje se sliSijo glasovi godbe, vse vzklika „Svatba gre !M In zares se premika nekak sprevod mimo nas. ,.Kje je pa nevesta?" vprašam, ker ne vidim nobene belo oblečene! -- Kaj, to je nevesta, se začudira, kajti edino venec na glavi je mal znak najodličnejše osebe v tern sprevodu, vse drugo na njej je našuš- marjeno, bolj primerno za predpust, kakor pa za tako imeniteu dan. — Ni je več videti belokranjske neveste kakor nekdaj. Predočimo si mlado dekle,lepezunanjosti, na dan njene poroke. — Vse belo na njej, glavo ji pa kinča umetno napravljen nakit, imenovan naplet, katerega rudeči Irakovi vise po hrbtu, doli do pasu. — Belo in ru- deče, kako se je to ujemalo. Nazaj k prvotnemu, kar je bilo res lepo in slikovito! Pred dveraa leti so ponovili po večletnem odmoru narodno „belokranjsko kolo". Cvet črnomaljskih deklet v nekdanji meščanski narodni noši nas je razveselil pri tern nastopu. Kratko barvasto krilo na raoderc; beli široki rokavi; črn predpasnik; ob strani enak svilnat trak s pentljo, ki je vihrala veselo po zraku; okolu vratu svilnat robec z resami, navzkriž položena; spredaj šopek lepo duh- tečih, svežih cvetlic; svetlo rudeče nogavice in črni čeveljčki. Vsem gledalcem je bila všeč narodna noša in navduševali so dekleta, naj bi se začele splošno zopet tako oblačiti, kakor je bilo to nekdaj. — Zastonj vsaka beseda, en par nedelj popoldne se je se tu pa tam katera tako napravljena videla, sedaj pa nikoli več, srain jih je tega, kar je nekdaj običajno bilo. Raje liodijo v vseh mogočih nepripravnih oblekab, kakor pa v tej, katera se jim poda tako izvrstno. Nazaj k lepim narodnim nošara. Ravno s tem pokažite vse, da ni potreba posnemati ptujce, da ste sa- mostojne, kar se pa najbolj izkaže, kakor že omenjeno, da se z vso vnemo začnete zopet oblačiti v narodne obleke. Naloga vsacega naj bi bila, vspodbujati, po- sebno mlada dekleta, naj bi se začele vsaj nekaterikrat belokranjsko oblačiti; aradniske in druge gospe naj bi svoje hčerke tudi tako oblačile, v zgled kmečkim dekletain, da bi (e, vsled tega zadobile večje veselje do svoje noše. — Sicer če bo šlo tako naprej kakor dozdaj, se s časom več vedelo ne bo odkod ime „Bela Krajina". Ne v Ameriko! Začenjala se je pomlad, vse je vrelo zopet veselja polno ven na polje, začenjalo se zopet delo, ki naj prinese kmetu zaželje- nega sadu. Mlado in staro je hitelo na polje, vse delalo z neko naglico. Z radostjo in z veselim sreem gleda človek na to množico teh krepkih, veselih ljudi, ki polnijo polja ter s sinovsko ljubeznijo obdelnjejo mater zemljo, kajti to so zdravi, krepki ljudje — to so sinovi naše zemlje in nehote pridejo tu na misel vsakerau Slovencu Murnikove besed: „Slovenec sera — in kdo je več". Take ni enake misli so se me polaščale, ko ko sem potoval po lepih gorenjskih krajih in opazil vse to. Vraeal sem se zopet po dolgem času v Belokrajino. Poinlad je bila zopet — čas je prišcl, ko začne vse skrbeti za svoj obstanek, za svoj zaslužek. Stopal sem po glavni cesti, sain, toda poln veselja, da sem zopet v dragem domačem kraju, videti sem hotel zopet naše krepko, vedno veselo belo- kranjsko Ijudstvo videti sem hotel svoje brate. Pomlad je tu — čas ko vse vre na polje, ko hiti vso v prosto naravo. Toda kaj pomeni to — stopal sem že dve, tri ure — toda na polju nikogar šc, vse prazno, vse tiho, le nckoliko starcev in starih ženic se počasi pregiblje na polju ter se trudi še v starih letih za svoj košček kruha. Solnce je bilo že visoko — toda okoli mene vse tiho, nič ni bilo tistega življenja, ki sem ga po Gorenjskem opazoval. Ah — nekaj mi vstavi korak, nehote sem postal, sree se mi je skrčilo in nemo sem zrl nekoliko trenotkov te krasne belokranjske gričke. Da, da to je vzrok temu, ta šiba, ki tepe naše Ijudstvo, Amerika! Nehote mi je prišel na misel prizor, ki ga sem videl še pred leti. Bil sem še majhen, v solo sem začel komaj hoditi. Sedel sem zamišljen pred hišo na pragu, iz teh sanj me zbudi naenkrat glasen j ok, ozrl sem se ter videl, kako se opira neka stara ženska na mladega eloveka, ter milo joče. Milo se mi je storilo pri tern prizoru, da sem jo šel vprašat po vzroku. „Vidiš, dragee', je rekla. „to je moj edini sin in sedaj gre v Ameriko, a doma ostanemo samo jaz in moj mož, ki sva že oba stara, da se že komaj po konci drživa. Sedaj ne bomo iraeli doma nič gospodarja, nobenega delavca". Ta prizor mi je stopil tedaj nehote pred oči. Žalosten je bil, toda kaj ni to usoda vsega belokranjskega ljudstva? Ali ni to ona šiba, ki ga tako brezsrčno tepe ? Žalostno je to, pa resnica. Na dnevnem redu so taki prizori v Beli Krajini, sto in sto mladih moči gre iz nasih krajev v tujino, kjer nihee ne ve, kaj ga čaka. Doma puste svoje stare stariše in sorodnike, ki naj potem obdelujejo sami polje, namesto, da bi sami počivali na stare dni. Sto in sto ljudij gre v tujino, kjer mislijo, da bodo našli srečo, da bodo več zaslužili, kakor v domovini. Ali se jim pa to tudi zgodi? Gotovo ne. Zapuste domovino in odidejo v tuje kraje, ki so jim popolnoma neznani, o ka- terih so slišali samo od daleč zvoniti, pri- dejo v te kraje popolnoma tuji, nezmožni jezika, ki se ga tam govori. Prvi agent, ki pride, jih pobere ter proda kam kakor ži- vino, zapelje jih v kako tovaino, v kako jamo, kjer delajo za male krajcarje dan in noč, kjer zapravijo svoje zdravje, svojo prostost in pridejo navsezadnje brez kraj- carja domov. Stariši doma čakajo, kdaj jim pošlje sin kaj denarja, roda nazadnje dobe pismo, kjer piše sin iz tujine, naj mu po- šljejo za pot, ker bi rad prišel domov. A sin pride in ne prinese sabo diuzega, kot žuljave roke. Iz Amerike prinese roke, zuljave kot bi imel skorjo na njili, a niti krajcarja denarja. Kmetje, ako bi vsi oni, ki so šli v Ameriko, doma tako delali, gotovo bi več zaslužili, kakor tam, in bili bi povrhu še v domači zemlji, tako so pa odšli v tujino, tam niso nič zaslužili, doma jim je pa tudi prišlo gospodarstvo na boben radi slabega go- spodarstva, a moral) so se zastonj muciti starisi, zastonj žena, zastonj sam, vse za — prazen nič. Zatorej kmetje, ne v Ameriko! Tisoče in tisoče delavcev se je moralo sedaj od tam vrniti, ker niso dobili zaslužka in krulia. Vsak naj rajše dela doma, in gotovo si bo toliko zaslužil, kot v Ameriki. Pridno v roke delo doma! Več bo delavnih rok, več bo zemlja dala. A nato se pa združite v zadruge in spravite s pomocyo zadrug svoje pridelke sami v denar. Kar je znal napraviti n. pr. danski kmet, to bo znal tudi slovenski. V zadpugri in delu je naša reSitev! Angleži in trgovski oglasi. »Pri tej priliki je treba omeniti tudi vprasanje, kako naj trgovoc oglaša (inserira1, da doseže željeni vepeb, a tu moremo opozoriti zlasti na angleSkcga trgovca. Na Angleškem je srnisel za praktično in ko- ristno oglasanje, kot je sploöno znano, n;ijboJj razvil, kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovJadala angleška trgovina skoro celi svet. Praktični način kako Anglezi oglašajo, popisuje nek angleški list takole: »Angleški trgovec ponovi oglas vsaj 10krat ter smalm inanjše število objav za brez pornmia. On računa takole: 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, 2. oglas vidi, toda |^a ne čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4. oglasu se vstavi in pogleda po cenah, pri 6. oglasu ti še piše oglaše?ateljev naslov, pri 6. oglasu se o oglasovi ponudbi že pogovarja z rodovino ali piijateljem pri 7. oglasu se že odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že pripovedoje o svojern nakupu, in pri 1U. oglasu pa že kupujejo tisti, katerim je o nakupu pripovedoval«. Tako pišejo >Lupocke Listy«, katere izdaja znana Vydrova tovarna v Pragi. Slovenski trgovec in obrtnik, posnemaj svojega boga- tega angleškega tovariša, pojdi in tudi ti tako »tori: Naroči oglas v »Belokranjcu«. Stran 38. * BELOKRANJEC Letnik I. I' MALI OGLASI za tristopno petit-vrsto 15 v, za plačujoče naročnike Hsta 10 vin. L A Ogrlasi. Za usebino oglasou urednistuo ne preuzem? ,ake odgovornosti. MALI OGLASI za tristopno pelit-vrsto 15 v, za plačujoče naročnike llsta 10 vin. Dp. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko), je uredll ter doblvajo «e prl njem in prl vseh knjlgotriclh naslednje prawne knjlge i 1. Clwllnopravdnl zakonl (IV. zv. Pravnikovc zbirkc) z obširnim sloveiiskiin in hrvatskim stvarnim knzaloin, ob- scjiajoči XII. in 909 strani. 1906. V platno vez. knjiga K 8"— j 2. Odvetnlika tariffa; določila o rabi hrvatskega in slo- < venskeya jezika prcd sodižči; sodnc pristojbine, s stvarnim j kazalom, (20 tnbcO. I0C6. Broširano......K 1-80 j 3. Zakonl o javnlh knjlgah, zcmljiških itd. (V. zv. Prav- nikove zbirkc) l vscnii prcdpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom y hrvatskcin in slovcnskem jcziku, z vzorci knjiinih proScnj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup j 618 strani. Mehko vczana knjiga........K 560 ' popolno v platno vczana..........K 6* — I Ponalisi i/. knjigc pod totko 3.: ' i 4. Vzgledl predlogov, sklepov In vpisov za zem- I Ijiško knjigo; dntična kulkovnina in vpisnina . Bros. 1 K ' 5. Kolkqvnlna In vpisnina pri zemljiški knjigi. Tahela j na močncni papirju, nbcsck za n:t steno.....60 h. i Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki i jo izdaja društvo „Pravnik": Zvczck I. Zakon o dovoijevanju potl za silo, s j pojasnili in vzorcem prošnju. i;i(i7. Mchko vc/.ano K -40 ; Zvc/ck ll. in ill. Predplsl o železnlsklh In rudnltklh knjlgah. 1908. Ccna mchko vczani knjižici . . K 80.- I Zvc/.ck IV. in V. Prlstojblnske olajiave ob konyer- zljl terjatev. l!)0H. Kiijik-i polrchna pii»cbno posojilnicam in dcnarnim zivodnm sploli. Mchkn vczana knjiga K '80 Zve/.ck Vl. X. Predplsl o razdelbl In uredbl ter o zložbl zemljGsč. I'Mih. Mcliko vezano .... K 2- Pripravlj.i sc: Zvczck XI. in XII. Preplsl o poljskl okvarl. 1908. Mchko vezano............K -80 Ako ni dogovorjeno drugačc, sc posiljnjo knjige s poAto proti posttH'inu povzctiu, tako, da sc k navcdciiim cenam priracunijo Ic rcsnični in postni izdalki; pri narotilih do 2 K jc najccncjc, ako se poSlju naprcj kupnina in 10 vin., poštninc v (rotovim ali postnih znamkah. MALI OGLASI. Dra mlzarska pomočnlka in enega vajenca sprejme Mikulič Rudolf, mizar na Vinici. KolarekeRa učenca išče Fran Sober, kolar v Kloštru pri Gradacu. Učenec mora biti star 14 let, precej krepke rasti in poStenih staršev. 9Hzar8kega pomočnlka in učenca sprejme Josip Judnič, mizarski mojster. Stranska vas pri Semiču. Prima bravnšvajgske klobase kila i K 40 v. in vse najfinejše dunajske vrste klobas in salam poSiljapopoSt- jn^p M^TTPP^nPPCfPP DunaJXVlII/l nem povzetju ClULL l 1QUU1 J[JUl Jgui Währingerstr. 77, Fee se vom niftdar ne podere če jo kupite v moji zalogi. FR9N PILETIt. Gradac. Izdelovanje in zaloga peči vseh veli- kosti in slogov kmečke in visoke, secession itd. Rudolf mikiilic mizar na Viflici mizar izdeluje vsa mizarska dela po nizki ceni in priporoča svojo veliko zalogo suhe robe. Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mo jo stroko spadajoča dela, katera se izvršujejo dobro in trpežno po primerno nizki ceni. mizar JOSIP JUUNIC mizar Stranska vas — Semič. Nagrobne spomenike, stopnjice, mejase ifd. izdeluje JOSIP LOZAR, kamnosek Gradac, Beta Krajina. Išče tudi enega pomoenika in enega vajenea. Prva češka splošna delniška družba za zavarovanju na življenje v F^ragi ima svojo glavno zastopstvo za vso slovenskc deželc v Trstu. Ta družba zavaruje na življenje po najnižjih cenah in po najugodnejših pogojih. Ktnetske hranilnice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vloge sprejeraajo od vsakogar. Posojila dajejo le svojim članom. a posojila se plača pri teh poso- jiinicah kolek po lestvici 1. Zazneske „ , , —:--------------------Kolek c e z do K K K | h — 150—10 150 300—20 300 600-40 600 900—60 900 1200 — 80 1200 1500 1 — 1500 1 1800 1 20 1800 2100 1 40 2100 2400 1 60 2400 2700 1 80 2700 3000 2 -3000 6000 4 — 6000 9000 6 — 9000 12000 8 — 12000 15000 10 — 15000 18000 12 — 18000 21000 14 — 21000 24000 16 — 24000 27000 18 - Za zneske čez 27.000 K se mora pla- čati za vsakih nadaljnih 3000 K po 3 K več, ker je za znesek pod 3000 K plačati kot za celih 3000. Gradac Hranilne vloge obrestuje po 41/2 %• Posojila na poroštvo po 51/2 %. Člani morejo biti le prcbivalci občin Gradac, Griblje, Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Stari Trg Hranilne vloge obrestuje po 41/2°/o- Posojila na poroštvo po 51/2°/o- Člani morejo biti le prebivalci občin Čcplje, Dol, Dolen a Podgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9. 12. ure dopoldne. Vinica Hranilne vloge obrestuje po 41/2n,'n- Posojila na poroštvo po 6n/n, na vknjižbo po S'/aV Clani morejo biti le prebivalci občinc Vinice in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Jradne ure vsako nedeljo od 9. 10. dop. in četrtek od 1.—2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/2°/0-------- Posojila na poroštvo po 5 Aj2 %• ¦ Člani morejo biti le prebivalci občine Vrh. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J. Blasnika nasl.