• ii-
POSTNI

v*

J u
2
^ i
SNIK
Stanovsko in strokovno siasflo Zveze poštnih organizacij ^ Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.
Rokopise na uredništvo „Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1924.
4. številka
Prevedba in razvrstitev drž. uslužbencev po novi službeni pragmatiki.
Konec.
Vzemimo sedaj konkreten primer, da bomo videli, kako pravi nova pragmatika in kako si jo tolmačijo gg. pravniki pri ljubljanski direkciji.
Poštar VI. razr. ima 11 faktičnih, nepretrganih službenih let. Rojen je 2. I. 1893., v poštno službo je stopil s 1. X. 1912. Njegova službena doba od 1. X. 1912. do 1. IX. 1923. (do uveljavljenja nove službene pragmatike), torej teh 11 let se razdeli tako: 5 let nekvalificiran odpravnik, 3 leta kvalificiran odpravnik, 3 leta pa kot oficijant, oziroma poštar VI. razr. Po avstrijskih predpisih se mu prvih 5 let ni štelo v napredovanje in v pokojnino. Sele v marcu 1917 je napravil oficijantski iz- 1 pit in od takrat se mu je štela službena doba. , Tako po avstrijskih zakonih in predpisih. Zdaj si pa oglejmo, kaj pravi v tem pogledu nova službena pragmatika.
V poštev pridejo največ členi 137., 230., 235. in 241. novega uradniškega zakona. Omenjenemu uslužbencu je odtrgala direkcija poldrugo leto na službeni dobi, sklicujoč se pri tem na člen 235. službene pragmatike, ki pravi:
»Državnim uslužbencem z vseh pravnih ozemelj, iz katerih je sestavl ena država, najsi so imeli po dosedanjih zakonih pravico do pokojnine ali ne, pa se prevedejo po tem zakonu, se priznava za pokojnino ves čas, ki so ga prebili v službi pred razglasitvijo tega zakona in ki se priznava v členu 137. tega zakona, z omejitvijo glede onih uslužbencev, ki niso imelF po dosedanjih zakonih pravice do pokojnine, da se jim šteje ta čas samo od dovršenega 21. leta starosti.«
Glavna določba člena 137. pa pravi: »Za pokojnino se šteje ves čas, ki ga je prebil uslužbenec v aktivni državni službi ali na j razpoloženju, bodisi neprekinjen, bodisil s < prekinitvami, kakor tudi čas, ki mu je s posebnim zakonom priznan za pokojnino.«
Zdaj pa resumirajmo in si oglejmo postopanje poštnega ravnateljstva in jasna določila zakona!
Ne vem, ali so merodajni gospodje tako zaverovani v prejšnje avstrijske predpise ali kaj, da se sklicujejo pri vsaki priliki na staro avstrijsko pragmatiko ali na kako naredbo bivšega dunajskega trgovinskega ministrstva pred 80 leti, mesto da imajo pred očmi samo novi zakon — novo službeno pragmatiko. V Členu 241. n. pr. čitajo: »Za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plače se šteje čas državne službe, ki se šteje za pokojnino.« Pri čitanju tega odstavka se takoj spomnijo na avstrijske predpise in brskajo, koliko časa se šteje po starih predpisih komu v pokojnino. Toda to je ravno kardinalna pogreška, iz katere izvirajo druge. Ta čas, ki se šteje za pokojnino, se računa po novem zakonu, torej čas, ki se šteje za pokojnino po n o v i službeni pragmatiki
Potem seveda ni čudno, da si razlagajo tudi člen 235. po svojem. Imenovanemu poštarju, katerega slučaj smo navedli v primeru, ne štejejo v službeno dobo od 1. oktobra
1.	1912. do 2. januarja 1914. (to je do dovršenega 21. leta), češ, po dosedanjih zakonih nisi imel pravice do pokojnine za prvih 5 let službe v svojstvu nekvalificiranega odpravnika, zato se ti šteje v smislu člena 235. službena doba šele od dovršenega 21. leta starosti, to je od 2. januarja 1914.
I o pa ne bo držalo, kajti zakon govori drugače. Člen 235. pravi, da velja ta omejitev 21. leta starosti samo za one uslužbence, ki po dosedanjih zakonih niso imeli pravice do pokojnine. Imenovani poštar pa vendar ima po dosedanjih zakonih pravico do pokojnine. Direkcija sicer pravi: ja, za spornih prvil 5 let po dosedanjih zakonih nisi imel pravice do pokojnine. Vemo to, toda ne gre za to. Zakonodajalec ne pravi, da se šteje službena doba šele od dovršenega 21. leta onim. ki za leta pred dovršenim 21. letom po dosedanjih j zakonih niso imeli pravice do pokojnine, nego j če sploh nisi imel po dosedanjih zakonih j pravice do pokojnine. To pravico pa ima ta i uslužbenec že od_ leta 1917., ko je napravil j oficijantski izpit. Še jasnejša nego ta določba zakona nam postane stvar po izvršilnih določilih zakona, katerih razlago smo objavili v prednjih razpisih ministrstva pravde. Ta naj-kompetentne.ši faktor se še bolj jasno in nedvomno izrazi, ko pravi: »Pri onih uslužbencih, ki po dosedanjih zakonih niso imeli pravice do pokojnine, pa to pravico s tem zakonom pridobč, se računajo v napredovanje leta službe po dovršenem 21. letu starosti.«
Torej pridejo pri takem štetju službenih let samo tisti uslužbenci v poštev, ki doslej sploh niso imeli pravice do pokojnine, ampak so dobili to pravico šele s tem zakonom, to je šele z novo službeno pragmatiko. Ali je kaj takih uslužbencev pri nas, ne vemo; gotovo pa je, da v primeru, katerega smo navedli, to ne pride v poštev, ker dotični ni dobil pravice do pokojnine šele s tem zakonom — z novo službeno pragmatiko, temveč je imel to pravico že po stari službeni pragmatiki.
Morda bi se našel kdo, ki bi iskal podlago za neštet.e službenih let pred 21. letom v tem, češ da je bil omenjeni uslužbenec takrat pogodbeni uslužbenec (odpravnik), da torej ni bil v pravem razmerju do države nego samo v pogodbenem. Zakonodajalec je tudi tem zaprl usta. Drugi odstavek člena 137. nove službene pragmatike namreč pravi: »Onim, ki so poslovali pred vstopom v državno službo v službi države kot kontraktualni (pogodbeni) uslužbenci, se šteje čas, ki so ga prebili pri tem poslovanju, za pokojnino.«
Upamo, da je upravičenost našega stališča na celi črti dokazana. Na merodajnih gospodih je torej zdaj, da gredo pri računanju službene dobe s stališča pravilnega tolmače-n a zakona. Nikogar ni treba preterirati, ne prosimo nobenih ugodnosti, ki nam ne gredo, toda vsaj to bore nam pustite, v kar nas zakon upravičuje!
To bi bil samo en slučaj. Drugo pa so aspirantska leta oziroma doba začasnih poštarjev: V tem oziru ni poštnega uslužbenca, ki je bil kdaj aspirant, da bi se mu ne odtrgal daljši ali krajši čas od njegove službene dobe. Odtrgajo se jim dnevi razpoloženja, čas normalnega ali bolezenskega dopusta, dnevi službenega (!) potovanja in kaj vem, kaj še vse. Aspirantka je dobila od direkcije dovoljen in plačan normalni dopust — oblast ji zdaj tistih 10—14 dni odtrga od službene dobe. Aspirantka se je v službi ponesrečila, bila je v bolnici 2 meseca. Oblast ji je priznala bolezenski dopust in ji tudi nakazovala cel čas bolezni polne službene prejemke. Ravno ista oblast ji zdaj črta tista 2 meseca od njene službene dobe, češ da takrat ni vršila faktične službe. To je gorostasno, nezaslišano!
Seveda je vsemu temu kriv zopet neki ljubi zašmirani avstrijski predpis, na katerega se naši gospodje sklicujejo, češ da se štejejo po tistem predpisu aspirantom samo tisti dnevi, ki so faktično, resnično, z dušo in telesom, s krvjo in z mesom sedeli na poštnem stolu in uradovali.
Saj ne dvomimo, da tisti avstrijski predpis res tako veleva. Toda zdaj ne gre za to, kaj pravijo predpisi bivše monarhije, ampak kaj pravi zakon o državnih uradnikih kraljevine SHS od 1. septembra 1923. Ta pa pravi v prvem odstavku člena 137.: »Za pokojnino' se šteje ves čas. ki ga je prebil uslužbenec v aktivni državni službi ali na razpoloženju, bodisi neprekinjeno, bodisi s prekinitvami.« — Ker se računa v smislu člena 241. za službeno dobo tisti čas. ki se šteje za pokojnino, je torej jasno, da se šteje ves ta čas iz čl. 137. tudi v službeno dobo.
Po členu 24. se šteje čas začasne službe v napredovanje in v pokojnino, čim postane uslužbenec stalen.
Poleg tega pa še pravi ministrstvo pravde v prvem tu objavljenem razpisu pod točko 4.):	»Za roke, določene v členu 230.
službene pragmatike kakor tudi za perijodič-ne stopnje osnovne plače po členu 241. v zvezi s členom 137., se morajo računati ukazna in neukazna službena leta, kakor določa to člen 235. nove pragmatike.
Po našem mnenju stoji stvar prav tako z onimi aspirantskimi leti, katerih prizadeti niso nakupili. Nekateri izgube kar po 2 — 3 leta, skratka vso aspirantsko dobo, ker so ob imenovanju za oficijanta ali pozabili ali pa sploh niso vedeli za avstrijski predpis, da morajo takrat prositi za nakup aspirantskih let. Nova službena pragmatika ne pozna nikakega nakupovanja službenih let, ali da bi se priznala pokojnina samo za ona leta, za katera je kdo plačal pokojninske prispevke. Saj tisti bivši odpravnik, katerega slučaj smo razložili v prvem primeru, tudi ni plačal za svojih prvih 5 let službe nobenih pokojninskih prispevkov, ne sproti, niti jih ni naknadno nakupil. Pa so vendar pripravljeni šteti mu 3 in pol leta v službo, po našem prepričanju jih bodo šteli pa kar vseh 5 let. Istotako je z' aspirantskimi leti: šteti se mora vsa službena doba, najsibo v ukaznem ali neukaznem svoj-
stvu, najsibo tisto službovanje nepretrgano ali pretrgano, najsibo aspirantska doba kes-neje nakupljena ali ne. Ce kdo reče, da je ,po tem takem vse eno, eden je plačeval za pokojnino, drugi pa nič, zdaj bosta pa imela oba enako pokojnino, mu odgovorimo:	da,
vse eno je. Saj je tudi vse eno, ali imaš 4 gimnazije ali 8, oziroma v Srbiji celo vse eno, če nimaš nobene šole ali po 8 gimnazij, vse eno, ali si služil v državni ali politični službi itd. itd., ker to so prehodne odredbe: kogar zadenejo te, ga zadene vse dobro in vse slabo, kar prinaša prehod.
Zato tovariši, čuvajte svoje pravice! Pragmatika ni tako slaba kot so jo razkričali, toda poslabšati nam jo hočejo naši lastni ljud-
je. Ne bojte se Beograda, skrbno pa pretehtajte odločbe Ljubljane!
Sporni člen 246. službene prasmatike usodno rešen.
C!en 246 nove službene pragmatike, ki bi bil zadel v živo zlasti vse naše certifikatiste, pa tudi druge, ker bi jim bil popolnoma odvzel pravico do vštetja vojaških let v napredovanje, je konečno le ugodno rešen.
V naslednjem podajamo tozadevni odlok ministrstva pravde, ki je take sporne stvari reševalo in tolmačilo:
»Ker tvori odredba prvega odstavka Člena 246. službene pragmatike izjemo od 4. od-
stavka, člena 137. samo za one osebe, ki so se udeležile prejšnjih vojn, ostane odredba 4. odstavka, člena 137. v ve javi za one uslužbence, ki so služili pri vojakih preko rednega roka, pa so vstopili potem v državno civilno službo. Tem se mora računati ta službena doba tudi za stopnje osnovne plače.«
Objavljamo to, da na ta način odgovorimo našim tovarišem na razna pismena vprašanja in to z zavestjo, da je energičen pritisk našega društva pri raznih merodajnih činite-Ijih vendar imel pozitiven uspeh ter pripomogel do jasnosti tega velevažnega vprašanja. — F. Š a 1 e h a r, predsednik Društva prom. poštnih uradnikov v Ljubljani.
Vojaška služba preko kaderskesa roka.
Ministrstvo pošte in telegrafa zahteva od onih uslužbencev, ki so služili preko roka aktivne službe pri vojakih, uverenja vojnih oblasti (vojnih okrugov), iz katerih naj bo razvidno, koliko časa od do so služili v kadru in koliko časa preko ka-
To uverenje je priložiti prošnji na ministrstvo pošte in telegrafa v Beogradu za izdajo potrdila o poštni službi. Te prošnje je pošiljati službenim potom na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani.
drskega roka.
V bivši avstro - ogrski vojski se je računala kot aktivna službena doba (kadrski rok) v stalni vojski tri leta, v domobranstvu dve leti in v vojni mornarici 4 leta.
Uverenja naj si izstavijo uslužbenci sami na podlagi vojaških izkaznic (vojničkih isprav) ali drugih vojaških listin in jih potem predlože vojnim okrugom v potrdilo.
Vsi oni uslužbenci, ki so služili preko kadr-skega roka in so bili potem nastavljeni v državni službi na podlagi certifikata ali tudi brez njeg», naj si takoj preskrbe od vojnih okrugov uverenja po temle vzorcu:
Vzorci uverenja se lahko dobe pri kontrolorju Dragotinu Čehu, predstojništvo pomožnih uradov poštne direkcije v Ljubljani.
UVERENJE.
V smislu člena 128 zakona o činovnicima i državnim uslužbencima Gradjanskog reda takse prosto.
Na molbu vojnog obveznika I. K. v Ljubljani izdaja mu se ovo
Ime in prerime	Dan, mesec i godina rodjenja	Kad je stupio'u vojsku: dan, mesec i godine	Jeli izlazio iz vojske: dan, mesec i godina	Kad se ponova vratio u voisku: dan, mesec i godina:	Kad je koji čin dobio: dan, mesec i godina	Kad je razrešen od službe u vojsci: dan, mesec i godina	Koliko vreme služio preko kadrski rok: od — do	Jeli učestovano u ratu kad i u kom činu	Prlmedba
/. K.	23.1X1. 1880	31.17.1899	31./VII1903	1.17.1903	redov, kaplar, podoficir,	31.IV. 1912	od 1.17.1903 do 31. 5.1912 8 let 10 mes.	28J7.1914 do 23.! 11 1918 kao voj. poštni asistent	
		kaderski rok 4 leta*)							
*) Služil v vojni mornarici.
Razni dopisi.
SLIKE S KOLODVORSKE POŠTE.
Redukcija, ta povzročiteljica marsikatere solze v družini, kateri je bila usoda tako nemila, da ima družinskega očeta v službi države, ta beseda se je malokje tako uveljavila kot tu pri nas na kolodvorski pošti. Beseda »redukcija« sama na sebi ne bi bila še tako strašna, ako ne bi brezsrčni odločujoči faktorji porabili tudi to žalostno priliko, da uveljavijo svojo neplemenito mentaliteto. Ravno tu na kolodvorski pošti je najlepši, žal nesimpatičen vzgled, kako se ne bi smelo reducirati. Služabništvo s par in večletnim službovanjem, zanesljivi in izvežbani, poleg tega družinski očetje z ženo in otroki, ti ljudje, ki so upravičeno najmanj pričakovali redukcije, so morali na cesto. Mladeniči pa, ki so komaj izstopili iz obvezne šole, pred par meseci sprejeti v poštno službo, neizvežbani, nespretni in nezanesljivi, taki so večjidel ostali na svojem mestu. Kaj so zagrešili služabniki, ki jih je gospodar pognal na cesto? Na to vprašanje bi jaz odgovoril: ničesar. In če vprašate onega, ki je predlagal te ljudi za redukcijo, mislim, da bo znal tudi samo ta odgovor. Kdor pa je imel priliko malo dalj časa uživeti se v razmere pri tukajšnji pošti in dobil vpogled v gnilo zalego — šolo zahrbtnosti, hinavščine in denuncijanstva, temu ne bo treba dolgo premišljati o vzrokih maščevalnih redukcijskih potez. Ako padeš na nivö gori navedenih lastnosti in jih uporabljaš, potem postaneš na tukajšnji pošti sakrosank-
ten. Ni se ti treba bati redukcije, niti marši-ranja od enega- oddelka v drugega, niti slabe kvalifikacije. Kakšen si delavec, to je postranska stvar. Če mislite, da je pri uradništ-vu kaj boljše, se motite. Celo slabše, kajti če ne spadaš k izbrani četi ovaduhov, si izpostavljen tajnim dnevnim poročevalcem, za katerih poročila pa zgodovina molči, in si lahko vedno pripravljen na gotove dobrote, ki jih pa ne bom našteval, ker so kolikor toliko že znane.
Že pred redukcijo je bila pri tukajšnji pošti najbolj težavna služba, kajti reduciralo se je že preje tako daleč, da se je le z največjim naporom obvladovalo ogromno delo. Pri takih razmerah vzeti 11 ljudi, pa kljub temu opravljati službo brezhibno dalje, je li mogoče, da se še najde kdo, ki si upa to zahtevati. V ambulantni službi so pripadajoči odpočitek večjidel odvzeli, tako se že splošno govori, da je najboljše, če se ti ljudje kar vselijo v ambulantni voz. Saj se ne izplača iti domov, če si zvečer ob 23. šele rešen, zjutraj ob 4. pa jo moraš zopet nastopiti. Če si tako srečen, da si en dan na teden prost, potem pa moraš v ambulatni tečaj, kjer ti bodo risali progo, na kateri voziš vsak dan. Kadar dovršiš tečaj, boš dobil potrdilo, da si zmožen voziti am-bulanco, potem boš pa imel čast biti noč in dan v službi. Hvala lepa za take bonitete!
Če pogledate malo v prometno službo na tej pošti, peronskega uradnika ali kartista in njemu dodeljeno služabništvo, pač ne bo ni-kdo zavidal teh ljudi, in mislim, da se ne boste čudili, zakaj smatrajo to pošto kot nekako
kaznilnico. V najhujši zimi, ponoči, zunaj na mrazu in prepihu konsignirati pakete, sprejemati in oddajati na ambulance itd., to bi privoščil samo za teden dni onim, ki menijo, da se vrši promet lahko tudi brez ljudi po njihovih lepih teorijah. Evo samo en primer! Po redukciji ima peronski uradnik za prevzemanje in oddajanje od in na ambulance na razpolago tri služabnike. Zvečer pridejo skoro istočasno tri ambulance: 36, 72 in 70, od katerih je treba prevzeti kakih 500 paketov. Po predpisih bi morala dva uslužbenca odvažati pakete na vozovih, eden pa šteti in prejemati. Vse tri služabnike bi moral uporabiti pri eni ambulanci. Kako prevzemati istočasno od drugih ambulanc? To bi šlo samo na ta način, da bi iz vsakega človeka naredil tri ljudi. Poleg tega si izpostavljen še različnim upravičenim šikanam železnice, ki neče razumeti, da bi moral radi redukcije na pošti trpeti promet tudi na železnici. Še hujše je — neizurjeno prideljeno služabništvo. Glavna prometna točka, odgovornosti polna in nevarna služba, izredno težavno poslovanje, pa razpolagaš z ljudmi, ki so morda pri najboljši volji neuporabljivi za to službo. Ob takih razmerah se je seveda težko izogniti nerednostim. Toda to se ne upošteva, pritožiti se nimaš kam. Raportirati in prositi za več in zmožnejših ljudi ne smeš, je zabranjeno. Ako osebno dokazuješ, da to ni več človeško, dobiš odgovor: »Naj pa pogine, pride pa drugi!« In ko se pri vsem požrtvovalnem in nadčloveške^ naporu časih pripeti kakšna malenkostna pogreška, se ne smeš čuditi, če te kontrolni or»
gan vpričo strank še nahruli. Z naštevanjem takih in enakih dobrot tukajšnje pošte bi lahko napolnil celoten »Poštni Glasnik«, vendar pa prihranim drugo še za kasneje.
Apeliram na gospode pri odločujočih mizah, če že brezbrižno gledajo nadčloveške napore in ugonabljanje svojih uslužbencev, da se vsaj v interesu prometa malo pobrigajo, sicer je v kratkem pričakovati zastoj in takrat se ne izgovarjajte na druge, ker vas na to že dosti dolgo opozarjamo. Če niste zmožni, umaknite se in naredite prostor mlajšim in uvklevnejšim ljudem, ki za vaša intrigantstva nimajo smisla. Vse drugo pa bo gotovo boljše kot sedaj.
Računski:	§e 0 na§j Zadrugi.
V prvi številki letošnjega »Poštnega glasnika« je priobčil tov. računar članek o naši Zadrugi. Nič veselega nam ni povedal v tem članku. Konstatacija, da životarimo ob milosti te ali one banke, menda ne more biti za nikogar vesela. Zadrugi manjka obratnega kapitala, kar je tov. Računar številčno dokazal, in zato smo prisiljeni črpati kredit pri bankah na visoke obresti, ki nam s tem vse blago občutno podraže. Zato popolnoma odobravamo nasvet, naj se deleži zvišajo, le da smatram zvišanje deležev na Din 100. za nezadostno. Tov. Računar je računal z uvedbo kontokorenta, s čimer bi utegnilo zadostovati zvišanje deležev na omenjeno višino. Ko sem govoril zadnjič o tem s tov. R„ sem tudi jaz soglašal z njegovim nasvetom; ko sem pa pozneje stvar temeljiteje premišljeval, sem prišel do zaključka, da bi bilo, ker bi nam uvedba kontokorenta povzročila obilo dela, za sedaj boljše, da odložimo njegovo uvedbo, pač pa da zvišamo zato deleže na 200 Din. če se ta alj drugi prestraši tc številke, češ previsoka je, mu Povem, da znaša pri nabavljahu zadrugi nameščencev državnih železnic, ki se je ustanovila 27. novembra 1921, delež 300 Din, kar je bil za leto 1921. precejšen znesek. Delavska konsumna društva so tudi že lani zvišala deleže na 300 Din. Vsem zadružnikom pa je treba dovoliti vplačevanje v obrokih, recimo sedem obrokov po 25 Din, tako da bo do konca leta vplačan celoten znesek in bo zadruga razpolagala vsaj s skromnim obratnim kapitalom.
Poleg vprašanja obratnega kapitala ni nič manj važno vprašanje uprave zadruge. Člani načelstva, ki upravljajo zadrugo, bi morali biti plačani. Ne mislim onih sijajnih tantijem, ki jih uživajo različni upravni svetniki pri bankah in drugih velepodjetjih, toda skromno nagraditi bi pa bilo treba tudi naše člane načelstva. Nihče ne more zahtevati od njih, da žrtvujejo svoj prosti čas našj zadrugi v času, ko skuša vsak državni na-stavljenec izrabiti vsako prosto minuto za postranski zaslužek, da kljubuje neznosni mizeriji, ki ga tlači. Nasprotno pa moramo zahtevati od plačanih članov načelstva vso agilnost, vestnost in trgovsko dalekovidnost. Odgovorni so za vso škodo, ki bi jo eventualno povzročili zadrugi, in kaj imajo sedaj za to odgovornost? V najboljšem slučaju absolutorij na občnem zboru, med letom pa zabavljanje in godmanje na zadrugo. Glede volitev v načelstvo pa bi si dovolil tole opazko: Na lanskem občnem zboru so se Volili v načelstvo po en član vsake poštne organizacije. Meni se pa vidi mnogo bolj pametno', da Imamo v načelstvu temeljito izobražene Hudi, pa naj pripadajo ma-gari vsi eni in isti organizaciji. Saj stoji nad načelstvom nadzorstvo, v katero naj se voli v božjem imenu po cn član vsake organizacije.
Čas občnega zbora naše zadruge se bliža. Kot tovariš R. želim tudi jaz, da se oglasi še kdo drugi k besedi v tem vprašanju. Samp godrnanje vsakega prvega v mesecu radi previsokih obrokov ne pomaga nikomur.
Kako izboljšati položaj poštnih uslužbencev.
Radi velikega pomanjkanja skušamo že par let na vse načine in prosimo na vse strani, da bi se nam naša beda odvzela ali vsaj omilila, a vse zaman. Merodajni faktorji ne najdejo za državne nameščence potrebnih sredstev in načinov, da bi jim izboljšali njihov gmotni položaj, marveč nas puščajo čisto mirnega srca še naprej v dosedanjem neznosnem stanju.
To zboljšanje, ki smo ga sedaj dobili s tem predujmom, je naravnost ponižajoče in sramotno, ker zadostuje komaj za par večerij.
No, pa pustimo to večno tarnanje na stran in se oprimimo rajše koristnejšega dela: skušajmo najti izhod, da se te naše mizerije sami na kak način vsaj deloma rešimo, ker država za državne nameščence nima denarja. Pobrigajmo se v prvi vrsti za nas poštne uslužbence, druge uprave se bodo že pobrigale zase odnosno so se že pobrigale.
Omenimo naj le par primerov, kako je drugod: pri politični oblasti znese mesečni partikular za živinozdravnike itd. do 30.000 K, na šolah in učiliščih imajo učitelji in profesorji nadure posebej plačane, sodniki imajo posebne nagrade, železničarji imajo posebne beneficije, pri carinarnicah imajo tudi posebne dohodke, ki jim znesejo najmanj dvakratno redno plačo, in sicer si zaračunavajo za prckurno delo od vsakega paketa po 5 Din, poleg tega dobe še 1 Din redne tantijeme za vsak paket. Za vsako izven uradnega prostora izvršeno delo dobivajo visoke posebne nagrade.
Kaj pa mi ubogi poštni uslužbenci, ki ne dobimo razen suhe revne plačice nikake nagrade? Pri poštnem carinjalnem oddelku dobe poštni uslužbenci vsaj majhno nagradico, po 1 Din tantijeme za paket, kar jim je vsaj v majhno pomoč. Mj pri pošti, ki imamo tudi opravka s carinskimi paketi, pa nimamo ničesar od tega. Ce bi se naše organizacije kaj pobrigale za dobrobit uslužbencev, bi lahko dosegle za nas marsikako zboljšanje, ki bi nam vsaj nekoliko odpomoglo. Toda zdi se, da je našim organizacijam največ na tem, da obstojajo in da se od dne do dne množe.
Vprašali me boste seveda, kaj naj storimo, da si pomoremo. Odgovor je lahek in enostaven. če bi organizacije in merodajni faktorji imeli kaj dobre volje, bi se pobrigali in predlagali, da se uvedejo takoj tantijeme za poštne pošiljke tako, kakor so se uvedle z odlokom ministrstva pošte in telegrafa pod štev. 64.9.53 od 11. oktobra 1923 pri carinjalnih poštah.
Tantijeme naj bi znašale:
1.	) Za vsak poštni predani paket ali vrednostno pismo 1 Din.
2.	) Za vsako pošti predano priporočeno pismo, nakaznico, položnico ali brzojavko 50 para.
3.	) Ravno tako pri izdaji odnosno dostavi pošiljke: za paket po 1 Din, za priporočeno pismo, nakaznico, položnico ali brzojavko pa po 50 para.
Te tantijeme bi se oddale dnevno upravniku pošte in telegrafa (tudi carinjalne). Uprav, nik bi jih mesečno razdeljeval med uslužbence enako, ker vsi smo enako potrebni in enako trpimo.
S takim postopanjem bi se vsem v enaki meri pripomoglo. Uslužbenci bi imeli večje veselje do dela in zaupanje do svojih predstojnikov; izginila bi zavist in nezadovoljstvo, ker potem bi bilo za vsakega enako, ne kakor je sedaj, da dobe oni z manj težkim delom nagrade, drugi s težjim pa nobene.
Država, ki za nas nima denarja, hi pri tem pa tudi nič ne trpela.
Torej merodajni faktorji, če imate srce in če Vam je kaj do tega, da Vam ostane naše zaupanje, pomagajte nam sedaj v najhujših časih, kajti iz vsakega ozira je popolnoma upravičeno, da se uvedejo za tako podporno delo, kakor je pri pošti, posebne tantijeme.
Zveza naj se tudi zavzame, da se zvišajo pristojbine za nočne službe, in sicer za uradnike na 20 Din, za sluge na 15 Din za noč, ker le ta znesek bi prilično odgovarjal odškodnini za naporno nočno službo.
Opomba uredništva: Objavljamo prednji članek naših celjskih tovarišev z vabilom, da se k stvari še kdo oglasi, na kar bo Zveza podvzela potrebne korake._________________
OrsanizatorKno sibanie.
Občni zbor Društva poštnih računskih uradnikov. Društvo poštnih računskih uradnikov v Ljubljani je imelo svoj letni redni občni zbor dne
27. januarja t .1 ob številni udeležbi članstva. Po poročilih društvenega načelnika, tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov ^e je izvohl za tekoče leto nov odbor, ki se je konstituiral takole: načelnik tov. Lukež, tajnik tov. Ferjančič, blagajnik tov. Pogačnik in odbornika tov. Slamič in Ra-steiger.
Občni zbor Društva prometnih poštnih uradnikov v Ljubljani se je vršil 6. februarja ob pol 20. v gostilni Pri novem svetu. Predsednik in tajnik sta podala svoje poročilo. V splošnem je društvo v preteklem letu delovalo najbolj na to, da pridobljene pravice vsakega posameznika ostanejo in je v tem oziru uspelo. Zanimanje članov za društvo je bilo v preteklem letu bolj slabo. Blagajnik je podal svoje poročilo in omenil, da nekateri člani redno ne plačujejo članarine (Ptuj). Izvoljen je bil odbor, ki mu predseduje zopet tov. Fr. Šalehar. Novi odbor je dobil mandat za pogajanja glede osnovanja skupne uradniške organizacije, ako bodo upoštevani predlogi društva. — Občni zbor je bil nekoliko slabo obiskan. Je to žalosten pojav, ki zasluži vsestranske obsodbe. Ako društveni članj v bodoče ne bodo kazali za svojo lastno organizacijo več smisla, bo odbor napram njim breobzirno nastopil. Nekateri nečejo sodelovati z nasveti, pač pa znajo vsako kretnjo odbora kritizirati in naknadno povedati, kako bi bilo bolje. Pričakujemo, da bo v bodoče vsak odborov apel našel več odziva.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje (M. F. v C.). Kako je glede odpravnine za reducirane ulužben-c e ? Po kolikem času prepade, če smo tudi tisti, ki smo bili z januarjem t. 1. odpuščeni iz poštne službe (reducirani), upravičeni do predujmov, H jih izplačujejo prve tri mesece. Za oktober, november in december 1923 nam bi šli vsekakor novi prejemki, ker smo takrat še službovali, če tudi nismo bili prevedeni. Ali naj sprejmem odpravnino?
Odgovor:	Vprašanje izplačila povišanih
prejemkov za oktober, november in december 1923 neprevedenim (reduciranim) uslužbencem je še sporno. Po našem mnenju jim na vsak način pri-tiče, ker so delali te mesece službo. V stvari bo odločilo ministrstvo pravde, ali morda celo upravno sodišče. Odpravnino pa le sprejmite, ker to ne more prejudicirati poteka in rešitve tega vprašanja.
AH si že član „Dobrote“?
To in ono.
Brezplačno zdravljenje državnih uslužbencev v bolnicah. Po členu 112. nove službene pragmatike imajo državni nameščenci in njihove rodbine pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah. Pri tem pa ni mišljeno brezplačno ambulantno lečenje v bolnicah, ker tega sploh ni, ampak brezplačna oskrba v najnižjem, to ie v tretjem razredu. Po določbi višjih sanitetnih oblasti nimajo državni uslužbenci v Sloveniji za enkrat še te dobrote v naših bolnicah, ker da naše bolnice niso državne ustanove. Zato mora do končne odločitve plačati pri nas državni uslmžbenec v L ali II. razredu bolnice celotno oskrbnino brezpogojno v vsakem slučaju samu v III. razredu pa se more v slučaju dokazane plačilne nezmožnosti oskrbnina na podlagi prošnje na Zdravstveni odsek v Ljubljani znižati ali celotno odpisati.
Nabavljalna zadruga državnih nameščencev ▼ Ljubljani poziva vse svoje člane, da oddajo knjižice nabavk takoj, najkasneje pa do 10. februarja t. 1. v zadružni pisarni na Vodnikovem trgu št. 5, da se ugotovi v zadrugi nabavljena količina blaga, po kateri se bo na občnem zboru določila dividenda.
Občni zbor »Dobrote«. Dne 10. februarja t. L je imela »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani, v prostorih poštne direkcije svoj II. redni občni zbor. Iz tajnikovega poročila izvemo, da ima društvo sedaj 491 rednih in 78 izrednih članov (otrok), skupno 5«9 članov, to je 102 več ko lani. Umrlo je v letu 1923. osem članov, za katere se je izplačalo njihovim svojcem skupno 4400 Din podpor, ki so v posameznih primerih znašale po 500 ali Po 600 Din. — Po blagajnikovem poročilu so Iznašali odhodki 13.678 Din 90 par, stroški pa 5526 Din 67 par, tako da znaša saldo Din 8152.23. K temu ostanku Je
prišteti še kakih 1600 Din na neizterjanih prispevkih za zadnja dva smrtna slučaja. Društvena imovina znaša tedaj nad 9700 Dia Med dohodki je omeniti: ostanek iz leta 1922 Dia 3778.15, letno članarino Din 1166, pristopne prispevke novih člo-nov Din 1946.25, tekoče obsmrtne prispevke Din 6269.25; med izdatke pa: upravne stroške Din 478.52, obsmrtne podpore Din 4900. — Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. — Obsmrtni prispevki
so se za leto 1924. zvišali od Din 1.50 na Din 2, pri otrocih pa od 75 par na 1 Dia Tudi obsmrtna podpora se je zvišala za člane, ki so že eno leto vpisani v društvo, od 600 na 800 dinarjev, med tem ko ostane podpora za člane prvega leta v dosedanji višini 500 Din. — Odboru je bilo končno naročeno, naj po možnosti izposluje od direkcije, da se pobirajo v bodoče obsmrtni prispevki od aktivnih poštnih nameščencev z odtegovanjem od
KtaonfahtnrnE) veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75.
luan Bunar tr9ovi,n s iiaDiriei"
llfnll Si ni priporoča svoje
Hilli UUIIUI pisarniške potrebščine.
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Konfekcijska tovarna
FBM DEBENOA S t'E. LJld.ana
Pisarna	d. z O. Z.	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE. .
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1Ü06.
Špecijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih apar .tov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
Priporočamo najbolje šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, biivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JO^jß Pßtßl DC Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenisa.
Sprejemajo sc popravila strojev. (17)
Teleton št. 426.
Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Mitjem nabieije štev. 8
se pr poroča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
EltlMa fl. VERBAJS ÄSrÄKT«
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega materijala za slabi In močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih zic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvot cev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd. Itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnlžjlh cenah. Načrti in proiačuni na zahtevo
Najcenejši nakup špecerijskega blaga prt tvrdki
-ČERNAK & K0I1P.-
LJUBLJANA — Semenišče
Dobro!
Poceni!
i SIMM lil. L SDSS
modna trgovina za dame la gospode
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
Pri nakupu blaga
za moške obleke
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kamgarna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske su-	_
knjiče in površnike, od katerega ima veliko in ■ lepo izbiro, e priporoča tvrdka	■
R. MIKLAUC, LJUBLJANA 1
Ungarjev, ulica, Medena ulica In Pred Škofijo.	■
Znižane cene. Solidna pastrežbas |
-■«!
I
ti
auMuaaauB
--------„ORIENT"
družba z o. z.
tovarna oljnatih bdrv, lakov, firnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesta 4 Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih In pleskarskih potrebščin.
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 33. nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska strojna, mazil-na in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modro palico, žveplo itd.
njihovih službenih prejemkov, to je da jih že računski oddelek odtegne pri sestavj plačilnih Ust. Sklep občnega zbora mora veljati kot pristanek vsakega člana na ta način pobiranja prispevkov.
Osrednje društvo poštnih In brzojavnih nižjih uslužbencev za Slovenijo, podružnica Celje.
ima svoj redni občni zbor dne 9. marca 1924 ob 14. uri »Hotel Pošta« (Rebevšek) z običajnim dnevnim redom. Obilne udeležbe prosi odbor.
Občni zbor »Pogrebnega društva nižjih poštnih uslužbencev« se vršj dne 2 3. februarja t. 1. ob 18. uri v dvorani pismonošev. — Dnevni red: L) Poročilo predsednika, 2.) tajnika in 3.) blagajnika. 4.) Volitev odbora. 5.) Slučajnosti. Če bi občni zbor ob 18. uri ne bil sklepčen, se vršj drugi eno uro pozneje, ne glede na število navzočih članov.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Baš lili jSthi emt
Ivan Zakotnik, Ljubljana
mestni tesarski mojster. Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vi c, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
ROSUA-FONSIER
zavarovalna in pozavarovalna družila v BEO im mit. Osnovni Kapital 5,0110.000 dinarjev.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavaiovanie proti požaiu.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	Zavarovanje vs h transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejši mi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
PoMniia za Slneiji t MM. Site iiIIh 2/1
Čevlji z znamko
so najboljši. Zahtevajte jih povsod!
Prodaja na malo u Ljubljani:	Na deželi
Breg 20	v vseh vetjih
Aletcs ndrova c. 1	,
Prešernova ul. (Seljak) trgovinah s čevlji Na veliko poSilja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič.
Ceniki na zahtevo zastonj!
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica: Din 50 OOO.OOO-—
Skupne rezerve ca Din 10,000.000 —
Centrala: UU3LJANA - DUNAJSKA CESTA
PODRUŽNICE:
Brežice	Gorka	Metkovlč	Sarajevo
Celle	Kreni	Novi Sad	Split
Črnomelj	Maribor	Ptuj	Trst
SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE^
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 In 504