291. številka.
v torek Zl. decembra I9Z0.
Lili. leto
iskala vsak dam popoldne, isvseaUI nadali e la praznika.
Sse atl : Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 77 mfrn višine 1 K, 30 m/m vISine dalje kupčijskl in uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, loelano, preklici, irjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naroČilih popust
Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor.
4pr ?nisrvo »Slov. Naroda" la  ..tfarodaa TisKsraa" Knanoaa
ulica št. 5P pritlično. — Telešon it. 334.
„SloveasUl Narod' V Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan  . K polletno ....... 0
3 mesečno.   ...   •  . „
1      ..      • •
vel}« t Liabllaat ta po postiš V lnoismatvo;
1M0-—     celoletno......K 240 —
90*—     oollemo.......„120—
45—     3 mesečno ....... 60*—
15- - .. .....„ 20 —
Pri morebIt t« h povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi narov-.u^i ■■■    .,>>tte<o v orvič uaročnino  veiln i    H?f"  (>o nakaznici.
Na samt rtis^r       narorila oiez oos-aive denana se ne rnorrmo ozirati.
Cradntftvo „3 lov. Naroda11 KnsfljTa ulic* st. S, I. nadatropjo
Telefon štev. 34«
Doplso 9pro|ema le podpisano in zadostno frankovana, fc*g?'   Roko;;iaow ne vraža.
Posamezna $4avi?5t^ velia 1 krono.
Ruzdeliteu SlraeRlle.
Pod tem naslovom je g. dr. Dinko Puc v »Slov. Narodu« (št. 2S4) napisal članek ter navedel nekaj razlogov, ki govore za razdelitev Slovenije v dve oblasti, in nekaj razlogov, ki po njegovem mnenju govore proti razdelitvi.
O teh zadnih njegovih izvajaniih hočem danes izpregovoriti.
O. dr. Puc misli, da bi borba proti tujemu kapitalu bila otežavlie-ns. ako se Slovenija razdeli v dve oblasti, češ za to borbo je treba enotnega načrta, a po enotnem načrtu se lažje dela. ako je »na čelu vse Slovenije ena sama roka*. Proti temu pomisleku ie uvaževati to-le: Borbe proti tujemu kapitalu, proti gospodarskemu zasužnjenju naših dežel ne bo m o g l a in ne bo smela voditi samo Slovenija; te borbe se mora lotiti vsa naša država z vsemi svojimi gospodarskimi močmi. Vso državo in ves nas jugosloven-ski narod pa bomo za borbo, ki bo najostrejša seveda na mejah, pridobili najlažje in najtemeljiteje, ako zabrišemo kolikor mogoče najbolj vse vnanje dosedanje razlike, to ie. vsak separatizem: potem se za naše kraje ne bo borila samo kaka »močna-- roka liublianska. ki bi bila vendarle siaba. ampak močna roka cele Jugoslavije. Da bi torej naša borba proti tujemu kapitaia mogla biti uspešna, je treba ubijati separatizem, a v to svrho bo služila — to priznava dr. Puc sam — med drugim tudi razdelitev zgodovinskih jedinic v manjše dele.
Dr. Pucu se nadalje zdi. da bi se tudi vprašanje aprovizaciie lažje reševalo v skupni upravni Jedinici. Kar se tiče gmotnih sredstev za aprovizaciio in blaga samega, bi pač veljalo isto. kar smo ravnokar rekli o borbi proti tujemu kapitalu: kar pa se tiče lahkote prometa, ki Je za aprovizaciio vsekakor zelo važna, je brezdvomno. da Maribor more mnogo lažje posredovati za Prekmurje. Slov. Gorice in za dravsko dolino proti Koroški, nego bi posredovala Ljubljana.
Odločilnega pomena so za g. dr. Puca — in tu bomo vsi z nJim edini — neodrešeni kraji, češ. celokupna Slovenija bo bolj čutila za njih. ne-
go bi čutili dve oblasti, ki bi nastali iz naših dežel. Temu nasproti pa ie ugotoviti: Ni dvoma, da pripada nam. bližnjim sosedom neodrešenih pokrajin, prva naloga, da se brigamo za njih: ali če ostanemo pri tem delu sam i. bomo zopet preslabi in naše delo ne bo imelo zaželjenega uspeha; ne samo Slovenija, ampak vsa Jugoslavija mora postavati in postati vneta za naše koroško in primorsko vprašanje. Pri tem moramo pomniti, da primorskemu vprašanju sploh ne pridemo do živega, ako bomo nanje gledali s specifično slovenskega (rekel bi: jezikovnega) stališča: zakai to vprašanje je nii-manj slovensko-hrvatsko! Pomisliti moramo pri tem še eno: Ce mi v Jugoslaviji ne bomo imeli i u g o. -slovenske zavesti, je ne bomo mogli vcepiti tudi neodrešenim bratom, a izključno slovenska zavest je bila in bo ob mejah (posebno severnih) mnogo preslaba za boj z mogočnimi nasprotniki.
Provincijalizmi, kakor: Kranjec. Korošec itd. niso za našo iugo-slovensko bodočnost prav nič nevarni: pnič se mariborska oblast ne bo krila s Staiersko. dalje na zavest »štajerstva< daleč nima take sile. da bi se ie bilo bati (s »Štajerci« in »Kranjcih smo se bolj le — zba-dali); v večjih političnih nacionalnih vprašanjih to razlikovanje že davno ni več odločevalo in ne bo nikoli več odločevalo, in sicer tem mani. čim večja bo domovina, h kateri bodo pripadali »Štajerci« in »Kranjci«.
Nevarna pa je plemenska Slovenija poleg plemenske Hrvatske in plemenske Srbiie. To troje je sflno in naisilneje sovražno nojmu Jugoslavije, in vsak separatizem izvira iz tega razločevanja. In to razločevanje moramo ubijati.
Iz celokupne in s tem več ali manj separirane Slovenije ali Hrvatske težko- prideš v Jugoslavijo; lahko pa prideš v Jugoslavijo iz mariborske, ljubljanske in zagrebške oblasti. To je naravna psiholoeiia.
Snričo vsega tega ie iasno. da razdelitev Sloveniie ne more slovenstvu in neodrešenim brstom nič škodovati, pač pa bo njim in Jugoslaviji mnogo koristila. S.
Mario Sovič:
Prof! monopolu za sladkor.
Ker je sladkor tako za kupčijo kakor za prehrano prebivalstva pr-voredne važnosti,   je prirodno, da
vprašanje o ureditvi prometa s sladkorjem zanima naiširšo javnost. Osobito med vojsko je sladkor zadobii
za prehrano veliko važnost. Uvedba sladkornih kart je v odločilni meri učinkovala na to. da se ie poraba cu-kra pri nas zelo povečala. Ko so se začele težave za nabavo sladkorja, ga je vzela država v svojo oskrbo. Tako gospodarstvo ie za konsumen-ta vedno najslabše. Po vojski so si tudi v Jugoslaviji razna vladna mesta dala skrb za promet s sladkorjem. Sladkorja je pod tem režimom manjkalo in cene so š!e do 80 K. Ko so srečno zamudni rravočasne ugodne nabavne prilike v inozemstvu, so dali promet s sladkorjem trgovini. Cene so potem padale, blaga ie bilo dovolj in začela se ie v trgovini konkurenca — najhujši regulator cen. Ko smo poleti koncem junija dobili proračun za 1920—21. je bila uvedena znatna trošarina. Gibanje za zvišanje uradniških Dlač je pripravilo finančnega ministra v skrbi za nove vire do tega. da ie dodatku k k fin. z2konu orevidel uvedbo monopola za sladkor. Dne 24. septembra t. L se ie »Slovenski Narod« v članku »Nova cbremenitev prebivalstva!« oglasil v naši iavnesti Drvi pioti tej nameri, ker bi monopol sladkor podražil in se ie bati. da creskrba ne bo v redu. Povedal ie tudi. kako ie nraktično in enostavno urediti promet s sladkorjem, da bo za prebivalstvo in trgovino ugodno. Pozabiti ni. da ie sladkor od nekdal vodilen ore^mel" v zivifnj stroki. Tn-dl drsava bi mogla dobiti večfi dohodek.
No. finančna uprava je šla svoio not. Naiprvo so določili, da bo od domačih tovarn prevzemala država sladkor po 32 K za 1 kg. Občna sodba je. da je taka prevzemna cena za tovarne zelo visoka. Ker domač sladkor ne zadošča, je bilo treba urediti uvoz in pri tem seveda izločiti zasebno konkurenco. Država je izrekla, da bo uvoz sladkorja njej pridržan. Vse je bilo pripravlieno. da se izkoriščanje tega monopola izroči z novim letom posebnemu sindikatu bank s sedežem v Beogradu. Na sladkor bi prišlo poleg nabavne cene ter carine in trošarine, ki zneseta sedal skupaj 12 K 80 vili. za kg. še poslov-nina per 6 K za i kg upravi in pa 2 dinarja za državo. Sindikalni kapital bi znašal 170 milijonov dinarjev, en sindikalni delež pa 250.000 dinarjev. Narodna banka bi dala na posodo 150 milionov dinarjev, 20 milijonov na udeležene banke. Oglasilo !se ie 21 bank. med niimi ena slovenska. Vsaka udeležena banka bi iamčila z desetkratno vsoto deleža Napram Narodni banki pa bi vse udeležene banke jamčile solidarno.   Po celem
načrtu bi bila kupčija zelo ugodna, posebno pa še za one udeležnike, kateri bi bili v upravnem, nadzornem in izvršnem odboru, ker bi dobili za to svoje delo 16 odstotkov letnega dobička. Da bi sladkor ne mogel biti poceni, ie precej iasno pri taki ureditvi monopola.
Proti temu zistemu je nastal odločen odpor po celi državi tako med konsnmenti kakor med trgovci, ki bi postali nekaki trafikant je za enker. V Beogradu zove narod ta »monopol« »Pliačkanje naroda«. Pričakovati ie bilo. da pride vsled velike nevolje med ljudstvom cela stvar pred parlament.
D^ncs moremo poročati, da ie sindikat za moreno! sjadkoria v meravrm obliVI Dokopan, ker le Narodna banka odrekla fir^nciranie na-meravnns?? «?nd:k?fca. Poročaio na. da so že žarela prizadevanja, ki merilo na to. da se naide za sindikat nova oblika.
Sladkor jc velevažen potrošni in trgovski promet Prebivalstvo Ima vitalen interes, da more redno in pr> razumni coni pokrivati svoje potrebe v tem blagn. Monopol posebno v naročju bank ne p<"> prinesel dobrot prebivate vu. Trgovina s svoie straui mora zahtevati, da, se glede prodate sladkorja ne ustvarja nobenih privilegijev, ker konsument ku-puje tndi drugo robo tam, kjer dobiva sladkor. Ena Klavnih točk pro~ grama poklicne trs t ine : s in ostane: »Trgovina trgovcem) /\ trgovino kakor za konsumenta ic pogubno. Če predmet za predmetom izginja v težavno in drago monopolno upravo. Državi dohodkov nik lo i odreka!. N'i pa potrebno, da i; za potrebne nove vire izbira tak i -srečna r>ot kakor so jo obrali (dede monopolnega sindikata za cuker« Mi smo mnenja, da ie monopol rs sladkor nepotreben ter za prebi. * stvo in trsrvino kvaren.
Srsi Storža s rapallsfel pogodbi
Dne 17. t. m. je italijanski senat razpravljal o rapallski pogodbi. Po nekaterih govornikih ie minister za zunanje stvari grof Sforza prosil za besedo in izvajal: r,Ako smo z ra pallskim sporazumom dosegli črto. ki Kre od Brennerja čez Julijske Alpe do moria. smo dobili najpopomeiš i mejo. Zaradi tega je veselje v hallii tako veliko, ker se v Alpah, ki srno jih dosegli, upravičeno vidi simbol živi jenja. Mogočni gorski grebeni znači za nas popolno vojaško svobodo. Leta 1914 smo bili le po imenu velesila. Z vojno in z rapallsktm sporazumom smo v resnici postali velesila: zakai varni smo v svojih mejah in svobodno odločamo o svoji usodi. Prava sila smo postali ne samo zaradi tega, ker smo dosegli meie. ki nam iih je narava sama začrtala, ampak v prvi vrst1 zaradi tega. ker srno imeli pogum, da nismo anektirali pokrajin in prebivalstva, čegnr posest bi pri nas vzgajala nevaren iredentfzem. k? bi v narodu, s katerim moramo na vzhodu živeti v soseščini, netil srd. na sebi sicer brez prave nevarnosti, ki pa bi gotovo vplival na našo politiko, ki io moramo voditi, da si zaerotovimo derele. zavojevane nroti volji ogromne večine prebivalstva.
Glede rapallske p^odbe ie mnogo ljudi, ki gojijo absurdne nade. Mnogo iili je na tndi. ki menijo, da bi vsled zboljšanja mednarodnega položaja lahko dosegli vse. kar srni zahtevali.   V  Rapallu smo minister
Bonomi, jaz in kasneje ministrski predsednik imeli vedno pred očmi ne samo p trebo, doseči zadovoljivo teritorijalno rešitev ampak odpraviti političen pol >žaf, katerega so zastrupili neiz< -.ribrii dogodki in ob-žalovanfa vredna nesoglasja, Ze meseca julija sem v sporazu ti z ministrskim predsednikom v Snaii pred-očil Tmmbiču glavne pogoje za sporazum m mu razh /il interese . d a hoče Italija pomagati rovi kralievini Dal sem mu tndi razumeti teritorijalne potrebe Italije, ki iih nikakor ne moremo opustiti. V Rapallu ie bil odpor jngoslovenskih delegatov dolg in živahen. Toda to. kar se nam iv* z nekatere strani morda očitalo, je za nas le častno. Nismo barantall v navadnem pomenu besede, Pncbla-ščenecem sosednie države smo dalf razumeti, kako velika nevarno«! bi pretila njihovi državi, ako bi italijanski politiki kazala odločno sovraštvo. Razložili smo rim natanko, da bi akcija Italije razkrojila iugoslo-venske četo. ako bi ras, dasi tega ne bi hoteli, do tega privedel tok dogodkov. Akcua Italije bi imela hitre uspehe, ki bi pa bi'? katastrofalni t.sl beograjsko vlado, akoorav bi ts žalostne posledice v bližnii bodočnosti občutili mi sami. Z druge strani na smo jugoslovensklm delegatom predočili veliko prednost, ki bi io imel direkten in odkritosrčen sporazum med Rimom in Beogradom. Jugoslovanski delegati so vse to končno uvideli in se z nami sporazumeli.
fran Govekar:
134
Suifsfife.
(Dalje.)
kakor besni mački so zaplamtele Verder-fceričine oči, od blaženosti se ji je žalil ves obrazek z najsrečnejšim smehom in v orekipe-vajoči sreči je hipoma razklenila roke. trdo objela Kozlevčarja okoli ramen ter vzklikala:
>Joj, joj: Bog je pravičen! Kozlevčar. ža to novico dobite poln #bokal najboljšega. Pridite ga pit, kadar hočete^ Pridite zvečer! Tudi pečenke dobite! — O. danes je resnično najsrečnejši dan mojega življenja! Za mašo dam in sv. Antonu prižgem tri naidebelejše sveče Do svidenja, Kozlevčar! Metka, še teden -dva...«
Duri so se zaprle za njo. a Kozlevčar je odhajal po hodniku in stopnicah. Bil je l^akor pijan. /
»Peklensko lepa je ta ženska!« je godrnjal. Kako me je stisnila! Ljubi Bog, kar gagml sem in toliko, da mi ni duša skočila iz ust! — O, če bi Tnoja stara vedela, na kakšn'b prsih sem zdajle slonel! Da. da, polic«j ie največji siromak na svetu, ampak takle trenutek je ven-dar plačilo za vse bridkosti!«
In nato šele ie šel počasi tudi na rotov/ naznanit, da se je zgodilo v dr. Repičevem stanovanju brutalno nasilstvo. čegar povzročitelj. Desseibrunnerjev prvi delavec Am.on Kalan,
35 let star. rimsko katoliške 'VeA. brez otok in brez posebnega imetka, do^ajjnckazn t van je izginil brez sledu ... ^
XXVIII.
Ni je sreče od prijateljev v nesreči. In ni je lepote nad hvaležnostjo.
Dr. Repič se je v enem tednu postaral za de*et let. Ne toliko zunanje, kolikor srčno.
Trepetajoč od ure do ure za Marijaničino življenje, ki se je zdelo, da visi le še na tenki nitki, je šel vase in obračunal z vsemi nekdanjimi slabostmi.
iikratu pa je sklenil, da si reši ljubljeno ženo za vsako ceno, rnakar da ž njo pobegne čim dalje. Mlad jc, zdrav, odvetnik. Nikjer bi mu nc manjkalo kmha, če bo hotel delati. A delati hoče! Poslej vsaj ve. za koga. 2e doslej je zaslužil izvrstno, a razmetaval denar za puhle zabave, obleke, nakite in modne igrače. Odšle pa hoče služiti le zanjo, jo obsuti z največjim razkošjem ter jej ustvariti raj na zemlji. V Celovec pojde. v Gradec, na Dunaj, kamorkoli; kjer bo skrit s svojo srečo, rešen ljubljanskih zlogolkih jezikov, filistrskih obsodb in varen Kalanovih napadov.
A LovrenČka vzame s seboj. Inteligenca, plemenitost in spretnost, ki jih je dokazal deček ob posteUi s smrtjo boreče se Marijanice. so navezale dr. Repiča na Lovrcnčka s hvaležno ljubeznijo.
Saj je bilo neverjetno: deček se ni gani! od bolnice vse dni in noči ter je bil v postrežbi
tako pozoren, iznajdljiv, vztrajen in nežen, da ga le moral občudovati. Ni mu bilo ne za ied ne za spanje, a kadar ga je premagalo vendarle ter se je nevede kdaj pogreznN v sen. se je že Pf> par urah zbudil ter je ves obupan prosil, naj mu ne zameri! Polagati in menjati obklad-ke, prevezovati rane. vlivati v usta bolnici mleka, vode in zdravil: nihče ni znal vsega tako meiiko. nalahno in brez povzročanja bolečin, kakor Lovrenček. Vsak zgib bolničin ie razumel in vselej je vedel, česa jej treba in eesa ne sme biti.
»Odkod vendar znaš vse to? Kje si se naučil tako ravnati z bolniki?« se je čudil prve dni dr. Repič.
»Gospod Prašnikar mi je pokazal, kako se mora!« je oderovori! deček.
In pripovedoval je. kako sta stregla tam v ubeljski cerkvici sv. Urita ranjencem, bolnikom in omagancem bežeče avstrijske vojske, kako sta pomagala tudi ranocelniku Žaibliu. ki iu je hitro naučil še tega in onega ter kako sta končno stregla francoskim maroderjem. dokler se ni dobri starček v mrzli cerkvi, ves prepoten in oslabljen, prehladi! ter nato tako naglo umrl... Oh. zadnji, ki mu ie stregel Lovrenček. ie bil njegov dobrotni učitelj! Zaman je storil zanj vse mogoče, brez uspeha se is trudil okoli onesveščenca celo neki mlad francoski zdravnik: umrl je!
In Lovrenček je zaibtel... toda stresel energično rlavo.,. pogoltnil solze ter se znova sklonil nad bolnico
»Če nam umre še gospa! Moj Bog. ne prenesem tega!« je vzdihnil Repič ter kakor otrok zrl v otroške oči Lovrenčkove. hrepeneč po utehi.
In res. otrok je hrabril moža:
»Ne, nc, — ne umne nama! Mlada ie mama, močna — glejte, vročina žc odnehava! — Ozdraviti mora! O, saj tudi molim zanjo! Ce me res sliši in vidi iz nebes gospod Prašnikar, saj že on ne bo hotel, da izgubim gospo mamo. ki je bMa z menoj tako dobra, kakor on!«
»Le moli, Lovrenček!* je dejal dr. Repič ginjen ter obupan sklenil sam roke:
»O Bog. dvomil sem in še dvomim, da si! V urah obupa. 1 o vidim, da mi ne pomaga vsa mo;a, tako mrzla veda. pa iščeta moj duh in moje srce utehe, rešitve in pomoči Izven realnosti, onstran sveta ter rotita: Pomagaj mi vsaj ti. če si. o Bog! Cut. kakor Job kličem k tebi; Jizmrzelo mi jc življenje! Odnehaj! Ako sem grešil, kaj sem mogel storiti tebi. o opazovalec ljudi? Zakaj si me postavil za cilj svojim pšl-cam. da sem postal breme samemu sebi? Zakaj ne odpustiš mojega prestopka in ne izbrišeš moje krivde? — Spoznavam, da moreš vse is da ni mogoče zabraniti nobene tvoje namere. Zato zaničujem sebe in se kesam v prahu in pepelu!' — Čuj me, Bog. Prašila. Narava. Usoda ali kakorkoli se zoveš in karkoli si: reši njo in vzemi, ugonobi mene, če že kazen mora biti!«
30
{
2. stran.
.bLUVfcNSKi NAHOD* utic 21. tfeeembra 1*20.
291. štev.
Italija je zmasrala fn Je postopala * zmislu svoje rimske preteklosti, ki li ni diktirala zakona, oprtega na nasilje, ampak ki ii ie kazala pot. ki jo zahteva skupna sreča. Srbski zastopniki so odkritosrčno priznali, da se od Italije ne sme odtrgati 400.000 fn še več Slovanov, ki so tekom stoletij prišli tostran Alp. Z globoko žalostjo, toda v uverjenju, da služi interesom domovine, smo se se odrekli zgodovinskim pravicam do pokrajin, ki s svojo slavo črpaio iz stoletnih sledov, ki iih ie tam pustila država sv. Marka.
Hkrati smo sklenili sporazum, na podlagi katerega si bosta obe vladi obojestransko politično in diplomatsko pomagali v primeru nevarnosti, ki bi jo utegnil imeti povratek Habsburžanov. Ta sporazum smo tudi sporočili Češkoslovaški ter imam da bomo v kratkem imeli priliko v Rimu pozdraviti ministra dr. Bene-Ža. V teku so priprave za sklenitev drugih sporazumov med obema vladama, ki bodo imeli velik pomen, zlasti z gospodarskega stališča pa tudi političnega. Rekli so. da ie bil trenotek za sporazum slabo izbran: sedaj pa pravilo, da bi morali, ker ie bfl trenotek tako ugoden, ugrabiti •tuje pokrajine in zediniti z Italiio množice tujcev. Dejali so mi, da Ju-Srosloveni ne bodo nikoli obnovili pogajanj z Italiio in da bi iim s sklonjeno glavo iaz moral iti nasproti in se z nfimf snlti v kaki tuji presto-iici. ki bi iih protežirala: toda oni so takoj prišli v Italijo. Menili so. da bodo Jugosloveni zahtevali Sočo. toda oni niso niti trenotek saniali o tem. da bi z neiskrenimi besedami zmanjšali resnost in dostojanstvena rapallskega obiležia. Pravili so. dj. >odo volitve razbile Jugoslaviio. pokazale pa so. da je velika večina nio.
Dobro vem, da pričakujejo na Reki razkroja Jugoslavije ter da se na 4o dela. izjavljam pa. da ni uvod h r~pallski mirovni pogodb! nobena
prazna fraza. Ustvaritev nove države Jugoslavije ie naiboliše ln nalvarnejše iamstvo za italijansko zmago. Brez te države bi bil italijanski značaj Reke vnovič ogrožen   ln   bi se imperiiallzem Habsburgovcev kmalu zopet dvignil proti Trstu. Ne prikrivam si težkoč   nove države, toda spominjam se pri tem, kal ie Evropa govorila v letih 1860 in 1862 o Itallil. Ce tudi bi nastala hrvatska kriza, upam. da se to ne bo zgodilo, karti v iugoslovenskih zmešnjavah vidim ie stari duh Avstriie, in če tudi bi čakale Jugoslaviio še hujše preizkušnje, se Italija, svesta si svoie bodočnosti, strinia v tem. da ie vendar le nrav storila, da se ie napram mlademu in zdravemu sosednemu narodu izkazala dobrohotno,   ker ie poklicana od usode, da uresniči prerokbe Mazzinila.   Napram govornikom, ki so opozarjali na podedovano sovraštvo   Hrvatov   in Slovencev proti Italiji, ie izrazil minister svoje prepričanje   v   zmago svobodnega italijanskega duha. Nas ie 40 milijonov Italijanov,   ie   iziavil minister, ter hočemo delati v miru: s tem iztrebimo iz našeea organizma vse napačne kali anarhizma, na} se pojavi na katerikoli strani.   (Živahno odobravanje.)     Zasledujemo program eksranzivnosti itali;:mskega voliva, ki pa vendar ne bo nikdar nomenial zatiranja drugih.
Pred glasovanjem ie izjavil ministrski predsednik Gfolittt. da mora priti mnenie senata iasno do izraza, ker ie potrebno, da prodre glas senata na Reko. Opozarjal ie na to. da se moraio interesom Italife podrediti vsi druei. Izjavil ie. da spreiema dnevni red po katerem senat odobrava no^odbo v prepričanju, da pomeni pričetek odkritega in trajnega miru.
Dnevni red ie bil v poimenskem glasovaniu sorejet z 262 proti 22 glasovom. Predloga o ratiflkacm raoallske pogodbe le bila nato sore-ieta z 215 glasovi proti 29 efasovom.
Politične uesH.
— Pogajanja za sestavo nove vlade. Beograd, 19. decembra. Tekom včerajšnjega dne so se nadaljevali razgovori za sestavo nove vlade. Ob 6. popoldne   se   je sestal Nikola Pašić s
Eredsednikom demokratskega kluba jubo Davidovićem in predsednikom verinkacijskega odseka Dragutinom Pečićem. Razgovor je trajal pol ure. Pašić je zahteval, da se verificira mandat muslimanskega kandidata iz bre-gajniškega okrožja, ki je pristopil v radikalno stranko. Pešič je na to zahtevo odgovoril, da je to nemogoče, ker nasprotuje sklepom verifikacliske-za odseka. Po konferenci sta odšla Đavidović in Pešić v demokratski klub, kjer sta poročala o poteku pogajanj. Pašić je zahteval od demokratov, da mu da demokratski klub tekom današnjega dneva definitiven odgovor. — Kakor se zdi, hoče Pašič pogajanja za sestavo nove vlade zavleči za toliko časa, da dobi iz Zagreba odgovor od Radičevcev. Če bi bil ta odgovor zadovoljiv, bi Pašič skušal sestaviti novo vlado iz Radićevcev, radikalcev zem-Ijoradnikov, muslimanov in Narodnega jter jugoslovenskega kluba. V tem slučaju bi dobili seveda RadicevcI pretežno večino hrvatske vlade v svoje roke, v opozicijo pa bi bili potisnjeni demokrati, komunisti in socijalni demokrati. — Včerai popoldne ie imel PaŠic" tudi daljšo konferenco s predsednikom Narodnega kTuba ministrom Drinkovi-ćem. Oba sta se snorazumela. da sestava nove vlade ni tako nujna, kakor sprememba poslovnika in načrt ustave. Vprašanje sestave nove vlade nai bi se
odgodilo do no Božiču.
= Razbistrena situacija, »Riječ« poroda iz Ben^rada: Dne 17. t. m. ao se sesali Pa-fte*. Prib čevič" in Davidovi?, danes popoldne pa ie Ime! pašič sestanek 2 DrašKovfem. Pa5 ć fe Se včeraj smvral, da ie *ltuaeia razbistrena ln di bi mozel naznaniti regentu, da Je pripravljen rrevzetl mandat za sestavo vlade. Pa^iču gre v prvl ?a to. da dobi močno Vlado, ki bi zved'a rstavo. Poleg radikalcev In dem^Vratov s*» smatra, d^i je mo«»o' spo-raznm tudi z muslimani, ki žeH;o samo izpre-nembo v dos? an<em izvajanju agrarne reform«, ter z zemMoradn'ki, morda pa tad1 s pučko stranko. Po sprejemu ustave b' se videlo, alt fe ta skupščina s">os bna. da razpravlja tudi o onih zaVon h, ki so v ozki *vezl z u»»avo samo, n^tem na b« prež'a na vprašanje novepa volilnega zakona. —d.
=c Stranke napram novi vladi. Zemljoradnički klub Se nI sklepal o vstopu v vlado. Temu se protivi g. Mihajlo Avramovič, dočim poslanci iz Slovenije ln Bosne smatrajo, da je treba vstopiti v vlado in omogočiti sprejem ustave. V klubu Juposl. muslimanske organl-zasije je mišljenje o ureditvi države formu'irano. Klub je za ustavno parlamentarno monarhijo z narodno dinastijo Karag orgjevičev, samo reči fai se moglo, da musi manom bolj ugaja Pro-neev ustavni načrt, kakor dr. Vesničeve vlade.
«b Vprašanje ustave. Odbor radikalne stranke ie ni prelresal načrta ustave. Po razpolofe-nfn. M vlada v radikalnem klubu, se mora smatrati, da fe med radikale! miiljenie o ustavi deljeno. Q. Pašić jc z •/10 kluba za edinstveno državo z eno suvereni te to in a pokrajinskimi samounravami; država naj b! se delila na te pokrajine po gospodarskih in prometnih potrebah. G. Protlč z nekaterimi poslanci želi. da se sprejme njegov načrt ustave z 9 pokra i. nami, ne ve se pa še, ali bo g. Protič postavil zahtevo, da se mora ta ustava sprejeti, ako bi bil poz\an, da vstopi v vlado. Vendar se govori, da je Pašić na posvetovanju v dvoru izrazil Željo, da tudi g. Protič vstooi v novo skupno vlado. G. Ljuba Jovannvić se drži glede ustave sredine med PašiČem in Protičem On smatra, da je treba čim najbolj zadovoljiti vseh vrst v naši državi. —d
= Etbin Kristan v avtfijenei pri regentu. Beograd; :°. decembra. Včeraj je bil sprejet na dvoru v avdijenco šci socialnodemokratskega kluba s:. Utbin Kristan, ki je imel s prestolonaslednikom regentom daijši razgovor o političnem položaiu in o btališču socialno-demokratske stranke. Po avdijenci je imel g. Kristan razgovor z nekim novinarjem, kateremu se je izrazil o uote-ku avdijence sledeče: Prestolonaslednik regent je vprašal, ali bo vstouila socialno-demokratska stranka v vlado ali ne. G. Kristan je odgrvoril. da sedai ne vidi mogočnosti kombinacije, kako bi mogla socialno-demokratska stranka stopiti v vlado. Čujejo 8e razni glasovi, da se namerava razgnati konstituanto, kar bi bilo za državo nainesrečneiša taktika. Regent je nato zatrdil, da se vlada tega sredstva ne bo poslužtta, če ne bo nujne potrebe. V splošnem je regent le malo govoril. — G. Ktbin Kristan se ie tekom razgovora dotaknil tudi razmer v Rusiji ter zatrdil, da socialno-demokratska stranka nikakor ne odobrava moskovske komedije, da na je proti kakršnemukoli vmešavanju tujih držav v notranje razmere v Rusiji, ki bi stremile za tem, da se usili tujo voljo. Rusiji se mora pustiti svobodo razvoja, da sama uredi svoj notranji položaj. V ekonomskem oziru se mora Rusijo vsekakor podpirati na vse načine. — Regent je nato vprašal, aH smatra, da bi mogla socialno-demokratska stranka v konstituanti sodelovati s katero drugo stranko, nakar je g. C. Kristan odgovoril, da je situacija za enkrat Še povsem nejasna. V konstituanti je več strank in grup, glede katerih lahko izjavi, da je vsako sodelovanje Izključeno, ie pa tudi nekaj strank, s katerimi bi bilo sodelovanie mogoče. Programi vseh v konstituanti zastona-nih strank so preeei neiasni. G. C Kristan ie narlalie povdr.ral programat'č-no republikansko stališče socialno-de-mokratcke stranke, izjavil oa je obenem, da stranka ni stranka atentatorjev, marveč da se hoče v konstituanti boriti s konstijucionalnlmi in demokratskimi sredstvi za uveliavljcnie svojega programa. Glede ustave ie pripomnil g. H. Kristan, da stranka ne bo zahtevala stuo politične svobode, marveč da bo pobrala veliko važnost na to, da se v ustavi daio tudi dovoline ekonomike ln socialne garancije. Končno je g. E Kristan iziavil, da ie sicer od socialno-demokratske stranke pričakovati r.nozicionalno stališče, da na bo ta opoziciia stvarna in da bo'do člani te stranke vedno glasovali za pametne in umestne predloge, ki bodo zasign-rall narodu ustavo, ki ne bo zaostajala za modernimi nstavfrm dmpih kulturnih držav in W bo realizirala socialne zahteve narodi. — Avdilenca 1% traiala nad pol ure.
= Podajanja Radićevcev. Zagreb, 19. decembra. »Novost?« nrinašaio o pogaianllh Padlčeve seliačke stranke z dnicrimi strankam! iz Beograda natančneje poročilo, v katerem pravilo med drugim: Radi^eva seliačka stranka se ie pričela v Reocradu pogaiarl z raznim? ooHHcInmil strankami in gru-nami. Zpod'lo se ie ono. kar *e ie pričakovalo od Vsega zač°rVa, da so pričeli nonnščati zn*tooniki te stranke in da se za separatistično akcl'o ne zavzemajo  več a tako vehemenco,  kol *
doslej. Uvideli so, da ne cre uveljavljati svoja separatistična načela v *hi-storičnih mejah starih pokrajin*, ker so uvideli, da se Srem in Lika ae bo*ta dala majorizirati od zastopnikov Štirih hrvatskih županlj, kjer je dosege) Radič večina Radićevi delegati so skušali sicer v Beogradu nastopati kot delegati nekake nezavisne države, u iirn je njihova namera izpodletela, ker so vse politične stranke smatrale Radićem e poslance le kot zastopnike one politične stranke, ki iih je na podlagi v naši državi uveljavljenega volilnega reda Izvolila. V splošnem se sodi, da so si Radičevci s svojim nastonom hoteli le zavarovati tako ugled na spodaj, obenem pa seveda tndi zveze navzseor ter da bodo šli v konstituanto. Pod vtisom izav posameznih strank, ki so se izrekle za monarhijo in sicer v pretežni večini, so tudi Radičevci izjavili, da se nc bodo več protivili konstituanti ln volji naroda ter da !e zarile vprašanje dr ravne oblike rešeno. Včeraj (»b \K so Imeli v Beogradu se mudeči Radičevi delegati nad eno uro trainioci razgovor z ministrom Draškovičem, kateremu so izjavili, da nI res, da bi se bili kedaj izrazili, da se ne bodo pogajali z »nitinaško 'franko-. Informirali so se nadalje, kako bi se dalo najbolje izogniti nrisesri m vpra*mju kvalificiranih veČin. Glede vorašania monarhije *o zahtevali kako spasonosno formulo.
r= l>r. Korw<* n*>e> hiti «apar*ći>t! Dr. Koročee je na rprsdaaje, kakšno j« njegovo in njegove »tranke M.ilie^e naprsna novi ustavi, itsjavi!, «ia na i« in\ ker ga stAlno napadajo, Ses da j<* HSpsjfttSst. Izjavil je. da je vnet prisui« naronega edinatva. ali da ,}e izvedba t.-onolneara «<iniimsfrafiTnei;a eentrn-Itzma za sedaj popolnoma nemogoča i?t radi tega Seli, da r.oMarejo po^smpr-ne ob l n s« ti avtonomne. Pokrajinske vlade naj ee n<* Imenujejo vlada, rvnk rtelegaHj« eentralne vlad*. Dr. Korošce nastopa sa centralno rako no-dai^tvo in za lokalno samoupravo.
2= Radikalci proti našim klerikat-eem. ^Balkan«, glasilo levega krila radikalne stranke, priobčiiie na uvodnem mestu pod naslovom: »Slovenski klerikalci — republikanci« članek, v katerem pravi med drugim: »Slovenski klerikalci so prešli v republikance. Ako bi ostali verni monarhistični obliki vladavine pri nas, bi se morali pokoriti &dru-governi dinastiji«, kar bi bilo njim kot služabnikom Rima zelo neprijetno. Ako hi postala nas"a država, tako mislijo oni, republika, bi na Čelo te lahko prijel tudi dr. Korošec kot predsednik. Liublianski klerikalni »Večerni list« pravi, da naš narod ne De nikdar in nikoli sprejel ab-»olutističnesra centralizma, ki je vezan na monarhistično vladavino. Trpe! bo sicer to vladavino, ne bo jt pa nikdar osvojil. Republikanski program klerikalne stranke >e baje nujna potreba. Republikanska oblika vladavine je tudi rato za našo državo najboljša, ker odstranjuje vse ostanke militarizma in imperijalizma . . . Karte se torei odkrivajo! Zahtevajo republiko, ker nečeio trpeti *dru£overske« dinastije Karagjorgie-vičev. Zahtevalo, da se ▼ Jugoslavijo spreimo tudi Bolgari, samo zato da bi bili Srbi oslabljeni. Republikanci so za to, ker ne trpe Kara?;ionrjevićev. Bo!-garofili so zato, ker mrzijo Srbe. Klerikalci so mnenia. da lahko s temi negativnimi vrednotami sodelujejo pri zgradbi zajedničke države.« Zdi se torei. da so tudi med radikale! že spregledali dvofno Igro, ki jo Igrajo naš J klerikalci v Beogradu m v LJubljani.
= Dek) vciiPkacilskega odbora. V petek Je bila seja verlfikaciiskega odbora, ki ie trajala* do 7. zvečer. Izmed mandatov, o katerih se je razpravljalo. nI bil se noben ovržen. Potr-ien je bil mandat mmistra dr. Krizmana v varaždiuskem volilnem okrožju, uroti kateremu ie nastopil dr. Šurmin. Z ozlrom na pritožbe socialistov uroti volitvam v subotiskem volilnem okrož-iu se ni ničesar sklenilo ter je razprava bila odložena za tri dni. dokler na prideio zahtevana poročila fz Suboti-ce. Predlagalo se ie, naj bl ss Juraj Blankfni, dr. Subotič in Ante Jagifi sprejeli začasno v konstituanto kot poslanci iz okuniranega ozemlia, Verftl-kaciiski odbor ie sprejel ta oreolog, proti kateremu pa so nastopili komunist! in zastopnik Jugoslovanskega liiu-ba dr. Hohniec. Vsekakor bo to vpra-*anie prišlo pred skupščino, ki bo odločila, ali se navedeni trije dahnatm-ski poslanci optira?o ali 11*.
■as Delo verlVkacUsksga odseka. Beograd. 19. decembra. Kakor ie bilo prvotno določeno, moralo bi se včeraj končati delo verifikacnskega odseka, nakar bi se dalo poročilo tiskat?. Nastal na *"e nenaden nreobrat. Vsled !n-transicrentnosti g. Stoiana Protiča. ki fe užaljen, da ni on predsednik odss-ks in vsled dejstva, da je verifika.ciskl odbor z večirm glasov ugodil pritožbi komunistov iz bregalniSkega okraja, kier je vsled dveh. baie nepravilno oddanih glasov izšel iz volilnega boja kot zmagovalec neki Tur?;n. ki je vstopil v radikalni klub. VeriflkncUski odsek ie sklenil, da v tem okrožju odredi ponovne volitve, to na proti glasovom radikalcev I v verrfikacHskeni odboru, Stojan Prutić ie radi tega zakiiučka dvignil velik krik in vik. Nikoja Pašič is obvestil zato še tekom včeraismega dneva predsednika demokratskega kluba, da je vricd dogodkov v verifi-kacif«kem odseku nastat v ra^kalnl strank! raz>o\ da na se fe sklenilo, da rs<f9Vamf čt*nl verffhV^^sVega oHhora ne bodo nodni'-rjli verfnfcicilskega pro-tokHn. Pn^l1* i« narlal'e zaMeval. da se mora ta sklep verifikaciiskega od-Hora spremeniti nakar pa demokratski
člani najbrfe ne bodo pristali. Za danes dopoldne je sklicana nova seja ve-rifikacijskega odseka, ki bo razpravljala o tem vprašanju. Ce so spor Se danes povoljno reši, se vrši jutri, v ponedeljek, 20. t. m. ;*opet seja kon-stitnante.
ae Danainja seja kons4ituajltr. V
roslanskih progih govore, da ▼ ponedeljek će ne ho priUo do iiriseganja. Klubi bodo zahtevali, da ae r.?i«*M8ni poslovnik le premeni, tako a o7.irom na razporedho, kakor tudi na vso-bino členov. Ker isti »lan ne l>o moglo oriti do r.-.zpravijanja, se to vprašanje ccllofi, ke.kor tudi vprašanj« pris^g^ ter se ?x> v ponedeljek prršh* n.\ dnevni red, to je volitve predsednika, treh lx>dpred»ednikov ir. dsvstlh kvestor-jev. Raspravljalo ne lw> tuli o poročilu vsrifikneij?kega odbora.
= Razkol v bosaiiiki zemliora 1nl-*T(1 stranki? Sarajevo. 19. decembra. Glasom P' r< Čila Sroske Pljcči« ie prišlo v bosanski zemlJoradniSki stranki do razkola. Na eni strani stoji republikanska struja f. Točo Jovanovičem na Čelu, na druji pa demokratska z Djoko Pernijem. Kakor poroča *Srp-sk« Pileča ohstcja nevarnost, da se vsled pojava teh dveh *tpjj eiiotna zemljorac'niška stranka ra^ho*?.
« Albasd za d' b^e odre^^Ja. Nova afTwr!*;'Aa \\*&n v Tirani, Y\ ii prrdseduje E'ex bep Brioni, je •r^orcr'lla rladi v Rro^raflu, da ho^e Jivrti x nsrai v prij.^teljsVih razmerah in da hoče varovati Hobre sospdne odnošaj*. Ot>-cn^m }e obvestfls ui^rmlovansko vladn, ria obžaluje netrvle dogodke ki so se pripetili letos na jrj^o^iovensko-fllb^nskf meff.
«a An^Hja za apanažo Niklti. V ni»rlflrnen-tarnih kmgih se trdi, da je v Rapalta bfl t-.idi s?m'<^r o apanaži kralja Nikfic in d-^je An^lj« \ltzz\\a r^ljo, da §e določi tvmaia ln d.T se rrnogorsko vprašanje enkrat ?pra\i z dnevnega reda. —d
ac Pomernl sa Tr^ko. Zgornja zVir-niča le epr^j^la od poslan«ke r.bornice prcdložoni homemhki zakon.
:ti Vstffia na Trakrm. Gr;ul v Puh* linn. kjer je s<»der Irske ^lad" m> utrjuje. V oMižju postavijo ovire s bedočo žiro. Prenehali so ma]on8 tpi dogovori plede vzpostavitve miru na Irskem. V Duhlinu eo an^ležko čete rdrle r kii-tr.eiiUki samostan in ga preiskala. Potem so krenile v frančiškanski f amorfan, zbudile spe.'e meniha in jih prisilile, de eo vstali ter aretirali patra Dominika, kaplana bivšega župana oor-skega. Skupina oboroženih mož je napadla poč mi to* in vpl^nlla okoli 100 pisem Ce*e se pripravljajo, da bi *e po-le^tile uradnih prostorov duhlif muniripalHete. Vojaki k> zgradili barikade z žičnimi ovirami v oblizju muui-cipahteta
Ii fisis bralle^fne.
— Proslava rearentoveara rojstnega dna v Praei. O priliki rojatn. dne ro-a*enU Aleksandra je bila r Nikolajevi eerkvi svc?r:ftna zahvalna smžba božja, kateri so priPostvGvali poslanik kraljevine Srbov, Brvatov in Slovencev, Ivan Hribar s poslaništvom in caobjem konzulata, zastopnik ceSke oblasti in velika množim ljudi. Zvečer je bil pri jugoslovenckem poslaniStv^i elavnosten sprejem, na katerega so prl-ali predaednik Masaryk( državni ftink-rionarji, dinlomatični sl>or itd. Predsednik Masarvk ja ostal pri jusoslo-venskem poalftnisrva do 16. sveder in se ves čas animirano razgovarjal.
— Pojrreb ^lcofa dr. Mahniča. T aoboto je bil v Zagrebu svečan pogreb krškega škofa, dr. Antona Mahniča. Telo pokojnika 10 ob devetih prenesli iz nadškofijske kapelice v stolno cerkev ln položili na okrasen! katafalk. Tu je govoril sarajevski Skof dr. Sa-
rie, potem *v> opravili blagoslov križe-racki ^k<>7 dr. K Jaradi, ljubljanski kne-aoi^kof dr. Jegllo, trza-k i V ot dr. Kar-lin, djakovsk: Akof Aki^ moviČ in r^v-frrobaZ'ki nadškof dr. Bauer, Koto je odšel sprevod na Mirop« j. Sprevoda so ee udehfili: y imenu Nj. Vic rogenta ceneral Tucakovic\ v imenu vlade |H)dbaji dr. Roje ln prezidifalni ftef dr. Markovič. v Imenu arntade Sel generalnoga .'taba polkovnik Juri-ič, lastnik] zajrre'»ike posadko, du' "vni-tvo, predstojniki ura«l(>r, župan, šola in begunci- Na probu je H!r> ve/ p orov.
— Korake nadele na ivo^ovn. Vlada jo razpravljala o pr >.•' :Ji A\ ranglo-v<-ga goneralnet;a štaba v Cari?rradu, v kateri se r r.-dlaga naSi vladi koloniia-eija donskih kozakor v Južni Srbiji. Vlada je to prošnjo v načelu sieer fcprejela, vendar boees da se navod ja pogoji, po<l katerimi naj bi so vršila kolonizacija. O teh popnjih ho razpravljala posebna komisija, ki je sei=Tav^-ljenii Iz delecrirtov notrnnjecra ministrstva, ministrstva sa aprarno reformo, y-orialno j>o!itil:o, znnanjepa in vojnega ministrstva. Komisijo je sestavilo pred-f.edni.it\o vlade, ko so te pričela predhodni posvetovanja- Nekoliko članov to kordone* 0 jo Iz rnnouih vzrokov protivilo nn«»eliovam'a kocakov, ponaj-vec radi tega, ker le to vprašanja po-}op ocrromnih tebT»i;-»,ih lo7.!"(";' v zvezi tudi ie z velikanskimi materijalnim] ir-datkl ter rndi tega, ker I i ae na t*» na-«"in za\ b^kla kolonizacija na^ih državljanov, ki <o i^o že prijavili za nasolje-rinj". Vr(xji del članov komMje pa zar stopa mnenje, da 50 to vpr sanje lahko povolino re?d Kornki bi se naselili ▼ kosovskem okrožju, v Metopiji in Dre-mioi. To so kraji, ki so zelo rc iko na-•"lioni. ker Je vilk d^l prebivalstva iz-pubil življenje v v;>ini. V Koeovem hi se naselilo 7000 donskih kosakov a svojimi družinami. Ministrstvo za nprarne reforme bo vsled naselitve kozakov moralo vračunati v proračun za bodoče leto vsoto l°f> mi I i ionov dinarjev. To je po občnem mišljenja minimalna vsota, ki jo bo moralo mini-tr°tvo %% ograrno reformo izdati zm koloniznr-ijo na^im državljanom, bo vseeja skupaj kolonizacijskih stroškov 2"»0 milijonov dinarjev.
— Ifeštrovie' v Beogradu. NaS slavni kipar Ivan Meštrovic jo dospel v Beograd.
— Nagrada nohtnega minidPtrsrva. Mhiisrrstvo za po'to in brzojav je raz-pisalo 10.000 dinarjev v srebrn tistemu, ki prijavi tatu blagajnice, v kateri je bilo v skupni vrednosti 783.540..rO dinarjev, in ki 3© bila ukradena v Be ogradu o priliki, ko .«ta trdila poarni avtomobil in eectna železnica dne 20-oktobra t. L Isto naprada dobi kdor pokaže, kje da se nahajajo ukradeni predmeti in denar.
fleo^rgSsna vina.
<~ Obsedno stanje v Zadro. Iz JTadra poro?zjo: M llo se ie odločil, da energično nastopi ^roti dobrovoljcem in arditom. Govori se, da s« ho obsedno atanje poostrilo. Millo je iztočil italijanskim novinsrjem komunike, v ka-rerem dementira, da bi bil« seda' izdanu ka-krSnakoli naredba o evakuaciji. Ko bo prUel za to čas, ie bo še prel ukrenilo potrebno za zašMo življenja in imetja Italijanov v Dalmaciji. Viada bo Sla na roko vsem onim, ki bl se hoteli izseliti Iz Dalmacije. —d
— Stavka uradnikov v Jul. Benečllf. Sta- ka državnih srednješolskih učiteljev la profesorjev traja dalje. Stavka državnih učiteljev meščanskih Jol je končana. Stavka dr-žavnfh nameščencev, ki traja že peU dan, se nad. ijuje kompaktno v Trstu v po vsej Julijski Benečiti.
Bsfgune uesti.
V Lfiibljani. 20. decembra 1920.
—Regentova zahvala. Povodom » praznovanja rojstnega dne rejrenta prestolonaslednika Aleksandra je vodja deželne vlade za Slovenijo dr. Pitamic poslal c. ministrskemu predsedniku v imenu deželne vlade udanostne iriave in čestitke s prošnjo, da iih sporoči Nj. Visočanstvu. Po naroČilu z naivišieera mesta le ff. ministrski predsednik sporočil vodii deželne vlade zalivalo Ni. Visočan-stva regenta xa izraze ljubezni in udanosfi.
— Kako je bilo z »Matico Slovensko«? Mariborska »Straža- (15. dec.) in po njej »Slovenec« (17. dec.) pišeta: >Dr. IJeSič bi storil javnosti veliko uslugo, ako bl povedal, kdo je z nedorasli- I mi otroki »strokovno« urejeval kniiž- j nico tSlovenske Marice*, kdo je z besedico »uredil« pri romanih in leposlovnih spisih računal po 200 predvojnih kron in kdo je rabil bogate represen-tančne naerade in vsote.« Na ta vprašanja odgovarjam sledeče: 1. Z nedoraslimi otroki nisem niti jaz niti kdo drup urejeval Matične knjižnice: oač pa so moji otroci iz Pletersnikoveea slovarja za nameravani tehniški slovar prepisovali Izraze, ki so iih ra jreoiao-vanic določili strokovmaki: za tako mehanično delo nI lahko dobiti delavca, a ooraviio ea brez vse škode in dobro lahko tudi otroci. — 2. Uredniški honorar za Matične kniiee sem dobival faz kakor vsi uredniki nred meno! In za menoj; višine honorarja pa nisem določeval jaz (tTeJ nisem nič »računal«), amnak Matični odbor. Snominfam se. da sem i a z fnMbrz"- edM faz) Izrecno odVlonM nrodnKM honorar, a da orfbor te odklonitve nI hotel odobriti če* da se <: tan sstvarl neunravigen nre^ed^ns. Delo z urcd;tviio lenosl^vrne knil?e navadna ni le besedica »uredil*: treba It bilo rokopise iskati, pridobivati.
Jih čitati, za tisk prirediti m atarl po dve. tri korekutre. — 3.0d reprezentančnih naprad pa sem se jaz — posušil. Vozil sem se v tretjem razredu pogosto na svo;e stroške. Vprašaite tista, ki so se kdaj vozili z menoi na reprezentanco. In t! vam bodo povedali, kako sem štedil. da, skoparil: poplejte tudi Matično blapajniško knjipo. Zdaj izide Zemljevid slovenskepa ozemUa: radi niepa sem se (menda 1909) vozil na Dunaj, ne varam se. če nravim, da na svoje stroške: stradal sem na Dunain v pravem pomenu besede. Odkrito pravim: Jaz sem ljubil Matico kakor svoie dete in da bi iaz na nje atroSke hotel živeti? — Lahko bi z drupe strani navedel materijelno škodo, ki sem jo Imel radi Matice (celo moli otroci, ki im »Straža« nava'a, so 00 Ljublinni trpali podplate, nabirajoč člane za Matico), a tepa seveda ne bom storil. Sploh b1 radi sebe ne odpovarjpl na Pisanje omenjenih listov: njih očitki so povsem brezpredmetni in ne bolim se, da bi mopTi radi niih ostati na meni le senca madeža: na matcriielno škodo javnosti iaz nisem živel nikoli in tudi ne bom, pi«ca »Straže« bo, nadeiam se. kmalu sram, da ie take stvari p'sal. Odpovarjnm le zato, da z enako iskrenostio meni od-ppvore oni, ki sem jih že dvakrat no-zval. nai poinsniio. kdo fe z Avstriio vred hotel pri Matici nifnJti, kdo ?a zahteval njen razpust itd.
Dr. Fr. le"č. — Posuta nnrav? ln ^^ctne Sole. Poštna unrava ie zasedla za svoi rajonski urad vso nrvo in dru-pt> n*dstropi> v mastni n* Vrtači. Zato prrmnikule šoli ornih nrrv-stnrov in PČend sn IraVor * —*,:1'i natlačeni no mTnfn mp'ib <nbnb. Vi so šo ostnle Soli na m™ Tarn. Pa v^slcd trtofa rouk silno trni. ie um-ijivo.  Menimo,  da  bi bile državne
J\ štev. .^L^viiiN^Ki i\/vkul>", ju*.      decembra 1^0. siran. 3.
oblasti v prvi vrsti poklicane, da pospešujejo razvol šolstva, pri nas pa opažamo, da so prav oblasti tiste, ki v Ljubljani na vseh koncili in krajih delajo šolam neprilike: tako so državne železnice okupirale licej, poštna uprava pa šolo na Vrači. Vsi napori mestne občine, da bi se zasedeni prostori vrnili niihovemu pravemu namenu, so osali dosedai brezuspešni. To ie iaven škandal, ki se ga ne more več trpeti. Pozivamo poverjeništvo za uk in bosročastie in ministrstvo za prosveto. da napravita že vendar enkrat red.
— Odgođeno ljudsko Štetje. Poverjeništvo za socialno skrbstvo objavlja, da se je ljudsko štetje odgodilo po uredbi ministra za socialno politiko It. 1509 na 31. Januarja 1921.
— Stanovanjski sosvet razpuščen. Poverjeništvo za/soclalno skrbstvo je razpustilo stanovanjski sosvet v Ljubljani in razrešilo njih člane od njihovih dolžnosti. Ta sosvet Je bil prava karikatura urada, zato ne bo po njem nihče točil solz.
— Pomočnik! finančnih delegatov Za pomočnike delegatov ministrstva financ so postavljeni: v Splitu Vitomir Stajonevic* s letno plačo 7.0C0 dinarjev; v Zagrebu Sima Grujić s plačo 6.500 dinarjev; v Sarajevu Jakob Vasovič s plačo 6.500 dinarjev in v Ljubljani Pero Milojković z letno plačo 6.000 dinarjev.
— »Ml smo boljševik!!« Snočl je prišla v neko gostilno na šentoe-terskl cesti družba vojakov in civilistov, ki je z vzklikom »Mi smo bobševiki« iela preobračati mize in razbijati steklenice. Došli policijski straži so se izgredniki deiansko uprli. Stražniku ie bilo mogoče aretiral nekega civilista, ki ie Imel pri sebi tujo suknjo In dva klobuka. Vojaki so utekli. Enega izmed vojakov se fe nekemu stražniku posrečilo aretirati. Ker ga ie hotel napasti z baionetom. ie bil stražnik prisilien rabiti^ orožje. Vojak ie bil ranien na roki. Z največjim trudom se ie posrečilo aretiranega civilista in voiaka spraviti na sražneo. Civilist se ie t vso silo upiral, vniak pa je markiral nezavestnost. Preiskava bo srotovo dognala. da-H te izgredniška družba v resnici »boljševiška«. to se DravL če pripada tisti sodrgi,  ki krade
liste je pristaviti tudi klavzulo: »Prehod v Bolgarijo dovoljen samo z orient-ekspresoni.
— Omejen promet na lužnl železnici: Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Vsled izbruha stavke rudarjev v premogovnem revirju Trbovlje vozijo od 10. t. m. dalie do preklica samo naslednji lokalni osebni vlaki: Na lokalni železnici Ljubljana-Vrhnika: Vlak št. 2703 z odhodom iz Ljubljane gl. kolodvor ob 13.18 in vlak št. 2702 z odhodom iz Vrhnike ob 5.54. Na lokalni progi Grobelno-Rogatec: VI k št. 2901 z odhodom iz Grobelnega ob &30, in vlak št. 2902 z odhodom iz Rogatca ob 5.20. Na progi Poljčane-Konilce: Vlak št. 2301 z odhodom iz Poličan ob 9.18. vlak št. ^902 z odhodom iz Koniic ob 5.27. Na progi Slov. Bistrica - mesto: Vlak št. 3203 z odhodom iz Slov. Bistrlct- ob 9.^A vlak št. 3200 z odhodom iz Slovense Bistrice ob 18.50. vlak št. 3202 z odhodom iz Slovenske Bistrice mesto 5.40. vlak Št. 3210 z odhodom iz Slovenske Bistrice-mesto ob 18.
— O stanovanjskem uradu v Mariboru. Preieli smo tole pismo: »Z ozirom na po asnilo sj. dr. Ravuiharla v vašem cenjenem listu z dne 16. t. m. izjavljamo, da je podpisano društvo pred meseci   poslalo poverieništvu za
kupijo že v prvih jutranjih urah. Cena ie 4 K 50 vin. za kos. špecerijsko blago kaže počasno padanje cen za nekatere predmete. Sadni trg le zelo dobro založen. Cena je ostala stara. Ker bo pred prazniki prodaia in dovoz blaga na trg zelo živahen, se stranke opozariaio. da zelo dobro pogledajo, kal kuplio. in v slučaiu ^sleparjema zadevo nemudoma naznanijo. (Zakasnelo.)
— g Avstro-ocrska banka. Na Izredni generalni skupščini Avstro-ogrske banke dne 18. t. m. pod predsedstvom guvernerja dr. Soitz-rniilJera se ie sklenilo soglasno, na i banka BDOrabfa po členu 107 bančnih statutov pristojno fl pravico, nadaljevati bančno in hipotekamo kunčjio tudi po poteku privilegija za Izdanie bankovcev.
—s Veliki semeni ra. vzorce v Pra-jgi. Statistični podatki: ra praški veliki aenenj za vzoren, ki *e je vršil v leseni je doMo 2710 prijav,, za kntere fe je zahtevalo okoli 30.000 metrov izložbenega prostora. Ravnateljstvo velikega *emnja pa je imelo na rrjzDola^o prostora 8?nno oknli 19.300 metrov, t-ko d« se prijavam za preko 80«) metrov ni moglo ugoditi. Sodelovalo je 1935 raz
socialno skrbstvo 7 do 8 konkretnih | ita\lj*loev izmed teh jih jo bilo iz če-pritožb proti stanovanjskemu uradu v ; hoslovsAke republike 1SHS, Iz Nemčije
SS, iz Avstrije 24, iz Amerike   0 iz Francoske 8. Iz Angleška 7, iz Belgije, Italije in Švedske po 2. Iz Rolandska , švicarske in Poljske po eden. Nekatr kretnih nritožbah še društvo do danes   ri pa, ki niso bili prijavljeni,   eo bili nima nobene rešitve. Drušh'o jugoslo-    r.odnaiemniki    drugih razatavlialcev.
Mariboru In predsedništvo društva le za Čas za svoje Intervencije pri nove rjeništvu dalo na zapisnik tudi slučaj   podpisanega društva.   O teh kon-
vanskih državnih uslužbencev In vpo-koiencev v Mariboru. (Čemu ne navaja društvo imenoma vse one slučaie in zakaj ne pove točnega datuma? Uredništvo.)
— V Trstn je umrl po dolgi bolezni g. Maks Knaus, maior v pokoju. Bil je v narodnih krogih dobro znan in priljubljen. Blag mu spomini
ropa že delj časa v Lfubliani in bližnji okolici. Vsekakor pa bo treba vojake naznaniti vojaški oblasti, da ilh energično kaznuje, ker se nam zdi. da se prav pod voiaško suknio v zad-niem času skrivajo naJrazličneiS! I zlocfncv
— Radi nezadostnega dotoka  pil« i
na iz mestne plinarne so bili danes do- j poldne stavski stroji samo   deloma  v ;
Repertoir Narodnega gledališoa ▼ Ljubljani.
Drama:
Ponedeljek, 20. dee.,   Smrtni   ples I. Red B.
Torek. 21. dee.. Smrtni ples II. Red B. Sreda. 22. dee.: Figaro se leni; izven. Četrtek. 23. dee.: zaprto. Petek, 24. dee: zaprto. m j Soboto, 25. dee: Hasanaginiea; izven.
Nedelja, 26. dec. Sen kresne noči, v opernem gledališču ob dramskih ee-nab; izven.
Ponedeljek, 27. dec.: Smrtni ples I., red A.
Torek. 28. dee.: Smrtni plea II., red A.
Sreda, 29. dec.: zaprto.
Četrtek, 30. dec.: Sen kremne noči v
opernem gledališča ob dramskih ee-
nah, red D.
obratu. Zato smo se morali omejiti tudi   £e**- *j- *?prt% v redakcijskem delu ter odložiti mnogo I *■ J«>*arja:   Cvrček za pečjo,
nam doposlanega gradiva. i v,ifv.®n* * ,       ,    „, ..   . .
.        .     ,      flft       « *«    ' Nedeha, 2. januarja: Pohujšanje v do-—  Iz sodnooisami ške  službe. ;   ^ sentflorijanski, izven.
Regent prestolonaslednik je podelil j ponedeljek, 3. Januarja«. Cvrrek viš. pisarniškemu oicijalu v pok. lir.     pečjo, red B. G a b r i č u naslov in značaj pisarni- J    * * Ikoga ravnatelja.
za
— Nov pravoslavni svečenik v
Ljubljani. Za vojniškega pravoslavnega svečenika v Ljubljani ie imenovan g. Dimirije Jovanović. ki Je že nastopil svojo službo. Dosedanji vojaški svečenik Obradović je bil premeščen iz Ljubljane. j
— Kie se bo odšle! menjavalo i
naše in italiiansko železniško osobie in stroji? Po uveljavljenju rapallsko pogodbe po italiianskem senatu   se : prične pri nas železniški promet na
Ponedeljek, 20. dec., zaprto. Torek. 21. dec, Tosca. Red E. Sreda, 22. dec: Dalibor, red D. Četrtek, 23. dee.: zaprto. Petek, 24. dec: zaprto. Sobota, 25. dec: Lepa Vida, izvan. Nedelja, 26. dec: Sen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih cenah, izven. Ponedeljek. 27. dec: zaprto. Torek, 28. dec: Trubadur, red C. Sreda, 29. dec: Tosca, red C. Četrtek, 8. dec:   Sen kresne noči, v opernem gledališču, ob dramskih ee-
razširjenem omrežju proti lugu. to le j nah, red D. do Postojne. Ta postaja bo neutrali- ; Petek, 31 doc: Od bajke do bajke, zirana. a bo nekaka mejna postaja, j otroška predstava, ob S. pop., izven, kjer se bo menialo naše oziroma Ita- j Sobota, 1. Januarja: Prodana nevesta, lijansko železniško osobie   ter  tudi izven.
vlaki in stroji.   Ker stoji danes lira   Nedelja, 2. Januarja: Toeca. izven, napram kroni 1 : 5. bo pri voznini j Ponedeljek 3. Januarja, zaorto. v Italijo preračunianje dokai labko.   ! ,    - Pev*to  drul£T<> !V,^anskf.V!* — Mestna aorovlzaclta v Celju.   »« n*™2"*a vs*m s-<la<^ljem. ki so
se udeležili razpisa nagrad, da m bila
Za poslovodjo prodajalne mestne aprovizaclje v Celju ie imenovan Edvard š i m n i c. ki se ie Iz bivšega duhovnika izobrazil v prav dobreea uradnika. Celjska mestna aprovlza-ciia je aktivna In ie imela v zadnifh 21 mesecih 11.000 K čistega doblčka.
— Obratni vodla elektrarne ▼ Celhi. Za vodjo mestne elektrarne v Celhi le Imenovan Ivan Mohorko. ki je bil dosedai tehnični vodla elektrarne v taborišču StrnIŠče pri Ptuju.
— Železniška nesreča. Na progi Špilje-Radgona je trčil dne 17. t. m. ob pol 11. ponoči pri kilometerskem znaku 25 v bližini Gersdorfa osebni vlak v tovorni vlak. Od železniškega spremljevalnega osobja je bila 1 oseba ubita, oba strojevodji pa sta bila težko ranjena, nekaj železničarjev osebnega vlaka je bilo ranjenih. Več vagonov je skočilo s tira ter so se razbili. Iz Gradca se je pripeljal na mesto nesreče pomožni vlak, kakor tudi ambulanca prostovoljne reševalne družbe.
— Ustavljen promet i Bolgarsko. Od 15. decembra naprej ie ustavljen ves železniški promet z ftoJgariio (razen orient-ekspresa). — Potne liste za Bolgariio se do preklica ne smejo niti izdaiati niti vidi-rati. —   Izvzeti so potni listi pasa-
piisojena prva nagrada v znesku 250 kron nobeni skladbi. Drugo nagrado v znesku 150 K je dobil Ivan Ocvirk, kapelnik v Sinju za skladbo »Teče bistra voda c, tretjo v znesku 100 K pa Peter Jereb, pevovodja v Litiji za skladbo »Pevec«. Nagrade po 50 K so bile prisojenc: dve dr. A. Schwabu. zdravniku v Celju za skladbi »Kmečka pesem« In »Božji volek«, po ena Ig. Hladniku v Novem mestu za »Pomlad«, Petru Jerebu za »V snegu« In Janku Lebano v Zabukovicl nad Škofjo Loko za »Domovina«.
Društvena nesli In prireditve.
— Društva nam poŠillaio najrazličnejše vesti r objavo brez časnikarske« kolka. Opozarjamo lih vnovič, da gredo vse nekolkovane vesti brezobzirno v k o i.__
Gospodarske uestl.
— g Ljubljanski trs. Pred prazniki fe postalo tržno življenje zelo živahno. Promet na trgu ie vsled nakopičenega snega zelo oviran. Mesa vseh vrst ie v izobilju po preišniih cenah. Tudi stoinice. ki prodajalo ce nejše goveje meso. imalo večie mno
zine blaga. Perutnine Je na trgu dn terjev orient-eksoreial V take potna  voli. JaJca so izredno redka in se po
pounajemniKi    urugin    razstav i.; Posobnih vstopnic za tri/ovce je bilo izdanih 110.000. za ofkljelne go«te. novinarje itd. 7M9.    Vstopnino j« plačalo lH3.t>95 posetnikoT, šolska deca in di-JHŠtvo 5278, skupni poseti znašajo 2f'0 tiso/1      Semenjska borz-i ie zab^l^žiia prometa 180 milijonov   205.0'K) čeških kron      Glede   prometa v posameznih strokah, t. j. grndbeni,   kovinski*industriji, elektrotehnični, tfk*tilni. v grn-fični itd   so je ueotoviLi svota 1 milijarda   253   milijonov   129.150 čeških kron. Naknadno pa se Jc ie n. pr. ugotovilo, da je neka tvrdka iz Solingna r.a en dan prodala za en milijon čeških kron   nožev in kirurglčnlh pripomočkov itd. Opazilo ae jo, da so ae nrke trrdke bale dati podatke za statistične avrhe, meneč da bi ee mogle njihove prijave podati finančnim uradom kot podlaga za obdafenje. Za prihodnji veliki semenj namerava   oprava   a vesti j dolžnost prijave prodanega blaga ali na anonimni način tako. da se izogne vsakdo vsem nevšečnostim. Na semenj so prišli gostje iz raznih držav, tako iz Nemčije, iz Italije, Francoske, Belgije, Španske  Romunske, Finske, Amerike, Jugoslavija je bila zastonana po posebnem odposlanstvu z ministrom Ponovicem na čelu. z Jugoslavije sta nrižla tudi dva posebna vlaka. Jugoeloveni »o ae zanimali najbolj za češko blago. Povodom semnja jo prišlo do raznovrst-] nih obrtniških, indnstrijalnih in trgov-j tkih stikov ln dan na dan *o ae vršili tozadevni sestanki.   Glede denarnega prometa podjetja se računa ne svoto 33 milijonov, kar je vsekako jako dober j znak in ne bo treba posegati po jamst-' venem fondn praškega m**sta v višini ] dveh milijonov eenoslovaikflj kron.
—g Jiigoslovenska-italijanaka zbor-j niea v Rimn. Italijansko - jugosloven-; tki trgovinski komite a eedežem v Ri-j mu je prif-el delovati na to, da bi se v J najkrajšem   času   sestala jugoeloven-I sko - Italijanska trgovinska   in industrijska udruženja. Namen tega sestanka bo, da ee izvrše priprave za ustanovitev jugoslovcnsko - italijanske trgovinsko zbornice v Rimu.
— g ItaHlanzko-cehoslovaŠka trgovska zbornica v Trstu. Pred par dnevi se je vršilo ustanovno zborovanje italijansko-čehoslovaške trgovske zbornice v Trstu. Zborovanja so se udeležili številni italijanski in čehoslo-vaški industrijski zastopniki, na kar je bil izvoljen ožil odsek, da sestavi pravila in lih predloži v odobrenje prihodnjemu senatn.
BORZE.
—d Dunaj, 18. decembra. Devize: Zagreb 409—413, Beograd 1630—1650, Berlin 939-945, Budimpešta 105—107 Bukarešta 795—805, London 2365 do 2385, Milan-Trst 2340—2360. Pariz 4017.50—4057.50, Prafa 759^0—765^0, SoflJa 730—740. Varšava-K rakov 97.75 do 99.75. Curih 10.275—10.325, Newyork 675— 679, Amsterdam 212.50—213.50. Valute: Novi jugoslovenski dinarji 1630 do 1650, francoski franki 4005—4045, švicarski franki 10.250—10.300, češkoslovaške krone 765—771, madžarske krone 108.25—110.25, romunski leji 795 do 805, bolgarski levi 735—745, Italijanske lire 2330—2350. nemška marke 938 do 944, poljske marke 105—107, angleški funti 2355—2375, dolarji 674—4578.
—d Praga, 18. decembra. Devize: Beograd 218—220, Berlin 119.75 do 121-25, Sofija 98_99. Curih 1328.50 do 1331.50, Milan 308—310, Dunaj 12.90 13.90, Zagreb 53.50—54.50, Varlava t?75_13.75, Budimpešta 13.50—14.50. Valute: Novi jugoslovenski dtnarll 209 211. bolearskl levi 93.75—94.75. HalMan-ske lire 305—307, avstrijske žigosane krotke 12.90—13.90, poljske marke 11.75 do t2.75.
—d Curih. 19. decembr^. Devize: Berlin 9.05. Hotandlla 206.50, Newhork 656. London 23.06. Pariz 39.30, Milan Rroseli 41 50. Ko^a«! oo, StocVhnlm 1.30. KHstM->n? a 97. Madrid 95.50. Bue-os Aire«; ??". Prr>ga 7.25.   Varšava 1, ^agreh 3 90. Budimpešta 1.20, Rukare-ta 7.50, Dunaj 1.40, avstrijske žisosane one 0.90. i
lil
*
i?
rrrr 9
DELO KONSTITUANTE.
-— Heograd, 1^- decembra. Konatl-tuanta bo Imela ta leden eno ali dve seji, na kateri se bo izvolilo definitivno predsedstvo in odsek za poslovnik. Nato se ho zasedanje odgodila do 10. ju n u ni- a. 1921.
kdo BO PREDSEDNIK KONSTITU-ANTK?
— Beograd, L9. decembra,   V slučaju sporazuma med demokrati in r<i dlkalci, bo demokratski klub kandidiral za predsednika   koustituante I gotina Per'-i^a ali pa dr. Bda Lukinica,
katere stranke BODO TVORILE NOVO VLADO?
— Beograd, 19 decembra. Pašič in DraškoviČ eta ini^li dolgotrajno posvetovanje o političnem položaja. Pa-£ič je zastopaj mnenje, da bi na.i no o ▼ lađo tvorilo radikale!, demokrati zemrjemdniki in muslimansko orgnni-zafii°. Pašič zastopa stališče, da Ima konatinianta izdelati ustavo, nov volilni zakon, nov poslovnik in vse potrebno z.ik< ne o ureditvi države, na kar M se o.;j takoj rnzi.U-ile nove volitve za redno narodno skupščino.
CRNOGORCI PROTI APANAŽI RAZ-KRALJTJ NIKITL
— Beograd. 19. decembra. Demo-krnts^i klub je v Bvoii zadnji seji r z-{uravljal tudi o vprašanju &i biv-šnmu krni ju Nikoli. V imenu črnogorskih poslancev je T»»dor Boževič energično protestiraj proti temu da bi tse dovolila razkralju Nikoli apanaža v znesku 5GQ.()W frankov.
zadek norr bftt zopet
»NEODRESEN«.
— Split, 19. decembra. Znani naci-jonallst    Tamaro    je priobčil    v listu
>!'!»*-. Naziouale< dolg članek, ki nava* ji ie znans • lice aneksije, izreka ♦fj |>ro:i snel ii in za pripadnost Zadra Jugoslaviji. Potem bi bil Za^ler zopet *i'*ii~-<'n t; Imatioskih Itilijanor in bi dela.1 z»i odrešitev i-ele Dalmacijel
NEMŠKA   OBSTR1 I i I.T A   V PRAGI.
—d Praga, is. dec. V nadaljnjem noteku sejo poslanske zlK>rnic-e je pri-:la na vrsto predloga o podržavljenju
sbnib železnic. Posl Lodgman je prelagal naj so ta prvino«, odstavi z dnevnega reda kar pa je večina odklo-tiila. Nemci so nato vprizoritl hrupno obstrukcijo, tako da so jo morala seja prekiniti. Ko ee je ob 1. pono'i seja fcopel o:.(Mila, je govoril porocevaloo odseka o tej predlogi. Izvajanja poreče vaira so motili nem-ki meščanski po-slanei ^ hrupnimi medklici ter z raz-li r. m r>o klopeb ter so je morala seja vnovič r>rrkiniti. Po odmoru 10 minut s^ je seja rop< t otvorila. Kljub temu se je brup nadaljevat Med govora m cesta ga govornika se planili nemški meščanski poslanci k covorniSke« mu odru, da bi onemogočili nadaljno n zpravo, kar y>a s> jim onemogočili ceŠkl poslanci in parlamentarna strada. Pred gl so\ mjem bo nemški me>
uski : os lanci z. r>u«tili dvorano, na kaj je bila predloga sprejeta. Poslanci
ina Scholli in Patzelt so bili iz«, ključeni od o fposlanca Jung in Knlrscfa ki -t;, že drugih izključena* pa od *2<1 sej. Vr^ Isedstvo si je priđv* žalo }>rj.vico, vložiti pri državnem jravdni^tvu ovadbo proti nekaterim poslancem, ki -o poškodovali državno lastnino, kar ie izzvalo burno ^dobrar vanje pri če-kih poslancih. Seja je bila zak.jučena ob 2. ponoči.
Mai»Ciiiiiiiil IrM
Iz Washinj?thona poročajo, da imajo Zjedinjene države letos izredno velika stroške za vojaštvo. Skoraj 80 centov vsakega dolarja, ki ga plača državljan za davke, se porabi v vojaške svriie. Letošnji proračun Zjedinje-nih držav izkazuje ogromno svoto 4 milijarde ^00 mili onov dolarjev. In od te svote se porabi za razne civilne postavke samo ena milijarda, vse drugo pa pojde za vojaške svrhe. Zjedinjene države gradijo 11 ogromnih oklopnic In 6 oklopnih križark. Oklcpnica stane do 30 milijonov dolarjev, križarka Da Je Še dražja in velia do 40 milijonov dolarjev. Snmo za mornarico se porabi letos 432 milijonov 993.780 dolarjev, t. j. skoraj polovico toliko, koMkor so znašali pred vojno vsi stroški Zjedi-njenih držav. Za razne pokojnine treba plačati 250 miljonov dolarjev, za obresti in odplačila vojnega dolga 1 milijarda 300 milijonov dolarjev, zavarovalnina po umrlih vojakih znaša 300 milijonov dolarjev, železnice dobe 1 milijardo na račun doles, ki ga je vlada naredila tekom voine, za raznovrstno oskrbo invalidom lz svetovne volne se porabi nad 1000 milijonov dolarjev, tako da znašajo skupne vojaške pot-ebe za tekoče leto 3 milijarde 850 milijonov dolarjev, t. j štirikrat toliko kolikor Je zna?at pred vojno ves proračun Z: o din jenih držav«
Mornariški tajnik Daniels ie naznanil kongresu, da ako Ziedlniene drifave ne bodo včlanjene v Zvezo narodov, bo treba vzdrževati ogromno brodovie In vojaštvo. Kakor znano. Zjediniene države ne nripadnio Zvezi narodov in tako se jim re bo treba ozirati na sklepe Zveze glede razoro-ženja.
Tako močan je rml^rmzeni rođ zvezdami ameriške svobode!
njo oM'o dimaHa. sv1n!skec:a me«a. salama in 2 steklenici šampanica. Nekemu zo* *t!lnf!arju so dali pri- e)Sn]0 svoto, da le točil vino, kdor ea je hotel piti »na idrav* je pokojnice«. Po p prebil so priredil! bo-sato večerjo, ki je trajala do rnre, zadali so sveče, jedli in pili in se na razne svoje ns'me veselili samo sin pokr jnlce ie moral celo noć prepevati žalostne Pesmi in jokati
PairSia.
Raznoter p sli.
• Potres v Pe^riiigu. Dne IT. trn. je bil v Pekingu močan potre«. O človeških žrtvah Se niso došla nobena poročila.
• Požar v Varšavi. 6. t. m. so pogorele delavnica in skladišča gdansko-ga kolodvora.
• Beg obsojenega verižnika. Bero-lineki hotelir Albert Birndorfer je bil radi verižništva obsojen na 9 mesecev ječe in na globo 200.000 mark. Ker pa mu vse to ni dišalo, je pobegnil v Švico, od koder je pisal berolinskira časopisom, da je imenovan za ravnatelja botela >De Parisc v Monte Carlo.
• TaboriSča za ruske vjetnlke. »Berllngske Tldende« poročajo lz Hel-singforsa: Ruski sovjetski časopisi objavljajo, da ja sedaj na Ruskem 84 taborišč za ujetnike, kjer Je 69.000 častnikov in civilnih uradnikov iz carske dobe. Pred enim letom je bilo 21 ieč s 16.000 jetnikov.
• Socializacija ruskih gledališč. Z L januarjem 1921 se socializirajo v Petrogradu vsa gledališča.
• Odpuščanje delavcev. Kakor poroča »Telegraaf« iz New Yorka, je »General elektric company« odpustila od dela 3000 delavcev. Pričakujejo, da bo odpuščenih še 2500 delavcev.
• Pogreb ciganke. V Bergamu v Italiji to pokopali 82 let staro cJganko, načel-nlco Številne ciganske družbe Iz Norveške. Priredili so H nrav canimiv pozreb. Pred krsto ie korakal orkester 30 mož, kt Je svlral plesne komade. Krsta ie bila po krita s svila Za krsto fe Slo obflo vozov. V vozovih so sedeli cigani, več vozov pa je bilo praznih in kdnr le hotel, se ie lahko vsedeJ na voz m pe'ial na pokopališče, kjer so mu cigani dali še najrrado 10 lir Pred f robom so odpri! krsto in položili v
Upravi nnžega lista so poslali sa: »Cir. Met. družilo*, šolsko vodstvo v Ratečah n^ Gorenjskem K 60 zbirko šolske mladine kot: >Mal dar — domu na altar« in »Gosposvetskj zvon« ^ol-?ko vodstvo v Rfctečah n* Gorenjskem, *birko mladine K 60, Za »oslepele slovenske vojake«, g. srečko Pfeifer. gostilničar, Petrina 7. občina Fara K 580 kot čisti oobiSek pri zabavi >Vinska trgatev« dno 3. okt. leto*. Za »Ciril Metodovo družbo«, g. dr. Gradnik iz Beofijr-da K 20, kot honorar za vposlano in dne 1. novembra leto» v na?^m listu natisnjeno pesem. Srčna hvala!
»Akademika Vallča*, ki mu le bila ukradena zimska suknja neimenovan ix Cerknice 40 K.
»Ciril 1 Metodovo družbo: Osobjs r»kr. sodišča v Črnomlju 15."» K, mepto venca na krsto umrlemu višjemu ofici-jalu gr. Leopoidu Bavdeku v Črnomlju.
»Jocoslovansko Matico*:: s;. Zinka Ccrjak. šolska vodit'lji.*a v Fokovoih. I'rekmurje, SS K nabrala na praznik ujedinjenja STIS med šolsko deeo; g. Rado Orudnik. nadučitelj. Babnopolja, pošta Pre/.id. Srvaiako, 23 K, in Kosp. Jtka Drol davčni nadupravitelj, 100 K, mesto venca v Krškem umrlemu avakn Jerneju Ravnikarja« nadučitelj v poki Skupaj 212 kron.
»Go$po*vctski zvon«: c. Rado G rudnik, nadučitelj v Babnem polju, 25 K, in p. J;ika Drol, davčni n dupra* vitel j. 100 K. me>to veiiv^n v Krškem umrlemu avaku Jerneju Ravnikarju, nadučitelj v pok. Skupaj 125 K.
»Stavbni *.klad ljublj. Sokola«: Sokoli - uradniki Jadronske banke, zbrali pri Flr^arju v Udmat. aSO K.
»Sokola 1. v Ljubljani«: Sokoli • uradniki Jadransko banke, zbrali pri Flegartu v Udmatu, 200 K.
»Oslepele slov. vojake«: rodbina Kettejeva iz Kamnika 100 K. mesto venea na krsto drage sorodnice jre. Pairhlove.
Srčna  hvala! Posnemajto!
Poizusdiie.
— Na;dcna torbica. Usnja to torbico za akte so našli v bližini Mestnega doma Lastnik jo dobi v gostilni Činkole v Kopitarjevi ulici.
— Gospod, ki je v soboto, dne 12. t. m. ob priliki zaključne božično
! prireditve slov. strcl«ke^a društva v j hotelu Tivoli znrn-njn! nekemu dijaku suknjo, se pro^i, da jo izroči tvrdki i >Kos< v Židovski ulici H. 5, kjer dobi ! svojo a ključi vred nazaj.
— Izgubila se je u^njata tnžka za *ikte na potu od Poljanako ceste v Si-i.ko. V taški je bila petkova številka
' >Jutra<. Postemi najditelj se naproša, da odda taško proti nncrrndi v Bonače-vi trgovini. Pelenborgova ulica,
— Izeiibll se Je v soboto zvečer damski dežnik od Uniona do trE:ovine Rnsner. Odda naj se proti nagradi v upravniStvu._
(V^ vni uroflnlk: Pasto Pusfoslemšek. Odgovor H urenlrlk: Božidar Vodeb.
im m teti! fcft«
X cene predi. Naslov pove upravništvo Slov. Narod*. 9513
II^AK^IS poštenih staršev In s UCvIlCvl potrebno šolsko iz-•brabo sprejme takoj Osvald D*beie. trgovina z mešanim blagom, Ljubljana. 3v. Jakaba trg. 9. 9514
Vila na prsišfa!.
Teč pri biiaikn aa Vođoved.n cesti ?*i rtu DtMfa. 0454
Mi strni, m. Miti", p-ia min I. Vin immm ni.
11/1, Ljubljana.
spiejme odvetniška risa; a. Br. Tri' o-— Br. Tre« v L »b:,t*t. vol
Prsila s? fes m\ sušili Plašč (Srti'afiiiEO. Mmtim usta 5. I sadstrcnjfi ino. k»
3030 Kg tfBftriH zimskih M se
fifttd) (la^ v msnjsbi knKMnah). Na-VIval, slov v up.avništvu 3ioventsk< -ga Naroda 9624
II. dva skorai nova moderna zimska pia^ča rjave oziroma sive barve. Cena 1100 K oziroma 900 K. Kje, pove nnravništvo '»ov. Na oda 9505
ItmMi zatirana
v Gornji Rad-g -nI ima naprodaj večjo množi o   jutomerikega vina z leta 1418 m 1919. Ponudbe na rav
9U5
Cista I dobra po 40 K kg u kan tami po ca 40 K kg imade ia prodaju L JER-KOV1Č, Zagreb, Petrinjska ul. 61. 9502
la naroČila n Mtm %$"7Z
eembra Odpotujem po praznikih. Dopis ped .Hamburg* aa upravništvo Slov. Naroda. 94SO
Ure te ?aWni iso.ooo K posolila JMC dt i«»U» na iep0 trgovino s
hišo. Vrednost 800.000 K z 8°;t obrestmi 944tf I na leto dni in vKnu.*enju na prvem mestu. Ponudbe naj se blagovolijo poslati t»od JTrgovlna H. B. na upravništva Slov. Naroda. 9527
lagun lutvarienB tam
je naprodaj. Interestnti naj se zgladijo V hotela .Slon", soba 70 od 5. ure ro-foldne «apre4. 9501
Proda se
latenske  ogledalo, omara  za obleke, Mroiki voziček   fKlappwageu), moSkr •evlji St 42, zeaMri čevlji U. 3S, stoja'e I za note in kadilna mizica. KriževnisKa ' ulica St 6, dvorišče. 95 '0
se proda pri f Patačfli*. krojaški mojster v LJubljani, Selenbw-gova ulica 6. 9510
Pozni! Hriia! te'
Prvovrstni kino, prima lokali, najboljši dohodki; prevzem trgovine prometno mesto, z inveniariem vred, zraven moderno meblirana enorodbinska hiia; maihno gospodarstvo pri Mariboru z vilo 135.000 K. Vi!e, hiše, hoteli, zakup kavarne, poseliva, mlini. Priložiti znamka za odgovor. Realitetna pisarna ,R»p!d4 Maribor, Gosposka ul. 28. 9509
Zahvala.
Ob težki izgubi našega predobrega, nadvse ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka in tasta, gospoda
Jfirseffl Raonlfeasia
nadnčitelfa ▼ pak. ia bivšega detel, paalanoa,
izrekamo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so z nami sočustvovali in spremili blagega pokojnika na zadnji poti. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, uradništvu, učiteljskemu zboru in šolski mladini v Krškem in na Viču in Krškemu pevskemu zboru za ginljivo žalostinko.
Posebno zahvalo pt priznavamo preblagi rodbini Stoger v Krškem, ki nam je za časa bolezni in smrti nepozabnega umrlega izkazala tolikanj požrtvovalne ljubezni.
V LJUBLJANI, dne 18. decembra 1929.
Globoko potrti vsled nepričakovane bridke izgube naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da so se naša predobra, nepozabljiva mama
v torek, dne 14. decembra 1920, ob 3. nri popoldne, po kratki, mučni bolezni, previđeni s sv. zakramenti za umirajoče, v 44. letu svoje starosti, preselili v boljšo večnoit.
Zemeljske ostanke predrage pokojnice smo v četrtek, dne 16. decembra, po končanem mrtvaškem opravilu, ob 8. uri dopoldne, na tukajšnjem pokopališču položili k večnemu počitku.
Spominjajte se duše naše pokojne mamice v molitvi.
Zahvala.
Ko 80 ob mrtvaškem odru nase zlate, tako nepričakovano nam odvzete mamice ozir. sinahe v obupni žalost krvavela ntsa ■rca, nam Je došlo od prijateljev tn znancev tohko dokazov iskrenega sočutja in tolažbe, da nam ni mogoče, vsakemu posebet se zahvaliti. Sprejmite torej tem potom naSo naipresrCnejso zahvalo' Posebno hvalo smo dolžni S. g. žunniko Jotipn Dobrove« iz Črne ca udeležbo pri pogTebn, domač«™ č. g. žup nfku za tolažilne besede ob grobu t«r za vso skrb. ki Jo je izkazal blagi pokojnici v njeni hudi bolezri, moškemu pevskemu zboru Kat slov. Izobraževalnega društva ia njegovem*! prvovodj; g. Ivanu Lednikn za genljlve Žalostinke, vsem darovalcem vencev in Sopkav, vsem, ki so vkliub slabemu vremenu v tako obilnem število spremljali nato mamico k zadnjemu počitku ter aploh vsem, Id so na katerikoli način blažili naSo neizmerno bolest Vsem naj Bog tisočero poplača!
Metlo a, dne 17. grudna 1920.
Terezija   Gradišnik,  tašča. — Mlci la Joiko Oaten-
berger, otroka
Kupufem
po najvišjih cenah hlode, reznn in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drv« za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina. Ruše pri Mariboru. 9919
MMttlltllllMIMMMtlMIlillllltfllllilltlltimilHIllItllMHIMIti
tm ima tsrz 1
Stver t kotna..  Ljubljana, 1
VVollova ulica 12 |
• tlllilllMMMIiitlltllMIltlltllllllMIMMIlMIlllllllllllllimnilT
Beogradska  Činovnička Potrošačka zadruga traži
upravnika,
koji razpolafe stručnom 1 trgovačkom soremom Plata do 36 000 dina.a godišnje, sa pravom učešća u čistoj dobiti, po sporazumu. Prijave slati najdalje do 1. januara 9J1 godine. Na dužnost ima stupiti od rah. 9526
14.000 frankov.
Zbirka prav lepih slik. 9 komadov, umetniško vložena rokoko-pisalna miza za dame, stenska ura in šatulja; več ko-baltno plavih sevra vaz s fino ročno slikarijo — vse iz Inventarja neke graščine se prods, pa le skupno. Določena cena 14.000 frankov. Pregled teh stvari pri IVANU ERHARTIČU, od vetni u v Celju od 20. do 24. decembra t. 1. 9531
Otroška oblačila
vsakovrstna, se izdelujejo. Ponudbe pod „Otroska oblačila 9508" na upravništvo Slov. Naroda. 9508
Pffllls 13 v Mostah hiša in kmetijsko lUud JE poslopje z vodovodom v h!5i in z velikim vrtam. ALOJZIJ SLAM1Č. Selo 48, Moste. 9311
3skQfono¥s strflžnke
Abstechmaschine mit 100 m/m Kopf-spindelfcohrung) s kompletnim podložnikom se ceno odda. Vprašan ia in og cd vsak dar. Wiea, XXI., Saken-kevdorfnasise f. 95 6
n-uelisivo zadruge.
Pozor!
Ogldte si razstava fin« izdelanih čevtjev u izložbi g. Ivana Gricarja v ^elenbur-zovi ulici. D* o je iz najftneiie delavnica kot v/r.rci čevljarskega mojstra M. PETER fLA, Gospo^v-tska csa S'. 9, nasprori d t-j ■ znane eosliln-Keršič, Spodnia Ši^a, Lmbljana.
¥t*t*r in jluvallr
Aloiz,i Fuc^s
S«len&urgoi'a **l€e* S
orlpo oča svojo v.Hko  zaiwgo juvelov, nine in srebrnine. Vsa poDfavfta in nova dela se izvršuieio v latt j de'av-i ici točno m solidn
Trsfle za sirane izdeluje in
na <ieh» »o tn OIDbno m* po K 4"80 nri ' čjih namočil h znaten *** pus' fite^ner Aui.-n, L obli^na, ieranova uMca 13, Trnovo. 42.c^.
Novost!
Novost?
MNlultlpl«x14 računski stroj. Deli, množi avtomatično do 1,000 000 Jn vc<\ Potreben v pisarnah, trgovinah, *olah itd. Žepna obMka. Cena na povzetja 14 K, proti preaplačilu 10 K. Trgovci velik popust Pošilja R. COT1Č. Vrhnika. 9532
fšče knjigovodjo, samo prvovrstno moć izvežbanega tudi v amerikans'em knjigovodstvu. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 9534
zas'orji, tekoče pre-profr, namizne, posteljne, klavirske prevleke, kocl, orientalski šali in vezenine, velika Izbira perzijskih preprog no naj nižjih cenah. TtBpirhkans zaai .Tfirkpn* ftrtz, (D-Oe.). Kalehaerggaate 1. 9r»30
Mim maH (giinaiiiei)
in s 4 semestri  filozofije  na dunajski univerzi  išče  mesta v kaki   banki s večifm   podjetju.   Govori  ntmSko in hr Pt^ko.    Ponudbe  pod   „Maturan* "SIT'* na upravo Slov Naroda 9517
Zajam^no pristna £juto-mzrite in haloška vias
letnikov 1917. 1918, 1919 in 1920 nudi po nizkih cenah JOSIP URH, veletrgovina z vinom v Ormožu. 9525
Prodajo se Bicot Tagal — Taga-lin in Past portne raznih barv. Istotam se prodasta dva motorja 220 voltov, pripravna za šivalne stroje. Obenem se išče agent, za slamnikarsko obrt. Poizve se: Ulica na Grad št 5. I naastr.
Športne sanke ktnim.
Cenjene ponudbe pod „DvosedeŽ 9506" na upravništvo Slov. Naroda. 95C5
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim ftektretchaHini mate-rljal, betonska Železo, različen železni materijal in mo-torie. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
jeograi, Jtiilctina ul. 15.
Jlazncsnile.
Tvrdka NARAT k ŽURMAN pri Sv. Križu tik Rog. siatine in v Ratanski vasi naznanja, da sta se nje družabnika razdružila. Tvrdka se glasi od sedaj naprej:
Janko Karat
trgovina s mešanim blagom In dež. pridelki. Sv. Križ — P.
,IJPS.
se priporoča za nakup ob priliki bližajočih se praznikov.
IHreia 11.
Tal.fon 544. -
ifflo važno n Iffllasfis i »rili bdi
^Hfiainp 71 wi\A Vi   Pr&tednja na prostoru, sigurnost fttrl tUy0'lili iifl ULill -II.   i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Azbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom.
Opis na zahtjev badava
n««i.  h'Gfigr i M - Zojrrt, Trt*,,. 1.27
jjisačl strojevi sa latinicom  ili Ćirilicom. Vrpce za sve pisaće
strojeve, karbonski papir i sav ostaii pribor. Ilica 25/1. Notier 1 drug, Zagreb. Tel. 9—27.
Vlastita mehanička radiona, Vlastita mehanička radiona.
za gospode in dečke
Prodaja sukna na drobno.
Obleke po meri iz prvovrstnega blaga   po   najnovejšem kroja.
Zmerne cene.
Naznaniamo cenj. odjemalcem, da je ravnokar prispela večja pošiljatev različnega na božična darila zelo primernega blar/a, osobito različno ankno in drugo Tolneno blaaro ia obleke, koatutne in plašćn dalje pralni barhenti za blnze, srajca itd., line volnena odeje, preproge in velika izbere zastoro« na kose in metre, dalje različne ple» tenine kakor (onioe9 sati, čepice, rokavice za damOf gospode in otroHe, različno trikotažno in Tetra-nerilo i. t. d.
Priporočamo se cenj. obisku.
Mestni trg št. 10.
j
!il
lil
ij
t!
L
alkanu
iiMedjunarodni trgovinski posrednik
Stsmra se u 50.000 primeraka i kao ekonomsAO-inforuatlvni list, dobro uredjen, zanimljiv, potreban, on je usreo da za kratko vreme prodre u sve krajeve naSe zemlje.
»Međunarodni trgovinski posrednik"
je iedinl Časopis ove vrste i najviše sa njime zasnteresovani proizvodjaćt, industriialci. trgovci I zanathje ier u svakom broju nalaze sva obavestenja koja su im potrebna Naroči) ih je
»Kediunarodnt trgovinski posrednik"
zairteresovao sa svojim rubrikama .Prodaja" i .Kupnja' u kojima ovaj Časopis kao organ Muzeja Medjunarodne Trgovine i Industrije publiku)« u svakom broju sve ponude stranih artikala i tra?n<e na§ih zemaljskih proizvoda, koie Muzet do-bija svako dnevno iz eelog sveta. I tako oni koji imadu neki zem ljski produkat na rrodaiu nadju uvek najboheg kupca, a oni pak koji tiebaju neki »trani artikal nabave ga Iz prve ruke i po najpovoljnijim cenama.
»Medjunarodni trgovinski posrednik"
je najpodesniji Časopis za oglašavanje je: ne samo da se rastura mnogo više od svih dnevnih listova, nrjo se i čita mnogo viSe, uvek je pred očim3. Pritom cene o*la5avanja su mnogo ;evtinijl nego u ostalim listovima. Pretplatu koja iznosi 50 — Din. godišnje treba slati administraciji
»Mediunarodni trgovinski posrednik"
Beograd, Knjeg;nie Ljubice ul. bro; 9, sa oznaicom artikala koje pretplatnik ima na proda|u kao i omh koje on treba da hi se to brcp'atno m>glo p-iblikovati u narednom broju posle Čega Če pretplatnik dobiti hiljadama tražnja za ono Sto nudi, kao i hiljadama ponuda za ono što oa treba.
Tarifa oglasa na zahtev 9493
I
ecaaaji
3£
3£
3G
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodne šimi pogoji.
OLPrevzama vse bančne posla pod najugodnejšimi pogojL
II I
Beogrady   Ce!Jey   Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, SSbsesak, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večj.mi kraji v
tu- in inozemstvu.
3«
3^=
LastakM ia tisk »Naroda« tiskam*«
l* luseraiul del odaovorea Valentin Kositar.
7
3/$6
970