Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 1 # V petek (8/17 °C) delno, v soboto (6/20 °C) pretežno sončno. V nedeljo (10/18 °C) popoldan možen dež. Četrtek, 12. aprila 2018 številka 15 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim fr ' Obnova znanja o prvi pomoči vedno dobrodošla Na sobotni predstavitvi organizacij, ki delujejo na področju Prikazali so temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomat-varovanja zdravja, so največ pozornosti obiskovalcev pritegnili skega defibrilatorja. Teh je na različnih lokacijah v Velenju že 49. velenjski reševalci in prvi posredovalci - njihova "podaljšana roka". a tf Hvala vam za to, kar počnete Velenje, 10. aprila - Športna zveza Velenje je v sodelovanju z Mestno občino Velenje pripravila v tukajšnjem Domu kulture tradicionalno prireditev, na kateri so podelili priznanja najzaslužnejšim športnikom in športnicam v lokalni skupnosti za leto 2017. Letošnja je bila 42., z nazivi naj športnik, športnica pa so se okitili: deskar Tim Kevin Ravnjak, plezalka Janja Garnbret, športnika invalida: strelec Gorazd Franček Tiršek ter alpska smučarka Anja Drev. Ekipa leta 2017 so rokometaši Gorenja. Priznanje za življenjsko delo je prejel Dušan Borovnik iz Društva za tai chi in qi gong, Karate Velenje. V pozdravnem nagovoru zbranim sta se predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik in velenjski župan Bojan Kontič zahvalila športnikom in športnim delavcem za to, kar počnejo. Poleg tega, da so najboljši promotorji okolja, so tudi navdih za zdravo življenje mladih. a Tp lgtqoqIT ffl; Čestitamo! ' MESTNI OBČINI VELENJE SPORTNfi f ' ZMOZQ VELENJE RK GORENJE JANJA GARNBRET TIM-KEVIN RAVNJAK GORAZD FRANČEK TIRŠEK ANJA DREV mmmmmmm š KA ŠPORTNIK INVALID LETA 2017 Za koga dela vlada? Tatjana Podgoršek V naslovu zapisano vprašanje si vse pogosteje zastavljam. Težko bi rekla, da za nas državljane, saj težko najdem tiste, ki so zadovoljni z njenim delom. Zadovoljna je le vlada in se pri tem sklicuje na gospodarsko rast, hkrati pa marsikaj pozabi povedati - recimo, da se je povečal javni finančni dolg na posameznika in da ta znaša že 15 tisoč evrov. Z odstopom njenega predsednika vlada sedaj opravlja samo tekoče zadeve, h katerim pa ena od njenih prednostnih, a nerešenih nalog mandata, kot je ureditev razmer v zdravstvu, seveda ne sodi in očitno ni sodila tudi prej, čeprav jo je kot tako opredelila sama. Če bi bilo kako drugače, potem ne bi mnogi menili, da tako nizko, kot je zdravstvo danes, še ni bilo. Tako ga ne ocenjujemo le navadni smrtniki, ampak tudi nekateri poznavalci. Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc pa je prepričana, da je svoje delo opravila dobro. »To, kar smo obljubili volivcem, smo definitivno izpolnili. Obranili in ohranili smo javno zdravstvo, ki je dostopno in solidarno.« Je mar res? Seznam storitev, ki so »zastonj«, je vse krajši, plačljivih vse daljši. »Ne vem, ali bom še lahko hodila k zobozdravniku,« me je vprašala pred nedavnim gospa s kmečko pokojnino ob pogledu na vrata zobozdravstvene ordinacije, na katerih je pisalo, koliko kaj stane. Resno sem se zamislila ob letošnjem 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja, katerega sporočilo je bilo: univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev - za vsakogar, vsepovsod. Samo ugibam lahko, kaj bi mi ob tem rekla udeleženka preventivne akcije ob dnevu žil, ki je možnost brezplačnega preverjanja morebitnih motenj v krvnem obtoku komentirala: »Smrtni greh bi bil, če te možnosti ne bi izkoristila. Noge me bolijo, tudi sicer se že nekaj časa slabo počutim. Tako mi vsaj ne bo treba na urgenco, zato da bi prišla pri specialistu za pregled prej na vrsto.« Čakalne dobe so bile in so v zadnjem mandatu vlade iz dneva v dan večja rak rana, čeprav je država, v malho katere denar prispevamo davkoplačevalci, za njihovo skrajševanje namenili kar znatna sredstva. Glede na to, da (po nekaterih podatkih) čaka na 61 vrst zdravstvenih storitev blizu 250 tisoč bolnikov ali za 47 odstotkov več kot na začetku mandata sedanje vlade, da se je število takih, ki čakajo nad dopustno mejo, v dobrih treh letih povečalo za 165 odstotkov (iz 24 na 63 tisoč), se človek vpraša, kam je šel denar oziroma za kaj je bil porabljen. Slovenija, ki se uvršča med razvite države, nikakor ne more biti ponosna na svoj zdravstveni sistem. Po mnenju poznavalcev se bo dostopnost za mnoge, ko gre za kakovostno zdravljenje, kmalu še zožila in povsem privatizirala, če sistem ne bo doživel temeljite reforme. Ne politične, ampak vsebinske, take, ki bo dobro premišljena in v skupno dobro. Ljudi torej, ki si želimo dostopnost do najboljšega možnega zdravljenja za vse in povsod. Zdravje je še vedno temelj vsega, največja vrednota. Besede in lepe obljube, ki jih bo vse do majskih volitev zagotovo zelo veliko, naj zamenjajo nujna dejanja, in to čim prej. Svet oktanov 15-19 hO *N LETA 2017 Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA ""^JIS 12. aprila 2018 LOKALNE novice Za še kakovostnejše življenje starejših Velenje posodablja in širi Wi-Fi Velenje sodi med mesta, ki imajo dokaj dobro razpredeno brezplačno brezžično omrežje Wi-Fi. Uporabnikom že od leta 2008 zagotavljajo varen ter zanesljiv dostop do interneta na prostem. V tem času so omrežje že večkrat nadgradili z novimi dostopnimi točkami, letos pa bodo opravili menjavo vseh obstoječih točk in nadgradnjo omrežja. S tem bodo izboljšali njegovo hitrost, varnost in predvsem zanesljivost. Hkrati bodo brezžično omrežje vzpostavili tudi na mestnem otroškem igrišču, kjer ga do sedaj še ni bilo, ter povečali pokritost in zmogljivost brezžičnega interneta na območju ob Velenjskem jezeru (predvsem na območju od Velenjske plaže do Restavracije Jezero, kjer poteka Pikin festival). Dela bodo končana predvidoma maja. Strošek nadgradnje, ki bo vzdrževanje pocenila, ocenjujejo na 20 tisoč evrov in se bo povrnil v dveh letih. Občina Velenje načrtuje posodabljanje tudi v prihodnje, prav tako pa tudi širjenje omrežja na območja, kjer ga še ni (območje Velenjskega gradu, pod Smučarskoskakalnim centrom in v okolici mestnega stadiona). a mz Sprejeli načrt odprtega štiripasovnega omrežja Šoštanj - V Občini Šoštanju so sprejeli Načrt razvoja odprtega štiripasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Z njim bodo ugotovili dejansko stanje in potrebe na tem področju, ocenili vrednost potrebnih naložb in na tej osnovi sprejemali odločitve o financiranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture. Del načrta je namenjen tudi identifikaciji belih lis in posledično možnih načinov pridobivanja sredstev za odpravo le-teh. Bele lise so območja brez obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije oziroma za gradnjo na njih ni tržnega interesa pri komercialnih ponudnikih. a mkp Obnavljali bodo vodovod in kanalizacijo Šoštanj - V Šoštanju poteka postopek izbire izvajalca za obnovo vodovoda in kanalizacije na Tekavčevi cesti in Cesti heroja Šercerja. Dela naj bi začeli konec aprila oziroma na začetku maja. Na Tekavčevi cesti, ki ima še mešano kanalizacijo, jo bodo s prenovo ločili na meteorno in fekalno. Nov bo vodovod, na novo pa bodo preplastili tudi cesto in uredili javno razsvetljavo. a mkp Pomagali so prizadetim v decembrskem neurju Šoštanj - Občina Šoštanj je oškodovancem, ki so bili prizadeti v decembrskem neurju 2017, pomagala tako, da jim je iz sredstev tekoče proračunske rezerve namenila 30 odstotkov sredstev od ocenjene škode. Pomagali so tistim, ki so bili zavedeni v aplikaciji za ocenjevanje škode (AJDA) pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Na območju Šoštanja je bilo poškodovanih 16 objektov, škodo je utrpelo dvanajstih oškodovancev. Skupna ocenjena škoda je znašala 62.000 evrov, Občina pa jim je kot pomoč pri odpravi posledic namenila 18.500 evrov. a mkp Tekstilko z Zidanškove na Jurčičevo Velenje - Ker je Tekstilko zakrival pogled na križišče, ga je PUP Saubermacher z Zidanškove prestavil malo više, na Jurčičevo. Tekstilko sprejema oblačila, hišne tekstilije, spodnje perilo, torbice, kape, šale, rokavice, pokrivala, pasove in čevlje v parih. a mkp Na Gimnaziji Ravne program farmacevtski tehnik Ravne na Koroškem - Na Ravnah na Koroškem bo v šolskem letu 2018/2019 zaživel štiriletni srednješolski program farmacevtski tehnik. Program je skupaj z družbo LEK, ki bo zaradi naložbe na Prevaljah v prihodnjih letih potrebovala več tovrstnega kadra, pripravila Gimnazija Ravne. a mkp Velenje, 9. aprila - V okviru projekta Velenje, starosti prijazno mesto, je Mestna občina Velenje pripravila okroglo mizo z naslovom Kakovostno življenje starejših v mestni občini Velenje. Govorili so o tem, kako je in kako bi se dalo še bolje poskrbeti za ranljive skupine prebivalstva -starejše, ali imajo na tem področju dobre programe, ali se dovolj trudijo, ali imajo starostniki vse tisto, kar potrebujejo, kaj jih na tem področju čaka v prihodnje, kje vidijo ovire ... Ugotavljali so, da so programi in projekti za starejše, ki jih izvajajo društva, ustanove, organizacije, med občankami in občani mestne občine Velenje dobro sprejeti in se bodo izvajali tudi v prihodnje. Kljub temu pa so nujno potrebne spremembe, predvsem pri dolgotrajni oskrbi, v finančni preskrbljenosti starejših, dostopnosti grajenega okolja (dvigala v stanovanjskih blokih). Večkrat je bilo poudarjeno, da živimo v času, ko se življenjska doba povečuje in je število starostnikov v porastu. Starejši si želijo čim dlje časa ostati doma, v domačem okolju, v krogu družine. Poleg socialnovarstvenih storitev (institucionalno in posebno varstvo, pomoč na domu, družinski oskrbovalec ...), ki jih nudijo različne organizacije in gradnje oskrbovanih stanovanj, pa je treba razmišljati tudi o drugih oblikah bivanja, kot je sobivanje. Na okrogli mizi so sodelovali župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Centra za socialno delo Velenje Valerija Kidrič, vodja in koordi-natorica socialnovarstvene storitve pomoč na domu Centra za socialno delo Velenje mag. Lidija Hartman Koletnik, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje Zdenka Uršnik in predstavnik upokojencev Drago Kolar. Prisotni so menili, da je v današnjem času pomembno med-generacijsko sodelovanje, pristen dialog, pomoč, solidarnost, predvsem pa potrpljenje in sprejemanje. Okroglo mizo so zaključili s citatom Jeana Paula: »Starost ni turobna zato, ker bi v njej prenehalo veselje, pač pa zato in tedaj, ko v njej ni več upanja. Z MPZM Velenje na morje vsaj 150 otrok Šaleška dolina, 6. aprila - Med letošnjimi poletnimi počitnicami bo MZPM Velenje izvedla zdravstveno letovanje za predšolske in šolske otroke v Poreču (od 24. junija do 4. julija) in za šolske otroke v Savudriji (od 17. julija do 27. julija). Pred vpisom otroka v zdravstveno kolonijo morajo starši zanj pridobiti zdravstveno mnenje lečečega zdravnika. Vpis v kolonijo poteka v vili Rožle v Sončnem parku vsak delavnik od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Na MZPM Velenje računajo, da bodo s pomočjo donatorjev in sponzorjev pridobili sredstva tudi za brezplačno letovanje otrok iz socialno šibkih družin iz MO Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in da bodo med poletnimi počitnicami na brezskrbne in zdrave poletne počitnice ob morju peljali več kot 150 otrok. a Savinjsko-šaleška naveza Nova Sloga za več sloge med Slovenci(?!) Plodna pomlad - SLO-ZDA - Za vajo in zares - Draga začasnost - Od belega k zelenju Pomlad letos res zamuja, a bo menda precej plodna. »Pognojena« s pripravami na volitve je povila že kar nekaj novih strank. Zdaj še Slogo Janka Vebra. Tovrstno »rojevanje«pomeni še večjo politično razdrobljenost - tudi vse nove stranke, v katerih so ponekod tudi »stare sile«, imajo seveda le eno željo: pritegniti čim več volivcev. Postati celo vodilne ali da vsaj prestopijo parlamentarni prag. Potem pa le še malo, pa so v vladni ekipi. Tudi predvolilni čas je pač čas, ko so dovoljene sanje! V času, ko so nas nekateri gledali po strani, ker se nismo odločneje pridružili Evropi in Ameriki proti Rusiji, je vendarle prišlo tudi do »tesnejšega« stika med Slovenijo in ZDA. Naša ministrica Andreja Katič sicer ni obiskala Trumpa ali Melanije, je pa obiskala ameriškega obrambnega sekretarja. Do drugačnega ameriško--slovenskega srečanja pa je prišlo pri nas, v Andražu nad Polzelo. Tu je pred 74 leti med drugo svetovno vojno strmoglavilo ameriško vojaško letalo. Na spominski slovesnosti pri spominskem obeležju, ki so ga pred petimi leti postavili domačini, sta venec položila tudi naš predsednik Borut Pahor ter predstavnik ameriških obrambnih sil za Evropo in Nato Thomas Goffus. Potrdil je, da se je med državama ustvarila tesna vez prijateljstva. Neke vrste obrambni dogodek je bil v petek tudi pred I. gimnazijo Celje. V okviru predstavitev javnih služb so svoje poklice, vozila in ostalo opremo predstavili naša vojska, policija, poklicni gasilci. Številni gasilci, policisti, zdravstveni delavci in še nekateri drugi pa so v nedeljo odbrzeli v Šentjur. Čeprav je bila vaja, je šlo zares. Tu je bila ena največjih vaj zaščite in reševanja. Potekala je pod predpostavko, da sta na šentjurski železniški postaji trčila tovorni in potniški vlak. Ne za policiste ne za gasilce pa ni bila vaja v Štorah, kjer je v enem od podjetij prišlo do izlitja vročega železa; ker je to pomenilo nevarnost eksplozije, so morali tudi evakuirati večje število bližnjih stanovalcev. Predstavitev na celjski gimnaziji je sodila med prve prireditve ob celjskem občinskem prazniku. Osrednja prireditev je bila včeraj, ko so se spomnili leta 1451, ko je Friderik II. takratni naselbini na prostoru sedanjega Celja podelil mestne pravice. Slavje je »padlo« v čas, ko je še vedno teoretična možnost, da bi skozi parlament spravili zakon o sanaciji onesnažene celjske kotline. Morda na izredni seji. A mnogi v Celju se bojijo, da jim zakon ne bo kaj veliko pomagal, če za njegovo uresničitev ne bo denarja. Denar, državni, pa je menda za postavitev začasnega protipoplavnega nasipa ob Savinji na zahodnem koncu Celja. Doslej ga niso mogli postaviti, ker s postavitvijo ni soglašal lastnik zemljišča. Občina je zdaj to uredila z zamenjavo zemljišč. Ureditev protipoplavnega nasipa bo veljala okoli tri milijone evrov. Nekaterim se zdi to veliko, saj bo to le začasni ukrep. Končna rešitev naj bi bila ureditev suhih zadrževalnikov v žalski občini, takšno rešitev je tamkajšnjim lastnikom zemljišč doslej uspeli blokirati. In tako bodo zdaj za zaščito Celja posegli po začasni rešitvi. Kako dolgo bo ta »začasnost« trajala...'? Drugačne načrte imajo v Obsotelju, v Podčetrtku in Rogaški Slatini. Ti občini sta že povezani s kolesarsko stezo, zdaj bosta uresničili še projekt avtomatiziranega sistema za samopostrežno izposojo koles. Urediti nameravajo šest postaj, po tri v vsaki občini, za izposojo koles in potrebne opreme. Za tak projekt so dobili tudi evropska sredstva. Ko smo že pri turizmu - na turistični Rogli se z belega že vse bolj usmerjajo v zeleno. Na velikonočni ponedeljek so po 123 smučarskih dneh sklenili letošnjo sezono, čeprav imajo snega še kar veliko. Vse sile so zdaj usmerili v zeleni del sezone, saj si podobno kot ostali tovrstni centri želijo čim boljši iztržek tudi v preostalem delu leta. Za to imajo (tudi) na Rogli dobre pogoje, z uvedbo nekaterih novosti pa jih želijo še zboljšati in z zanimivostmi pritegniti še več obiskovalcev. Tudi z rastočim razpršenim hotelom. Še to: morda se sliši malo čudno, a je res. Ministrstvo za javno upravo v Šmarju pri Jelšah za tamkajšnjo občino »gradi« parkirišče. Kot smo že pisali, je po (pre)dolgih letih bivanja šmarske upravne enote ta le zapustila »kontejnerje« in te so zdaj res že tudi odstranili. Skladno s pogodbo pa mora ministrstvo prostor »vrniti« v prvotno stanje. Tam pa je bil prej parkirni prostor! a k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 3 12. aprila 2018 AKTUALNO ""^Jis 21 Ob dnevu za spremembe razglasili naj prostovoljce Anina Cesar in Katarina Praznik sta naj prostovoljki, priznanje za naj prostovoljno društvo je dobilo TD Vinska Gora, posebno priznanje pa PGD Šalek Tina Felicijan Mladinski center Velenje, Mladinski svet Velenje in Mestna občina Velenje so ob dnevu za spremembe, ki ga že devet let organizira Slovenska Filantro-pija, razglasili najbolj prizadevne prostovoljce in organizacije v občini. Tako so jim izrekli priznanje za njihovo nesebično delo, obenem pa so se spomnili vseh, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri gradnji mesta Velenje. Na javni natečaj je prispelo enajst vlog - štiri za kategorijo oseb, starih do 30 let, šest vlog za kategorijo starejših od 30 let in ena vloga za kategorijo prostovoljne organizacije. »Prostovoljci so srčika mesta, ki jo je treba čuvati« Solidarnost je v Velenju način življenja, je poudaril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, saj občanke in občani nesebično pomagajo tako prebivalcem občine kot ljudem iz sosednjih občin in držav, ki se znajdejo v stiski. »Zato je prav, da jih s skromno pozornostjo -iskreno zahvalo - nekako nagradimo,« je dejal. Priznanje za naj prostovoljko v kategoriji mlajših prostovoljcev je dobila dijakinja 4. letnika velenjske gimnazije Anina Cesar, ki jo je nominiral Šolski center Velenje. Deluje kot taborniška vodnica, pomaga pri administrativnih in strokovnih delih v Karate klubu Velenje in vodi treninge za osnovnošolske otroke, dela pa tudi z osebami s posebnimi potrebami. Svoje znanje in veščine želi izpopolniti na licenčnih izobraže- vanjih za ukvarjanje z osebami z motnjami v duševnem razvoju. »Priznanje mi veliko pomeni. Pri delu z otroki in osebami s posebnimi potrebami, s katerimi sem v zadnjem času vzpostavila poseben stik, zelo uživam in se veliko naučim,« je povedala. Čeprav so na naj prostovoljce in njihovo delo vsi ponosni, so priznanja sprejeli z veliko mero skromnosti. Med podeljevalci Amadejem Šupergerjem (skrajno levo), županom Bojanom Kontičem in Markom Pritržnikom stojijo (z leve) Katarina Praznik, Anina Cesar, Mateja Učakar in Marko Govek. Katarina Praznik, dolgoletna prostovoljka Plavalnega kluba Velenje, pa je dobila priznanje za naj prostovoljko v kategoriji nad 30 let. Je ustanoviteljica in vodja plavalne skupine Del-finčki, ki združuje 27 otrok s posebnimi potrebami. Ima bogato znanje s področja terapije in vadbe v vodi, ki je številnim otrokom pomagalo, da so usvojili več plavalnih tehnik. Na nedavnem državnem tekmovanju v paraplavanju so bili Delfinčki najbolj uspešen klub v Sloveniji, domov pa so prinesli 13 zlatih in eno srebrno kolajno. Uspešni pa so tudi na številnih mednarodnih tekmovanjih. »Priznanje me je presenetilo, ker sem se v življenju naučila, da nikoli ne smeš preveč pričakovati. Kot prostovoljka sem skorajda 24 ur na dan vpeta v delo, ki ne zajema le vadbe, ampak tudi organizacijo logistike tekmovanj, prostovoljcev - med letom se nabere preko 2000 ur dela.« Za dolgoletno delo na področju razvoja turizma, povezovanja krajanov in prirejanja najrazličnejših kulturnih, družabnih, etnoloških, športnih in drugih dogodkov v Vinski Gori pa je dobilo priznanje tamkajšnje turistično društvo. Priznanje je prevzela dolgoletna predsednica Mateja Učakar. »To je velika zahvala za naše prostovoljno delo. Prepričana sem, da se bodo naši člani, ki delu v društvu posvečajo veliko časa, priznanja razveselili in jim bo dalo nov zagon za delo. Predvsem pa mladim, ki jih je v društvu vedno več in vedno bolj samostojno izvajajo aktivnosti.« Vsako leto pa organizatorji natečaja podelijo tudi posebno priznanje, ki so ga tokrat dobili člani PGD Šalek ne le za prizadevno pomoč ljudem ob naravnih in drugih nesrečah, pač pa predvsem za izjemno uspešno humanitarno akcijo, ki so jo izvedli za družino Rednak. Ta je decembra lani v požaru izgubila hišo, gasilci pa so za obnovo hiše zbrali slabih sedem tisoč evrov. Priznanje je prevzel poveljnik Marko Govek. »To priznanje prav gotovo vsakemu gasilcu in tudi našim družinam veliko pomeni, saj naše delo zahteva veliko odrekanj, treningov, usposabljanj, za katere porabimo veliko prostega časa,« je povedal in dodal, da je vsako priznanje njihovemu delu izraz spoštovanja, ki gasilce še bolj motivira za pomoč soljudem. ■ Uresničili zastavljene cilje Svetniki Občine Šmartno ob Paki o lanskem poslovanju lokalne skupnosti in obeh javnih zavodov Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 9. aprila - »Raje se spogledujemo s prihodnostjo, a se moramo tudi s preteklostjo, saj je ta osnova za nadaljnje aktivnosti,« je ob pogledu da so praktično na vseh področjih delovanja obravnavali manj primerov, manjše odstopanje so zaznali le pri številu prometnih nesreč. Bojan Juras, ravnatelj šmarške osnovne šole, pod okriljem katere deluje tudi vrtec, opreme, pripravljajo pa tudi dokumentacijo za razpis Lasa za nov projekt s področja turizma. Po zagotovilih Kopušarja številke zaključnega računa kažejo, da je bila lokalna skupnost lani tudi finančno uspešna, čeprav ni Nič pohval, pripomb o delu šmarških javnih zavodov v preteklem letu, priznanje pa v obliki potrditve poročil. na točke dnevnega reda letošnje druge seje sveta Občine Šmartno ob Paki komentiral tamkajšnji župan Janko Kopušar. Na dnevnem redu so bila namreč poročila za leto 2017, in sicer o delu Policijske postaje Velenje na območju lokalne skupnosti, javnih zavodov Osnovna šola Šmartno ob Paki in šmarškega mladinskega centra ter zaključni račun občinskega proračuna. Vsa omenjena poročila so svetniki potrdili brez razprave, saj so razlagalci pri njihovih predstavitvah poudarili, da so uresničili vse zastavljene cilje. V poročilu o delu policistov na območju občine je komandir velenjske policijske postaje Boštjan Debelak med drugim dejal, je povedal, da je znašal lanski povprečni učni uspeh 3,94, da je bilo uspešnih 98,4 odstotka učencev, šola je predvsem z dejavnostjo kuhinje ustvarila 6000 evrov presežka. Tudi lansko leto je zaznamovalo kar nekaj projektov in izvenšolskih dejavnosti. Za pestro vsebino je pohvalil tudi vrtec. Juras je še dodal, da bo treba razmisliti o dvigu cen storitev v vrtcu. Mirjan Povh, direktorica Mladinskega centra Šmartno ob Paki, pa je poudarila nekatere pridobitve, večje število nočitev, sodelovanje z občinami regije Saša v turizmu ter uspešnost na evropskih razpisih. Pri tem je Kopušar še dodal, da prihodnji teden pričakujejo šotor za prireditve, kupili so še nekaj »izkoristila« vseh z rebalansom predvidenih sredstev (dobrih 2,6 milijona evrov), manjši od načrtovanih so bili tudi odhodki (2,4 milijona evrov). Presežek (173 tisoč evrov) bo v teh dneh že porabljen za predvidene namene - za vlaganja v cestno infrastrukturo. Svetniki so soglasno potrdili še spremembe Načrta razvojnih programov 2018-2021. Načrt so dopolnili z dvema novima projektoma, in sicer v turizmu Martinov svet ter rekonstrukcijo brvi čez reko Pako v Rečici ob Paki, ki naj bi bila v prihodnje sestavni del kolesarskega omrežja. Socialni demokrati napovedujejo zmago Program so poimenovali Samozavestna Slovenija, z njim pa napovedujejo večjo enakost in blaginjo Velenje, 9. aprila - Potem ko so Socialni demokrati prejšnji teden oblikovali svoj volilni program, ki so ga strnili v naslov Samozavestna Slovenija, so ga prve dni tega tedna predstavljali po terenu. V ponedeljek zvečer v Velenju, kjer so se predstavili tudi njihovi kandidati za poslance V Šaleški in Zgornji Savinjski dolini ter na Koroškem. Med njimi seveda tudi Andreja Katič, ki bo kandidirala v vzhodnem in osrednjem delu Velenja, Jan Škoberne, ki je kandidat v zahodnem delu Velenja, Šoštanju in Šmartnem ob Paki, in Aleksandra Vasiljevič, ki je kandidatka v Zgornji Savinjski dolini. Svojo kandidaturo za dujejo ljudem in družbi. Neenakost bodo odpravili s trdim delom in hitrimi učinki, predvsem v zdravstva, pravnega reda in prekarnega dela. »Že v prvem letu bomo >Na savinjsko-šaleškem območju bodo za poslance kandidirali Andreja Katič, Jan Škoberne in Aleksandra Vasiljevič pomembno posegli v obremenitve ljudi, zato da bi bila razlika med bruto in neto plačo manjša. To smo dolžni narediti za ljudi > Svojo kandidaturo za župana je že napovedal tudi Bojan Kontič. župana tudi v naslednjem mandatnem obdobju pa je napovedal tudi Bojan Kontič. Samozavestno in prepričan o zmagi je program stranke predstavil predsednik mag. Dejan Židan. Prepričan je, da je konjunkturo, ki jo doživlja Slovenija, potrebno izkoristiti za odpravo družbenih neenakosti, ki ško- in zato, da okrepimo srednji razred, ki je motor razvoja družbe in države,« poudarja Židan, ki dodaja, da bodo ta sredstva nadomestili z večjo obdavčitvijo dobička in nepremičnin, saj trenutno stanje v Sloveniji spominja na davčne oaze. Poudaril je tudi, da so vsi trije ministri v vladi, za katero velja, da svojih obljub ni izpolnila, svoje v celoti uresničili. ■ ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Kmalu edina slovenska mlekarna v lasti kmetov oziroma zadrug Prvi trije največji dobavitelji mleka mlekarni v Ar ji vasi v družbi lanske mlečne kraljice in direktorja mlekarne Marjana Jakoba: prvi z leve Frančišek Rotnik iz Raven pri Šoštanju 11. mlečna kraljica je postaja 20-letna študentka Monika Rakun. Mlekarna Celeia lani prvič odkupila več kot 100 milijonov litrov mleka - Priznanja za najboljše odkupovalke in proizvajalce mleka - 11. mlečna kraljica Tatjana Podgoršek Žalec, 6. aprila - Za mlekarno Celeia iz Arje vasi, ki bo prihodnje leto zaznamovala 110 let obstoja, je bilo lansko poslovno leto eno boljših. Prvič v svoji zgodovini je odkupila j več kot 100 milijonov litrov mleka, ustva- ■ rila je dobrih 60 milijonov evrov prihodkov ™ od prodaje, kar je 9 odstotkov več kot predhodno leto. Delež prodaje lastne blagovne znamke se je na slovenskem trgu povečal za 14 odstotkov v primerjavi z letom 2016, na tujih trgih pa za 9 odstotkov. Izdelke prodajajo v 11 državah, njihovi zvesti kupci so na tleh nekdanje skupne države, preostali v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Irski, Franciji, Švedski, Angliji. "Pri poslovanju v preteklem letu bi rad izpostavil še, da smo 5,5 milijona evrov višjo realizacijo v primerjavi z letom 2016 dali nazaj kmetom za mleko, zato je končni rezultat enak preteklemu. Z blizu 500 tisoč evrov dobička nismo zadovoljni. Potrebovali bi ga več zaradi naložb v posodobitev proizvodnje," je povedal Marjan Jakob, ki vodi mlekarno že 19 let. Mlekarna z najvišjo odkupno ceno mleka v državi Število pridelovalcev mleka upada, lani so jih imeli 1100, količine mleka pa rastejo. V mlekarni bi radi - zagotavlja Jakob - predelali čim več odkupljenega mleka, zato vsako leto ponudijo potrošnikom nove izdelke. Lani je stekla, na primer, proizvodnja sirov mascarpone in linija jogurtov Sadna dežela, prihodnji mesec pa nameravajo na police postaviti jogurte z manj ali celo nič odstotki dodanega sladkorja. Po zagotovilih Marjana Jakoba je lani edina slovenska mlekarna v večinski lasti zadrug oziroma kmetov plačevala najvišjo odkupno ceno v državi - v povprečju 33,5 centa. Naj- višje odkupne cene niso posledica lastništva, ampak nagrada za nižjo vsebnost somatskih celic in za pridelavo brez gensko spremenjenih organizmov. Lani jih je to stalo 2 centa za liter ali blizu dva milijona evrov. Zaradi sprostitve evropskih rezerv mleka v prahu se za zdaj odkupne cene mleka umirjajo. Novi izdelki, več prihodkov Celeia je v tem trenutku še v 74-odstotni lasti kmetijskih zadrug oziroma kmetov Savinjske regije in Koroške, kmalu pa bodo ti postali njeni 99,7-odstotni lastniki. Čakajo namreč na dovoljenje agencije za varstvo konkurence za odkup 26-odstotnega deleža mlekarne, ki ga ponujata KD Kapital in Alta Media. Lansko leto je bilo tudi naložbeno pestro. Za posodobitev so namenili poldrugi milijon evrov. Letos so že posodobili 1,2 milijona evrov vreden hladilni tunel, s katerim bodo občutno skrajšali čas ohlajanja izdelkov. »Že- V enem tednu v mlekarni proizvedejo 56 različnih klasičnih jogurtov (razlike so v odstotkih maščob, pakiranju ...), 38 vrst sadnih jogurtov, 22 različnih vrst kislih smetan, več kot 20 vrst namazov in več kot 36 vrst sirov. Pri teh so še vedno največji slovenski proizvajalec (na leto izdelajo 5300 ton sira brez aditivov), najbolj znana pa je mlekarna po fermentiranih izdelkih. leli bi si vlagati še več,« dodaja direktor. Za letos v mlekarni načrtujejo za 3,5 milijona evrov več prihodkov od prodaje in kar nekaj novih izdelkov. Priznanja za zadruge in proizvajalce mleka Mlekarna zadnjih 36 let svoje največje pridelovalce mleka povabi na srečanje, na katerem jim podeli priznanja, zadnjih 11 let pa ga popestri še s kronanjem mlečne kraljice. Tokrat si je krono na glavo in lento na odru Kulturnega doma v Žalcu nadela 20-letna študentka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru Monika Rakun s Polzele. Med 17 kmetijskimi zadrugami je tudi lani največ mleka odkupila Koroška kmetijsko--gozdarska zadruga Slovenj Gradec (slabih 27 milijonov litrov), na drugo mesto se je s 14,2 milijona litri odkupljenega mleka zavihtela Kmetijska zadruga Šaleška dolina, na tretje mesto pa Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah (s 13,2 milijona litri mleka). Med 1100 proizvajalci mleka je že nekaj let vodilna kmetija Haralda in Nine Konečnik iz Šentjanža pri Dravogradu, ki je oddala več kot 1,2 milijona litrov mleka, sledi ji kmetija Hedl iz Radelj ob Dravi (dobrih 890 tisoč litrov), tretja pa je kmetija Frančiška in Jožice Rotnik iz Raven pri Šoštanju s 617 tisoč litri mleka. a "»«AS 12. aprila 2018 DZ potrdil politično odgovornost za gradnjo 6. bloka Ljubljana, 10. aprila - Državni zbor je soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ za Teš 6. Vse vlade od 2004 do 2012 so ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnima ministroma Francu Križaniču in Mateju Lahovniku. DZ bo proti njim naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva oz. nevestnega ravnanja pri opravljanju svojih funkcij. DZ je sicer tudi predlagal vladi, da kot skupščina SDH naloži, da ta od HSE zahteva sprožitev postopka ugotavljanja odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora v Tešu in Premogovniku Velenju. Poleg tega je DZ sklenil pristojnim organom naznaniti tudi kaznivo dejanje krive iz-povedbe za nekdanjega direktorja Teša Petra Dermola o izgradnji oz. podaljšanju železniškega tira do Teša 6. Politično odgovornost nosita, med še mnogimi drugimi, tudi poslanca Bojan Kontič in Srečko Meh, ki sta "s poslanskimi vprašanji in vlaganjem predloga zakona o državnem poroštvu pritiskala na DZ in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo investicijo". Pahor je sicer še pred potrditvijo v DZ znova zavrnil ugotovitve poročila. Projekt se po njegovih besedah ni začel in ne končal v času njegove vlade, večina podražitev pa izhaja iz pogodbe, podpisane pred nastopom njegove vlade. Odgovornost je zavrnil tudi Bojan Kontič, ki pravi, da je le zagovarjal čim hitrejšo izgradnjo in to na osnovi takrat postavljenih strokovnih mnenj. Gorenje tokrat četrto Med največjimi slovenskimi izvozniki se je na lestvici, ki jo pripravlja časopis Delo, velenjsko Gorenje tokrat uvrstilo na četrto mesto. Daleč najbolj uspešno izvozno podjetje je tokrat novomeški Revoz, sledijo mu s podobnimi rezultati Skupine Krka, Lek in Gorenje, daleč za njimi je peti SIJ. Trdo delo jim utira pot navzgor Podjetje Elpa vodilno podjetje v svetu za sanacijo tirnega hrupa na železnicah in tramvajih - Pričakujejo več razumevanja za rešitev skupnega dovoza Tatjana Podgoršek Ob nedavnem obisku v Velenju se je evropska komisarka za transport Violeta Bulc mudila tudi v podjetju Elpa v Paki pri Velenju, ki se med drugim ukvarja s sanacijo hrupa in obrab na železnicah, tramvajih in metrojih v mednarodnem okolju. Vrhunske rešitve za visokofrekvenčni tirni hrup Darja Goltnik, izvršna direktorica podjetja, je dejala, da obisk evropske komisarke razumejo kot priznanje njihovemu dolgoletnemu razvoju in trdemu delu ter v kontekstu napovedi komisarke Bulčeve, da je ena od prioritet njenega mandata tudi zmanjšanje hrupa na železnicah. Presežen hrup v okolju velja kot tihi ubijalec, podjetje Elpa pa se je z vrhunsko tehnologijo in rešitvami prav za sanacijo najbolj perečega visokofrekvenčnega tirnega hrupa že dokazalo v kar nekaj evropskih državah: v Franciji, Avstriji, Češki, Slovaški, Nemčiji, na Poljskem, zastavljen imajo projekt v New Delhiju v Indiji, odpravljajo se na avstralski trg. »Pomembno je, da naša tehnologija dosega visoke rezultate ob ohranjanju varnosti v železniškem prometu in je okolju prijazna, za razliko od določene konkurence, ki pri reševanju visokofrekvenčnega hrupa hkrati toksira ljudi, okolico in podtalnico s težkimi kovinami, kot je svinec. Še bolj žalostno pri tem pa je, da so s tem seznanjene mednarodne institucije, pristojne za ukrepanje, a to vseeno dopuščajo.« Opirajo se na lastne sile Na mnenje, da podjetje Elpa ni več slovensko, ampak mednarodno podjetje, je Goltnikova dejala, da so malo podjetje, ki deluje v mednarodnem okolju, pri tem pa se opirajo predvsem na lastne sile. To je zelo naporno tudi zato, pojasnjuje, ker primerljivo slabše rešitve (glede na izkazane učinke in na evropsko regulativo, a iz bolj znanih firm) prihajajo do implementacij na zelo lahek način, dobre rešitve pa kljub boljšim rezultatom niso sprejete, saj železniška podjetja večinoma ne sledijo rezultatom, ampak jim je pomembneje vse kaj drugega. Je pa v zadnjem času zaznati, da se na nekaterih železnicah, tramvajih, metrojih začenjajo zavedati določenih pomanjkljivosti v postopkih in vse bolj iščejo kakovost. »Okrcati moram naše ministrstvo za gospodarstvo. To, po našem mnenju, preko svojih institucij, ustanovljenih predvsem za podporo deveto vas. Tam, kjer konkurenca ne najde pravih rešitev, je Elpa tista, ki reši težavo. Tako nas kupci prepoznavajo in posledično tudi želijo naše naprave in materiale. Nekaj pa k temu prispeva še naš tržni pristop, a so postopki glede na okolje, v katerem delujemo, velikokrat dolgotrajni.« Po besedah sogovornice bi pričakovali tudi več razumevanja lokalne politike pri reševanju težav, ki so v njeni domeni. Ena takih je ureditev sku- Evropska komisarka za transport Violeta Bulc je prisluhnila izvršni direktorici Darji Goltnik in direktorju podjetja Elpa Bojanu Pavčniku o njihovih rešitvah za zmanjšanje visokofrekvenčnega tirnega hrupa na samem izvoru njegovega nastanka. tudi malim inovativnim ter perspektivnim izvoznikom, ne nudi učinkovitega in transparentnega sodelovanja.« Se pa v zadnjih letih premika v pozitivno smer gospodarska diplomacija pri ministrstvu za zunanje zadeve, česar so v podjetju veseli. Kako pa potem tako majhnemu podjetju lahko uspe na zahtevnem evropskem trgu? »Dober glas seže v pnega dovoza v industrijski coni, kjer imajo poleg njihovega podjetja prostore še nekatere firme. Lastnina tega dovoza je mešana, povzroča spore med uporabniki in lastniki, ki se odražajo tudi v onemogočanju dostopa do več tam delujočih podjetij. »To bi morala občina urediti prednostno in prevzeti to dovozno cesto v upravljanje.« Vrsta mednarodnih priznanj Da so Elpine rešitve za sanacijo zlasti najbolj perečega visokofrekvenčnega tirnega hrupa na samem izvoru njegovega nastanka dokazano učinkovite, dokazujejo nacionalna in mednarodna priznanja. Med drugim je podjetju mednarodna zveza železnic UIC že dvakrat podelila priznanje za globalni prispevek k razvoju železniškega sektorja in za trajnostni razvoj, evropske komisije za okolje pa priznanje za okoljski izdelek leta. V Nemčiji je bil Elpin projekt prepoznan za najboljši projekt Konjuk-turnega plana 2009-2011 za zmanjšanje hrupa na železnicah omenjene države. Iščejo prodorne tržnike, strojnike ... Darja Goltnik zagotavlja, da bo podjetje (tako kot v minulih 26 letih) s pomočjo izjemne ekipe sodelavcev nadaljevalo začrtano pot. »Upamo, da se bodo akterji na nacionalni in evropski ravni, ki kreirajo politiko in regulativo na tem področju, ozavestili in začeli delati za skupnost ter podprli posameznike in podjetja, ki dokazano lahko prispevajo k spremembam na bolje.« Podjetje za uresničitev svojih ciljev tudi išče prodorne, komunikativne sodelavce za trženje, delavce s področja strojništva in elektromehanike za delo v proizvodnji, montaži. V novih poslovnih prostorih v industrijski coni v Paki pri Velenju pa bodo te deloma ponudili tudi v najem. Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 5 12. aprila 2018 GOSPODARSTVO ""^Jis 21 Z vztrajnostjo pridejo tudi dobri rezultati Pogovor z dr. Floro Cvetko Tinauer, letošnjo prejemnico priznanja Gospodarske zbornice Slovenije Tatjana Podgoršek Med letošnjimi devetimi dobitniki priznanja Gospodarske zbornice Slovenije je bila Šoštanjčanka dr. Cvetka Tinauer, direktorica družbe EBA, agencije za elektronsko poslovanje, ponudnice programske opreme za brezpapirno poslovanje - dokumentarnega sistema EBA DMS. »Z ustvarjenimi 444 tisoč evri prihodka, s 16,6-odstotno povprečno rastjo na leto se družba v zadnjih treh letih uvršča v prvo četrtino po rasti med konkurenti. 23 odstotkov prihodkov ustvari na tujih trgih, kjer so v zadnjih treh letih v povprečju dosegli 40-odstotno rast. Dodana vrednost se je v zadnjih treh letih povečala za 13,3 odstotkov na leto, dodana vrednost na zaposlenega znaša 48 tisoč evrov. Družba je v zadnjih treh letih dosegla 24-odstotno rast povprečne dobičkonosnosti kapitala.« To so nekateri poudarki iz obrazložitve za prejemnico gospodarskega oskarja. Tinauerjevi smo zastavili nekaj vprašanj, nanje pa je takole odgovorila: Je priznanje presenečenje ali ne? »Je veliko presenečenje. Predlagatelj je bila Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, ki sem jo vodila 10 let. Ob lanski predaji sem pojasnila, da je v naši družbi veliko dela, ki terja tudi moje zavzetejše vključevanje. Od tod ljudem informacija o delu družbe, kajti doslej smo se zelo skrivali. Mi smo majhno, mlado podjetje, ki bo letos staro 14 let, ranljivo, zato se nismo želeli izpostavljati.« Nagrado ste prejeli za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Katerega vi uvrščate najvišje? »Morda je prav, da tako odgovorim zaradi smrtnosti start-up podjetij. Od 10 dočakajo 3. rojstni dan le tri podjetja. Že iz tega zornega kota smo mi kar junaki. Vztrajnost je že en dosežek. Drugi je ta, da se je na samem začetku zbrala ekipa, ki je namenila pozornost oblikovanju poslovnega modela in ne konkretni ideji oziroma produktu, kar je ena od napak start-up podjetij. Z vztrajnostjoo smo prišli do zelo dobrih rezultatov - večanja prihodkov, dodane vrednosti na zaposlenega, števila zaposlenih, partnerjev, ki nam pomagajo z zastopništvom predvsem v tujini.« Večkrat ste dejali, da vas povprečje ne zanima. Še vedno sledite temu in kako? »Še. To je kot neka moja paradigma globoko v meni najbrž že iz otroštva in jo poskušam vnašati tudi v podjetje. Pri tem ne želimo biti za vsako ceno drugačni. Ko smo mi ustanovili družbo, so bili -na primer - zelo popularni petkovi team Po podatkih za leto 2017 so znašali čisti prihodki podjetja EBA dobrih 496 tisoč evrov, čisti dobiček slabih 11 tisoč evrov, število zaposlenih 8,41, dodana vrednost na zaposlenega nekaj manj kot 49 tisoč evrov. buildingi. Ker smo bili zaposleni cele dneve v službi, sem kolektivu takratnih mladih mož, očkov dejala, naj gredo raje domov, k družinam, saj smo dovolj skupaj.« Vaše podjetje sodi po plačah zaposlenih med vodilne v dejavnosti. Ste zato uspešni ali so razlogi drugje? »Mislim, da nismo uspešni zaradi tega. Naše plače so bile dolgo bistveno pod povprečjem. Ko so se pojavile možnosti za povišanje, sem sodelavce vprašala, ali višje plače ali raje koga zaposlimo. Odločili so se za zaposlitev. Takrat nas je bilo pet. Takšna usmeritev nam je omogočila večji potencial. Mislim, da smo se prav odločili. Šele v zadnjih treh letih smo zakorakali k dobrim plačam, kar pa je danes zelo pomembno zaradi kadrovske krize.« Pravite, da bo imel med konkurenti z istim produktom ali storitvijo prednost tisti, ki ima strastno kulturo in strastno ekipo. So s tem povezani načrti podjetja? »Na lanski strateški razvojni konferenci smo si zastavili cilje do leta 2025. Eden od zelo smelih je 95-odstoten izvoz do leta 2025. Mislim, da nam dobro kaže. V teh dneh bomo podpisali pogodbo z zelo veliko korporacijo v Srbiji, oktobra bomo obdelali poljski trg. Na tuje trge vstopamo vedno Iz regije Saša je pred letošnjo podelitvijo prejelo priznanje zbornice 11 gospodarstvenikov in ena gospo-darstvenica. Prvi dobitnik iz regije (leta 1969) je bil Ivan Atelšek. Dr. Flora Cvetka Tinauer je bila letos edina ženska dobitnica gospodarskega oskarja. V 50 letih ga je prejelo 25 gospodarstvenic in 328 gospodarstvenikov. preko partnerjev. Večinoma so to IT podjetja, ki že imajo določena znanja in obvladujejo določen trg. Svoje delo tako družba usmerja predvsem v razvoj programske opreme in rešitev. Sedaj imamo več partnerjev, kot je število zaposlenih.« Do nedavnega smo vas poznali kot Cvetko Tinauer, sedaj ste k imenu dodali še Flora. Obstajajo za to posebni razlogi? »Tisti, ki so z mano na družbenih omrežjih, vedo, da sem že leta Flora Cvetka Tinauer. To ime mi je všeč in čutila sem, da sem to jaz. God sicer praznujem na sv. Florjana in Florjana sem težko. Obstaja še en razlog. Ko smo vstopili na tuje trge, je bilo ime Cvetka pogosto popačeno. Bila sem Kvetka, Svetka in podobno. Za tiste, ki so me navajeni kot Cvetka, ostajam Cvetka, za druge, ki me spoznavajo na novo in jim je lažje reči Flora, sem pač Flora.« Običajno ste oblečeni v temna, črna oblačila. Po nagrado ste prišli v rdeči obleki. Ste se odločili za spremembo? »Vsako leto je rdeča nit podelitve nagrad Gospodarske zbornice Slovenije neka vrednota. Letošnja je bila Strast spreminja sanje v uspeh. Z zbornice so prišli previdno do mene s prošnjo, ali bi bila pripravljena iti iz večno črne v rdečo. Barva mi ni bila tuja, saj je bila pred leti moja zelo ljuba rdeče-črna kombinacija. Sama sem po znamenju oven, kar pomeni ogenj. Sem že poskušala narediti spremembo in si kupila oblačila druge barve, a so običajno še s ceno ostala v omari in sem jih potem podarila. Tokrat sem zbrala pogum in mislim, da sem dobro naredila. Mogoče mi je to dalo dodatno energijo na odru, kjer sem se izredno dobro počutila. Ko sem šla na oder, sem si rekla; hvala bogu, da je taka dolga pot, da se malo nadiham, ker sem imela tremo. Ko sem se obrnila in zagledala ljudi v dvorani, sem začutila toplino, izgubila sem tudi tremo. Mogoče mi je pri tem pomagala tudi rdeča barva.« ■ Kako strokovnjake navdušiti, da bodo življenjske cilje uresničili v SAŠA regiji? Savinjsko-šaleška dolina ima kvalitete lepega okolja in ponuja raznolika delovna mesta, mladih pa je vendar vse manj - Na regijski razvojni konferenci se bodo vprašali, kaj storiti Mojca Štruc Čez teden dni (v četrtek, 19. aprila) bo v Vzorčnem mestu Velenje potekala regijska razvojna konferenca z naslovom »Kako strokovnjake navdušiti, da bodo življenjske cilje uresničili v SAŠA regiji?« Ne gre za kakšno filozofsko vprašanje, temveč za iskanje konkretnih odgovorov. V raziskavi, ki so jo lani opravili v Javnem zavodu Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA, so namreč ugotovili nekaj temeljnih značilnosti naše regije: prebivalstvo se izrazito stara, zaznan je padec števila prebivalcev od 15 do 64 let, še večji pa je upad mladih. »Mladi, ki smo jih vključili v raziskavo, so nam povedali, da pogrešajo celovito vizijo razvoja SAŠA regije, da si želijo prevzeti odgovornost za razvoj regije in da so se sposobni spopasti z življenjskimi izzivi,« je povedal predsednik organizacijskega odbora konference Franc Žerdin. Povedal je še, da je raziskava razkrila vse nižje število dijakov in študentov v vseh študijskih programih naše regije. »Kar je ob dejstvu, da imajo dijaki in študentje, ki se šolajo v teh programih, skoraj 100-odstotno zagotovljeno zaposljivost, res težko razumeti,« je še poudaril Žerdin. Dejstvo je, da današnje generacije razmišljajo drugače, kot so tiste nekoč. »Internetna povezanost celega sveta daje mladim slutiti, osnovnošolcem predstaviti, kdo so ter kaj počnejo, in jih tako pritegniti k razmisleku o prihodnosti v regiji SAŠA. K temu se pridružujejo tudi v Mestni občini Velenje (MOV). V sklopu SAŠA inkubatorja spodbujajo podjetniške ideje, že pred leti so ustanovili fond štipendij Franci Kotnik (prvi z leve), Jure Marjanovič (drugi z leve), Franc Žerdin (četrti z leve) in Bojan Kontič (tretji z leve) so napovedali regijsko razvojno konferenco. kakšne so možnosti njihovega dela, delovnega okolja in osebnega razvoja,« je dejal izvršni direktor uprave za kadrovske in splošne zadeve v podjetju Gorenje Jure Marjanovič. Povedal je, da se mladi vse lažje odločajo za odhod v tujino, medtem ko tuji strokovnjaki k nam ne prihajajo tako množično. Kot je dodal, se v Gorenju trudijo že za posameznike z boljšimi rezultati, v prihajajočem šolskem letu (2018/2019) pa prvič pripravljajo tudi javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice. »Zaenkrat je skupna višina sredstev za ta namen 50 tisoč evrov, mesečna štipendija za deficitarne poklice pa tako predvidoma znaša 80 evrov,« je povedal župan MOV Bojan Kontič. Pojasnil je, da se že dogaja, da delodajalci v naši regiji iščejo delavce, pa jih ne najdejo. »Ampak ni razloga za pesimizem, le razmišljati moramo vnaprej,« je poudaril in dodal, da se mu zdi pri tem nujna tudi sprememba v sistemu izobraževanja. Da je res nesmiselno izobraževati kadre, ki jih delodajalci ne potrebujejo, ob tem pa dopuščati primanjkljaj kadrov, ki so potrebni, so se strinjali vsi prisotni ob napovedi regijske razvojne konference. »Slovensko gospodarstvo, tudi gospodarstvo regije SAŠA, bo zahtevam vse hitrejšega razvoja na globalni ravni sposobno slediti le z ustreznimi kadri,« je poudaril direktor Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. Povedal je, da so lani -v želji po spremembah - z velenjsko službo Zavoda za zaposlovanje, Šolskim centrom Velenje in Ljudsko univerzo Velenje podpisali memorandum o vzpostavitvi partnerstva za razvoj človeških virov v SAŠA regiji. Za dolgoročen razvoj regije je bistvenega pomena, da se mladi (strokovnjaki) navdušijo nad okoljem in odločijo, da bodo življenjske cilje uresničili prav tu. Škoda bi bilo, da jih ne bi. »Regija je tako lepa, da je živeti v njej zares privilegij,« je zaključil Franc Žerdin. ■ Rudarji se izrekajo o opozorilni stavki Dvourno opozorilno stavko je za 17. april napovedal sindikat SDRES -Večinski sindikat SPESS je ne podpira, poslovodstvo jo razume kot ponovno netenje nemira - SDRES opozarja na nepravilnosti Velenje, 10. aprila - Od torka v Premogovniku potekajo zbori delavcev, ki jih bodo zaključili v petek. Na njih se zaposleni izrekajo o tem, ali podpirajo dvourno opozorilno stavko, ki jo je za 17. april napovedal Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES) v PV in HTZ. SDRES želi z njo, kot so ob napovedi zapisali v izjavi za javnost, opozoriti na zagotavljanje tistih pravic delavcev, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu, ekonomske in socialne pravice, prihodnost zaposlenih. Generalni direktor mag. Ludvik Golob je po seji izvršilnega odbora sveta delavcev, na kateri so se dogovorili za zbore, znova poudaril, da se o zahtevah, ki poleg sindikata SDRES zadevajo tudi druge socialne partnerje v Skupini PV, poslovodstvo pogaja in dogovarja v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniških in panožnih kolektivnih pogodb. Na več pogajanjih so se sestali tudi s sindikatom SDRES, mu pripravili in predstavili konkretne predloge, a se ta do njih, vsaj do torka, še ni opredelil. »Medijem so raje posredovali informacijo o opozorilni stavki. Te ne podpira niti večinski sindikat SPESS. Zato to razumemo kot ponovno netenje nemira med zaposlenimi in v javnosti,« so sporočili s Premogovnika. Povsem drugačno pa je stališče sindikata SDRES, ki ugotavlja, da sindikatoma na zborih delavcev niso dovolili predstaviti svojih stališč. Menijo, da je torej šlo za namerno enostransko vplivanje poslovodstva in sveta delavcev na zaposlene ter jih s frazami, da stavka ni legitimna, tolmačenjem zakonodaje, morebitnem stečaju, likvidnostjo ipd., odvrniti od napovedane opozorilne stavke. a mkp Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA ""^JlS 12. aprila 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 4. aprila V stranki Solidarnost so vložili kazenske ovadbe zoper Boruta Pahorja, Franceta Križaniča in Mateja Lahovnika zaradi odgovornosti pri projektu Teš 6. Kot so povedali, so prepričani, da so nekdanji predsednik vlade in oba ministra ne le politično, temveč tudi kazensko odgovorni. Solidarnost je vložila kazenske ovadbe zoper Pahorja, Križaniča in Lahovnika. Kljub opozorilom fiskalnega sveta je kolegij potrdil predviden dnevni red dveh izrednih sej državnega zbora, na katerih bodo obravnavali 22 predlogov zakonov in končni poročili preiskovalnih komisij. Učenci tretjih razredov na osnovnih šolah so opravljali poskusno nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine. Hrvaška policija je priprla 24-letnega hrvaškega državljana, osumljenega 80 kaznivih dejanj spolnega nadlegovanja otrok, večinoma na spletu. Avstrijska vlada je napovedala prepoved nošenja naglavnih rut za deklice v vrtcih in osnovnih šolah. Na temo zastrupitve nekdanjega vohuna Škripala so si predstavniki Velike Britanije in Rusije na izrednem zasedanju izvršnega odbora Organizacije za prepoved kemičnega orožja izmenjali nekaj ostrih besed. Četrtek, 5. aprila Premier v odstopu Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec sta na seji odbora za zunanjo politiko poudarila, da je bil ukrep Slovenije ob aferi Skripal ustrezen. Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jožef Horvat je zavrnil poziv predsednika Državnega zbora Milana Brgleza, da skliče še eno sejo odbora, na kateri bi spet obravnavali predlog za priznanje Palestine kot neodvisne države. Po zavrnitvi je Brglez sejo sklical sam, a nanjo ni prišlo dovolj poslancev. sednika Carlesa Puigdemonta po plačilu 75 tisoč evrov varščine pogojno izpustilo iz pripora. Kitajska se je na nov ameriški predlog dodatno ocarinjenega kitajskega blaga odzvala s seznamom 106 ameriških izdelkov, ki bodo s 25-odstotno stopnjo ocarinjeni na Kitajskem, če bo Washington uveljavil ukrep. Petek, 6. aprila Predsednik republike Borut Pahor se je pred svetovnim dnevom Romov udeležil slovesnosti z naslovom Tudi mi smo otroci sveta. ZDA so naznanile nove obsežne sankcije proti Rusiji; te vključujejo 38 posameznikov in podjetij. V Gazi so znova izbruhnili spopadi med palestinskimi protestniki in izraelskimi vojaki. Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN na temo primera Skripal je ruski veleposlanik pri ZN Veliko Britanijo obtožil izmišljanja lažne zgodbe in igranja z ognjem. Ameriški predsednik Donald Trump je predlagal razmislek o dodatnih carinah za kitajske proizvode v vrednosti 100 milijard dolarjev. sicer ne bi mogli izvesti predpisanega programa. V mestu Münster na severozahodu Nemčije je kombi zapeljal v množico ljudi. Dva človeka sta umrla, najmanj 20 je bilo ranjenih, med njimi šest huje. Voznik kombija se je v vozilu ustrelil. V Vatikanu so prijeli diplomata Carla Alberta Capello, pri katerem so našli otroško pornografijo. Kanadska policija je potrdila, da je v nesreči dan pred tem, ko sta trčila tovornjak in avtobus, umrlo 14 mladih hokejistov. Nedelja, 8. aprila Pravoslavni verniki so praznovali veliko noč. Iz Sirije je prišla vest o domnevnem napadu s kemičnih orožjem. Umrlo je najmanj 70 ljudi. Odgovornost za napad naj bi nosile sirske sile, čeprav so same to zanikale. Ameriški predsednik Donald Trump pa je sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu sporočil, da bo »plačal visoko ceno«. Na Madžarskem so volili. Po izjemni volilni udeležbi so prešteli 93 odstotkov glasov. Za vladajočo stranko Fidesz premi- Na Slovaškem so znova potekali množični protesti. Dober mesec po umoru preiskovalnega novinarja Jana Ku-ciaka so na Slovaškem potekali novi množični protesti, ki se jih je udeležilo več deset tisoč ljudi. Sobota, 7. aprila Na slovesnosti ob svetovnem dnevu Romov je predsednik vlade v odstopu Miro Cerar dejal, da romska skupnost predstavlja pomemben del slovenske družbe in multikulturnosti v Sloveniji. Obrambna ministrica Andreja Katič se je mudila na delovnem obisku v ZDA. Sklenila ga je s srečanjem z ameriškim obrambnim ministrom Jamesom Matti-som, ki je Slovenijo spodbudil k večanju obrambnih izdatkov. Večina osnovnošolcev je bila kljub soboti pri pouku, saj zaradi velikega števila praznikov na šolske dni v letošnjem šolskem letu Po plačilu varščine je bil Puidemontpogojno izpuščen iz pripora. V streljanju na univerzi na severozahodu Turčije so bili ubiti štirje ljudje, še najmanj trije pa ranjeni. Sodišče v nemški zvezni deželi je nekdanjega katalonskega pred- Sedeže državnega zbora so tokrat zasedli osnovnošolci. šolstva in šolskega sistema, udeležilo pa se ga je 114 mladih parlamentarcev iz vse Slovenije. Sirska državna televizija je poročala, da so za sobotni raketni napad na vojaško letališče v Siriji krive ZDA. Medtem pa so sirsko režimsko vojaško letališče stresle eksplozije. Izkazalo se je, da je bil za napad, ki je terjal najmanj 14 življenj, odgovoren Izrael. Francoska policija je z območja na zahodu Francije s solzivcem pregnala okoljske aktiviste in anarhiste, ki so nekaj let živeli na območju, na katerem razmišljajo o gradnji letališča. Torek, 10. aprila Pestro je bilo v Državnem zboru. Poslanci so sprejeli končno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, ki po mnenju komisije opozarja na odtekanje denarja v zdravstvu in razkriva brezbrižnost nosilcev javnih funkcij in vodilnih v javnih zavodih. Prav tako so uradno potrdili poročilo, ki sporoča, da so za neodgovorno vodenje investicije TEŠ6 krive vse vlade med letoma 2004 in 2012, ključno pa da je bilo leto 2009, ko je bilo investicijo še mogoče ustaviti. Skladno s poročilom bo Državni zbor naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva za Boruta Pahorja in takratna ministra Franca Križaniča in Mateja Lahovnika. Predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Bra-nimir Štrukelj so na kongresu izvolili še za en štiriletni mandat. Sirija je bila tokrat tarča napada s kemičnim orožjem. Madžarski premier je dobil še en štiriletni mandat. erja Viktorja Orbana se je izreklo 49,5 odstotka volilnih upravičencev, kar pomeni, da si je Fidesz zagotovil dvetretjinsko večino v parlamentu. V Franciji je bil zaradi stavke strojevodij spet omejen železniški promet. Bahrajn je odkril za 80 milijard 159-litrskih sodov naftnih zalog, ki so v naftnih skrilavcih. Ponedeljek, 9. aprila Ustavna komisija Državnega zbora je razmišljala o tem, kako bi z dopolnitvijo ustavnega zakona dodatno zaščitila premoženje NLB pred neveljavnimi pravnomočnimi sodbami hrvaških sodišč. V državnem zboru je potekalo zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta na temo j t \ t \ tH 9,1; Vi Hči nekdanjega dvojnega agenta Skripala je zapustila bolnišnico. Hčerko nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala, ki je bila skupaj z očetom 4. marca zastrupljena z živčnim strupom, so odpustili iz bolnišnice in prepeljali na varno lokacijo. Evropska komisija je predlagala, da se predstavniki Slovenije in Hrvaške 2. maja srečajo na ustni obravnavi glede slovenskega pisma v Bruselj. Kaja Avberšek Žabja perspektiva Tržnica in ples Dobre pol ure vožnje iz Mesta Palm proti notranjosti otoka je mestece z imenom San Mateo. Znan je po živahni nedeljski tržnici, jaz pa po dejstvu, da se po pisanih tržnicah rada sprehajam. V naš dolgi avto pospravimo malega čuka z njegovim nepogrešljivim malim slonom in se odpravimo. Kaj kmalu temperatura znatno pade, nebo se zgosti in zaprši, mali čuk zaspi. Narava skozi zatemnjeno šipo je temno zelena: temno zelene palme, temno zelen i listi bananov-cev, temno zeleni evkaliptusi, še kaktusi so temno zeleni. Veliko makadamsko parkirišče je skoraj polno, na travnati vzpetinici, kjer se parkirišče konča, rastejo oranžni in svetlo vijolični maki. Oranžne sem že videla - v Kaliforniji, vijoličnih pa še nikoli, tako lepi in nežni so. Mali čuk začuti hladen piš, se prebudi in je seveda lačen. »Kjompijček mamam!« zadovoljno vzklikne, saj kar prva stojnica ponuja škrniclje pomfrija. Lačen ni le čuk, tudi tatiju se pocedijo sline ob pogledu na vročo hrenovko v štručki. »Končno normalno debela hrenovka normalne barve!« je navdušen. Res, za večino španskih hot dogov je značilna čudno tanka in čudno živo roza obarvana hrenovka. (Sama se nad hrenovkami še zdaleč ne navdušujem. Nasploh mi roza hrana vzbuja neprijetne občutke.) Še kar škreblja, čukčevi tanki krompirčki se hitro hladijo, malo kečapa ima že na jaknici, najbolje, da gremo pod streho - saj zaradi tržnice pod streho smo tudi prišli. U, gneča! Naredimo najprej en krog za splošen pregled nad je-stvinami ali bi bilo bolje, da kar sproti, po občutku nakupujemo? Oh, poglej tele majcene korenčke, tako zadovoljno, zdravo in nepravilno izgledajo, jih bom kar eno vrečo. So tele kanarske banane preveč zrele? Počakajmo rajši na kakšne bolj zelene, ki bodo počasi dozorele. Tile majhni podolgovati jajčevci bodo pravšnji za slastno bolgarsko jed s slastnim in povsem turškim imenom »imam bayidli«. Med imamo, sir imamo, bel puhast kruh zate, temnejši semenčasti kruh zame, mehke krušne bunkice za čukčeve zobčke. Vzamemo nekaj»truxas de batata?« Vzemimo! To so ocvrti testeni trikotniki, napolnjeni s sladko kremo iz sladkega krompirja, začinjeno z rozinami in cimetom. (Niso najbolj fajn za občutljive želodce, sicer pa so zelo fajn.) Jagode! Kar eno kilo, če je že ravno sezona. Kupimo tudi najmanjši od ogromnih gomoljev nečesa tropskega, česar se veliko pojé na Azorskih otokih in se tam imenuje inhame ter ne spada v družino krompirjev, ima pa gromozanske mesnate liste - kot človek visoke ali še višje. Mali čuk zagleda grah v strokih in se spomni, kako sta ga lanskega poletja z dedačukom trgala z grmičkov ter ga luščila in zobala kar na vrtu. Zažene se vanj, enega mu oluščim, hoče še, prodajalec se nasmiha in mi pravi, naj ga le zoblje. Kaj nam še manjka ... grah, seveda, pomaranče za sok, jajca svobodnih in srečnih kokoši, paradižnik, ki pač še kar nima okusa, krompir s pikicami, veseli in debeli por, limone v obliki hrušk. Avokada ne kupimo, saj nam je pred kratkim neki kmet podaril 55 slastnih maslenih sadežev z lastnega drevesa, za katere si še danes izmišljujem ustvarjalne recepte, pri čemer sem več kot uspešna. Vreč, obešenih na čukov voziček, je že toliko, da jih čukec, sedeč v njem, s svojo težo še komajda pretehta. Dovolj bodi torej za danes. Gremo na ples! Ob pokriti tržnici je namreč pokrit oder s plesiščem, od koder se razlega glasba. Pogled na vse skupaj človeka razveseli. Pevka na vse grlo poje pesmi v smislu: »Ona je lepa, ampak je lažnivka!...«, bobni bobnajo bom-bo-rom-bo-rom, pritegne sintesajzer, po plesišču pa se vrti, zvira, čačačaja, miga z ritjo, cepeta, pozibava, poskakuje in stopicuje. Vse! Čudovit nabor osebkov, vseh starosti, v parih, sami, v skupinah. Gospa, oblečena v leopardico in obuta v plesne čevlje, se napadalno zaganja v svojega nežnejšega, v sivo oblečenega soplesalca, starejši moški s klobukom in s sendvičem v eni roki ter plastično vrečko v drugi v ritmu stopa po vsej površini plesišča, obilnejši moški s sončnimi očali, na posebno frajerski način obešenimi okoli vratu, z vranje črno pobarvano bundesliga frizuro in usnjeno jakno ter kratkimi havajskimi hlačami je zamenjal že kar nekaj soplesalk. Telesa vseh mogočih proporcev, vzorčaste fluorescentne pajkice, rdeče ustnice, zakmašne obleke, poskakujoči globoki dekolteji, visoko-petni džins škornji do beder z odprtino na nožnih prstih, lajbiči s palmami, ni predsodkov, ni sramu, ko v nedejo na tržnici opravimo nakup, še par ur do potnih srag plešemo. Plešem, plešem in plešem, dokler ne omagam, potem pa plešem dalje ... in naslednjo nedeljo od začetka. Za lažje poslovanje SPOT V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte se uvaja nov nacionalni sistem - sistem SPOT. Pod okrilje Slovenske poslovne točke med drugim prehaja tudi dosedanji sistem VEM (točke VEM in portal e-VEM). Sistem SPOT bo poslovnim subjektom, podjetnikom in potencialnim podjetnikom nudil nove in izboljšane elektronske storitve, storitve podjetniškega svetovanja, informiranja in usposabljanja za dvig konkurenčnosti na trgu ter obogaten nabor storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij za izvoznike in investitorje. a ■ Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 7 12. aprila 2018 »'^CAS IZOBRAŽEVANJE 7 Znova večje zanimanje za nižje poklicno izobraževanje Na šolah Šolskega centra Velenje prejeli za zdaj 368 prijav za novince, lani v tem času 376 - Več prijav le za tehnika mehatronike in športni oddelek gimnazije, vendar omejitev ne predvidevajo - Prenos prijav do 25. aprila Tatjana Podgoršek Pred dvema dnevoma je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega vpisa v programe srednješolskega izobraževanja za šolsko leto 2018/2019. V vseh programih še prosta mesta, razen v treh Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na gimnaziji Velenje, je povedala, da so s številom prijav glede na manjšo generacijo učencev, ki zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje v regiji Saša, zadovoljni. Za novince so v 23 srednješolskih programih razpisali 632 mest, v tem trenutku pa prejeli 368 prijav. Lani v tem času so jih imeli 376. V vseh programih imajo še prosta mesta, razen v programu tehnik mehatronike, kjer so za 28 razpisanih mest prejeli 39 prijav, ter v športnem oddelku gimnazije, kjer je na 18 razpisanih mest prispelo 27 prijav. »Tu bomo ministrstvo zaprosili za nadnormativni oddelek in sprejeli vsaj 22 kandidatov, ostale bomo poskušali usmeriti v program splošne gimnazije in jim ponuditi status športnika, kar pomeni, da bo njihovo izobraževanje podobno izobraževanju dijakov v športnem oddelku gimnazije. Tudi v drugem omenjenem programu, za katerega je prispelo več prijav, kot je predvidenih prostih mest, se bomo poskušali s kandidati pogovoriti in jih preusmeriti v podobne programe. Omejitev ne predvidevamo nikjer, saj si ne želimo, da bi se kandidati preusmerili v druga izobraževalna središča. Lahko pa se zgodi omejitev v programu športne gimnazije, če nam ministrstvo ne bo dovolilo nadnormativnega vpisa.« Je pa ob tem Fidlerjeva opozorila na razlike med posameznimi programi in tako kot lani na večje zanimanje za programe nižjega poklicnega izobraževanja. Tu se poznajo, meni, močnejše generacije učencev, ki zaključujejo izobraževanje na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Na Šoli za stori- tvene dejavnosti je - na primer - veliko zanimanje za program pomoč v biotehniki in oskrbi. Za 16 razpisanih mest so prejeli 25 prijav, med njimi jih je največ prav od učencev omenjenega centra. »Ob večjem zanimanju za programe nižjega poklicnega izobraževanja ne moremo biti Gabrijela Fidler: »V večini programov tudi po prenosu prijav ne pričakujemo omejitev, prav tako ne zaradi premajhnega števila vpisanih, ukinitve kakšnega programa.« ravnodušni, saj kaže, da mladi ne razmišljajo dolgoročno o vrednoti, kot je znanje, ampak želijo priti do cilja po čim lažji poti. Gimnazija je še vedno najboljša izbira za nadaljevanje študija.« Pričakujejo še nekaj prijav Kandidati bodo lahko skupaj s svojimi starši prenesli prijavo iz enega v drug program ne glede na to, ali je šola prejela več prijav, kot je razpisala prostih mest do 25. aprila. Omejene možnosti za prenos so v programih umetniške gimnazije, kjer je potreben predhoden preizkus nadarjenosti, in v športnem programu, kjer je bilo treba oddati dokumentacijo in pridobiti potrdilo o doseganju statusa. Kot pravi Fidlerjeva, pričakujejo še kakšno prijavo več tudi zaradi nekaterih prednosti v primerjavi z drugimi izobraževalnimi centri. Pri tem je izpostavila dobro sodelovanje z vsemi avtobusnimi prevozniki, vzorno skrb za učno opremo, organizirano prehrano, veliko število izvenšolskih dejavnosti, strokovno usposobljenost učiteljev. ■ Ob dnevu za zdravje združili očiščevalno akcijo s tekom Dijakinje in dijaki Šole za storitvene dejavnosti so očiščevalno akcijo v središču mesta in ob Škalskem jezeru izvedli v sklopu projekta Življenje teče, ki ga že tradicionalno izvajajo ob svetovnem dnevu zdravja Tina Felicijan Šola za storitvene dejavnosti se je pred desetimi leti vključila v evropsko mrežo Zdravih šol in tako uvedla vrsto programov za spodbujanje zdravega načina življenja, ozaveščanje dijakov o pomenu pravilnega prehranjevanja in redne telesne aktivnosti, pa tudi podpiranje dijakov pri ustvarjanju pozitivne samo-podobe, dobrih medsebojnih odnosov in osveščanje o varni spolnosti. Tako vsako leto obeležijo dan boja proti aidsu, v mesecu boja proti raku sodelujejo na prireditvi Rožnati oktober, februarja izvajajo aktivnosti za spodbujanje bolj varne rabe interneta, prirejajo predavanja in izvajajo tudi ekološko obarvane akcije. Vsako leto pa se še posebno posvetijo svetovnemu dnevu zdravja, ob katerem izvedejo projekt Življenje teče. Čistilno akcijo združijo s tekom okrog Škalskega jezera, tako pa skušajo dijakom privzgojiti pozitiven odnos do gibanja v naravi in jim življenje v čistem in zdravem okolju predstaviti kot vrednoto. Tokrat so po čiščenju okolice Škalskega jezera tekli v spremstvu maratonca Bogomirja Dolenca, ki jim je pred začetkom očiščevalne akcije predaval na temo zdravega načina življenja. V projektu Življenje teče je letos sodelovalo 170 dijakinj in dijakov Šole za storitvene dejavnosti, ki jim je aktivnost na prostem v prijetno toplem spomladanskem vremenu prijala bolj kot sedenje v učilnici. Dijakinje in dijaki so pridno pobirali smeti na različnih lokacijah v okolici Šolskega centra, ob glavnih mestnih ulicah, pa tudi okrog Škalskega jezera. REKLI SO > Eva Mernik: »Mislim, da na vsaki taki očiščevalni akciji naredimo veliko za naravo in zase. Take akcije delujejo tudi preventivno. Bi se pa morali ljudje še bolj zavedati pomena ločevanja različnih odpadkov. V šoli dobimo veliko znanja o tem. Imamo koše za ločeno zbiranje odpadkov. Tudi k športu nas spodbujajo, ampak bi bilo dobro, da bi imeli še več športnih dni.« Nika Škorič: »Največ smo našli cigaretnih ogorkov in plastičnih vrečk. Teh bi moralo biti v naravi manj, ker jo zelo onesnažujejo. Predvsem cigaretnih ogorkov je veliko tudi v okolici Šolskega centra, sicer pa je okolica šol čista. Dobro bi bilo imeti več programov za spodbujanje zdravega načina življenja, ker se danes veliko dijakov prehranjuje s hitro hrano, premalo se tudi gibamo.« Med preprodajalci celo otroci Na Centru za socialno delo Velenje so se lani srečali z desetimi mladostniki, ki so tako ali drugače zlorabljali droge Milena Krstič - Planine Velenje - Na območju Šaleške doline so lani policisti in kriminalisti zaznali velik porast kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih z zlorabami drog. Ali drugače - lani so obravnavali 40 kaznivih dejanj, predlani 12, poleg njih pa tudi 65 prekrškov. Zasegli so kar 15,5 kilograma posušene konoplje (leto pred tem 9 kilogramov). O problematiki drog so govorili tudi na Sosvetu za izboljšanje varnosti občanov Velenja. Tisto, kar najbolj skrbi in najbolj bodo v oči, pa je to, da je bilo med storilci kaznivih dejanj kar 10 mladoletnikov. Otrok torej, ki so se zaradi tega najprej srečali s policijo, potem pa s socialnimi delavci. »Tolikšen porast je presunil tudi nas,« pravi Valerija Kidrič, direktorica Centra za socialno delo Velenje. »Kar 80 odstotkov več vodenih zadev z mladoletniki, ki so se ukvarjali s tovrstnimi kaznivimi dejanji, smo imeli. Tistih, s katerimi smo se srečali prvič, pa je bilo skoraj 160 odstotkov več.« V večini primerov je šlo za preprodajalce ali tiste, ki so bili zaloteni pri posesti nedovoljene droge. Kako so postopali z njimi? Kidričeva pravi, da v okviru njihovih pooblastil opravijo razgovor s starši mladoletnikov in jih v so- >n iv . ■ delovanju z njimi vključijo v ustrezno Pogorelcnik: . . , obliko pomoči. Zanimalo nas je tudi, »Dejstv° Je, da ali se je pri mladostnikih, ki jih obrav-smo kot družba navajo kot storilce kaznivih dejanj, po-zelo popustili.« javil kakšen vzorec, ki morda iz kakršnega koli razloga izstopa, ki je morda povezan s takimi ali drugačnimi težavami v družini, pa Kidričeva pravi, da ne. »Iz najrazličnejših družin so.« Komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak pravi, da je policija v lanskem letu na tem področju povečala aktivnosti. »Poostreno smo bdeli nad tem področjem in to nadaljujemo tudi letos. Naši policisti izvajajo pogoste nadzore na krajih, kjer se droga pojavlja, zbirajo obvestila in kontrolirajo lokacije, kjer se nahajajo uživalci.« Tega, da bi kakšno okolje posebej izstopalo, ne more potrditi. So pa lokacije, pravi, kjer je tega več. Okolica Šolskega centra Velenje? »Da, je ena od lokacij, vendar ne izstopa posebej.« Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik je v zvezi s to problematiko, o njej so govorili tudi v Sosvetu za izboljšanje varnosti občanov Velenja, opozoril, da je težava bistveno širša in ne zadeva zgolj ene lokalne skupnosti. »Kar poglejte pobude raznoraznih forumov o legalizaciji droge, pa tudi v medijih zasledimo marsikakšno dobrohotno o mehkih drogah ... Nisem namreč prepričan, da lahko vsi mladi na zrel način razmišljajo o tem. Dejstvo je, da smo kot družba zelo popustili, da se zelo hitro zgodi, da mladina poseže po teh drogah, "v rekreativne namene", kar se sliši zelo zabavno. To je problem. Velenje ima včasih status, da na tem področju delujemo preblago. Ne gre pri tem toliko za represijo kot za to, da je treba na tem področju delovati preventivno v družbi kot celoti. Posamezna zapenjanja ne pripeljejo daleč.« ■ Gibanje za zdravje Ob svetovnem dnevu družine bodo strokovne delavke Vrtca Šoštanj organizirale prireditev Gibanje za zdravje. Z otroki, njihovimi starši, dedki, babicami in prijatelji bodo 14. aprila pri nogometnem stadionu Šoštanj spoznavali in se seznanjali z zdravim načinom življenja. Zavedajo se namreč, da je gibanje pomembno za zdravje, prav tako pa je pomembno druženje ljudi različnih generacij, saj to bogati življenje. Druženje bodo začeli s pohodom ob 9. uri pred Vrtcem Šoštanj, enoto Biba, ostale dejavnosti se bodo potekale na nogometnem stadionu od 10. do 12. ure. V programu bodo sodelovali: planinci, Šola zdravja, taborniki, gasilci, športniki, Center starejših občanov Zimzelen, Kmetijska zadruga Šoštanj ter mnogi drugi. a mz ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 8 8 MED VAMI Velenje tudi demenci prijazno mesto Prva demenci prijazna točka v regiji Saša v Domu za varstvo odraslih Velenje - Informacije za obolele in njihove svojce - Pomembno je zgodnje odkritje bolezni Napis demenci prijazna info točka ne bo krasil le vhodnih vrta velenjskega doma za varstvo odraslih, ampak tudi vsebino dela z osebami obolelimi za demenco in njihovimi svojci. Tatjana Podgoršek Velenje, 5. aprila - Mestna občina Velenje je številnim nazivom pred tednom dni dodala še Demenci prijazna skupnost. Demenci prijazno točko so na priložnostni slovesnosti odprli v Domu za varstvo odraslih Velenje. Je prva v regiji Saša, velenjski dom je zanjo predlagal Dom starejših občanov Radlje ob Dravi, naziv pa je lokalni skupnosti in s tem tudi velenjskemu domu podelilo strokovno združenje Spominčica - Alzheimer Slovenija. Delavnice, Alzheimer Caffe ... Ne po naključju. »Prepoznali so nas kot ustanovo, ki namenja veliko truda in znanja prepoznavanju bolezni in ki se ukvarja z bolniki z omenjeno diagnozo. Sicer pa je to za nas pomembna pridobitev in izziv. Naziv ne bo krasil le vhodnih vrat v dom, ampak tudi vsebino,« nam je dejala direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Violeta Potočnik Krajnc. Po njenem mnenju je naziv potrditev njihovega dobrega dela in obveza, da bodo na tem področju delali še več. Z Mestno občino Velenje, s katero Dom tvorno sodeluje, se že pogovarjajo o izobraževanju zainteresirane javnosti. V obliki delavnic ga bodo ponudili najprej osnovnim šolam, vrtcem, da bodo tudi najmlajši vedeli, zakaj se dedek ali babica vedeta malo drugače, srednjim šolam in vsem ustanovam, ki delajo z ljudmi (občina, Upravna enota, Policija ...) Ponudili jih bodo v okviru njihovega dela brezplačno. »Želimo čim več ljudi seznaniti, kako pomembno je prepoznati prve znake bolezni, kakšni so, jim predstaviti bolezen in njene posledice, svojcem pomagati, da bodo stvari lažje razumeli in jih premagovali.« Info točko so opremili z letaki, brošurami, v katerih so pomembne informacije. Uredili so jo na mestu, kjer je prisoten kdo od zaposlenih doma 24 ur na dan in bo prav tako lahko komu pomagal z ustnimi informacijami. Po tem stiku bodo usmerjali ljudi najprej k strokovnim delavcem. Prihodnji mesec bodo v domski recepciji izvajali enkrat na mesec Alzheimer Caffe, v okviru katerega bodo na pogovorih o demenci udeleženci lahko pridobili še dodatne informacije. V domu pa že deluje klub svojcev oseb z diagnozo demenca. V domu so za varovance z boleznijo oblikovali dva oddelka - v oddelku s posebnim spremljanjem imajo 22 stanovalcev, pri katerih gre za napredovano bolezen, v drugem, kjer je nadaljevanje bolezni še v začetni fazi, pa 16. Kar nekaj dementnih oseb je vključenih v ostale oddelke v domu. »Povpraševanje po sprejetju oseb z demenco je precej večje, kot so domske zmogljivosti, zato naši načrti za prihodnje predvidevajo večje število mest zanje,« je še dejala 12. aprila 2018 Violeta Potočnik Krajnc. Po mnenju podžupana Mestne občine Velenje Srečka Korošca, lokalna skupnost s pridobivanjem nazivov dokazuje, da skrbi za vse generacije občanov. Ta prizadevanja bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Demenca je prisotna v tukajšnjem okolju, zato je prav, da ljudje o njej vedo, da vedo, kam se lahko obrnejo in kako lahko kot oboleli ali njihovi svojci čim bolje živijo. Do vseh najmanjših krajev in družin »Demenci prijazne info točke odpiramo zato, da z njimi pomagamo oza-veščati javnost o bolezni, ki jo je na začetku težko prepoznati, ker ne boli, jo seznaniti, kakšni so znaki bolezni, kako se približati in ravnati z bolno osebo. Število bolnikov v Sloveniji hitro narašča, z zgodnjim prepoznavanjem bolezni pa lahko naredimo precej za bolne in njihove svojce,« je med drugim dejala Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčica Slovenija. Doslej so odprli več kot 15 demenci prijaznih točk, prvo lani v prostorih varuhinje človekovih pravic. Po tem se je »usul« plaz povpraševanja po njih, kar jih zelo veseli, saj bodo tako lahko prišli do vseh manjših krajev in družin po Sloveniji, ljudi ozavestili in pripomogli, da bodo bolni prišli čim prej k zdravniku, svojci pa dobili potrebno podporo oziroma pomoč. Delujejo dobro in povezovalno Območni odbor stranke DeSUS Velenje tudi lani uresničil zastavljen program - Na letošnjih lokalnih volitvah pričakujejo še kakšno svetniško mesto več Tatjana Podgoršek Velenje, 3. aprila - »Delujemo dobro in povezovalno. Prizadevali smo si za boljše življenjske pogoje vseh generacij, še posebej pozorni pa smo bili na ranljive skupine, med katerimi je največ upokojencev,« bi lahko povzeli besede Srečka Korošca, dosedanjega predsednika Območnega odbora DeSUS Velenje ob pogledu na lansko opravljeno delo na redni skupščini odbora v Kolodvorski restavraciji v Velenju. Med drugim sta se je udeležila župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in predsednik stranke Karel Erjavec. Oba sta potrdila besede Korošca, z udeležbo na skupščini pa so to storili tudi člani stranke iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. lokalno skupnostjo smo tudi uspeli. Aktivnosti se bodo začele letos in upam, da se bodo v predvidenem času tudi končale.« Po svojih zmožnostih so - je še dejal - podprli društva in ustanove, ki so se obrnila na območni odbor stranke za finančno pomoč, obiskovali so starejše in bolne člane, se redno sestajali s poslanko stranke Antonijo Marijo Kovačič ... »Skratka, dela je bilo zelo veliko in vsi člani, ki delujejo v raznih odborih na lokalni, pokrajinski in državni ravni, so se trudili opraviti delo v dobro vseh.« Korošec se je ob tej priložnosti zahvalil Kontiču in Erjavcu za razumevanje in podporo ter izrazil upanje, da bodo na letošnjih lokalnih volitvah volivci njihov trud nagradili z izvolitvijo še kakšnega svetnika več kot na predhodnih volitvah. Dobro obiskane volilne skupščine Območnega odbora stranke DeSUS Velenje se je med drugim udeležil tudi predsednik stranke Karl Erjavec. Preoblikovanje velenjskega doma za varstvo odraslih Območni odbor šteje blizu 160 članov in vsako leto, je povedal Korošec, pridobijo nekaj novih. Sicer pa je dejal, da so po svojih zmožnostih sodelovali v razpravah o spremembah zakonov, ki so vplivali na kakovost življenja predvsem tukajšnjih občanov. Zavzeto so spremljali dogajanja v lokalnih skupnostih Šaleške doline, sploh v mestni občini Velenje, in se odzivali tam, kjer so ocenili, da se morajo. V mestnem svetu ima stranka štiri svetnike, ki delujejo tudi v različnih organih, odborih, Korošec pa opravlja še dolžnost podžupana. »Območni odbor sem vodil dva mandata in v obeh smo si med drugim prizadevali za preobrazbo velenjskega doma v dom četrte generacije. S tvornim sodelovanjem z Namesto Korošca Mravljakova Tokratna skupščina je bila tudi volilna, saj je članom v organih stranke potekel mandat. Srečko Korošec se za vnovično mesto predsednika območnega odbora ni potegoval, udeleženci pa so soglasno podprli edino predlagano kandidatko za to mesto Darinko Mravljak. Ta je povedala, da bodo v območnem odboru nadaljevali prizadevanja svojih predhodnikov na vseh področjih delovanja tako na lokalni kot državni ravni, se zavzemali za boljše pogoje dela in bivanja predvsem upokojencev in brezposelnih mladih, se odzivali glede na potrebe, aktualne zadeve ter še naprej delovali povezovalno. Malo članov društva, a veliko opravljenega dela DPM Šmartno ob Paki vzorno skrbi za pestrost dejavnosti za najmlajše občane - Anjo Molnar na predsedniškem mestu zamenjala Andreja Krajnc Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 23. marca - »Aktivnosti je bilo lani toliko, kot bi društvo štelo 200 in ne le 20 članov. Vzorno skrbite za pestro otroštvo najmlajših v lokalni skupnosti,« so menili udeleženci občnega zbora Društva prijateljev mladine (DPM) Šmartno ob Paki ob pregledu na opravljeno delo društva v preteklem letu. Anja Molnar, dosedanja predsednica društva, je med drugim povedala, da so članice praktično vsak mesec pripravile kakšno aktivnost. Nekatere so izvedle samostojno, druge s skupnimi močmi z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Izpostavila je pustno rajanje za otroke, tridnevni počitniški tabor zanje, katerega tema so bili pravljični junaki, ustvarjalne delavnice, skupaj z javnim zavodom Mladinski center Šmartno ob Paki menjalnico igrač in jih blizu 350 podarile pediatričnemu oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. V praznovanje občinskega praznika se je društvo vključilo z Mini martinovanjem, zadnji mesec v letu pa je otroke obiskal Dedek Mraz. Kot je bilo slišati na občnem zboru, je šmarško Društvo prijateljev mladine edino v okviru omenjene medobčinske zveze, v katerem nimajo težav s podmladkom. »Že danes je z nami nekaj novih članov, nekaj jih še prihaja,« lokom, vodne igre, izlet, ustvarjalne delavnice in delavnice za zdravje, Mini martinovanje, decembra izlet v Pravljično deželo, obisk Dedka Mraza in obdaritev otrok. V primerjavi z lanskim delovnim programom v letošnjem »Stremimo k temu, da popestrimo prosti čas otrok na najboljši način,« so med drugim zagotavljale članice na občnem zboru. je zagotovila Andreja Krajnc, ki so jo na občnem zboru soglasno podprli za novo predsednico šmarškega DPM. Obljubila je, da bodo tudi letos članice pripravile za najmlajše občane vrsto aktivnosti. Pripravljajo pohod na Goro Oljko, srečanje z Robinom Hudom in streljanje z ni tridnevnega tabora. »Članice društva nismo mogle uskladiti vseh obveznosti in nas bi bilo za izvedbo tabora premalo. Odločile smo se, da ga letos ne bomo pripravile, se bomo pa potrudile, da bo znova prihodnje leto,« nam je še dejala Andreja Krajnc. Kmalu Pomladni sejem Letošnji tradicionalni prodajno-razstavni Pomladni sejem v Velenju vas bo razveselil 21. aprila. Postavljenih bo več kot 50 stojnic, pripravljen pa je tudi bogat spremljevalni program. Dogajanje na Titovem trgu in v okolici bo pestro med 8. in uro 13. uro. Mestna občina Velenje bo med Velenj- čane razdelila 3300 brezplačnih sadik cvetja in tako prispevala svoj kamenček h kulturi cvetja in urejanju mesta, ki si je že večkrat prislužilo naziv najlepšega v državi. Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 9 12. aprila 2018 MED VAMI ""^Jis 21 »Zdravje je na prvem mestu« Na prireditvi Velenje - mesto zdravja se je predstavilo 19 zavodov, društev, organizacij in drugih institucij, ki v Velenju delujejo na področju zdravja Tina Felicijan Mestna občina Velenje je ob svetovnem dnevu zdravja že četrto leto zapored izvedla prireditev Velenje - mesto zdravja. Osrednji namen prireditve je predstavitev tistih, ki v lokalnem okolju in širše delujejo na področju zdravja, tako pa občankam in občanom pokazati, da je v Velenju veliko priložnosti za zdrav način življenja, je dejal podžupan Peter Dermol. »Če želimo pozitivno vplivati na zdravje, moramo ljudi osveščati o načinih do bolj kakovostnega in zadovoljnega življenja. Zdravje je najbolj odvisno od vsakega posameznika, prepričan pa sem, da bomo ob vsakodnevni rekreaciji, napajanju sebe in okolice s pozitivno energijo znali živeti tudi kot zdrava in pozitivna družba.« Informacije za preventivo in pravočasno ukrepanje Na prireditvi Velenje - mesto zdravja je kar 19 organizacij predstavilo svoje programe. Sodelovali so ponudniki vodene telesne vadbe, društva invalidov in obolelih z raznimi boleznimi ter društva, ki delujejo v preventivi, kot je društvo za boj proti raku. Zastopala ga je članica Vlasta Medved Melanšek, ki je z zadovoljstvom povedala, da so razdelili ogromno literature na temo samopregledovanja dojk in drugih preventivnih ukrepov proti najpogostejšim oblikam raka pri ženskah. Opaža pa, da so moški pri tem veliko bolj zadržani. Čeprav je društvo pripravilo veliko literature tudi zanje in so jim na stojnici pokazali znake raka na modih, je večina moških le od daleč opazovala. Obiskovalci so na stojnicah dobili veliko informacij o preventivnem ravnanju, programih za pomoč pri okrevanju in drugih aktivnostih, ki jih izvajajo različne organizacije. Predstavili so se tudi prvi posredovalci - na novo vpeljani sistem hitre prve pomoči, ki ga je predstavil zdravnik Aleš Kajtna. »To je podaljšana roka nujne medicinske pomoči. Dostopni čas reševalnega vozila do pacienta s srčnim zastojem mnogokrat presega čas, v katerem je nujno treba začeti temeljne postopke oživljanja. Zato smo za medicinsko pomoč pri srčnem zastoju, večjih krvavitvah in podobnih stanjih, ki ogrožajo življenje, usposobili gasilce, ki jih s tihim alarmom pozovemo na lokacijo, od koder smo dobili klic na nujno medicinsko pomoč. Tako so lahko prvi posredovalci pri pacientih že v nekaj minutah in začnejo izvajati pravilne postopke, ki lahko rešijo življenje.« Za pomoč ljudem pri okrevanju po srčni ali možganski kapi pa poskrbijo v koronarnem društvu, ki ga je predstavila predsednica Erika Berlak: »Združujemo ljudi, ki so prestali srčno ali možgansko kap, razne posege na srcu in ožilju ter tiste, ki so podvrženi ve- čjim dejavnikom tveganja, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in maščobe v krvi. Imamo pet vadbenih skupin v Velenju in skupine v Vinski Gori, Šmar-tnem ob Paki in Termah Topol-šica. Sodelujemo s priznanimi strokovnjaki s področja varovanja zdravja, ki nam med drugim večkrat letno priredijo tečaje temeljnih postopkov oživljanja z AED aparatom. Zelo ponosni pa smo, da smo pred leti izvedli dobrodelni koncert za nakup urgen-tnega ultrazvoka, ki je do danes rešil že kar nekaj življenj.« Šaleški biser ponovno na pitnikih Ob dnevu za zdravje pa sta Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje ponovno vzpostavila delovanje javnih pi-tnikov. Na dvanajstih lokacijah na območju občine se lahko občani in obiskovalci odžejajo z vodo, ki jo je občina zaradi njene svežine, blagodejnih učinkov na zdravje in dobro počutje poimenovala Šaleški biser - okus zdravja. Je zelo zdrava in okusna pitna voda iz Šaleške doline, ki se po kakovosti uvršča v sam evropski vrh. Občani in obiskovalci se lahko z njo odžejajo tudi na javnih pitni-kih, ki so nameščeni na Velenjskem gradu, v Starem Velenju, na mestnem otroškem igrišču, mestni tržnici, Cankarjevi ulici, Kardeljevem trgu, v Šaleku, pri osnovni šoli Šalek, v Sončnem parku, TRC Jezero, ob mestnem stadionu in ob Škalskem jezeru. Poimenovani so po bolj ali manj prepoznavnih mitoloških in pravljičnih junakih, povezanih z okolico, kjer so pitniki nameščeni. lLtos pa bo občina nove pitnike namestila tudi na plaži, enega dodatnega pa še na Velenjskem gradu. V zunanjih izložbah Podjetniškega centra Standard je vse do konca junija na ogled razstava z naslovom Zdravo Velenje. Na njej se predstavljajo lokalni ponudniki storitev in produktov, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšanju zdravja. Prikazan je tudi zemljevid z označenimi lokacijami defibrilatorjev. V mestni občini Velenje jih je kar 49. »Stres je dejavnik, ki vsakodnevno najbolj negativno vpliva na naše zdravje. Če je potrebno, da v nekem trenutku damo kakšno obveznost na stran, zato da se bomo bolj počutili in poskrbeli za zdravje, je prav, da to tudi storimo. Zdravje je na prvem mestu in tega se je treba zavedati vsak dan,« opozarja podžupan Peter Dermol. Drugi na državnem tekmovanju barmanov želi še višje Prihaja iz Topolšice, dela v Velenju, tekmuje po Sloveniji, želi pa si še dlje Mojca Štruc Anže Šmid je mladenič, ki je na zadnjem državnem tekmovanju barmanov zasedel drugo mesto. Čeprav na svetovno prvenstvo barmanov potuje le zmagovalec, Anže ni preveč razočaran. »Vem, da sem še mlad in da mi bo v prihodnosti še uspelo,« pravi. Dodaja, da je po naravi tekmovalec in da si iskreno želi postati naj- boljši svetovni barman na svetu. Anže je imel od nekdaj rad gastronomijo. V otroštvu sta ga privlačila predvsem kuhanje in strežba, zato si je za srednješolsko izobraževanje izbral ustrezen program na Šolskem centru Velenje. Ko so na šoli pripravili delavnico na to temo, se je tam prvič srečal tudi s koktajli. »Odšli smo tudi na tekmovanje na Bled in že takrat sem bil ponosen na Anže Šmid uživa v ustvarjanju koktajlov. dober rezultat,« pravi Anže. Po srednji šoli se je Vpisal na višjo strokovno šolo na Bledu, kjer se je njegova ljubezen do mešanja koktajlov le še bolj razvila. Anže se je včlanil v Društvo barmanov Slovenije in danes v njihovih vrstah redno sodeluje na različnih tekmovanjih, enkrat letno tudi na državnem. Kot pravi, je konkurenca »kar huda«, a bi si vseeno želel več mlajših tekmovalcev. Prav nič se ne boji dodatnih inovativnih idej - nasprotno, prepričan je, da bi v večji konkurenčnosti svoje ideje razvijal še bolje. »Cilj naših tekmovanj ni samo zmaga, temveč tudi druženje in izobraževanje,« je povedal Anže. Pristavil je še, da je njegov cilj ustvarjati koktajle z zgodbo. Poučne in zabavne vrtičkarske igranje Medgeneracijski delavnici v okviru projekta AgriGo4Cities povezali generacije - Sončni park bo dobil nove mestne vrtičke Velenje, 10. aprila - Mestna občina Velenje je partner v evropskem projektu AgriGo4Cities, v okviru katerega bo v sodelovanju z ranljivimi skupinami in lokalnima partnerjema (Planetom generacij Ljudske univerze Velenje in Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje) vzpostavila skupnostna mestna vrtova. Do sedaj sta bili v okviru projekta izvedeni dve delavnici. Edita Tamše iz Ljudske univerze Velenje je v Planetu generacij izvedla kreativno delavnico z ranljivimi skupinami na temo urbanega vrtnarjenja, krajinska arhitektka Kaja Flis pa je v sodelovanju z Mestno občino Velenje in MZPM Velenje v sredo, 4. aprila, delavnico izvedla v vili Rožle. Na delavnici je preko 60 udeležencev različnih starostnih in interesnih skupin spoznalo, kaj je urbani vrtiček. Namen delavnice je bil ugotoviti, kako potencialni uporabniki bodočega vrtička v Sončnem parku dojemajo urbani vrtiček in kako bi ga oblikovali. V mešanih skupinah je tako nastalo šest različnih, kreativnih in zanimivih vrtičkov, ki so odražali značaj svojih ustvarjalcev, željo po uporabi vrtička in Delavnici v vili Rožle in Sončnem parku sta povezali različne generacije, vodila pa jih je krajinska arhitektka Kaja Flis. pozitiven odnos do urejenega okolja. Delavnica se je nadaljevala v torek, 10. aprila, tokrat v Sončnem parku. Na dogodku pred Vvlo Rožle so medgeneracijsko mešane skupine raziskovale Sončni park in poskušale na osnovi privlačnosti prostora in ugodnih rastnih pogojev najti lokacijo za svoj urbani vrtiček ter ga nato tudi prikazati na izbrani lokaciji. Udeleženci so s svojimi pogledi in idejami prispevali k uspešnemu razvoju velenjskih mestnih vrtičkov, ki jih bodo v okviru projekta v Sončnem parku postavili v letu 2019. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 10 10 EKOLOGIJA 12. aprila 2018 Obilna zima koncesionarjem dvignila stroške Enkrat dobiš, drugič izgubiš, pravita koncesionarja za izvajanje zimske službe v občinah Velenje in Šoštanj - Stroški tokrat močno višji od načrtovanih - Čas za očiščenje mesec dni po končanju sezone Tatjana Podgoršek Dolga zima se je, upamo, poslovila, izvajalci zimske službe in plačniki storitev pa marsikje zaradi višjih stroškov napovedujejo rebalans proračunov. Preverjali smo, kakšne so »posledice« dolge zime pri izvajalcih zimske službe v občinah Velenje ter Šoštanj, kjer imata za izvajanje zimskega vzdrževanja cest koncesijsko pogodbo podjetji PUP Velenje in Andreje Topolšica ter v občini Šmartno ob Paki, kjer imajo sklenjeno pogodbo za izvajanje storitve s podjetjem VOC Celje, ki je za podizvajalca najel PUP Velenje. > rabili več kot 900 ton soli (leto prej 650 ton), kar pa je še vedno manj kot leta 2013 (blizu 1100 ton). Peska za posipanje so v minuli zimi porabili 1300 ton, kar je prav tako več za dobro tretjino. Koliko več so zabeležili opravljenih ur, natančno še ne ve, je pa zgovoren podatek, da so februarja izvedli približno 30 akcij posipanja cest, kar je toliko kot lani v celi zimski sezoni. V podjetju PUP Velenje ocenjujejo, da so stroški izvajanja zimske službe višji za blizu 40 odstotkov v primerjavi z lanskimi. jih je - po mnenju nekaterih občanov - precej več v primerjavi z minulimi sezonami? »Informacij o večjem številu poškodovanih robnikov, pločnikov ali jaškov nimamo. Smo se pa že lotili sanacije povoženih delov zelenic, obnove robnikov in podobno. Težko je namreč pri 20, 30 centimetrih snega videti, kje je robnik ali rob zelenice, ne glede na to, da so storitev izvajali ljudje, ki so teren poznali.« Vinko Meža ocenjuje, da so delo dobro opravili, priznava pa, da bi bilo mogoče storitev kje opraviti še bolje. Stroški v občini Šoštanj višji za skoraj polovico Podjetje Andrejc izvaja zimsko vzdrževanje parkirišč, pešpoti, Do konca tega meseca nameravajo odstraniti posipni material, prav tako popraviti udarne jame ter tu in tam poškodovane zelenice, kar je posledica pluženja z nekoliko večjimi traktorji. Zagotovila je še, da večjega števila poškodb na infrastrukturi v primerjavi z minulo zimsko sezono niso zabeležili. Potreben bo rebalans proračunske postavke Da je bila zima radodarna s snegom, ki je zahteval večjo prisotnost izvajalcev zimske službe pri zagotavljanju prevoznosti na cestah in javnih površinah, ugotavljajo tudi v Občini Šmartno ob Paki. To jim zgovorno dokazujejo zneski na računih > Stroški višji za blizu 40 odstotkov Janez Herodež, direktor podjetja PUP Velenje, je povedal, da je za njimi specifična zima. Novembra in decembra so bile snežne razmere v mejah normale, januar ni bil nič posebnega, razmere februarja pa je označil za izredne, tudi v prvi polovici marca so bile posebne. Zaradi takšnih razmer se je povečal obseg dela zaposlenih in njihovih kooperantov, bistveno so se povečale količine porabljenega peska in soli, goriva. »Stroški so presegli načrtovano vsoto. Za koliko, vam v tem trenutku še ne morem povedati, ker smo v fazi zaključnih računov. Ocenjujemo pa, da bodo stroški izvajanja zimske službe v občini Velenje višji za blizu 40 odstotkov glede na predvideno vsoto.«Višje stroške bodo pokrili iz projektov, ki jih izvajajo. »Stvari bomo obvladovali,« je še dejal Herodež. Vinko Meža, vodja zimske službe v omenjenem podjetju, pa je vpliv dolge zime na koncesijsko pogodbo komentiral: »Enkrat dobiš, drugič izgubiš. Tokrat smo izgubili.« V letošnjem februarju kot najmočnejšem mesecu za zimsko službo so bili na terenu praktično vsak dan, če je bilo potrebno, tudi po trikrat. V zimski sezoni 2017/2018 so po- Za izvajanje zimskega vzdrževanja cest, javnih poti, parkirišč in trgov v občinah Velenje in Šoštanj je podjetje Andrejc porabilo 1500 ton soli in prav toliko peska, kar je tretjino oziroma polovico več kot v lanski zimski sezoni. Čeprav so minuli teden na določenih lokacijah ceste še posipali, so hkrati začeli tudi odstranjevati posipni material na 218 kilometrih cest in pločnikov v mestni občini Velenje ter na 65 kilometrih lokalnih cest in javnih poti v občini Šmartno ob Paki. Po zakonu imajo čas za odstranjevanje mesec dni po končani sezoni, a Meža meni, da bodo površine očistili prej. Bodo v tem času poskrbeli tudi za poškodbe na infrastrukturi, ki > trgov v mestni občini Velenje, v občini Šoštanj pa na občinskih in lokalnih cestah ter javnih poteh. »Za nami je kar naporna zimska sezona. Zaradi dolge zime bomo predvidena dela spomladi zamaknili za en mesec, višji pa so tudi stroški izvajanja storitve. V Mestni občini Velenje za tretjino od predvidenih, v občini Šoštanj pa za polovico. Pri slednji je tako tudi zaradi sklenjenega javno-zasebnega partnerstva z lokalno skupnostjo,« je pojasnila Vesna Andrejc, tehnična vodja v podjetju. Za tretjino oziroma tudi polovico več v primerjavi s predhodno sezono so porabili posipnega materiala: 1500 ton soli in prav toliko peska. Kako bodo »pokrili« višje stroške zimske službe, se še dogovarjajo. V občini Šmartno ob Paki so v proračunu predvideli za zimsko službo 60 tisoč evrov, zneski na doslej prejetih računih pa stroške povišujejo za 10 tisoč evrov. za opravljeno storitev. Za zdaj še nimajo vseh, po trenutnem seštevku pa ti znašajo 70 tisoč evrov, kar je 10 tisoč evrov več, kot so predvideli za ta namen v občinskem proračunu. »Potreben bo rebalans proračunske postavke. Sicer pa menimo, da so izvajalci svoje delo opravili dobro.« Kopušar je še dejal, da jim bo letošnja izkušnja z zimsko službo dobrodošla pri odločanju o morebitni podelitvi koncesiji za vzdrževanje občinskih cest in javnih poti v prihodnje po izteku aktualne pogodbe leta 2019. ■ Zgodbe dreves, ki niso le za les Urbana drevesa v občini Šoštanj Verona Hajnrihar, krajinska arhitektka Po tem, ko smo v Šoštanju že pred dobrim mesecem organizirali prikaz pravilne nege mestnih dreves in tako opozorili na škodo in nevarnosti, ki jih lahko povzroči nestrokovno obžagovanje, smo v teh dneh aprila, v mesecu krajinske arhitekture, na Trgu svobode pripravili še razstavo o urbanih drevesih v občini Šoštanj. Prehiteli smo prebujajočo se naravo in trg popestrili z bujnim zelenjem in barvitim cvetenjem mestnega drevja, ki smo ga v svoje objektive ulovili krajinski arhitekti in lokalni fotografi. Opozoriti želimo na pomembnost ohranjanja dreves v urbanih predelih, na številne funkcije, ki jih drevesa v tem okolju opravljajo, in ne nazadnje drevje poudarili tudi v vsej njegovi lepoti. Mesta so danes vse bolj grajena in vse manj zelena. Rastejo novi in novi objekti, pri obnovi starih gradijo prizidke, širijo ceste in asfaltirajo parkirišča. Vse to posega v prostor zelenic in mnogokrat se zaradi gradnje poseka drevo. Zato so redka stara mogočna drevesa, ki so vse to preživela, v mestu še toliko bolj dragocena. Platane v Kajuhovem parku (foto: Verona Hajnrihar) Drevesa nam v mestu ponujajo senco, preprečujejo neželene poglede, nas razveseljujejo in s cvetočimi krošnjami poživijo ambient, z zelenjem mehčajo grajene strukture, s koreninami pa preprečujejo plazenje brežin. Izboljšujejo klimatske razmere in preprečujejo onesnaženost zraka. Eno samo odraslo drevo lahko po navedbah Darje Matjašec absorbira do 26.000 litrov vode in s tem pomembno razbremenjuje komunalni sistem. Drevesa so habitat številnih živalskih vrst in so za človeka zdravilna, saj zmanjšujejo stres ter krvni tlak, srčno-žilna in astmatična obolenja. Življenje je v zelenem okolju na splošno prijetnejše. A so pogoji za rast še preživelih mestnih dreves izjemno neugodni. Rastišča so majhna, največkrat asfaltirana do samega debla, tlak ne prepušča zraka in vode. In mnoga drevesa propadajo zaradi nestrokovnega obrezovanja krošenj. Ko jih bo enkrat potrebno odstraniti ali ko bodo padla sama od sebe, bomo sploh še imeli možnost posaditi nova? V mestu je danes mnogo težje vzgojiti mogočno drevo kot pa zgraditi visoko hišo. Pri fotografiranju šoštanjskih dreves smo poleg obglavljenih krošenj in utesnjenih ambientov imeli težave tudi z natrpanimi avtomobili v neposredni bližini drevja, s pografitiranimi debli, električnimi kabli in izpostavljenimi toplovodnimi cevmi. Podobne težave se na žalost pojavljajo tudi drugje, saj drevesa skupaj z zelenicami v mestih v veliki večini niso zaščitena. Ravno v območjih, kakršno je Šaleška dolina, pa so zaradi težke industrije mestna drevesa še toliko bolj pomembna. Zato ne smemo dovoliti, da bi mogočna bitja, ki z nami živijo že 100 in več let, izginila. Razstava bo na ogled vse do septembra, ob njeni postavitvi pa je na osnovi istoimenske izvorne publikacije Kulturno-okolj-skega društva Paz!park iz Ljubljane izšla tudi knjižica o urbanih drevesih občine Šoštanj z enakim naslovom. V Mestni knjižnici Šoštanj je aprila poleg tega na ogled razstava krajinskoarhitekturnih knjig. Pridružite se nam. Lepo vabljeni! a Se nad dva plazova Med potencialnimi izvajalci za odpravo plazov v Florjanu in Lokovici je bilo veliko zanimanja Milena Krstič - Planine Šoštanj, 4. aprila - Na območju občine Šoštanj je lani, med 27. in 28. aprilom, kot posledice poplav potegnilo več plazov, med drugim plaz na lokalni cesti na ovinku pri Onatu v Florjanu in javni poti pri Zagru v Lokovici. Na osnovi naročila Občine Šoštanj je podjetje BLAN izdelalo geološko poročilo s predlogom sanacije obeh plazov. Služilo je kot osnova za pripravo razpisa za izbor izvajalca Republike Slovenije. Upravičeni stroški sofinanciranja z ministrstva bodo najugodnejšemu ponudniku plačali gradbena dela, kar bo za odpravo Za vsak plaz S so prejeli po m šest ponudb. sanacije. Odziv na razpis, ki ga je Občina Šoštanj objavila marca, prejšnjo sredo pa mu je sledilo odpiranje ponudb, je bil zelo velik, je povedala Marija Anžej, višja svetovalka za naložbe in projekte v upravi Občine Šoštanj. »Prejeli smo šest ponudb za vsak razpis. Trenutno smo v fazi preverjanja najugodnejših ponudnikov oziroma odločitev o izboru še ni pravnomočna.« Obe sanaciji sta vključeni v odpravo posledic neposredne škode na stvareh, ki jih sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor obeh plazov zneslo skupaj približno 260.000 evrov. Druge stroške (DDV, nadzor, tehnična dokumentacija), ki niso upravičeni stroški, pa bodo plačali iz proračuna Občine Šoštanj. Na upravi pravijo, da bodo takoj, ko bo sofinanciranje z ministrstva potrjeno in odločitev o izbiri izvajalcev pravnomočna, podpisali pogodbo. > Država bo prispevala 260.000 evrov. Očiščevalne akcije se vrstijo V teh dneh se v občini Velenje vrstijo številne očiščevalne akcije in marsikje so še bili še posebej množični in uspešni. Največ jih bo to soboto, ko bo tudi vreme sodelujočim očitno zelo naklonjeno. Če imate čas in voljo, se le pridružite svojim sokrajanom, saj ne gre le za delovne akcije, ampak tudi za prijazno druženje. Takole je bilo v Pesju, kjer so se akciji pridružili od najmlajših tabornikov, gasilcev do upokojencev, ki so bili naj številčnejši. ■ 12. aprila 2018 ""^Jis BISERI maturantskega plesa 2018 Pred vami le še končni izbor biserov Naša skupna akcija Biseri maturantskega plesa se izteka. Tokrat je v izboru ostalo 5 tekmovalcev, ki ste jim namenili največ svojih glasov. Lahko vam izdamo, da je število kuponov veliko in da ste tako kot lani že drugič bolj glasovali za fante, kot za dekleta. V tretjem krogu glasovanja bomo glasovnice zbirali do torka, 17. aprila, do 12. ure. Pošljite jih po pošti, vrzite jih v naš nabiralnik ali pa jih prinesite v uredništvo. Še vedno lahko oddate več glasovnic, med katerimi bomo tudi tokrat izžrebali tri nagrajence. Tokrat so bile izžrebane Vida Jurič, Sabina Klinar in Vesna Cerkovnik. Po pošti boste prejele obvestilo o nagradi, s katerim boste nagrado prevzele v trgovini Iva v Nakupovalnem centru Velenje. Zmagovalce biserov bomo razglasili na zaključni prireditvi v Vili Bianci v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri, kjer vam bomo podelili nagrade za pogumno sodelovanje v naši akciji. Vabljeni vsi tekmovalci, starši, sorodniki, prijatelji in znanci! 1. Klemen Glinšek 2. Katarina Grazer 3. Sergej Malus 4. Barbara Kladnik 5. Alem Hodžic Glasovanje preko kuponov nagrajujemo. Tokrat nagrade podarja Center Gibanja Velenje -proteini.si. "»-«AS 3 # SOLSKI CENTER VELENJE Modni kreatorki Petra Meh in Jelena Stevančevič KUPON št. 3 Glasujem za maturanta: Glasujem za maturantko: Ime, priimek in naslov: _ Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2018«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade. 1 Natečaj Botečaj v prenovljeni obliki Mladinski center Velenje, Šaleški študentski klub in Klub eMCe plac so v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in klubi po Sloveniji že deveto leto zapored priredili natečaj za mlade neuveljavljene glasbene skupine Do sedaj je Natečaj Botečaj, ki mladim in še neuveljavljenim glasbenim skupinam daje priložnost za preboj na klubski sceni, potekal kot tekmovanje. Letos pa so ga velenjske mladinske organizacije v sodelovanju z mladinskimi centri Krško, Slovenj Gradec in Koper ter kluboma Trainstation v Kranju in Menza pri koritu v Ljubljani zasnovale kot serijo koncertov, na katerih se lahko bendi predstavijo občinstvu zunaj domačega kraja. »V osmih letih je koncept Boteča-ja nekoliko zvodenel. Koncerti niso bili najbolje obiskani, bendi pa tudi niso toliko pridobili, kot smo si Natečaj Botečaj letos ne ponuja več nagrad, vsem bendom pa povrne potne stroške in jih na koncertu pogosti, kar je za mlade in neuveljavljene skupine, ki se tudi zaradi stroškov izvedbe nastopov težje uveljavljajo, dobrodošla spodbuda. obetali. Glavne nagrade - snemanje videospota - skoraj nihče ni uspel izkoristiti zaradi različnih okoliščin. Z ukinitvijo tekmovalnega dela pa ima komisija pri izboru prijavljenih bendov, organizaciji koncertov in kombinacijah bendov tudi bolj proste roke,« je idejni vodja natečaja Matej Voglar iz kluba eMCe plac naštel razloge za spremembo. Tako komisija ne izbira več najbolj perspektivne mlade zasedbe, pač pa skrbi za izvedbo koncertov, ki sode- lujočim na natečaju omogočajo nastop na novih odrih in stik z novim občinstvom. Organizatorji koncertov po klubih in na festivalih pa tako spoznavajo novosti na sceni, ki jih kasneje uvrščajo na koncertne programe. »Zdaj je glavna nit Bote-čaja povezovanje klubov, programskih vodij in glasbenikov. Zato smo tudi na novo vključili Kranj, Koper in Ljubljano.« Pogoji za sodelovanje na natečaju so ostali enaki - vsaj polovica članov benda, ki izvaja avtorsko glasbo, a še ni posnel albuma in v preteklem letu ni nanizal več kot sedem koncertov zunaj domačega kraja, mora biti mlajša od 27 let. Komisija je med prijavljenimi bendi izbrala tiste, ki izvajajo svežo, bolj alternativno glasbo namesto popularne in komercialne, ki na klubski sceni ni zaželena. Tako bo na koncertih Botečaja, ki bodo vse do jeseni potekali po klubih od Slovenj Gradca do Kopra, nastopilo 12 bendov, ki izvajajo predvsem rock'n'roll, punk, etno glasbo, nekaj pa je kantavtoijev. Med njimi pa ne bo predstavnikov Velenja. »Kaže, da na naši lokalni sceni ni nič novega. Je pa bil prvi v seriji koncertov Botečaja, ki je potekal v eMCe placu, bolj uspešen kot koncerti v preteklih letih, tako da kaže, da se sprememba koncepta natečaja obrestuje. Naslednji koncert bo aprila v Slovenj Gradcu,« je še povedal Matej Voglar. ■ Tina Felicijan S projektom Erasmus+ na Med 18. in 24. marcem smo v okviru projekta Erasmus+ »Do you speak culture?« učenci in učitelji OŠ Gustava Šiliha Velenje gostovali na Siciliji. V tednu našega druženja v kraju Canicattini Bagni smo imeli priložnost spoznati, kako poteka pouk na Siciliji in kako v šolski sistem vključujejo migrante. Spoznali smo tudi kup novih značilnosti o državah, ki so poleg Slovenije še vključene v projekt: Italiji, Veliki Britaniji, Romuniji in Franciji. Še dolgo nam bodo v spominu ostali neskončni nasadi citrusov, ogled mesta Siracusa, ostanki grških in rimskih amfi-teatrov ter otok Ortigia. Zelo zanimivo je bilo tudi vzpenjanje na vulkan Etna in ogled mesta Taor-mina. Navdušile so nas tudi katakombe (podzemne grobnice) ter baročno mesto Noto. Družine gostiteljev so nas toplo sprejele, vsak večer so za nas pripravile posebne dejavnosti, naše brbončice pa so razvajali s tradicionalnimi sicilijanskimi jedmi. V Slovenijo smo se tako vrnili polni nepozabnih vtisov. Imeli smo se odlično in to je bila vsekakor življenjska izkušnja za vse vključene, saj smo spoznali nove ljudi, v praksi utrjevali svoje znanje angleščine, zgradili nova prijateljstva in spoznali nove kulture. Imeli smo se enkratno in veseli smo, da smo imeli priložnost biti del tega srečanja. Zapisali: Katalena Pogorelčnik, Ana Vrečar, Tinkara Mojca Bandalo Magrič, Nikolaj Nik Petrovič, Lenart Frankovič in Žiga Mihelak. ■ Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 12. aprila 2018 Gledališče v filmu ALTERMATOR Ob 55. obletnici Gledališča Velenje prihaja na filmsko platno dokumentarni film o ustvarjanju na velenjskih odrskih deskah in dogajanju v zakulisju Tina Felicijan Gledališka ustvarjalnost se je v Velenju ukoreninila že pred odprtjem novega mestnega jedra, katerega središče je takrat zgrajeni kulturni dom. Ko je Mladinski oder - takratna dramska skupina okrog 50 mladih zanesenjakov - le nekaj let za tem na oder postavil prvo celovečerno predstavo Miklova Zala, pa se je začela nova zgodba, pravi Karli Čretnik, ki se je skupini, kot 19-letni fant pridružil pri naslednji predstavi (Deseti brat) in v gledaliških vodah ostal do danes. Sprva je gledališče delovalo pod Delavskim prosvetnim društvom Svoboda, od leta 1971 pa se je preoblikovalo v društvo Amatersko gledališče Velenje. »Na začetku so elan, veselje do druženja, ustvarjalnost kar vreli iz nas. Prevzel nas je fantastični entuziazem,« se spominja Po lanski 55-letnici velenjskega gledališča so Karl Čretnik, Tomo Čonkaš in Jože Krajnc zbrali in prebrali arhivske posnetke, izprašali sedanje in nekdanje člane, sodelavce, podpornike in ljubitelje gledališča o njihovih spominih na ustvarjanje ter pripravili dokumentarni film, ki ga bodo pre-mierno predstavili v torek, 17. aprila, ob 18. uri v veliki dvorani kulturnega doma. Brezplačne vstopnice lahko prevzamete na blagajni Festivala Velenje. »Kakor se je gradilo in razvijalo Velenje, se je tudi gledališče. Ves čas je bilo ogledalo in podoba razvoja mesta do danes,« pravi Karl Čretnik in dodaja, da so vedno uživali podporo lokalne skupnosti in drugih podpornikov, ki so jim omogočali delovanje. V predstavi Miklova Zala je na oder stopilo 40 mladih gledališčnikov. Čretnik, ki si je ves čas svojega delovanja prizadeval, da bi gledališče imelo »pravo repertoarno politiko tako z vidika igralcev kot gledalcev. Tako se eni lahko preizkušajo v vseh žanrih, drugi pa lahko uživajo tako v komedijah kot v resnejših predstavah. Sam namreč menim, da mora gledališče zabavati, ampak vedno odpreti tudi neka vprašanja in jih ljudem dati v razmislek.« In Gledališče Velenje res nudi kakovosten in zahteven program, s katerim konkurira marsikateremu amaterskemu gledališču, ustvarja pa tudi za otroke, »zato sem na repertoar res ponosen.« Danes je aktivnih članov gledališča okrog 20, v tej dolgi ustvarjalni dobi pa je več kot 200 ljudi igralo, režiralo, pripravljalo sceno, osvetljevalo in delovalo na vseh drugih področjih gledališča. Vsi igralci so amaterji, režiserji so se ves čas izobraževali in tako zagotavljali kakovost, začeli pa so sodelovati tudi s profesionalnimi gledališčniki. Pripravili so 76 premier in predstave odigrali več kot 550-krat. Ogledalo si jih je več kot sto tisoč gledalcev, med njimi pa je veliko zvestih gledalcev, ki ne izpustijo nobene premiere. Ves čas je gledališče prisotno v slovenskem prostoru in se redno udeležuje raznih srečanj na odru, na katerih jih selektorji visoko cenijo. Leon Čižmek je prejel Severjevo nagrado za vlogo Kantorja v predstavi kralj na Betajnovi. Gledališče je prejelo zlati grb Mestne občine Velenje. Karl Čretnik je dobil zlato Linhartovo plaketo za življenjsko delo in še bi lahko naštevali. V tej sezoni bo gledališče še igralo najnovejši predstavi Učinek kobilice in Tramvaj Poželenje. V prihodnje pa si želijo ohraniti zagon igralcev ter profesio-nalizirati logistiko gledališča. Velenjski plesni oder 2018 Velenje, 5. aprila - V domu kulture je potekala območna revija plesnih skupin Velenjski plesni oder 2018. S koreografijami, ki so nastale v letošnji sezoni, so se predstavile plesne skupine iz Velenja, Šmartnega ob Paki, Bra-slovč in Vranskega. V programu in tekmovanju se je predstavilo 16 plesnih miniatur, v katerih je zaplesalo 121 mladih plesalk in plesalcev. Revija je bila namenjena pregledu plesne ustvarjalnosti od predšolskih otrok do zrelih plesalcev, ki delujejo samostojno ali v šolah in društvih. Tako spodbujajo, izobražujejo, svetujejo, povezujejo in omogočajo kakovosten razvoj in vzpostavljajo ustrezen odnos do plesne ustvarjalnosti. Najboljši se bodo predstavili na regijski prireditvi. a mz 3D spomini Bojan Pavšek Brskanje po dogodkih iz preteklosti je lahko precej zanimiva reč. Še posebej, če ti pri tem pomaga vsaj kanček znanja zgodovine ali pa sufliranje strokovnjakov s tovrstnimi sposobnostmi. Pri tem početju ni zanemarljiv niti vsemogočni stric Google, ki lahko ob primernem filtriranju postreže s kredibilnimi in presenetljivimi zadetki. Zaradi poklicne deformacije me precej privlači tista zgodovina, ki je bolj ali manj artikulirano vključena v različne ambiente. Pa najsi gre za arheološka najdišča, odprta za javnost, oživljeno arhitekturno dediščino ali pa za umetniške artefakte, ustvarjene v spomin in/ali opomin na pretekle čase. Slednji so opredeljeni predvsem kot spomeniki. Vzroki za njihov nastanek so večinoma želje, da se skozi umetniško-kiparsko-pi-etetni izraz oseba, dogodek ali obdobje ohrani v dolgoročnem spominu in zavesti. Velenje nosi v svojem nedrju nezanemarljivo število kiparskih skulptur, nastalih predvsem kot poklon vplivnim osebam ali pomembnim dogodkom. Zato ni napak trditev, da je Velenje tudi mesto spomenikov. Mnogo jih je v mestnem središču in njegovi okolici. Zakaj so nastali? Zakaj so takšni, kot so? Zakaj so tu in ne tam? Gre za vprašanja, ki nam le redko ponudijo kredibilna pojasnila. Zgodovina ima namreč pogosto več pravilnih (pa tudi nepravilnih) odgovorov, katerih variacije so posledica interpretacij zaradi različnih zornih kotov, stališč in prepričanj. Odziv lokalnega prebivalstva obravnava spomenike največkrat kot tihe vedute, ki jih tu in tam zasledi le objektiv turistov. Za večino mimoidočih ostajajo spregledani (ne)znanci. Vam je znano število vojakov na Miroglijevih Partizanih? Ali je Batič postavil dve, tri ali štiri onemele puške? Koliko krogel se niza v Četkovicevem Simbolu rudnika? Vendar pa bistva niso skrita samo v skulptu-ralni formi. Za dojemanje celotnega konteksta je zelo pomemben element spomenikov njihova lokacija. Pooseblja izraznost, ki je integrirana v specifičen prostor. Znano je, da je nekaj spomenikov zaradi različnih vzrokov zamenjalo svojo izvorno parcelo. Kardelj se je iz gospodarja prelevil v vratarja ploščadi. Mati z otrokom je pogled na nekdanji odprti bazen zamenjala za pogled na Titov trg. Zamenjava ali preoblikovanje lokacije vpliva tudi na energijo, ki jo spomenik izžareva in mu jo je vgradila umetniška roka. Zato so tovrstni posegi pogumna dejanja, ki so lahko sprememba na bolje ali pa na slabše. Stvar osebne presoje. Pred časom je v eter prišla pobuda, da bi se uredila okolica spomenika Maršala Tita. Vodji, ki se je na svojstven način proslavil v svetu in postal prepoznavna ikona takratnega socialističnega sistema, začinjenega z balkanskim melosom. S preimenovanjem Velenja v Titovo Velenje smo tudi njegovi občani hočeš-nočeš postali del blagovne znamke Broz in se skupaj s sinonimom modernističnega čudeža uvrstili na zemljevid gospodarskih in političnih atrakcij. Ampak od takrat je minilo že kar nekaj časa. Če ga na primer pretvorimo v generacijsko uro, si po postavitvi monumentalnega obeležja svoj prostor pod velenjskim soncem išče že tretja generacija. Razpis za predloge in ideje ureditve okolice spomenika je obrodil rezultate. V njih bi spomenik približali tistim, ki bi se mu želeli približati, se ga dotakniti, ob njem fotografirati. Tito bi postal spomenik na dotik! Postal bi sodobna aplikacija, ki omogoča celo všečke pod okriljem njegovega plašča. Idejni predlogi poleg bližnjega srečanja z Au-guštinčicevo stvaritvijo vključujejo tudi nove sprehajalne poti s spremljajočimi urbanimi elementi. Za njihovo umestitev bi bilo treba poradirati kar nekaj obstoječe vegetacije. Vendar pri urbani naravi praviloma ne velja, da je manj več. Titovega piedestala sem se dotaknil samo enkrat,in še to v otroštvu. Kot mulci smo na poti okrog spomenika postavili svojo izvidnico (da nas ne bi ujela zelena straža), potem pa izmenjaje šprintali do njega, se ga dotaknili in brž nazaj na asfalt. Iz tega razloga do dotičnega artefakta še danes gojim distanco, ki mu je bila načrtno implementirana. Mogoče si ravno zato želim, da takšna tudi ostane. ■ ■ Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 13 12. aprila 2018 107,8 MHz ""^Jis 21 Radijski in časopisni MOZAIK Novinarstvo in konji ali konji in novinarstvo Naša zunanja sodelavka predvsem na Radiu Velenje Vesna Glinšek je kot majhna deklica sanjala, da bo novinarka. Kasneje je njena življenjska pot ubrala nekoliko drugačno smer, kot je prvotno načrtovala, čeprav danes, pravi Vesna: »V življenju počnem točno tisto, kar imam najraje: novinar- sko kondicijo ohranjam z delom na radiu, že četrto leto pa se kot samostojna podjetnica ukvarjam tudi s konji. To je zakon in ne predstavljam si, da bi poslej počela še kaj drugega.« Vesna sebe označuje kot človeka, ki se mu mora nenehno kaj dogajati. In se tudi Vesna Glinšek: »Radio je moj sopotnik v življenju že od srednješolskih let dalje in čas je že bil za kakšne spremembe.« GLASBENE novice ji. Pred dvema mesecema je v studiu radia Velenje poleg moderatorskega sedla še na stol tonskega tehnika. Danes je »one man band«, ki ima še malo treme na začetku, a jo kmalu »zamenja« dober občutek, ker ima ob sebi za zdaj vedno nekoga, ki bi ji ob morebitnih zapletih priskočil na pomoč. »Zvečer pred vsakim dežurstvom si pripravim glavne oporne točke, ki mi služijo za osnovo, stvari pa med oddajo nadgradim. Meni je super.« Manj super, priznava, ji je zgodnejše vstajanje. Ni ravno jutranji človek. Kar osem budilk z različnimi zvoki, pravi, jo zbuja, da je pravočasno v studiu na Starem trgu 15 v Velenju. »Je pa bolje, ko se je začela prebujati pomlad in ko smo prestavili urine kazalce.« Ko se je odločila za samostojno podjetniško pot, so ji mnogi dejali, da novinarstvo in konji ne gredo »skupaj«. Danes ugotavlja, da še kako. Ene in druge izkušnje uporabi pri sodelovanju s Konjeniškim klubom Slovenj Gradec, ki ima kar 25 tekmovalcev, od tega je osem njenih. Spremlja jih na tekmovanjih, na katerih se predstavlja tudi v vlogi napovedovalke. Tu in tam vodi še kakšne druge prireditve. • Tp Glasbeniki predelali Eltona Johna Nekateri znani glasbeniki, kot so Miley Cyrus, skupiniColdplay in Queens of the Stone Age ter Ed Sheeran, so predelali in ponovno izvedli največje hite bri- MUSIC ICONS MAY 19,201S: rt1« htw REO GF AGES WOODSTOCK THE EASE MEUT TAPES BOB DYLAN ; WATKINS Tri! ISLE Or V/lGH: ROBBIE ROBERTSON THE BAND ^ »UMTS tanske glasbene legende Eltona Johna. Priljubljene skladbe, ki jih je glasbenik ustvaril ob pomoči tekstopisca Bernia Ta-upina, so glasbeniki izdali na dveh albumih, Revamp in Restoration. Prva plošča je ustvarjena v ritmih popa, druga pa se bolj naslanja na country. Album Revamp vključuje vse večje uspešnice z repertoarja Eltona Johna. Ed Sheeran je na primer predelal znano pesem Candle in the wind, pri ustvarjanju albuma pa so sodelovali tudi Sam Smith, Mary J. Blige, Mumford & Sons, Demi Lovato, The Killers, Di-erks Bentley in Emmylou Harris. Ena najpomembnejših kitar v zgodovini rocka je naprodaj Dražbena hiša Julien's bo 19. maja prvič ponudila na dražbi legendarno kitaro, na katero so igrali tudi Bob Dylan, Eric Clapton, Robbie Robertson (The Band) in mnogi drugi. Kitara se je na glasbeni sceni prvič pojavila na Dylanovi turneji v letih 1965 in 1966. V 60. in 70. letih sta nanjo veliko igrala tako Dylan kot Robertson, pa tudi Eric Clapton, George Harrison, Levon Helm in drugi. Kitara se je pojavila na nekaterih največjih rock koncertih ter pomembno definirala zvok nekaterih velikih rock'n'roll albumov. Med drugim je s kitaro Bob Dylan posnel svoj revolucionarni sedmi studijski album Blonde on Blonde iz leta 1966, pa album The Basement Tapes, ki ga je z The Ban-dom posnel leto pozneje. Pri dražbeni hiši Julien's za slovito kitaro pričakujejo med 400.000 in 600.000 dolarji izkupička. Despacito že z več kot pet milijard ogledi na Youtubu Pesem Despacito v izvedbi Luisa Fonsija in Daddyja Yankeeja, ki je bila na spletni portal You-tub postavljena 12. januarja lani, je prvi posnetek na Youtubu, ki je presegel pet milijard ogledov. Svetovna uspešnica je krepko za seboj pustila zasledovalce, kot sta Wiz Khalifa in Charlie Puth s pesmijo See You Again (slabe 3,5 milijarde) ali južnokorejski fenomen PSY s svojim Gan-gnam Styleom (dobre 3,1 milijarde). Slednji je bil sicer prvi video, ki je na Youtubeu presegel milijardo ogledov, ta mejnik pa je dosegel decembra leta 2012. Vinilke vse bolj popularne Podatki ameriškega združenja glasbenih založnikov kažejo, da so vinilne plošče in zgoščenke lani prinesle v glasbeno blagajno za skoraj 161 milijonov evrov več Njihova prodaja se je v primerjavi z letom 2016 povečala za deset odstotkov. Po drugi strani je prodaja zgoščenk padla za šest odstotkov v primerjavi z letom prej. Preseneča pa dejstvo, da je prodaja digitalnih skladb padla za 25 odstotkov, medtem ko je prodaja digitalnih albumov padla za 24 odstotkov v primerjavi z letom 2016. Lea Sirk na evropski turneji Lea Sirk, letošnja predstavnica Slovenije na tekmovanju za Pesem Evrovizije 2018, je z avtorsko skladbo Hvala, ne! februarja prepričala tako strokovno komisijo doma in v tujini kot tudi slovenske gledalce in si pripela prvo pevsko zmago v svoji karieri. Po zmagi na EMI pa Lea ni počivala. Konec marca se je vrnila z denarja kot nakupi digitalnih albumov. Leta 2017 so prihodki iz prodaje digitalnih albumov prinesli dobro milijardo evrov glasbeni industriji, medtem ko je na račun prodaje fizičnih albumov v blagajno steklo 1,16 milijarde. Nazadnje je bila prodaja fizičnih izvodov večja od digitalnih leta 2011. Pravi hit so vinilne plošče. otoka Faial, kjer je snemala evro-vizijsko razglednico. Ta teden pa se je odpravila na promocijsko turnejo. V torek je nastopila v Izraelu na velikem koncertu Israel Calling v Tel Avivu, v soboto, 14. aprila, jo čaka nastop na koncertu Eurovision In Concert v Amsterdamu, promocijsko turnejo pa bo zaključila 21. aprila z nastopom na koncertu Spain Pre-Party v Madridu. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ISAAC PALMA - Sreča moja si 2. VANILLAZ ft. MZKA - Sultans of swing 3. I.V.Y - Lutka Isaac Palma se predstavlja z novo pesmijo Sreča moja si. Glasbo zanjo je napisal Argentinec Nicolas Niveyro, pod besedilo pa se podpisuje kar Isaac sam. Gre za prvo besedilo v slovenščini, ki ga je Isaac Palma v celoti napisal sam. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Kraški kvintet - Slovenske smo krvi 2. Ansambel Vikend - Daj povej 3. Toni Sotošek z družino - Klepetava Jožica 4. Veseli muzikanti - Vse je ok 5. Ansambel Brkinci - Kdo še verjame 6. Ansambel Kvinta - Ljubezen je sreča 7. Ansambel Petka - Prinesi še rundo 8. Ansambel Tik tak - Kako si kaj 9. Raubarji - Sosedu peteln 10. Sekstakord & Nuša Derenda - Ne kliči me www.radiovelenje.com nikoli sami 107,8; zelo NA KRATKO PARNI VALJAK 62-letni pevec legendarne hrvaške skupine Parni valjak Aki Rahimovski je utrpel lažjo možgansko kap. Skupina je novico sporočila prek Facebooka ter dodala, da so do nadaljnjega prisiljeni odpovedati vse koncerte, saj je zdravje njihovega pevca na prvem mestu. MUFF Skupina Muff bo je v petek izdala nov EP. Na ploščku z naslovom Unity je šest pesmi, štiri nove in dve že znani, ki še nista dobili mesta na fizični izdaji. Ob tem skupina po skoraj enoletnem kreativnem premoru predstavlja tudi nov single za naslovom Ti si ta. NUDE Celjska skupina Nude bo v sklopu turneje ob 25-letnici delovanja 8. maja nastopila v Cankarjevem domu. Na odru Linhartove dvorane bodo nastopili z revijskim orke- strom pod vodstvom Matjaža Brežnika, na odru pa se jim bodo pridružili tudi gostje: Nika Zorjan, Tone Kregar in Jernej Dirnbek iz Mi2 ter APZ Tone Tomšič. MON AMI Dvojec Mon'ami je lani prvič nastopil na Slovenski popevki in se s skladbo Kušn me uvrstil v finale ter prejel nagrado za najbolj obetavnega izvajalca. V teh dneh dvojec predstavlja novo skladbo Vedno in povsod, hkrati pa že pripravlja skladbe za svoj prvi album, ki bo izšel v začetku leta 2019. DITKA Koroška glasbenica Ditka predstavlja svoj novi singel z naslovom Ko zvezde žarijo. Pesem Ferija Lainščka je uglasbila v okviru projekta Rokerji pojejo pesnike 2017, tokrat pa skladbo prestavlja v novi preobleki - aranžmaju, ki je delo Gorazda Čepina. NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 14 14 ""^JlS 12. aprila 2018 i r 1 QL; . 1 i fkK ■ ^m IB^Br 1 ' J i i /¿ji \ ti\ -'Ii mtmS " iati T v - v- T" r". / / Jb h i j \ ^ t j a a »Nikar se ne čudite. Dejstva so taka. V Nazarjah smo za ^^ cestno infrastrukturo naredili toliko, da kar se mene tiče, se lokalnih volitev prav nič ne bojim,« je župan Matej Pečovnik razložil predsedniku vlade in Stranke modernega centra (SMC) dr. Miru Cerarju. »Veste, po cestah pridejo ali pa ne pridejo - odvisno je od tega, kakšne so -tudi volivci na volišča.« k k »Kaj pa tako debelo gledate?! Še ni-rr ste opazili, da se moda ponavlja? Nogavice je nosil že Sončni kralj! Res ni imel tako pisanih, ampak moda je tudi osebni izraz. Jaz pač imam rad barve - to vedo vsi, ki me poznajo,« je Mitja Švener zagovarjal svoje modne dodatke. Seveda pa nogavic ni oblačil za sprehod po promenadi, kot je to počel Sončni kralj, pač pa za lutkovno predstavo, v kateri nastopa. k k Maturant-rr ski plesi so bili predvsem za starše huda preizkušnja -no za ene. Mladi so jih sprejemali predvsem z nasmeškom. Saj je to le ena od zabav, ki jih bo še polno v življenju. Še četvorka ni bila prehuda preizkušnja. Kako le, ko pa je vse teklo pod skrbnim nadzorom in taktirko plesnega učitelja Aleša Pušnika. ZANIMIVOSTI Za kratek čas na ogled Mozartov rokopis Avstrijska narodna knjižnica ob svoji 650-letnici v dvorani Prunksaal letos vse leto prireja razstave s skupnim imenom Zakladnica znanja. V okviru dogodkov predstavljajo dragocene eksponate, ki sicer ne morejo biti klasično razstavljeni. »Na ogled postavljamo eksponate, ki jih boste mogoče lahko videli le enkrat v življenju,« je pojasnila generalna direktorica Avstrijske narodne knjižnice Johanna Rachinger. Med drugim bo do konca aprila mogoče videti rokopis ene najpomembnejših skladb v glasbeni zgodovini -Rekviema, ki ga je Wolfgang Amadeus Mozart napisal po naročilu. Rekviem je naročil grof Walsegg - Stuppach v spomin na svojo prezgodaj umrlo ženo. Ker je skladatelj ob ustvarjanju omenjene skladbe hkrati ustvarjal še operi Čarobna piščal in Titus, mu Rekviema do svoje smrti leta 1791 ni uspelo dokončati. To je pozneje storil njegov učenec in pomočnik Sufimayr. Z nogometno žogo spreten do pettisočaka Nogometaš John Farnworth je znan po svoji ljubezni do žoge. Z žongliranjem z nogometno žogo se ukvarja že štirinajst let, to pa mu je prineslo toliko izkušenj, da se je odločil za poseben podvig. Z dvema prijateljema in nosači se je povzpel do 5000 metrov visokega tabora na Everestu, med potjo pa je neprestano žongliral z nogometno žogo. Kot je povedal, sta se mu prijatelja najprej smejala, saj nista verjela, da mu bo podvig uspel, po dveh dneh pa sta se neprestanega brcanja žoge povsem navadila. Farnworth je priznal, da je postajalo žongliranje z višanjem nadmorske višine vse težje, vse skupaj pa je že otežilo spreminjanje oblike nogometne žoge, kar je bilo posledica razmer na poti (zadnji dan vzpona so namerili minus dvajset stopinj Celzija). Bojijo se razbesnelih rakunov Policisti v ameriški zvezni državi Ohio se že dober mesec dni ukvarjajo s »kaznivimi« dejanji razjarjenih rakunov, ki so se naselili v soseščino. Prejeli so kar nekaj klicev prestrašenih prebivalcev, ki so zatrjevali, da so te besne sesalce opazili, kako vzravnano stojijo na zadnjih nogah in kažejo grozeče čekane. »Vzravnal se je in postavil na zadnje noge, česar pri rakunu še nikoli nisem videl, nato je pokazal zobe, se prekucnil na hrbet in zapadel v povsem otrplo stanje, kot bi bil v komi,« je povedal Robert Coggeshall. Tudi strokovnjakom se zdi stanje izjemno zanimivo, saj rakuni načeloma veljajo za nočne živali, vsi neljubi dogodki pa so se zgodili sredi belega dne. Na tamkajšnjem ministrstvu za naravne vire pojasnjujejo, da so rakuni okuženi s kugo - gre za zelo nalezljivo okužbo, ki lahko povzroča težave s prebavo in dihanjem ter krče in druge napade. Pravijo sicer, da se virus ne prenaša na ljudi, vendar opozarjajo, da bi lahko bili v nevarnosti psi. Na Antarktiki pridelal zelenjavo Nemški znanstvenik Paul Zabel je na polarni raziskovalni postaji na Antarktiki pridelal 3,6 kilograma solate, 18 kumar in 70 redkvic. Podvig mu je uspel v posebnem rastlinjaku brez zemlje, dnevne svetlobe in pesticidov. Kot je pojasnil, so pridelke na raziskovalni postaji Neumayer III težko pričakovali. Prve so pobrali sredi februarja, pričakujejo pa, da bodo od maja dalje vsak teden pobrali od štiri do pet kilogramov solate, paradižnika, ku- V Monaku lepih deklet ne dajo Januarja je skupina Liberty Media, ki vodi tekmovanje dirk formule 1, napovedala slovo deklet, katerih naloga je bila spremstvo dirkačev pred startom, nošenje startnih številk in mar, paprike, redkvic in zelišč. Zelenjavo, ki raste v posebnem rastlinjaku, vsakih nekaj minut računalniško vodeno poškropijo, korenine pa z raztopino hranilnih snovi. V okviru enoletnega projekta bodo skušali zelenjavo pridelovati v različnih neugodnih razmerah, ugotovitve pa bi lahko koristile tudi astronavtom ob morebitnih prihodnjih odpravah na Mars in Luno. pokroviteljskih dežnikov. Tako so se odločili zaradi upoštevanja modernih družbenih standardov, enakopravnosti spolov in morebitnih očitkov nadlegovanja. A v Monaku pod temi navodili ne klonijo. Sporočili so, da se na dirki po ulicah Monte Carla (ta bo 27. maja) lepim dekletom nikakor ne bodo odpovedali. Poudarili so, da veliko dajo na tradicijo in da so del te tudi lepotice. frkanje » Levo & desno « Kje je kaj Kot kaže, bomo prej dobili hotel na vodi kot hitro cesto na kmetijskih površinah. Pesimisti sicer tudi tokrat trdijo, da sta še oba projekta v zraku. Gor in dol Nekateri mislijo, da s kurjenjem odstranijo nesnago na zemlji. Res gre v zrak - a se vrne na zemljo. In v zemljo. Sesalci Ne le pravi klopi, tudi nekateri klopi v človeški podobi se radi prisesajo na koga ali kaj. In ne spustijo, pridno sesajo. Višje in daljše Nekaterim ne gre v glavo: višje plače zdravnikov naj bi skrajšale čakalne vrste. Plače so se jim res dvignile, a čakalne vrste so se še podaljšale. Trinajstica Nekateri se še vedno ne strinjajo, da bi bil referendum o drugem tiru 13. maja. S tem projektom je že toliko težav, da še nesrečna številka 13 res ni potrebna. A za eno stran bo vendarle srečna. Pomanjkanje V nekaterih občinah imajo ob občinskih praznikih težave, saj težko najdejo ljudi, ki naj jim dajo priznanja. Težave imajo tudi v drugih, kjer je ponudba sicer velika. A ne »prava«. Reševanje V več občinah bi se radi izkopali iz finančnih težav s prodajo nepremičnin. Seznami so v nekaterih iz leta v leto isti. Pa ne zato, ker se pač nepremičnine težko premaknejo. Za »ponujeno« pač ni zanimanja. Raziskovalci Marsikje se lahko pohvalijo, da je med mladimi vse več raziskovalcev. Na najrazličnejših področjih. Nekateri se žal spuščajo tudi v »raziskave« v čem neprimernem. Podobnost V tem pomladanskem času so ljudje najbolj podobni nekaterim živalim. Ljudje se množično »pasejo« po travnikih. V lovu za regratom, ki naj bi jih očistil notranje »zimske nesnage«, ne gledajo na čistost zemlje, na kateri ga nabirajo. Prava in pravo Prava vladavina je tam, kjer je vladavina prava. Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 15 12. aprila 2018 ""^Jis AVTOPRILOGA 21 Končno smo dočakali pomlad, čas novih izzivov in pozitivnega zagona. Tudi letos smo se potrudili približati del avtomobilske ponudbe v naši regiji. Verjamemo, da boste poskrbeli za varno vožnjo in pripravili vaše vozilo za vsakodnevna opravila in dopustniške dogodivščine. April je pregovorno muhast, zato smo za osvežitev postregli z uporabnimi nasveti, kako na cesti reagirati v slabem vremenu, par besed pa smo namenili tudi cestni vzgoji najmlajših. NASA IZBIRA JE HIBRID NOVA TOYOTA C-HR HIBRID 10 LET JAMSTVA NA HIBRIDNO BATERIJO. EKO SUBVENCIJA. TOYOTA ALU/AYS A BETTER WAY FRMOBIL Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 avtocenter www.fri-mobil.si Povprečna porabagorivazavozila Toyota C-HR:od 1,8 do J,dl/100km in emisijeCO,: od 86 do87 g/km. Emisijskastopnja: EURO6W. Emisije NOx: od9,6mg/km. Ogljikovdioksid (COj)je najpomembnejšito-pl og red ni plin, ki povzoočacjlobalno segrevanje. Emisije oneknaževalzunanjegazrakaizprometapomembno prispevajo kposlabšanjukakovpstibunanjegazraka. Prispevaj o zlaspi kčenmerno povišanim koncentracijam prizem negaozona,del cev PM,0 in PMj5 ter dušikovih oksidov. Slikaje simbolična. Pri nas smo za hibrid. Toyota hibrid. NZE AVTO SERVIS JaiKzJunae i. p. Letuš 81, Šmartno ob Raki, tel.: 03 891 5D 41, GSM: (Mi W 281 AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LIČARSTVO; MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO ^«eilsssis, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOOPTIKA, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtre za različne tipe vozil). VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK! JTVOOHAMA C/ZM2I3> oooofrEAR (gnllnenlal ekfulda VmumC VtEDECTEIN MMKBK SEMPERIT ® Na zalogi tudi terenski in dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! ODKUPUJEMO IN RESTAVRIRAMO STARODOBNIKE! ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO TUDI RABLJENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU. Iščete uglajen in tišji način vožnje, želite imeti vozilo z majhno porabo goriva in minimalnimi emisijami? Časi se spreminjajo in s tem naš odnos do mobilnosti in okolja. Tega se dobro zavedamo v podjetju AC FRI-MOBIL na Dečkovi cesti 43 v Celju, kjer prodajamo in servisiramo vozila Toyota. Hibrid za vsakogar Zgodba naših hibridov se je začela leta 1997 z modelom Prius, ki je inovator na tem področju. Sedaj lahko izbirate med sedmimi modeli. Za mestne »frajerje« je na voljo Yaris hibrid; za družino, ki potrebuje več prostora, je primeren Auris Touring Sports; najnovejši Toyota C-hr hibrid pa na cesti ukrade vse poglede. Življenje s hibridom je preprosto, samo sedite vanj in se odpeljite Naši hibridi so zasnovani tako, da je vožnja v njih preprosta. Ob pritisku gumba za zagon ne zaslišite hrupa, temveč zgolj prejmete potrditev, da je vse pripravljeno. Uglajena, tiha in odzivna moč Pri mestni vožnji na tiho električno energijo boste lahko v naših hibridih uživali v poslušanju pomembnejših stvari. Pri večji hitrosti se neopazno pridruži učinkovita moč bencinskega motorja, in ko to najbolj potrebujete, se oba motorja združita. Prijazni do vaše denarnice in okolja Vožnja hibrida ni le zabavna, z njo tudi veliko prihranite. Naši hibridi so kot nalašč za vožnjo po mestu, saj pogosto izklopijo motor, zato prihranijo gorivo. Vljudno vabljeni v salon AC FRI-MOBIL na Dečkovi cesti 43 v Celju, kjer si lahko vsa vozila ogledate in jih preizkusite. Pokličite nas, z veseljem vas popeljemo na vožnjo s hibridom. Pri Frimobilu bomo za vas ob nakupu vozila celostno poskrbeli s storitvijo vse na enem mestu: nudimo vam ugodna avtomobilska zavarovanja, pestro ponudbo dodatne opreme za vozila, nakup pnevmatik in še in še ... Tel: 03 425 60 80 E-mail: prodaja@fri-mobil.si FRMOBIL AVnOCENTER Uvedba dajatve za odjavijeno voziio S 1. aprilom 2018 je stopil v veljavo Zakon o dajatvah za motorna vozila Ur. listu št. 54 dne 29. 9. 2017 v delu, ki ureja dajatev za odjavljeno vozilo. Lastniki vozil, ki bodo odjavi- li vozilo iz prometa in bodo lastniki odjavljenega vozila več kot eno leto, bodo po 1. aprilu 2019 postali zavezanci za plačilo dajatve na odjavljena vozila Obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha, če lastnik odjavljenega vozila predloži ustrezna dokazila. Več informacij pri AM Miklavc ali na miklavc@gmail.com. SPECIALIST RENAULT, FIAT in ALFA ROMEO AVTO SERVIS PRI VAS V MESTU AVTOMEHANIKA SLAVKO Brezplačni preventivni pregledi • Tehnični pregledi vozil, traktorjev, težkih tovornih vozil in priklopnikov do in nad 3,5 t ter avtobusov (p.e. Nizka) • Registracija vozil Homologacije uvoženih in predelanih vozil • Sklepanje zavarovanj za zavarovalnice (Triglav, Sava, Adriatic-Slovenica, Grawe) -Avtopralnica (Mozirje) AVTODIAGNOSTIKA STROKOVNA IN HITRA POMOČ AVTOMATERIAL - originalni in enakovredni rezervni deli MONTAŽA IN CENTRIRANJE PNEVMATIK POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE GARANCIJA za vse storitve RENAULT SPECIALIST Miroslav Krušnik, s.p., Cesta talcev 28, 3320 Velenje 051 646 447 03 898 26 12 ■ Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 16 16 AVTOPRILOGA «»^AS 12. aprila 2018 Otroci promet dojemajo drugače kot odrasli Najprej moramo sami sebi dopovedati, da otrok ni pomanjšana kopija nas. Njegovo razumevanje je v primerjavi z našim zmanjšano, omejeno. Perspektiva, s katere opazuje svet okoli sebe, je drugačna. Otrok pogosto deluje bolj čustveno kot racionalno, zato ga je treba poučiti, zakaj v prometu veljajo pravila in čemu služijo prometni znaki s svojo sporočilnostjo. Sami smo najboljši vzor otrokom. Vsako priložnost (sprehod, vožnja z avtomobilom, opazovanje prometa ...) izkoristimo, da kontroliramo sebe, delujemo po pravilih in otroke spodbujamo k opazovanju. Skušajmo jim pojasniti, kaj in zakaj je nekaj prav ali narobe. Učenje je postopen proces, zato otroka ne zasujmo s preveč informacij ami naenkrat."Poglej levo, nato desno in še enkrat le- vo," je morda prva stvar, ki se je otrok nauči. Naj ponavlja za vami, prav tako tudi sam pri sebi. Poučite ga, kaj se lahko zgodi, če ne upošteva tega osnovnega pravila. Otrok mora predvsem razumeti posledice, ki iz tega sledijo. Pravila pojasnjujte postopoma in jih dodajajte. Otroka, posebej predšolskega, v prometu držimo za roko oziroma presodimo, ali je naš otrok že dovolj samostojen, da mu lahko zaupamo. Otrokovo vidno polje, zaznava, motivi in čustva ter koncentracija niso enaki kot pri odraslem! Tega se mora odrasli vedno zavedati, le tako bo lahko pravilno in kakovostno naučil otroka delovati v prometu. Ker je otrok manjši, pogosto vidi in zazna manj dogajanja okoli sebe, pogosto čustveno od-reagira in pozabi na vse, kar se je naučil. Koncentracijo mu lahko v trenutku zmoti denimo psiček, ki ga zagleda na drugi strani ceste, in lahko steče proti njemu ne glede na stanje v prometu. Naučimo otroka opazovati in poslušati. Tudi če ne vidi vsega, naj se nauči poslušati, od kod DarsPromet MOBILNA APLIKACIJA Z brezplačno mobilno aplikacijo za spremljanje razmer na cestah omogočamo večjo obveščenost o trenutnih prometnih razmerah. Bodite tudi vi obveščen voznik, zato pravočasno poskrbite za varno in udobno potovanje. zvok prihaja, ali se približuje ali oddaljuje ... Učni proces naj bo privlačen kot igra. Tako bo učenje lahko zabavno in bolj prijetno. Naj bo otrok kot udeleženec v prometu viden. Prvošolčki so prepoznavni po rumenih ruticah, vendar naj se otroci navadijo s seboj nositi kresničko in raje jih oblačite v živa oblačila. Naučeno je potrebno ponavljati, podobno, kot je treba ponavljati šolsko snov ali pesmico, preden si jo otrok res zapomni. Otroka zato večkrat preverjajte, sprašujte ga, kaj pomeni nek prometni znak, naj se on postavi v vlogo učitelja ... Izmislite si karkoli, da bo le razumel in znal in tako varno sodeloval v prometu. Bodite potrpežljivi, ves trud bo poplačan z varnostjo vašega otroka! • Vir: goo.gl/RwAhmt ARA BARVNI SVET DEKORACIJ MESALNICA BARV SPLETNA TRGOVINA Leveč 56, Petrovče T: 03 547 17 18 www.ara-barve.si Program za avtoličarje temelji in predlak razredčila, kit trdilci in dodatk Nagradna križanka Avto Shop Podgoršek Avto Shop Podgoršek, d. o. o. Prodaja rezervnih delov, montaža izpušnih sistemov in servis Metleče 10, 3325 Šoštanj Ne spreglejte! Servis je odprt tudi ob sobotah! Sobota od 8.00 do 12.00 Pon. - pet.: 7.30 - 16.00 Tel.: 03/ 898 71 00 Super ugodno! EUROSERVIS Za vse znamke vozil in starosti vozil Tudi za nova in novejša vozila v garanciji Hitri servis Vulkanizerstvo Mehanična popravila Zavorni sistemi Klimatski sistemi Avtoelektrika Diagnostika Avto optika Vzmetenje Svetila Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. aprila 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Avto Shop Podgoršek«. Izžrebali bomo tri lepe nagrade (storitev v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti. HYunoni AC KRALJ www.cast.si NE SPREGLEJTE: preverjena rabljena vozila z garancijo. inEWTHinKinG. HYuncmi i riEw possibilities. Polzela: 03 70 50 400 Slovenj Gradec: 02 88 21 662 Servisna poletna AKCIJA KLIMATSKIH NAPRAV za vsa vozila Samo 29,00 € Polnjenje klime - da bo zrak v vašem vozilu vedno čist in prijetno ohlajen Pregled: • filtra kabine • preizkus tlaka • temp. vstopnega zraka • polnjenje hlad. plina • hladilni plin do 100g Podjetje Cast d.o.o. - Avto center Kralj se ponaša z dolgoletno tradicijo. Pooblaščenemu servisno-prodajnemu mestu Hyundai v Slovenj Gradcu pridružilo še servisno-prodajno mesto Renault. Poleg servisa in prodaje vozil vam nudimo: • servisno prodajno mesto za motorna kolesa Piaggio, Vespa, Aprilia in Gilera • odkup in prodaja rabljenih vozil in pooblaščeni partner Summit in SKB Leasing-a • pooblaščeno cenilno mesto za poškodovana vozila številnih zavarovalnic (Triglav, Sava, Generali, Adriatic-Slovenica, ERGO) • pooblaščen BHS hitri servis (za vse znamke vozil) • vulkanizerska delavnica in prodaja gum • kleparska delavnica za vse tipe vozil • prodaja in montaža dodatne opreme za vse znamke vozil (vlečne kljuke, Thule prtljažniki, lita platišča ...) Smo zastopnik za avtoplinske sisteme Tartarini - 03 82 83 883 Posebne ugodnosti v aprilu - prihranek do 50% pri gorivu. AKCIJSKA PONUDBA MOTORNIH KOLES Pooblaščeni serviser in prodajalec - www.cast.si Polzela: 03 70 50 400, Celje: 031 666 221, Slovenj Gradec: 02 88 21 662 Možnost plačila na obroke! Vozen brez izpita , do 25 km/h d Vozen z B kategorijo PIAGGIO Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 17 12. aprila 2018 AVTOPRILOGA ""^Jis 21 Varna vožnja v dežju L V"': i- S^^m ' ' iS* g W y * * . j' .»:■■ i v ■ - iV„.. v. ; ■ Vir: http://vsebovredu.triglav.si/na-poti/ ¿s; Najprej poskrbite, da boste iz avtomobila dobro videli, saj vlaga pogosto zarosi stekla. Kljub nižjim temperaturam vklopite klimatsko napravo, saj klima zrak suši. Za tem ^ upoštevajte, da je treba_____ varnostno razdaljo prilagoditi spolzkim razmeram. r L MESEC SUVERENIH UGODNOSTI PEUGEOT! PEUGEOT 3008 za 21.790 €* PEUGEOT 2008 za 12.990 m PEUGEOT 5008 za 23.970 PROGRAM UGODNOSTI p E u c E OT priporoc» Total peugeot.si * Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82), bele banquise barve - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 12.990 EUR; mesečni obrok je 139 EUR pri pologu v višini 3.990 EUR in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 18.1.2018 znaša 8,1% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temeji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6%; financirana vrednost 9.000 EUR; skupni znesek za plačilo 15.341 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Cena 21.790€ velja za Peugeot 3008 Active (1,2 PureTech 130), z navigacijskim sistemom, belo banquise barvo in ob nakupu s pomočjo Peugeot financiranja. Cena 23.970€ veja za Peugeot 5008 Active (1,2 PureTech 130), z navigacijskim sistemom, kovinsko barvo in ob nakupu s pomočjo Peugeot financiranja. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Ponudba velja do 30. 4. 2018. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,6 do 7,3 L/100 km. Izpuh CO2: od 95 do 165 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0123 do 0,0663 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00203 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,36. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM|0 in PM25 ter dušikovih oksidov. Poob>laš čeni prodajalec in servi se r vozil Peugeot V sklopu našega sodobnega prodajno-servisnega centra v Celju so tudi kleparstvo in ličarstvo, rabljena vozila, dodatna oprema in ugodni sistemi financiranja. AVTO CELEIA d.o.o., Ipavčeva 21, 3000 Celje, tel: 03 425 46 05 Pomoč tehnologije Vozniku so lahko v veliko pomoč sodobni asistenčni sistemi, vendar brez previdnosti vseeno ne gre. Z LED žarometi, ki samodejno preklapljajo med zasenčenimi in dolgimi lučmi, ne morete zgrešiti, saj ste na cesti bolj vidni, hkrati pa tudi vi veliko bolje vidite. Potem je tu radarski tempomat, ki samodejno ohranja razdaljo do vozila pred vami. Če je vozilo pred vami slabo vidno, ga zazna prej kot človeško oko in začne pravočasno zmanjševati hitrost. V dežju je uporaben tudi sistem za preprečevanje zapustitve voznega pasu (Lane Assist). Močan naliv lahko vpliva na delovanje tovrstnih sistemov, zato je še vedno potrebno skrbno bdeti nad situacijo. Zavorna razdalja je ne glede na nameščene gume daljša kot po suhem, pomaga pa, če imajo gume čim več profila in niso prestare. Več kot pet sezon stare gume namreč otrdijo. V tem primeru se lahko zavorna razdalja poveča za tretjino in več. Če avto zaplava Nevarnost, ki je v dežju vedno prisotna, je splavanje oziroma aquaplaning - ko gume zaradi prevelike hitrosti skozi lužo izgubijo stik s podlago. Takrat se ne smete ustrašiti, ampak s čim manjšimi popravki na volanu prebroditi neugodno podlago. Dokler prednja kolesa plavajo, na smer avtomobila ne morejo vplivati, ko pa spet pridejo v stik s podlago, bo avto sunkovito zavil tja, kamor so kolesa obrnjena. Rešite se lahko tudi z uporabo sklopke, saj tako ločite motor od koles in s tem razbremenite pogonska kolesa dodatnih sil, volan pa pustite čim bolj pri miru oziroma ga le nežno obračajte v smeri, v katero želite, da avto zavije, ko bodo kolesa splet dobila stik s podlago. Opazujte cesto pred seboj. Večje količine vode se po navadi da videti vnaprej. Za večjo varnost ... Redno vzdržujte brisalce. Ko začnejo puščati sledi, je čas za zamenjavo. Poskrbite tudi za zadostno količino tekočine za pranje stekel. Ta bo pomagala v rahlem dežju in ob mastni cesti. Posebej morate biti previdni, ko dežuje po dolgem obdobju suhega vremena. V tem času se na cesti nabere prah in ko se pomeša z vodo, cesta postane zelo spolzka. Sploh prvih nekaj ur je najbolj nevarnih. Izogibajte se roba ceste, saj se tam pogosto nabira voda. Če vidite pred seboj veliko lužo, se ji poskusite izogniti ali pred njo ustaviti, saj je težko oceniti njeno globino in kaj se skriva v njej. Globoka voda lahko poškoduje električne sisteme ali motor. Previdno pri dnevnih lučeh, če jih vaš avtomobil ima, bodite pozorni, ali ste zadaj sploh osvetljeni. Nekateri avtomobili so takrat osvetljeni samo spredaj, zato raje prižgite zasenčene luči, da vas bodo za vami vozeči bolje videli. Pri vožnji ustrezno manjšajte hitrost. Ko močno dežuje, je težko videti druga vozila, znake in cesto, zato vozite počasneje. Ne vozite preblizu velikim tovornjakom ali avtobusom. Izpod njihovih velikih koles voda na široko prši, kar vam še dodatno zmanjša vidljivost. Predvsem v naseljih pazite na pešce in kolesarje, da jih ne zalije-te z vodo ob vožnji čez luže. a A CITROËn CITROEN C3 AIRCROSS NOVI KOMPAKTNI SUV Za #vseplati vašega življenja. SPOZNAJTE GA V SALONIH INSPIReD BY YOU raba goriva: 3,4-6,5 1/100 km 3-0,00113 g/km, število trdni i sije CO2: 89-151 g/km, em ev pa 0,01-11,70x10" Og >v 0,0136-0,0571 (NOx). Pri dr AVTO MURSIC, d.o.o., Žarova cesta 7, Velenje. Telefon.: 03 898 54 80 *NOVO* Telefon : 03/897 58 20 031/68 26 26 Avtomehanična delavnica vredna zaupanja RILE SERVIS Jasmin Jakupovič s.p Preloška cesta 2, 3320 Velenje Avtomehanična popravila vseh vozil Hitri servis in preventivni pregledi vozil Priprava vozil za tehnični pregled Servis izpušnih sistemov in katalizatorjev za vsa vozila Najsodobnejša laserska avto-optika Računalniška diagnostika Premontaža in centriranje pnevmatik Specialisti za mehanična popravila oldtimerjev Dobava in vgradnja kakovostnih rezervnih delov Brušenje, struženje in varjenje različnih materialov Pooblaščeni servis akumulatorjev Topla in Akutech Poliranje žarometov POLNJENJE KLIM Na vse pri nas kupljene in vgrajene dele 12-mesečno 100% jamstvo! Popolnoma prenovljena salon in servis OPEL Odprli vrata prihodnosti Po skoraj štirih desetletjih uspešnega delovanja so na mestu, kjer se je uspešna družinska zgodba začela leta 1980 z odprtjem servisne delavnice, odprli temeljito prenovljen prodajni salon Avtohiše Jakopec Velenje. Ta je danes poslovna enota leta 1995 ustanovljenega podjetja Avto center Celeia d. o. o. v Celju Jakopec t« - pooblaščen prodajalec - pooblaščen servis - originalni rezervni deli - kleparsko ličarska dela - sklepanje zavarovanj - preverjena rabljena vozila Avtohiša Jakopec, Kosovelova 16, Velenje 03/897 14 60 | 041/784 -833 Avto Center Celeia, Mariborska 107, Celje | tel: 03 425 46 00 | info@ac-celeia.si | www.ac-celeia.si pMt0 in PM,5 ter Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 18 18 AVTOPRILOGA Podjetje odelo se predstavi Podjetje odelo je uspešen proizvajalec visokokakovostnih luči v avtomobilski industriji - V sinergiji s kupci oblikuje, razvija in ustvarja zadnje luči za avtomobile premium razreda, kot so Porsche, Audi, Mercedes-Benz, BMW ipd. Odelo Slovenija s približno 1500 sodelavci na lokacijah v Preboldu in Čre-šnjevcih je del skupine odelo z glavnim sedežem v Stuttgartu v Nemčiji. Mednarodno prepoznavni uspehi podjetja Celotno delovanje podjetja temelji na sodobnih principih vitke proizvodnje in poslovne odličnosti. Dokaz uspešnosti so številne nagrade, s katerimi se ponašajo. Med drugim so bili leta 2017 že drugič prejemniki mednarodne nagrade TPM »Total Productive Maintenance Award« kot najboljše TPM podjetje leta 2017 v kategoriji mednarodnih podjetij. Prejeli so priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost, nagrado za »Automotive Lean Production Award« in so nosilci certifikata modela odličnosti EFQM. Leta 2016 so šre- jeli mednarodno logistično nagrado »elogistics award« ter Nagrado nemškega gospodarstva 2016. Vodilni v inovacijah Številne inovacije in novosti so dokaz, da ekipa odela, ki skrbi za nenehen razvoj in napredek, nikoli ne počiva. Podjetje je namreč kot prvi dobavitelj v avtomobilski industriji razvilo tehnologijo OLED za zadnje luči in omogočilo njeno serijsko proizvodnjo. Doslej je bila organska tehnologija predstavljena zgolj v prototipih avtomobilskih luči. Svetlobne in oblikovne učinke diod OLED, ki jih proizvaja odelo, lahko občudujete na vozilu BMW M4 GTS. Srce odela so ljudje Srčnost, predanost in timsko delo so ključne sestavine uspeha, zadovoljni zaposleni pa nezamenljiva spremenljivka v enačbi vztrajnega doseganja zastavljenih ciljev. Odelo nenehno vlaga v strokovni in karierni razvoj zaposlenih. Visoke standarde dela v proizvodnji redno dopolnjujejo s prijetnimi aktivnosti, namenjenimi sproščenim trenutkom preživljanja skupnega časa na delovnem mestu. S številnimi dogodki, kot so dan od- prtih vrat, športne igre, praznovanje osvojenih priznanj ter z organiziranimi prireditvami za zaposlene in otroke skrbijo za neformalno druženje. S posluhom za lokalno okolje ter s sodelovanjem z lokalnimi društvi in združenji pa daje odelo Slovenija pomemben prispevek k oblikovanju svojevrstne podobe kraja in širše okolice. 2e slogan podjetja odelo »Luči navdahnemo s čustvi« obljublja izkušnjo, ki presega okvirje povprečja. Številne nagrade, uspehi in zadovoljni kupci pa so le potrditev, da se podjetje odelo uspešno umešča na svetovni zemljevid napredka in razvoja. 12. aprila 2018 odelo V LUČI NOVIH IZZIVOV Automotive Signal Lights Na lokaciji odelo Slovenija v Preboldu zaposlimo: Q STROKOVNJAKE NA PODROČJU BRIZGANJA PLASTIKE IN ORODJARSTVA: • Vodja projektov za orodja na novih projektih • CNC operater/programer • Orodjar (vzdrževanje orodij za brizganje plastike) R TEHNOLOGE KAKOVOSTI ZA KUPCE H RAZVOJNE KONSTRUKTERJE IZDELKOV glTEHNOLOGE VZDRZEVANJA H DELAVCE V PROIZVODNJI raŠTUDENTE ZA POČITNIŠKO DELO V PROIZVODNJI IN SKLADIŠČU Prijave in informacije: E-mail: zaposlitev@odelo.si Telefon: (03) 703 46 47 I 041 400 615 www.odelo.si Če želite ustvarjati svetlo prihodnost na poti polni izzivov, se pridružite naši kreativni ekipi v dinamičnem in mednarodnem okolju, polnem priložnosti. Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 19 12. aprila 2018 ""^Jis AVTOPRILOGA 21 NOVI KODIAQ SPORTLINE iHI ll it i ''//// " (l h al k^f- KODIAQ k 'v v 1----- p PSC Praprotnik Šaleška 15, Velenje tel.: 03 898 32 20 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0-7,4 l/100 km in 131-170 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0273-0,0571 g/km, trdi delci: 0,0-0,00047 g/km, število delcev: 0,0-6,11 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. mu Zastopniki za znamke: tU ¡-H3ITNM.OI* Urmv/'/J aoooßvEAR SaixL" Najugodnejše gume na spletu in v mestu - www.gume-zivic.si Kakovostne vulkanizerske storitve Če za svoj avto potrebujete nove pnevmatike (na voljo je večina priznanih proizvajalcev), platišča ali premontažo s centriranjem, boste storili pravo potezo z obiskom Vulkaniza-cije Živic. Strokovno in cenovno ugodno bodo na vašem vozilu opravili omenjene storitve. Pomembno je, da lahko pnevmatike do naslednje premontaže hranite v njihovem skladišču, kar vam omogočajo po simbolični ceni. NOVO - servis vozil Obiščite novo avtomehanično delavnico, v kateri opravljajo servisne storitve za vsa vozila. Pranje, kot se šika Vabljeni v sodobno avtopral-nico Živic na Selu v Velenju, kjer vam bodo vozilo temeljito očistili (na voljo vam je tako zunanje kot notranje čiščenje vozila). Dostopno, strokovno, prijazno Najpomembneje za stranke Vul-kanizerstva in Avtopralnice Živic je, da so njihove storitve kakovostno opravljene in cenovno zelo ugodne. Vulkanizerstvo Škale Škale 97, Velenje GSM: 031/ 340 850 www.gume-zivic.si info@gume-zivic.si Avtopralnica Selo Selo 10 b, Velenje Del. čas: pon - pet. 8.00 - 20.00, sob. 8.00 - 16.00, ned. 8.00 - 13.00 Pranje osebnega vozila z brisanjem Komplet čiščenje os. vozila - 17 € Poliranje žarometov le 25 € / par 1 ■ • ■ v • v v • Globinsko čiščenje in poliranje Avtotehnika Celje je pooblaščen prodajalec in serviser vozil Renault, Nissan in Dacia z dolgoletno tradicijo. Z visoko strokovnostjo v mehanični in kleparsko-ličarski delavnici, s široko paleto novih in rabljenih vozil z garancijo ter storitev, ki olajšajo nakup in vzdrževanje vašega vozila, je postalo podjetje eden vodilnih trgovcev z vozili v regiji. Renault, kot znamka, ki jo imamo Slovenci radi, predstavlja tudi center Avtotehnike Celje, srce podjetja pa so zagotovo zaposleni, ki poskušajo z veliko mero posluha iskati najboljše rešitve za posameznega kupca. Tako lahko pri njih izbirate tudi dodatno opremo in pnevmatike, cenite škodo, nastalo v prometni nesreči ali po toči, ocenite vrednost vašega rabljenega vozila, registrirate iz zavarujete vozilo ter izbirate med različnimi možnostmi financiranja tako za nova kot rabljena vozila. Brez obveznosti pa lahko zapeljete nova vozila znamk Renault, Nissan in Dacia na testno vožnjo. RENAULT n for life T 03/42 63 300 E info@avtotehnika-celje.si www.avtotehnika-celje.si avtotehnika celji Centriranje koles z najmodernejšo tehnologijo s centrirnim strojem HUNTER, ki reši težave z vibracijami. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 20 20 VI PIŠETE »»^AS 12. aprila 2018 Na ogled je bilo sto petdeset izdelkov Šoštanj, 6. aprila - Tri dni prejšnji teden, od torka do petka, so bili v Vili Mayer v Šoštanju na ogled klekljani izdelki članic univerze za III. življenjsko obdobje, ki so v zadnjih dveh letih nastajali na krožku pod mentorstvom Erike Pajk. Prestavljenih je bilo več kot 150 unikatnih izdelkov iz klekljane čipke, od prtov, prtičkov, nakita, oblačil do najrazličnejših okraskov. V dneh razstave pa so klekljarice obiskovalcem tudi predstavljale, kako klekljajo. mkp, foto Borut Pajk V zahvalo za gostovanje so županu Darku Menihu podarile klekljan logotip Vile Mayer. Na fotografiji z Zdenko Uršnik, predsednico univerze, in Eriko Pajk, mentorico skupin. Z leve proti desni: Ivan Petek, predsednik organizacijskega odbora, Božo Centrih, Marjan Recko, Zdravko Skaza, Srečko Krajnčan, Martin Recko in predsednica TD Šentilj Poldka Čas. Turistično društvo Šentilj je tudi letos organiziralo tradicionalno, tokrat že 17. salamijado Šentilj 2018. Za najboljše ocene se je potegovalo več kot 50 pridelovalcev salam in budjol, po domače bunk. Ocenjevanja sta se lotili kar dve komisiji - strokovna komisija in komisija, izbrana izmed udeležencev tekmovanja. Obe sta ocenili, da so se tekmovalci odlično pripravili in ponudili res dobre izdelke. Očitno jim je na roke šla tudi letošnja zima. Po oceni strokovne komisije je najboljšo salamo tokrat ponudil Božo Centrih iz Dobrine, drugi je bil Marjan Recko iz Dobrine in tretji Zdravko Skaza iz Silo-ve. Najboljšo budjolo pa je imel Srečko Kranjčan iz Loke pri Žu-smu, drugi je bil Vili Poznič st. iz Pesja in tretji Martin Recko iz Dobrine. Komisija udeležencev pa je menila, da ima najboljšo salamo Tone Krajnc iz Laz, drugo mesto je osvojil Branko Sušec iz Tajne in tretje mesto Miha Melanšek iz Podkraja. Med pridelovalci budjol je po njihovem mnenju zmagal Marjan Recko iz Dobrine, druga je bila Slavka Krajnc iz Laz in tretja Irena Pečečnik iz Velenja. Ponujeni izdelki so bili očitno zelo izenačeni, okusi po-kuševalcev pa različni in še sreča, da je tako. Udeleženci salamijade so ugotavljali tudi težo svinjske preka-jene krače. Težo je ugotovil in kračo tudi dobil Štefan Oštir iz Vinske Gore. Vsi udeleženci so si po koncu tekmovanja privoščili degusta-cijo salam in budjol, prijetnega druženja pa kar ni bilo konec. Prireditev za mamice, babice, tete ... Vinska Gora - Tako kot marsikje drugje po Šaleški dolini smo tudi v Vinski Gori v torek pripravili prijazno prireditev ob dnevu žena. Dvorana večnamenskega doma je bila 27. marca polna strumentalna skupina Vingosi. Dvorano so tokrat pripravili starši (zaščito tal in stole), za dekoracijo odra pa smo poskrbeli s starejšimi šolarji. Še dodatno, najlepšo dekoracijo pa so pred- ki je ravno tisti dan praznoval še svoj osebni praznik, rojstni dan. Učenci so mu na odru zapeli in mu izročili skromno ročno izdelano darilce. Po odzivih staršev sodeč je bi- otrok in staršev ter drugih obiskovalcev. Zbrali smo se na prireditvi, posvečeni ženskam. Večji del programa smo pripravili s šolarji, s točko pa so se predstavili še vrtec, plesna šola »Pleši z mano« ter domača vokalno-in- stavljale pisane rožice v lončkih, ki jih je za vse ženske kupila šola Gorica. Vse zbrane je v uvodu nagovorila pomočnica ravnatelja Sonja Ramšak, ob zaključku pa je spregovoril še predsednik KS Vinska Gora Jože Ograjenšek, la prireditev všečna, pa tudi iz KS je slišati in videti (na Face-booku) same pohvale in željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju. Tega smo veseli tudi na šoli. a Nada Štravs S fotografijami po svetu in domovini Zelo zanimivo predstavitev naučenega so pripravili v Knjižnici Velenje slušatelji krožka univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. V napovedi krožka je mentor Leopold Ko-čevar dejal, da se bodo učili uporabe digitalne fotografije v računalniških programih word, excel, power point, movie maker z obdelavo fotografij v enem od računalniških programov. Predstavitev Španije, Peruja, Nazarij, Andraža, Tenerifov, Škalskega jezera, Panonske vasi in Krasa je bila prikazana s pridobljenim znanjem v teh programih. Vsaka predstavitev je bila popestrena izvirno in edinstveno. Nekateri so dodali glasbo, drugi so predstavitev razlagali ob slikah, spet tretji so v slike vpletli bese- dilo. Vsi, ki se malo spoznamo na računalnike, smo si bili enotni, da je v 8-minutni videospot vloženega veliko znanja in dobrih fotografij. Bravo Biserka, Edita, Slavko, Franc, Ivo, Karl, Marjetka, še en Franc in Anton. Mentor Leopold je lahko ponosen na vaše pridobljeno znanje. Pa naj kdo reče, da se v tretjem življenjskem obdobju ni mogoče česa na novo naučiti. Na univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje se trudimo organizirati krožke, ki to ponujajo, je po predstavitvi dejala predsednica Zdenka Uršnik. a ms Cerklje na Gorenjskem, 7. aprila - Na stoti rojstni dan Štefke Mervič so se v Cerkljah na Gorenjskem, kjer biva v domu, zbrali vsi njeni, med njimi tudi tisti, ki bivajo v Velenju in okolici. Gospa je z družino v obdobju pred drugo svetovno vojno in po njej bivala tukaj. Živeli so v vili Bianci. V njej se je rodila Vlasta (poročena Jenko), ki v tem okolju živi še danes. Gospa je bila vesela skrbno pripravljenega srečanja, stiska šte- vilnih rok in vseh čestitk z dobrimi željami. Posebej vesela je bila, da so se njenega jubileja spomnili tudi v Območnem združenju za vrednote NOB Velenje. Mnenja in odmevi Odgovor na objavo Mateja Jenka z naslovom Laži, polresnice in volilni golaž (Naš čas, Mnenja in odmevi, 5. april 2018) Kot smo že zapisali v prejšnjem odgovoru (Naš čas, Mnenja in odmevi, 29. marec 2018) svetniku Mateju Jenku, so v Mestni občini Velenje svetnice in svetniki na seji sveta maja 2013 sprejeli Odlok o zagotavljanju pogojev za delo članov Sveta Mestne občine Velenje (v nadaljevanju odlok), v katerem je jasno opredeljeno, zakaj se lahko uporabljajo ta sredstva. Prav tako je zapisano, da se sredstva lahko porabijo zgolj za delo svetniške skupine oziroma samostojnih svetnikov, ne za lastno uporabo in lastne potrebe. Septembra 2017 je bila po Sklepu župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča imenovana inventurna komisija za izvedbo izrednega popisa sredstev svetniških skupin in samostojnih svetnikov v Mestni občini Velenje po stanju na dan 31. 8. 2017, ki je pri skrbnem pregledu osnovnih sredstev ugotovila, da pri nekaterih svetniških skupinah in samostojnih svetnikih oprema ni bila naročena v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja in uporabljena namensko (skladno s 5. členom odloka). Na podlagi zapisnika in ugotovitev inventurne komisije smo v upravi Mestne občine Velenje pripravili Navodilo svetniškim skupinam oziroma samostojnim svetnikom Sveta Mestne občine Velenje za nakup pisarniške, računalniške in druge opreme (v nadaljevanju navodilo), s katerim smo še bolj jasno in natančno opisali pogoje nabave sredstev za svetniške skupine in samostojne svetnike, saj ne bomo dovolili lastnega okoriščanja s temi sredstvi. Kar pomeni, da smo z novim navodilom določili, da enemu svetniku pripada samo en kos določene opreme (en telefon, ena tablica, en računalnik ipd.), če svetnik nima urejenih poslovnih prostorov, mora ob nabavi opreme sporočiti, kje bo ta locirana (oprema, kupljena iz proračunskih sredstev, ne sme biti nameščena na naslovu, kjer ima svetnik stalno bivališče; razen opreme mobilnega značaja). Vse svetniške skupine in samostojne svetnike smo pozvali, da stanje osnovnih sredstev uredijo v skladu z novim navodilom, s katerim ima težave svetnik Matej Jenko. Seveda tega svetnik Jenko še do danes, kljub številnim dopisom in pozivom, ni uredil, zato smo mu letos zamrznili porabo svetniških sredstev. Osnovna sredstva svetnika Mateja Jenka, ki jih je že naročil in jih ima na domačem naslovu, niso v skladu z odlokom in navodilom, zato želimo, da to uredi, preden naroči nove stvari. Enako velja za vse ostale svetniške skupine in samostojne svetnike. a Služba za odnose z javnostjo Mestne občine Velenje PS uredništva: to temo s tem prispevkom zaključujemo. ■ ■ Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 21 12. aprila 2018 ""^Jis ŠPORT 21 Toča golov na zadnjih dveh tekmah Po porazu z Domžalami so se rudarji znesli nad Aluminijem in se utrdili na četrtem mestu - Danes (ob 17.00) doma z Ankaranom, v nedeljo v gosteh s Kranjčani Ljubitelji nogometa so na zadnjih dveh Rudarjevih tekmah videli kar enajst zadetkov. Na zaostali tekmi jesenskega 19. kroga, ki so jo lani zaradi slabih vremenskih razmer preložili na pomladni čas, so jih premagali Domžalčani z deseto zmago zaporedoma s 4 : 1, po priložnostih pa bi bil lahko rezultat še višji v njihovo korist. Domači niso bili niti senca moštva, ki je bilo v prvem delu obakrat boljše. Ob Kamniški Bistrici so slavili z 2 : 1, ob jezeru pa z 1 : 0. Vendar pa je imel Rudarjev trener Marijan Pušnik jeseni močnejšo oziroma izkušenejšo zasedbo. Po visokem porazu mu ni preostalo drugega, kot da je čestital Domžalam za zasluženo zmago. Proti Aluminiju zelo razigrani Na ta visok poraz so morali hitro pozabiti, saj je bil v rednem 26. krogu po nekaj dneh njihov nasprotnik Aluminij, moštvo s spodnje polovice lestvice. Kidri-čani so v prvi tekmi te sezone iz Velenja odnesli točko (bilo je 0 : 0), a so jim rudarji na drugi na njihovem igrišču vrnili z 2 : 0. Visok poraz z odličnimi Domžalča-ni, ki so si v tem krogu priigrali rekordno enajsto zmago po vrsti (v Kranju so slavili s 3 : 0), na rudarjih ni pustil posledic. Proti Aluminiju, ki je v začetku tedna v prvi polfinalni pokalni tekmi premagal v gosteh Gorico, so bili zelo razigrani, nevarnejši - skratka, boljši, zlasti v prvem polčasu. V 47. minuti so vodili že s 3 : 0. Po visokem vodstvu so želeli še več. Pri tem so nekoliko pozabili na zbranost na svoji polovici igrišča in gostje so zmanjšali prednost, nato pa je vsaka stran dosegla še po zadetek. Z zmago so se rudarji utrdili na četrtem mestu. Pred neposrednim tekmecem Celjem, ki je v Mariboru na Štajerskem derbiju izgubil z 2 : 3, imajo šest točk več, Kidričani pa so kljub porazu ostali na osmem mestu in zadržali šest točk prednosti pred predzadnjim Triglavom in osem pred zadnjim Ankaranom. Olimpija ima po zmagi z 1 : 0 v Krškem in s tekmo več še vedno deset točk prednosti pred drugimi Domžalčani in tretjim Mariborom. Toplo-hladno Marijan Pušnik, trener Rudarja: »V zadnjem času igramo po sistemu toplo - hladno. Do današnje zmage nam je nekoliko pomagal tudi nasprotnik, ki je bil na začetku nekoliko nezbran v obrambi. Mi pa smo jih skušali presenetiti z agresivno igro, ker smo predvi- Kdo v pokalnem finalu? Prejšnji teden sta bili odigrani prvi polfinalni tekmi slovenskega pokala. Nogometaši Aluminija so z dobro igro presenetili Gorico na njenem igrišču in jo premagali z 2 : 1. Z enakim rezultatom so slavili nogometaši Olimpije v Stožicah proti Celju. Štajerci so začeli bolje. Že v 2. minuti je Dario Vizinger, ki je v pretekli sezoni kot posojeni igralec Reke igral za velenjski Rudar, povedel goste v vodstvo. Na začetku drugega polčasa je Olimpija izenačila, popoln preobrat za zmago z 2 : 1 pa ji je uspel v zadnji minuti. Povratni tekmi bosta v sredo oziroma četrtek prihodnji teden. Finale bo 30. maja v Stožicah. devali, da bo mlado moštvo utrujeno po pokalni tekmi z Gorico. Povedli smo z 2 : 0, pa s 3 : 0. Moram pa biti tudi kritičen. Po visokem vodstvu smo preveč divjali. Ob vsem spoštovanju nasprotnika si vendarle ne bi smeli privoščiti takšnih dveh napak, čeprav smo še četrtič zadeli.« Sedaj sledi zaostala tekma z zadnjim Ankaranom. Bo lahka ali težka? »Za nas je vsaka tekma zelo težka. Prepričan sem, da v ligi ni ekipe, o kateri bi lahko razmišljal, da jo boš premagal z levo roko oziroma jo kakor koli podcenjeval. Takšno razmišljanje bi pomenilo poraz. Morali bomo zaigrati zbrano, kot smo večji del tekme proti Aluminiju. Vesel bom, če bomo ponovili igro proti Aluminiju. Večinoma so jo krasile lepe podaje in veliko predlož-kov, in kar je najbolj pomembno - dosegli smo štiri gole.« Razmišljali o Gorici Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »To je bila naša tretja tekma v zadnjem tednu. Po dveh zmagah, še zlasti v prvi polfinalni tekmi proti Gorici, smo, brez opravičila, mogoče že razmišljali o naši povratni pokalni tekmi. Ko nismo na igrišču stoodstotni, pa zanemarjamo našo značilnost, to je organizirano in disciplinirano igro v obrambi. Kar smo pokazali, je bilo premalo za takšnega nasprotnika, kot je Rudar, in to še na njegovem igrišču. Štirje prejeti goli so bili vsekakor preveč za kakršen koli resen komentar.« Prezgodnje slovo Ednana Softica Pred začetkom tekme so se nogometaši skupaj z gledalci z minuto molka poklonili spominu prezgodaj umrlega dolgoletnega igralca Rudarja Ednana Softica, ki je izgubil kratek boj z zahrbtno boleznijo. Junija bi dopolnil 38 let. ■ S. Vovk TAKO so igrali Prva liga TS, 26. krog: Rudar Velenje - Aluminij 4:2 (2:0) Strelci: 1:0 Radie (7.), 2:0 Radie (34.), 3:0 Parfitt-Williams (47.), 3:1 I. Mensah (49.), 4:1 Parfitt-Williams (62.), 4:2 Tahiraj (65.). Rudar: Pridigar, Pišek, Kašnik, Tomaševic, Pušaver, Bijol, Parfitt-Williams (od 87. Mlakar), Novak (od 69. Antonov), Trifkovic (od 82. Ka-mara), Črnčič, Radic. Trener: Marijan Pušnik. Drugi rezultati 26. kroga: Ankaran Hrvatini - Gorica 0:2 (0:0), Maribor - Celje 3:2 (1:1), Krško - Olimpija 0:1 (0:0), Domžale - Triglav 3:0 (0:0). 19. krog (zaostala tekma): Rudar Velenje - Domžale 1:4 (0:2) Strelci: 0:1 Ibraimi (3.), 0:2 Bizjak (19.), 0:3 Vetrih (47.), 1:3 Parfitt-Williams (60.), 1:4 Ibraimi (74.). Rudar: Pridigar, Čoralic, Tomaševic, Al--Quarishi (od 77. Vasiljevic), Pušaver, Bolha, Šehic, Črnčič (od 60. Parfitt-Williams), Trifkovic, Radic, Šimunac (od 52. Novak). 20. krog (zaostala tekma): Triglav - Maribor (včeraj), Rudar - Anka-ran-Hrvatini (danes ob 17.00). Tudi letos odlične Rusalke V letošnji sezoni so se v sekciji za sinhrono plavanje odločili, da izpeljejo 5. državno prvenstvo (DP) v dveh ločenih terminih. Prvi del - tekmovanje v obveznih prvinah - je potekalo v nedeljo, 18. marca, na olimpijskem bazenu v Kranju. Po tehničnem delu tekmovanja smo bili v Velenju bogatejši za dva naziva prvakinj: pri kategoriji deklic ga je osvojila Tinkara Maher in pri mlajših mladinkah Živa Matjaž, ter dva naziva podprvakinj: pri mlajših mladinkah Pija Lesnjak in starejših mladinkah Tia Marija Delopst. Tik za kolajnami, na sicer odličnem 4. mestu, so pristale Petra Drev pri starejših mladinkah in Hana Britovšek pri mlajših mladinkah ter Kaja Peč-nik pri deklicah. To soboto pa so se najboljše slovenske sinhrone plavalke zbrale na bazenu Fakultete za šport Ljubljana in se pomerile v drugem delu letošnjega DP v prostih sestavah. Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah (solo, duet in kombinirana sestava). Gledalci so lahko občudovali izjemne predstave vseh »sinhronk«, še posebej pa naših Rusalk, ki so se vrnile domov s 13 medaljami (4 zlatimi, 4 srebrnimi in 5 bronastimi). S štirimi kolajnami, pridobljenimi v obveznih prvinah, so skoraj izenačile lansko, neverjetno uspešno udeležbo na DP. Število odličij je ostalo enako (17), le ena zlata je »postala« bron. Glede na vse hujšo konkurenco je rezultat naših plavalk verjetno še bolj izjemen. Nosilke kolajn v tekmovanju prostih sestav so: mlajša mladinka: Živa Matjaž 2 x zlata (solo, duo) in 1x srebrna (kombo), deklice: Tinkara Maher 2 x zlata (solo, duo), mlajše mladinke: Pija Lesnjak 1 x zlata (duo) 2 x srebrna (solo, kombo), deklice: - Kaja Pečnik 1 x zlata (duo), starejše mladinke: Pia Katarina Kremžar 2 x srebrna (duo, kombo) in 1 x bronasta (solo), starejše mladinke: Tia Marija Delopst 2 x srebrna (duo, kombo), mlajše mladinke: Hana Britovšek 1 x srebrna (kombo) 1 x bronasta (solo), mlajše mladinke: Neja Britovšek 1 x srebrna (duo) 1 x bronasta (kombo), mlajše mladinke: Brina Kovač 1 x srebrna (duo) 1 x bronasta (kombo), starejše mladinke: Petra Drev 1 x srebrna (kombo), deklice: Nu-ša Stojko 1 x bronasta (duo), deklice: Mia Srebotnik Stanko 1 x bronasta (duo), mlajše mladinke: Zala Kuhar 1 x bronasta (duo), mlajše mladinke: Zarja Car 1 x bronasta (duo), mlajše mladinke: Vika Golčer 1 x bronasta (kombo) in mlajše mladinke: Nika Kačičnik 1 x bronasta (kombo). Bogato bero odličij so dopolnila tudi odlična, a nehvaležna 4. mesta: Lara Govek (solo - mlajše mladinke), Ota Mladenovič (solo - deklice) in duet mlajših mladink: Vika Golčer ter Nika Kačičnik. Čestitke za nastop in trdo delo si seveda zaslužijo tudi vse ostale Rusalke. ■ MODNA REVIJA CITYCENTER CELJE PETEK, 20. 4. 2018, OB 18. URI MODNA REVIJA ZA NAJMLAJŠE SOBOTA, 21. 4. 2018, OB 11. URI Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 22 22 MODROBELA KRONIKA «»^AS 12. aprila 2018 "To ni več motožegen, ampak konkreten motozbor" Na 11. blagoslovu motorjev v Šmartnem ob Paki več kot 1000 udeležencev iz domovine in tujine - Po številu udeležencev tretji največji tovrstni dogodek v državi in drugi v lokalni skupnosti Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 8. aprila - Minulo nedeljo se je po letu dni v Šmartnem ob Paki znova širil vonj po bencinskih hlapih in izpušnih plinih. Člani domačega moto kluba Packenstein so namreč pripravili že 11. blagoslov motorjev, ki ga je tudi tokrat opravil šmarški župnik in dekan Dekanije Braslovče Ivan Napret, udeležili pa so se ga motoristi od blizu in daleč. »Vsako leto nas je več. To ni več motožegen, ampak zelo konkreten motozbor,« je komentiral pogled na zbrane pri šmarškem Mladinskem centru in v njegovi širši okolici predsednik domačega moto kluba Pakenjštanj Peter Podgoršek Ferek. Po njegovi oceni se je blagoslova, ki so ga tudi letos popestrili s panoramsko vožnjo, moto igrami, rock koncertom, srečelovom, udeležilo krepko čez 1000 ljudi z blizu 800 motorji. Po vpisnem seznamu so prišli iz blizu štiridesetih moto klubov iz Slovenije ter iz Avstrije, sosednje Hrvaške, Bosne in Hercegovine, od najdlje pa so bili člani moto kluba iz Srbije. Po številu udeležencev, pravi Podgoršek, je šmarški motozbor tretji največji tovrstni dogodek v dr- Tudi letošnji blagoslov je privabil v Šmartno ob Paki več kot 1000 obiskovalcev s približno 800 motorji. žavi (pred njim sta motozbora v Mirni Peči ter v Novi Štifti na Dolenjskem) ter drugi največji dogodek v lokalni skupnosti. Člani Moto kluba Pakenjštanj iz Šmartnega ob Paki poleg omenjene prireditve za letos načrtujejo še prvomajski izlet, udeležbo na še preostalih motozborih po Sloveniji, v poletnih mesecih bodo sodelovali na dveh večjih festivalih, na evropskem projektu v sosednji Avstriji. Sezono bodo končali s klubskim dogod- kom Moto martinovanje oktobra. Zagotovo se bodo tudi letos vključili v dejavnosti v domačem okolju in širše, ostali pomemben igralec na sceni Moto zveze Slovenije, sodelovali bodo še v kakšni humanitarni akciji ter pri izvedbi kolesarskih izpitov za osnovnošolce v Zgornji Savinjski dolini. Kako pa bodo poskrbeli za varnost? »Zanjo je v prvi vrsti odgovoren vsak sam. Moto zveza Slovenije in Zavarovalnica Triglav organizirata kar nekaj delavnic varne vožnje. Statistika kaže, da število prometnih nesreč s smrtnim izidom pada, a dokler ne bo nobene žrtve več, tako dolgo ne moremo biti s tem zadovoljni. Kot zanimivost naj povem, da je med ponesrečenci največ motoristov, ki niso člani kluba ali kakšne druge oblike organiziranosti motoristov. Člani klubov namreč veljamo za bolj preudarne voznike,« je še dejal Peter Podgoršek - Ferek. POLICIJSKA kronika Vlom v skladiščne prostore Mozirje, 4. aprila - V Bočni, na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje, je neznani storilec vlomil v skladiščne prostore trgovine in ukradel več zavojev cigaret. Voznica ostala brez avta Velenje, 4. aprila - V sredo so policisti v Velenju zasegli osebno vozilo 24-letni voznici, ki je vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Rudar se je lažje poškodoval Velenje, 6. aprila - Policiste so v petek obvestili o delovni nesreči na Premogovniku. V njej se je pri delu lažje poškodoval rudar. Vlomilca brez plena Velenje, 6. aprila - V Kavčah je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Vlomilec je vanjo prišel skozi vrata. Odnesel ni ničesar, povzročil pa za 300 evrov gmotne škode. Dan za tem, v soboto, je bilo vlomljeno v gostinski lokal na Koroški cesti. Vlomilec je prebrskal predale, očitno pa ni našel tistega, kar je iskal, tako da tudi ta ni odnesel ničesar. Kdo dviguje denar? Velenje, 6. aprila - Velenjčan je v petek policistom naznanil, da je nekdo z njegovega bančnega računa izvedel več neavtoriziranih dvigov denarja. Kdo, bodo skušali ugotoviti. Pesek lahko spodnese Velenje, 7. aprila - V soboto so v Zdravstvenem domu v Velenju oskrbeli motorista. Ta je, ko se je z motorjem ustavil, stopil na pesek. Spodrsnilo mu je. Posledica sta bila padec ter lahka telesna poškodba. Otroci s kajenjem povzročili požar Šoštanj, 7. aprila - Otroška nepremišljenost s kajenjem bi se v Šoštanju lahko končala drugače, kot se je, a je bila sreča na njihovi strani. V soboto popoldan je zaradi tega pri- šlo do požara na stanovanjski hiši. Požar so pogasili gasilci, otroci pa so se pred ognjem sami rešili iz hiše, tako da ni bil nihče poškodovan. Nastala je gmotna škoda okoli 1.000 evrov. Nasilništvo na Šlandrovi Velenje, 8. aprila - V nedeljo je na vrtu na Šlandrovi cesti brezdomec brcnil občanko, jo prijel za roko in zvlekel na cesto, pri čemer je v roki držal betonski kvader. Policisti so zbrali vsa potrebna obvestila in napisali kazensko ovadbo. Kolesa (že) izginjajo Velenje, 8. aprila - S toplejšimi dnevi so oživeli tudi kolesarji. Žal pa tudi tatovi koles. V Šaleku je nekdo ukradel kolo, vredno 300 evrov. Za kradljivcem se v teh dneh ozirajo policisti. Pri tem pa opažajo še nekaj. To, da veliko mladoletnih kolesarjev vozi brez čelad, da smer vožnje upošteva le malokdo in da vsak vsak drugi kolesar med vožnjo uporablja mobilni telefon. Nikar ne počnite tega! Varneje bo. Adil Huselja varnostno ogledalo Pedantnost in razsodnost motoristov Zadnji vikend je minil v znamenju sonca in prijetnih spomladanskih temperatur. S soncem obsijane ceste so zvabile številne motoriste na prvo spomladansko vožnjo. Drugi pa so prvi »ta pravi« spomladanski vikend izkoristili za skupinske vožnje in prva motoristična srečanja z uradnimi in neuradnimi blagoslovi motoristov in motorjev. Sezona je odprta in na cestah bo iz dneva v dan več motoristov, ki bodo po zimskem počitku ponovno v sedlu. Začetno obdobje motoristične sezone je za motoriste najbolj nevarno in tega se zavedajo tako v Policiji kot pristojnih institucijah, pa tudi v motorističnih združenjih in društvih. Razlogov je več in od začetnega obdobja je odvisna tudi policijska statistika na koncu leta. Prva okoliščina, katere motoristi ne bi smeli prezreti, je trenutno stanje vozišča, ne glede, ali govorimo o mestnih ulicah, lokalnih, regionalnih ali avtocestah. Na večini mestnih ulic pa tudi lokalnih in regionalnih cest je kljub prvemu spomladanskemu čiščenju še veliko prahu in umazanije. Na cestah je (še vedno) tudi veliko peska, kije skorajda smrtni sovražnik motoristov, saj bistveno vpliva na stabilnost motoristov in kolesarjev pri vožnji, zavijanju in zaviranju. Druga nevarnost, ki poleg peska preži na motoriste, je posledica zadnje zime, saj so marsikje nastale poškodbe vozišča in se kažejo kot razpoke, luknje in udarne jame, ki so nevarne ne zgolj za motoriste, ampak vse voznike motornih vozil, pa tudi kolesarje. Dokler jih vzdrževalci cest ne uredijo v celoti, moramo biti prav vsi pozorni nanje. Dodatna, tretja okoliščina, povezana z voziščem, je temperatura. Kljub sončnim žarkom, še zlasti v nočnih in jutranjih urah, vozišče ni najbolj ogreto, kar pomeni, da se pnevmatike ne segrejejo dovolj in tako ne zagotavljajo učinkovitega oprijema vozišča. Za vozišče bodo poskrbeli vzdrževalci, motoristi pa morajo biti previdni in pozorni pri vožnji z doslednim prilagajanjem hitrosti vožnje glede na prometno signalizacijo in konfiguracijo ceste. Žal, a najpogostejši vzrok prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi motoristi, je še vedno neprilagojena oziroma neprimerna hitrost. Toda preden se motoristi s svojimijeklenimi konjički zapeljejo na cesto, bi morali poskrbeti še za ostali del pripravljalnih aktivnosti in ukrepov. Za varno vožnjo motoristov je ključnega pomena tehnična brezhibnost motornega kolesa. Nekateri motoristi so pedantni in po zaključku sezone opravijo zaključni pregled in motorno kolo pripravijo na zimski počitek. Enako storijo tudi pred začetkom nove sezone. Pri pregledu je treba biti pozoren na znake morebitnega puščanja olja v motorju, diferencialu ali sklopki, hladilne tekočine. Pregledati je treba tudi stanje pnevmatik, starost oziroma morebitne poškodbe, profil in tlak v njih. Svetlobne naprave oziroma luči so ključnega pomena, saj omogočajo, da imajo motoristi osvetljeno vozišče in da so hkrati tudi vidni. Tisti, ki niso najbolj vešči in nimajo tehničnega znanja, je tovrstne preglede smotrno zaupati mehanikom v pooblaščenih servisih in delavnicah. Na varnost motoristov vpliva tudi uporaba čelade in ostale zaščitne in varovalne opreme, ki v primeru padca oziroma prometne nesreče zagotavlja več varnosti in preprečuje hujše telesne poškodbe. Na začetku sezone je za večino motoristov problematična tudi motoristična kondicija, ki se izgubi v zimskih mesecih. Zato policisti in inštruktorji varne vožnje motoristom priporočajo, da na začetku sezone izbirajo krajše vožnje, v primeru daljših pa, da si privoščijo odmore in po potrebi tudi razgibavanje. Dolgotrajnejše sedenje na motornem kolesu namreč ustvarja bolečine in mravljinčenje v rokah, nogah in predelu zadnjice, kar lahko v primerih, ko je treba sunkovito in pravilno odreagirati, onemogoči ali vsaj upočasni ustrezno reagiranje. Če bodo priprave na motoristično sezono natančne, vožnja pa previdna in razsodna, bo na koncu leta tudi policijska statistika bolj ugodna. Srečno! Iz POLICISTOVE beležke Župan našel denarnico Velenje, 6. aprila - Župan Mestne občine Velenje je med čistilno akcijo našel denarnico. Izročil jo je policistom, ti pa so jo vrnili lastniku. Motil jo je dim Velenje, 6. aprila - V petek je občanko (z)motil dim, ki ga je s kurjenjem odpadnega vejevja pri spomladanskem čiščenju na Efenkovi povzročal občan. Policisti so si zadevo ogledali, ugotovili pa, da občan ni pri tem storil nobenega prekrška. Sprehajala se je gola Velenje, 6. aprila - V petek se je stanovalka gola sprehajala v enem od blokov na Kardeljevem trgu. Policisti so jo opozorili, da to ni primerno. Prepovedali so mu približevanje Šoštanj, 6. aprila - V Šoštanju so policisti zaradi nasilja nad sinom in bivšo ženo pridržali očeta in bivšega moža. Izrekli so mu tudi ukrep prepoved približevanja. Motoristi, previdno na pot Mladostnika sta se stepla Šoštanj, 7. aprila - Nogomet je bil kriv, da sta se v soboto v Gaberkah stepla mladoletnika. V pretepu je bil eden lažje poškodovan. Policisti bodo o dogodku obvestili center za socialno delo. Pri sosedih zahteval pijačo Velenje, 8. aprila - V nedeljo so policisti občanu na Paškem Kozjaku napisali plačilni nalog, ker je vinjen pri sosedih zahteval pijačo. Z lepšimi dnevi prihajajo na naše ceste tudi motoristi, ki postajajo vse pogostejši udeleženci v cestnem prometu. Lani je bilo v Sloveniji registriranih skupno nekaj več kot 117.000 enoslednih motornih vozil (od tega 56.353 motornih koles, 59.963 mopedov ter 1.431 trikoles), kar je 21 % več registriranih enoslednih motornih vozil v primerjavi z letom poprej oziroma za 51 % več kot pred 10 leti. Motoristi že tako sodijo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, ob teh številkah pa se povečuje tudi število ogroženih. Lanoi (2017) se je na slovenskih cestah pripe- tilo 1094 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil, to je 20 odstotkov več kot leta 2016. Od tega je bilo 29 smrtnih žrtev, 25 motoristov in 4 mopedisti, kar je 21 odstotkov več kot leto poprej. Med huje telesno poškodovanimi se je delež povečal za 16 odstotkov (iz 176 na 204), število lažje telesno poškodovanih pa za 19 odstotkov (iz 520 na 618). Najbolj izpostavljena starostna kategorija v preteklem letu so bili vozniki med 45. in 54. letom. ■ mz Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 23 12. aprila 2018 ""^Jis UTRIP 21 Šoštanjčanka na čelu tabornikov Eva Bolha prva ženska načelnica pri tabornikih v Sloveniji - Funkcija ji je v čast in odgovornost HOROSKOP Mojca Štruc Eva Bolha je mlada arheologinja, ki živi in dela v Ljubljani. Je prva ženska, ki je zasedla mesto načelnice Zveze tabornikov Slovenije. In je »naša« - izvira iz Šoštanja, kamor se še vedno rada vrača. Za načelnico Zveze tabornikov Slovenije je bila izvoljena marca, njena nova funkcija pa pomeni, da operativno vodi organizacijo slovenskih tabornikov oziroma, »če naredimo vzporednico z vlado, bi lahko rekli, da sem predsednica vlade,« je bila slikovita Eva. Kot je povedala, je imenovanje na to mesto zanjo velika čast in tudi velika odgovornost. Bolhova se spominja, da se je do današnjega položaja povzpela postopoma. »Leta 2014 sem bila vodja svetovnega mladinskega foruma tabornikov na Rogli. Takrat sem spoznala mnoge iz mednarodnega kroga taborni-štva, nato pa sem naslednje leto kandidirala na skupščini za načelnico za mednarodno dejavnost,« pojasnjuje Eva in dodaja, da je usposabljanje za to mesto opravljala v zadnjih treh letih, letos pa prevzela načelni-štvo, »kar je še stopničko višje«. Evi se zdi pomembno, da tisti, ki zaseda funkcijo načelnika Zveze tabornikov Slovenije, to delo opravlja dobro. »Moja odgovornost je, da v prihodnjih treh letih izvedemo program in cilje, ki smo si jih zastavili,« je povedala in razložila, da je v izvršnem odboru še pet načelnikov, ki skrbijo vsak za svoje področje. »Konkretno je moja glavna naloga, da jih koordiniram, vodim, pa tudi, da skrbim za rešitev kakšnih izzivov vmes,« je še dejala Bolhova. S sodelovanjem v zvezi, v kateri je načelnica, je izjemno zadovoljna. »Mandat, ki se je pravkar končal, je vodila izredna ekipa. Delovanje tabornikov so dvignili na visoko raven. Mislim pa, da je tudi nedavno izvoljena ekipa enako kvalitetna, in verjamem, da bomo tudi mi uspešni,« je še dodala Eva. Sama se je tabornikom prvič pridružila v prvem razredu osnovne šole. »Je pa tabor-ništvo v naši družini doma. Oba starša sta Eva Bolha se pri tabornikih vidi za vse življenje. Foto: Maruša Ferjančič bila tabornika in tudi z bratom sva hitro vedela, da bova zraven,« pripoveduje načelni-ca Zveze tabornikov Slovenije. Pravi, da se z veseljem v srcu spominja pomladovanj, zimovanj, taborjenj, taborniških sestankov, ljubezenskih iskric ter drugih dogodivščin, ki so ji prav v družbi tabornikov zarisale najlepše spomine na otroštvo. Eva je ob koncu osnovne šole opravila vodniški izpit in postala vodnica ter sčasoma sprejela tudi druge obveznosti in odgovornosti znotraj rodu Pusti grad Šoštanj. Svoje obveznosti v naši dolini je predala šele pred dobrim letom in pol, ko sta rod prevzela dva fanta, ki po oceni sedanje načelnice »odlično delata«. Tudi delo Eve Bolha je seveda odlično, saj se je prav z njim povzpela do mesta načelnice, katere zveza združuje okrog tisoč prostovoljcev in skoraj osem tisoč članov po vsej državi. Kot pravi Eva, ima zaradi nove funkcije povprečno uro obveznosti na dan - seveda pa pridejo kakšni tedni, ko je bolj napeto, in tudi tedni, ko je dela manj. »Ne vem, od kod mi energija. Verjetno pa je najpomembneje, da sam pri sebi razmisliš, zakaj nekaj počneš. In če najdeš v prostovoljski vlogi izziv in motivacijo, potem boš vedno našel tudi dodatne pol ure za udeležbo na dogodkih, za pripravo gradiva, za kar koli je pač potrebno,« razmišlja Eva. Vlogo načelnice je prevzela za tri leta. Če bi si želela, bi lahko po izteku mandata znova kandidirala, a trenutno razmišlja, da se življenjski cikel v tako aktivni vlogi vsakomur tudi izteče. »A nikoli ne reci nikoli,« dodaja previdno. Poudarja še, da se pri tabornikih gotovo vidi vse življenje. »Mi pravimo: enkrat tabornik - vedno tabornik. Gre za vrednote in način življenja in to prav gotovo vedno nosimo s seboj,« zaključi nova načel-nica Zveze tabornikov Slovenije Eva Bolha. Šaleška gasilska zveza ima močan podmladek Na 25. zboru mladih Gasilske zveze Šaleške doline se je zbralo več kot 70 mladih gasilcev in njihovih mentorjev - Na kvizu gasilske mladine so pokazali veliko znanja Tina Felicijan Preteklo leto je bilo za podmladek Gasilske zveze Šaleške doline pestro in delovno, saj je mladinska komisija izvedla več kot 20 različnih aktivnosti. Med drugim se je več kot 70 otrok z mentorji udeležilo pohoda na Goro Oljko - zdrav duh v zdravem telesu je namreč za gasilce še kako pomemben. Spomladi so se mlajši gasilci družili na tekmovanjih za pokale KS Topol-šica, mesta Velenje in v sklopu Pikinega festivala za zlato Piko, v Šmartnem ob Paki pa na me-morialnem tekmovanju. Udeležili so se tudi petih gasilskih tekmovanj na ravni šaleške gasilske zveze in Saša regije, šest ekip pa se je uvrstilo na državno mladinsko tekmovanje, ki bo septembra letos v Gornji Radgoni. Mladi so svoje znanje preizkušali tudi na tekmovanjih iz orientacije in na kvizih, tako z regijskih kot z državnih tekmovanj pa so se vedno vračali s pokali in medaljami. Jeseni se je 28 mladih gasilcev udeležilo tudi izobraževanja za zlato preventivno značko Preprečujemo požare. Nekaj preizkusov znanja pa so mladi gasilke in gasilci že opravili tudi letos. Na februarskem kvizu gasilske mladine GZŠD, ki ga je pripravilo PGD Velenje, je sodelovalo 38 ekip, tekmovale pa so v treh različnih kategorijah - teoretičnem znanju iz ga- silske zgodovine, v prvi pomoči in požarni preventivi, pri praktičnih vajah pa so morale izkazati spretnosti vezanja vozlov in navezovanja orodij, razvijanja cevi, metanja vrvice in spajanja cevi na trojak ali ročnik ter dobro poznavanje gasilnikov, gasilskega orodja in vrst požarov. Najbolje so se odrezale ekipe iz PGD Lokovica, PGD Škale, PGD Šo-štanj-mesto in PGD Velenje, ki so se uvrstile na regijski kviz. Na regijskem kvizu pa so se najbolj izkazali pionirji PGD Lokovica, dve ekipi mladincev PGD Loko-vica ter gasilci pripravniki PGD Velenje in PGD Lokovica. Ti Po petih letih skrbnega in prizadevnega dela je Mateja Tepej, ki je gasilka že 30 let, predala vodstvo Mladinske komisije GZ-ŠD Petri Borovšek iz PGD Gaberke. »Z ekipo mladinske komisije smo se ves čas trudili delati za mlade in mislim, da smo bili pri tem bili uspešni. Dobre rezultate smo dosegali tudi na državni ravni, najbolj pa me veseli, da smo se družili tudi v ne-tekmovalnem duhu. Ne le da se pripravljamo na tekmovanja, organiziramo tudi taborjenja, letovanja, pohode,« je povedala dosedanja predsednica in dodala, da imajo mladi gasilci veliko priložnosti za spoznavanje novih prijateljev ter pridobivanje novih znanj in izkušenj. so SAŠA regijo zastopali na državnem kvizu gasilske mladine, ki je 17. marca potekal v Trbovljah. Ekipa gasilcev pripravni- kov PGD Lokovica pa se je ponovno izvrstno izkazala in se domov vrnila z naslovom državnih prvakov. ■ Oven od 21. 3. do 20. 4. Če boste iskreni, težav sploh ne boste imeli, a si jih boste zelo radi ustvarjali v svoji glavi. Tudi zato vam bo zmanjkovalo moči in energije za vse, kar bi nujno morali postoriti v teh dneh. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek vsak dan večji, a kaj ko si ne boste znali pomagati. Ko boste sami sebi priznali, da ste precenjevali svoje sposobnosti, bo vse lažje. Potem vam tudi ne bo več težko prositi za pomoč. Pomlad bo letos prinesla tudi večjo željo po ljubezni in življenju v dvoje. A boste morali prej malo spustiti visoke kriterije. Bik od 21.4. do 21.5. Pred vami je nekaj tako lepih dni, da si jih boste še dolgo klicali v spomin. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo res poseben, zgodil se bo ob koncu tedna. Počutje bo še nekaj dni odlično. Razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda bo partner malo čudno gledal, ker si zna kaj razlagati po svoje. Poskrbite, da ga hitro pomirite in mu pokažite, koliko vam pomeni. Pri delu vas bodo pohvalili le, če boste sami tako želeli. K temu jih bo treba spodbuditi. Tokrat vam bo dovolj že dejstvo, da ste z opravljenim zadovoljni tudi vi. Dvojčka od 22.5. do 21.6. Veseli se naslednjih aprilskih dni, sploh konca tedna, ko imate prav posebne načrte. S pomladjo bo za vas prišel tudi čas sanjarjenja. Upali boste, da se bodo časi vendarle spremenili in da bo tudi v vaši družini spet več optimizma. Še prej vas čaka spoznanje, da vam zadnje čase nekatere stvari res ne gredo na roko. Zelo verjetno je, da boste, ko boste spoznali, da se je nekdo močno obrnil proti vam, precej jezni. Največ težav boste imeli zaradi finančnih težav. Izhod boste našli le, če zmanjšate želje in začnete voditi točen dnevnik porabe denarja. Rak od 22.6. do 22.7. Čeprav le redko pokažete, če čutite strah pred dogodki, ki jih navrže življenje, tokrat ne boste mogli skriti svoje zaskrbljenosti. Tudi vaš nasmeh bo bolj grenak. A le do ponedeljka. Potem boste zavedno naredili nekaj, za kar nikoli doslej niste zbrali dovolj poguma. Dejanje bo prav osvežujoče, pa čeprav boste z njim presenetili tudi najbližje. Pozabite na to, kaj mislijo drugi, sploh, ker boste tokrat breme svojih odločitev nosili čisto sami. Prijatelj vas bo spravil v precej čudno situacijo. Najprej mu boste zamerili, a mu boste že kmalu zelo hvaležni. Lev od 23.7. do 22.8. Pomlad na vas vpliva odlično. Prav čutite, da se vam vrača stara energija, z njo pa tudi volja do življenja in dela. Pametno bo tudi, če boste v službi enostavno počakali na razplet dogodkov, v njih pa ne boste sodelovali. To, kar se trenutno dogaja, ni vaš boj. Če pa se sodelavcem, ki si želijo izboriti boljši položaj, ne bo izšlo, bo nehote postal. Dogodki preteklih tednov se bodo še nekaj dni vlekli za vami. Spremenite nekaj kratkoročnih načrtov, pa ne boste več slabe volje. Če bo pomagalo, se potolažite s kakšnim nakupom, a ne za družino, naj bo kupljeno namenjeno le vam. Ne lažite si, da ne zmorete. Ker to res ne drži. Devica od 23.8. do 22.9. Ne, tudi letos ji ne boste ušli. Pomladna utrujenost se bo prebudila prav v teh dneh. Veseli boste vsakega lepega aprilskega dneva, vsakega sončnega žarka, a prave energije ne boste imeli. Poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. In vi se v teh dneh ne boste prav pogosto smejali. Velikokrat pomaga, če na svet gledamo s pozitivnimi očmi. Če ste doslej mislili, da gre le za rek, ki ne drži, boste v naslednjih dneh spoznali, da ste se motili. Za to bo poskrbel partner. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Stres je postal vaš vsakdanji spremljevalec, saj se nepredvidljivi dogodki kar vrstijo. Vse dobre zaobljube, ki ste si jih dali že pred časom, so žal skopnele. Tudi tista, da boste sami več naredili za svoje dobro počutje. V teh dneh, ko boste imeli bistveno manj obveznosti kot v preteklih tednih, lahko začnete. Partner vam bo stal ob strani, celo pridružil se vam bo, saj tudi sam čuti divji tempo življenja, ki sta ga živela kar nekaj tednov. Če vama uspe vsaj za nekaj dni od doma, bosta naredila največ, kar lahko. Škorpijon od 23.10. do 22.11. Po precej razburkanem ljubezenskem preobratu, ki vas je čez noč postavil na realna tla, se bo vaše počutje začelo popravljati. Zdelo se bo, da se boste trdno držali odločitve, da povsem prekinete s preteklostjo. Tudi zato, ker ste to, kar se vam je dogajalo na čustvenem področju, že čutili na zdravju. Ker se želje za prihodnost pri vas pojavljajo ciklično, uresničujete pa jih bolj slabo, si boste morali narediti načrt. Drugo vprašanje pa je, ali se ga boste držali. Hormoni vam zadnje čase precej nagajajo, včasih še sami ne razumete svojih dejanj. Strelec od 23.11. do 21.12. Jezni boste na vse okoli sebe, najbolj pa na partnerja. Po vašem dela vse narobe. Žal se tokrat motite, saj se ne znate vživeti v njegovo trenutno življenjsko situacijo. Če bi mu pomagali, bi se spet povezala. Če ga boste zato, ker veliko dela, kaznovali z molkom, pa se bo vajina ljubezen hitro hladila. Ponudba za posel, ki jo boste dobili v teh dneh, bo zelo mamljiva. Preden podpišete pogodbo, dobro premislite. Močno bo namreč vplivala tudi na vaš prosti čas. Si res želite, da bo morali spet cele dneve gledati na uro? Kozorog od 22.12. do 20.1. Vse toplejši in daljši pomladni dnevi vam bodo v teh dneh odprli oči. Nimate več časa čakati, da drugi vse postorijo namesto vas. Če se ne boste priključili toku, vas bodo izločili. To bo pomenilo tudi manj denarja in slabšo prihodnost. To vam je vse bolj jasno. Ko boste vse še enkrat dobro premislili, se zna izkazati, da je bilo oklevanje tokrat dobro. Ugotovili pa boste, da vas obkroža zelo malo ljudi, ki jim resnično lahko zaupate. Že tako ste postali ljudomrznež, po tem spoznanju boste krog prijateljev še skrčili. Najbolj boste lahko zaupali partnerju. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ste eden tistih, ki bi se moral te dni smejati na vsa usta. Zadnje čase se vam namreč uresničujejo vse sanje in želje. Ljubezensko življenje lep čas ni bilo po vaši meri, sedaj pa je. Partner bo potreboval veliko spodbude in poguma, a ga boste prepričali, da je lahko povsem samozavesten. Razvajali ga boste kot že dolgo ne. Pri delu v naslednjih dneh ne boste najbolj učinkoviti. Ideje bodo kar vrele iz vas, a volje in energije, da jih spravite v življenje, še ne boste imeli. Zdravje? Počutje še ne bo takšno, kot si želite. Ribi od 20.2. do 20.3. Zvezde vas bodo v teh dneh imele rade, zato lahko pričakujete uspeh tudi tam, kjer ste mislili, da ste »zamočili«. Čutite, da so vam najbližji zelo naklonjeni, a tokrat potrebujete več od tega. Čeprav se ne boste prav trudili, boste polni življenjske energije. V delu boste spet iskali uteho pred čustvenimi težavami. Takoj, ko se boste lahko predali brezdelju, boste nehote razmišljali le še o tem, kako nezadovoljni ste v partnerski zvezi. Partner živi mimo vas, vi pa vse bolj mimo njega. Še je čas, da obrnete tak tok dogodkov. Zanj poskrbite sami. ■ Četrtek, 12. aprila Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 24 TV SPORED »»^AS 12. aprila 2018 Petek, 1B. aprila Sobota, 14. aprila Nedelja, 15. aprila Ponedeljek, 16. aprila Torek, 17. aprila Sreda, 18. aprila TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.35 Akcent 14.35 Slovenski utrinki, odd. madžarske TV 15.00 Težišče, odd. TV Lendava 15.50 Prava ideja: Trac, visokotehnološko podjetje 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Hiša žive dediščine 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, poročila, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, poročila, kultura, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu, dok. ser. 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, serija 02.15 Info-kanal 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Vreme 23.10 Mož, imenovan Konj, am. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.30 Info-kanal TV SLO T TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Primer za prijatelje, ris. 07.35 Vrtni palček Primož, ris. 07.45 Manja: Velika žeja, ris. 07.50 Živalski čira čara, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Nad Loško dolino 08.15 Slovenski vodni krog: Blejsko jezero, dok. nan. 08.40 Na lepše 09.10 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 09.50 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dok. film 11.00 Dobro jutro 15.00 Koda, izob. odd. 15.35 TV klub: Staretov Molk Manice 16.30 Halo TV 17.10 Nogomet - pokal Slovenije: Aluminij : Gorica, polfinale, povratna tekma, prenos iz Kidričevega 19.10 Od popka do zobka: Možgani, odd. za otroke 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Prvinska preizkušnja: Pri masajskih bojevnikih, dok. ser. 20.55 Avtomobilnost 21.30 Bela ptica v metežu, am. fran. film 23.05 Slovenska jazz scena: Mednarodni jazz festival Cerkno : Bratko Bibič & The Madleys 00.10 Glasbeni spoti 01.20 Nogomet - pokal Slovenije: Aluminij : Gorica, polfinale, povratna tekma, posnetek iz Kidričevega 03.05 Zabavni kanal 05.20 Glasbeni spoti pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, ris. 7.15 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Peter Pan, ris. 7.50 Hotel 13, 2. sez., 61. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 118. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 154. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 15. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 9. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 29. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 119. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 16. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 155. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 29. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.15 24URzvečer 22.50 Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 3. 23.45 Brez sledu, 5. sez., 7. del 0.40 Downton Abbey, 4. sez., 4. del 1.40 24U R zvečer, ponovitev 2.15 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.00 Ob prazniku MO Celje, pogovor z Bojanom Šrotom 11.00 Pop corn, Strav train 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 12.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2561. VTV magazin, regionalni informativni program 17.15 Kultura, informativna oddaja 17.20 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic 21.15 Regionalne novice 21.20 Kmetijski razgledi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozabav. 23.15 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Iz popotne torbe: Sanje 08.20 Zlatolaska in trije medvedi, lut. predstava 08.50 Dala bom vse od sebe, kratki dok. film iz Grčije 09.05 Slovenski vodni krog: Selška Sora, dok. nan. 09.45 Prisluhnimo tišini: Slišeči ne sliši gluhega 10.30 Bleščica, odd. o modi 11.00 Halo TV 11.50 Dobrojutro 14.40 Dober dan 15.45 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 16.10 Navrtu, izob. odd. TV Maribor 17.10 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.05 Male sive celice: OŠ Cerkno in OŠ Franceta Bevka Ljubljana, kviz 19.50 Mulčki: Pokvarjen, ris. 20.05 Ne zapusti me, francoski film 21.45 Zvezdana 22.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Niagarski slapovi 22.45 Nocoj v Palladiumu 23.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, ris. 7.15 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Peter Pan, ris. 7.50 Hotel 13, 2. sez., 62. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 119. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 155. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 16. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 10. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 30. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 120. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 17. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 156. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 30. del 21.00 MasterChef Slovenija 22.20 24UR zvečer 22.55 Eurojackpot 23.00 Trezna odločitev, ameriški film 0.40 Krožna cesta, ameriški film 3.05 24UR zvečer, ponovitev 3.40 Zvoki noči © 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o večlončnici 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Marcelino Kruh in vino, ris. 08.00 Vila Mila, ris. 08.10 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 08.20 Od popka do zobka: Prebavila, odd.za otroke 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 08.45 Armanova skrivnost II., nemška nad. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.20 Osvežilna fronta: Volilna pravica 10.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Feri Lainšček 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.25 Mame, slovenska nan. 14.55 Ambienti 15.25 Profil: Richard Falk 15.55 Beseda na A, brit. nad. 17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Kuharija na kubik, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.50 Živalski čira čara, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Bučke, izmišljene novice 21.45 Zapuščina, danska nad. 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Čisto nova zaveza, belg. fran. film 01.20 Profil: Richard Falk 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.05 Info-kanal TV SLO T 6.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Na lepše 09.55 Hišica v preriji, am. nad. 10.55 Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika 11.30 10 domačih 12.15 Prečkanje Islandije; Crossing Iceland, dok. film 13.25 Zackovo čarovniško popotovanje: Niagarski slapovi 14.00 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 14.40 Istrski maraton, reportaža 15.15 Japonska kuhinja, jap. nan. 16.05 Glasbeni svet Andréja Rieuja: Posvečeno veteranom 16.50 Hišica v preriji, am. nad. 17.50 Mladi levi: Polnost časa, dok. film 19.15 Infodrom, tednik za mlade 19.30 Osvežilna fronta: Volilna pravica 20.00 Umori na podeželju, brit. nan. 21.45 Televizijski klub 22.40 Pot na SP v nogometu 23.15 Koncert skupine Orlek, 20 let knap'n'rolla 00.35 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Smrkci, ris. 7.15 Čebelica maja, ris. 9.25 Jaz sem Luna, 2. sez., 26. del 10.25 TV prodaja 10.40 Jaz sem Luna, 2. sez., 27. del 11.40 Jaz sem Luna, 2. sez., 28. del 12.40 TV prodaja 12.55 Stare sablje, ameriški film 15.05 Zvezde plešejo elica Maja, ris. 7.25 Puhki, ris. 7.30 Divja brata Kratt, ris. 7.55 Super krila, ris. 8.20 Tashijeve pustolovščine, ris. 8.45 Mašine strašljivke, ris. 8.50 Grizzy in glodavčki), ris. 9.00 Mia in jaz, ris. 17.55 Preverjeno, ponovitev 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Ljubezen po domače 21.05 Delovna akcija 22.05 In prišla je Polly, ameriški film 23.45 Tequila sunrise, ameriški film 2.05 Zvoki noči 08.2S Lestvica zabavnih in narodnozabav. 085S Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.2S 10.00 Napovedujemo 10.0S Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic 08^ 11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 09.00 11.4S Lestvica zabavnih in 09.40 narodnozabav. 09.4S 12.10 Videostrani, obvestila 0950 1S.30 Lestvica zabavnih in 1050 narodnozabav. 11.1S ^ Dobro jutro, ponovitev b.30 16.SS 2562. VTV magazin 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.10 17.2S Videostrani, obvestila 175S 175S Napovedujemo 18.00 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.40 18.4S Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18^ 19.10 Videospot dneva 19.00 19.1S Videostrani, obvestila 195S 195S Napovedujemo 20.00 20.00 Popotniške razglednice, 20.20 21.00 Regionalne novice 3 20.2S 21.0S Pop corn, Stray train 22.0S Iz oddaje Dobro jutro 22.0S 23.0S Lestvica zabavnih in 22.10 narodnozabav. 23.40 23.30 Videostrani, obvestila 00.0S Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Miš maš Videospotdneva Napovedujemo Popotniške razglednice, Pireneji Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Kaja in čebelice Ustvarjalne iskrice (237) Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2563. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Zimski večer z ansamblom Jug, posnetek koncerta Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris. 07.30 Penelopa, ris. 07.35 Primer za prijatelje, ris. 07.40 Vrtni palček Primož, ris. 07.50 Gozdna druščina, ris. 08.05 Profesor Baltazar, ris. 08.10 Manja, ris. 08.15 Svet živali, ris. 08.20 Žvenkci, ris. 08.35 Dinko pod krinko, ris. 08.40 Miriam, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Tabaluga, ris. 09.40 In to je vse!, ris. 09.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.05 Nabriti detektivi, nem. nan. 10.40 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabavna odd. 15.05 Altamira, koprod. film 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 In to je vse!, ris. 18.45 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Mame, slov. nan. 20.30 Intervju: Ilinka Todorovski 21.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 21.50 Poročila, šport, vreme 22.20 Dosje: TV Dnevnik 23.20 Za lahko noč: R. Wagner - M. Šparemblek: Siegfriedova idila, balet, SNG Opera in balet Ljubljana 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.20 Info-kanal TV SLO T 064> 07.10 07.2S 0750 08.20 09.00 09.30 10.03 11.10 12.10 13.20 1S.00 1S.S0 16.3S 17.3S 18.30 19.S0 20.0S 21.0S 21.3S 22.0S 22.40 23.14 23.3S Slovenski vodni krog: Selška Sora, dok. nan. Duhovni utrip Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, dok. ser. Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Alpaslan Ertungealp (L. van Beethoven: Simfonija št. 8) Ah, te orglice! Mednarodni festival ustnih harmonik, posnetek iz Mokronoga Koda, izob. odd. Slastna kuhinja: Cvetačnajuha s palčkami iz listnatega testa Hišica v preriji, am. nad. Japonska kuhinja, jap. nan. Svetovni popotnik: Oddaljeni otoki: Sveta Helena Mrtvec pride po ljubico, TV-priredba gled. predstave gledali Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj Zvezdana Glasbeni svet Andreja Rieuja: Spomini Dunaja Hišica v preriji, am. nad. Status Zero, dok. film Z glasbo in s plesom: Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki Žrebanje Lota Sgt. Pepper, prelomni album Beatlov, dok. odd. Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Ambienti Avtomobilnost Bleščica, odd. o modi Bučke, izmišljene novice Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.00 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 7.00 7.01 7.0S 7.20 7.3S 7.4S 750 8.1S 8.40 9.0S 9.30 9^ 10^ 11.10 12.1S 12.30 14.20 16.10 17.10 18.1S 18^ 1858 20.00 22.30 0.1S 2.00 24UR, ponovitev OTO čira čara Zajčje uganke, ris. Dibo, ris. Smrkci, ris. Čebelica Maja, ris. Puhki, ris. Divja brata Kratt, ris. Super krila, ris. Tashijeve pustolovščine, ris. Heidi, ris. Mia in jaz, ris. Jaz sem Luna, 2. sez., 29. del TV prodaja Jaz sem Luna, 2. sez., 30. del TV prodaja In prišla je Polly, ameriški film Nancy Drew, ameriški film Delovna akcija Ljubezen po domače Vrtičkanje 24UR vreme 24UR Vozniški izpit, angleški film Zapiski o škandalu, angleški film Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (236) 09.55 Napovedujemo 10.00 2562. VTVmagazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 2563. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Ob prazniku MO Celje, pogovor z Bojanom Šrotom 12.00 Koncert skupine The Plut family 13.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Začarana Ela, gledališka predstava Vrtca Velenje Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, Ans. Vikend, Trio Šubic Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 18.2S 18.30 19^ 20.00 21.1S 21.20 2250 23.1S 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Kuharija na kubik, kuharska odd. 10.50 10 domačih 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.35 Panoptikum: Film in njegove režiserke 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom: Operne arije: Basbaritonist Marcos Fink 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.30 Čist zares: Otroška predstava, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Andrea in Justina - ko fizioterapet in filologinaja postaneta sicilijanska kmeta 18.10 Lili in Čarni zaliv: Poletni dan, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Umetni raj 23.35 Glasbeni večer: L. van Beethoven, Trojni koncert vC-duru (Dejan Bravničar, Ciril Škerjanec, Aci Bertoncelj, Orkester SF in Uroš Lajovic) 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Sprehodi v naravo: Pomaranče in limone 08.15 Aktivatorji: Ptičja perspektiva 08.30 Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret 09.40 Hišica v preriji, am. nad. 10.30 Dobrojutro 14.05 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.10 Avtomobilnost 16.00 Izzivi - obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 19.10 Hvaležni medved, anim. pravljica 19.15 Vetrnica 19.20 Bukvožerček, otroška odd. o knjigah 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Svetovni popotnik: Poljska 21.00 Oproščen, norveška nad. 21.50 Broadchurch (III.), brit. nad. 22.45 Ljubezen in spolnost po japonsko, francoska dok. odd. 23.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, ris. 7.15 Gospodična Žuža, ris. 7.25 Peter Pan, ris. 7.50 Hotel 13, 2. sez., 63. del 8.05 TV prodaja 8.20 Dr. Oz, 5. sez. 9.25 TV prodaja 9.55 Padli angel, 1. sez., 120. del 11.00 TV prodaja 11.15 Resnične ljubezni, 1. sez., 156. del 12.15 TV prodaja 12.30 Iskre treh src, 1. sez., 17. del 13.30 Usodno vino, 2. sez., 11. del 14.30 Jaz sem Luna, 2. sez., 31. del 15.35 Padli angel, 1. sez., 121. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Iskre treh src, 1. sez., 18. del 17.55 Resnične ljubezni, 1. sez., 157. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 2. sez., 31. del 21.05 Moja boš, 1. sez., 105. del 22.25 24UR zvečer 23.00 Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 4. 23.55 Brez sledu, 5. sez., 8. del 0.50 Downton Abbey, 4. sez., 5. del 1.50 24UR zvečer, ponovitev 2.25 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.10 2563. VTVmagazin, 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop corn, Stray train 17.55 Napovedujemo 18.00 Aktualno: prehod mladih s posebnimi potrebami na trg dela 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.10 Zimski večer z ansamblom Jug, posnetek koncerta 22.50 Napovedujemo 22.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.35 Studio City 14.45 Kino Fokus 15.00 Potepanja, odd. TV Lendava 15.30 Kalimero, ris. 15.40 Čudogozd, igrane domiš. zgodbe 15.55 City folk - Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dok. odd. 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.25 Koda, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nem. nad. 20.55 Simfonija globine, dok. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.10 Spomini: Zora Konjajev, dok. odd. 02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 03.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Srečo kuha Cmok: Tista o večlončnici 08.20 Martina in ptičje strašilo: Sitnost 08.30 Slovenski vodni krog: Poljanska Sora, dok. nan. 09.10 Village Folk - Ljudje podeželja: Mož na konju, dok. ser. 09.35 Alpe-Donava-Jadran 10.15 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.10 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 14.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.10 Čarokuhinja pri atu: Pakistan 16.30 Halo TV 17.15 Hišica v preriji, am. nad. 18.10 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 19.00 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.30 Čudovita Japonska, jap. nan. 20.00 Za nosom - skrivni jezik vonja, dok. odd. 21.00 Prava ideja 21.35 Akcent 22.30 Mejniki zvoka: Ujemi ritem, dok. ser. 23.30 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Gospodična Žuža, ris. Peter Pan, ris. Hotel 13, 2. sez., 64. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 121. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 157. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 18. del Usodno vino, 2. sez., 12. del Jaz sem Luna, 2. sez., 32. del Padli angel, 1. sez., 122. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 19. del Resnične ljubezni, 1. sez., 158. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 32. del Moja boš, 2. sez., 1. del Preverjeno 24UR zvečer Brez sledu, 5. sez., 9. del Downton Abbey, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 750 8.0S 8.20 9.2S 95S 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.30 ^ 16.30 165S 175S 185S 1858 20.00 21.0S 22.0S 23.0S 23.40 0.3S 1.3S 2.10 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2564. VTV magazin, 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora, Soriška planina 20.50 Dalmatino, pogovor s Tinom Mamičem 21.15 Vabimo k ogledu 21.20 Iz glasbenega arhiva VTV: Res Nullius 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz 11.35 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci 11.50 Umetni raj 12.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, poročila, vreme 13.35 Intervju: Ilinka Todorovski 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice, kviz 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, poročila, vreme 17.25 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.05 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.10 Mimi in Liza, ris. 18.15 Dobrodošli pri Jonu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Fortunata, it. film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 22.55 Sveto in svet 23.55 Turbulenca, izob. odd. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Telebajski, lutkovna nan. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Manja, ris. 07.55 Živalski čira čara, ris. 08.00 Ribič Pepe: Prleška 08.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dok. odd. 09.05 10 domačih 09.55 Hišica v preriji, am. nad. 11.00 Halo TV 11.35 Dobrojutro 14.20 Dober dan: Iz mariborskega studia 15.10 Vikend paket 16.30 Halo TV 17.10 Ambienti 17.50 Košarka: liga za prvaka - 9. kolo, Šenčur GGD : Sixt Primorska, prenos iz Šenčurja 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 20.00 Glasba skozi čas: Dunajska klasika, glas. dok. ser. 20.45 Letni časi - Pomlad, Mate Bekavac in godalni orkester (A. Piazzolla) 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Prevara, am. nad. 23.35 Glasbeni spoti 00.40 Košarka: liga za prvaka - 9. kolo, Šenčur GGD : Sixt Primorska, posnetek iz Šenčurja 02.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Gospodična Žuža, ris. Peter Pan, ris. Hotel 13, 2. sez., 65. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Padli angel, 1. sez., 122. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 158. del TV prodaja Iskre treh src, 1. sez., 19. del Usodno vino, 2. sez., 13. del Jaz sem Luna, 2. sez., 33. del Padli angel, 1. sez., 123. del 24UR popoldne Iskre treh src, 1. sez., 20. del Resnične ljubezni, 1. sez., 159. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 2. sez., 33. del Moja boš, 2. sez., 2. del 24UR zvečer Nepremagljivi dvojec, 5. sez., 5. del Brez sledu, 5. sez., 10. del Downton Abbey, 4. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 6.00 7.00 7.01 7.1S 7.2S 750 8.0S 8.20 9.2S 9.SS 11.00 11.1S 12.1S 12.30 13.30 14.30 1S.3S 16.30 16^ n.SS 18^ 1858 20.00 21.10 22.10 22/të 23.40 0.3S 1.3S 2.10 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2564. VTV magazin, 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Dalmatino, pogovor s Tinom Mamičem 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Ob prazniku MO Celje, pogovor z Bojanom Šrotom 17.25 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (238) 18.15 Pod medvedovim dežnikom, gledališka predstava Vrtca 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Zgodbe prostovoljcev Udarnika MC Velenje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, Interceptor 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 25 12. aprila 2018 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček ŠTEGER, ALEŠ: Neverend od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani Aleš Šteger pravi, da so knjige, ki jih pisatelj želi napisati in knjige, ki jih mora napisati. In Neverend je zagotovo takšna, ki jo je moral napisati. Gre za obsežen druž-benokritičen roman, v katerem se glavna junakinja, mlada pisateljica, spopada z osebno krizo. Predvsem zaradi finanč- ne krize sprejme honorarno službo vodenja delavnic kreativnega pisanja v zaporu. Skozi njene dnevniške zapiske spremljamo precej razgibano notranje dogajanje, hkrati pa na ulicah Ljubljane vre. Shodi, protesti in nezadovoljstvo ljudi narašča, saj je dogajanje postavljeno v čas tik pred volitvami. Gre za še kako aktualno tematiko nezaupanja oblastem, ki jo doživljamo že nekaj časa. KOS, RADA: Iz lončka v lonec ml - Mladina, 635 - Vrtnarstvo Knjiga slovenske avtorice Rade Kos nosi podnaslov naravno vrtnarjenje za male in velike. Ob idejah in nasvetih, kako iz malega zraste veliko in obilno, pa natrosi še številne zanimive in že na prvi pogled slastne recepte. Slikovita knjiga pa ni samo priročnik za starše in male vrtnarje, temveč tudi odličen pripomoček za vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice v šolah, saj ponuja še raznovrstne ideje, kako izdelati čisto svoj mini vrtiček kar na balkonu ali v manjših lončkih. PODGORŠEK, MOJICEJA: IVAN in skodelica črne kave ml - Mladina, C-Sz - Cicibani -Slikanice zaboj Znamenita zbirka črtic Skodelica kave našega velikega pesnika, pisatelja in dra- matika Ivana Cankarja je tokrat dobila preobleko za naše mlajše bralce. Tako si lahko tudi najmlajši preko zgodbe o možu s posebno oblikovanimi brki ustvarijo svojo podobo. Ob tem mimogrede spoznajo, kako je Cankar sploh začel svojo pisateljsko pot, s kom je v mladosti prijateljeval ter, ob razlagi staršev seveda, zakaj je bila točno ta skodelica kave tako pomembna. CANKAR, IVAN: Srce ne pozna malenkosti od - Odrasli, 821.163.6-32 -Slovenska kratka proza Pri Cankarjevi založbi je ob Cankarjevem letu oziroma 100. obletnici smrti Ivana Cankarja, izšla simpatična knjižica. Marjeta Zorec je izbrala misli Ivana Cankarja, in sicer iz sto leposlovnih in drugih spisov ter pisem. Tako je na enem mestu zbrana plejada Cankarjevega razmišljanja, res da v izjemno skrajšani obliki, a vtis kljub temu pusti. Za pokušino samo eden izmed številnih kratkih Cankarjevih misli iz knjige Pohujšanje v dolini Šentflorjanski: O, domovina, ti si kakor vlačuga: kdor te ljubi, ga zasmehuješ. ARDAGH, PHILIP: Godrnjačevi v težavah ml - Mladina, P - Pionirji Družina Godrnjač je vse kaj drugega, samo običajna družina ne. Tudi Sonči ni navaden fant, v resnici je malce čuden. Levo uho ima večje od desnega, štrleče lase, za piko na i pa je oblečen v slabo sešito in še slabše pobarvano modro obleko. K družini spadata še Klip in Klopa, osla, ki vlečeta njihovo prikolico. In kako je, ko se že tako nenavadna družina znajde v težavah? Pestro, zabavno, zanimivo, včasih malce ostudno, a vedno simpatično. Serija knjig o Godrnja-čevih je zaradi svojih lumparij in premetene igre besed pridobila velik krog mladih bralcev. ■ Metka Pivk Srdič Otvoritev info točke Sobivamo V četrtek, 12. aprila, ob 9. uri, bo v Večgeneracijskem centru Planet generacij, Titov trg 2, Velenje otvoritev info točke Sobivamo, ki bo starejšim obiskovalcem na enem mestu ponujala informacije o možnostih sobivanja in zagotavljanja bolj prijaznega bivalnega okolja. Po kratki otvoritvi bosta do približno 10. ure državna sekretarka Lidija Steber-nak in predstavnica ZDUS Alenka Ogrin na voljo za individualne razgovore s starejšimi, ki jih pestijo kakršnekoli težave z zagotavljanjem bolj kakovostnega bivanja ali pa želijo spremeniti oz. si prilagoditi svoje življenjsko okolje. a Komunalno podjetje Velenje • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA Hi k 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 12. april 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 10.00 Titov trg Odprtje 8. medgeneracijskega festivala: Spodbujamo misli in telo za dober spomin 11.00 Galerija Velenje Voden ogled po razstavi Refleksije, 8. medgeneracijski festival 13.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Turnir v ročnem nogometu, neformalno druženje 16.00, Dom kulture Velenje, velika dvorana 17.15 in 18.30 Prišla je pomlad: Območno srečanje pevskih zborov Vrtca Velenje 17.00 Galerija Velenje Družinska urica: Pomladni odtisi 17.00 Večnamenski dom Vinska Gora, spodnja dvorana Mesečno druženje članov DU Vinska Gora 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Digitalizacija in globalni plačilni sistem, poslovno srečanje 19.00 Knjižnica Velenje, preddverje Velenje - demenci prijazno mesto, 8. medgeneracijski festival 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Mladi ustvarjalci, koncert učencev in dijakov Glasbene šole Velenje Petek, 13. april 9.00 Titov trg Retro voden sprehod po Velenju, 8. medgeneracijski festival 10.00 Zlati kotiček v Mercator Centru Kreativna delavnica, 8. medgeneracijski festival 17.00 eMCe plac RGB Series: Cogo meets 10 years 19.00 Vila Herberstein Pomladni kulinarični večer 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Princeska na zrnu graha - lutkovna predstava, 8. medgeneracijski festival 19.30 Galerija F-bunker (podhod pri Vili Bianci) Gluck auf raibl/Srečno!, odprtje fotografske razstave 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Neža Verstovšek, violončelo Sobota, 14. april 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 Titov trg Zaključek 8. medgeneracijskega festivala 9.00 Pred KS Plešivec Čistilna akcija v krajevni skupnosti Plešivec 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Dvorana Centra Nova Brest & Vesna Zornik, koncert 20.00 eMCe plac Bor Sparemblek: Trinajsttisočdvanajst, odprtje razstave Ponedeljek, 16. april 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v albanskem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor z Mileno Miklavčič, avtorico knjige Ogenj, rit in hlače niso za igrače 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Playing man, dokumentarno-igrani film Torek, 17. april 9.30 Galerija Velenje Likovna delavnica za skupine iz vrtca ob razstavi Borisa Jesiha 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Tekmovalnost med sorojenci, predavanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei - po nemško zdaj!, ura pravljic v nemškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Reciklirano je lepo, ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 55 let, premiera dokumentarnega filma Gledališča Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Rodoslovno srečanje Sreda, 18. april 9.30 Velenjska promenada Karierni izziv 2018 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrav življenjski slog: Spomladanske alergije 16.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Dišeč klepet o eteričnih oljih Doterra 16.30 Mestni stadion Odprtje razstave: 70-letnica delovanja Nogometnega kluba Rudar Velenje 17.00 Velenjski grad Odprtje razstave: Zgodbe gradov v Šaleški dolini 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična joga 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Srečanje članov LIKUS 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Zlobudranje bolhe, glasbena igra v izvedbi pevskih zborov OŠ Gustava Šiliha Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Osemnajsti čut, večer avtorskih del gimnazijcev ŠOŠTANJ Četrtek, 12. april 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Vila Majer Rak-bolezen odnosov; Elena Sofia Seničar Petek, 13. april 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine 10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Kreativno ustvarjanje z Marijo Bahun Sobota, 14. april 8.00 Zbirno mesto REKS Ravne Izlet v neznano Ponedeljek, 16. april 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 17. april 8.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov 18.00 Vila Mayer Javno strokovno vodstvo po kiparski zbirki Ivana Napotnika v Vili Mayer 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Sara Vučkovič: Nova Zelandija: Nekoč s(m)o bili bojevniki Sreda, 18. april X Vrtec Lučka Šoštanj Planinski večer: Potopisno predavanje 10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Računalniška delavnica 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 14. april X Pohod PD Šmartno bo Paki na Veliki Cirnik (bližina Čateža) -prijave na pohod pri članih društva, PD Šmartno ob Paki Nedelja, 15. april 11.00 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (U13) - NK Šmartno 1928 - NK Rogaška, ŠD ŠoP Ponedeljek, 16. april 10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig, MC Šmartno ob Paki 18.30 Hiša mladih Predavanje o sladkorni bolezni (predava dr. Urška Kladnik), MC Šmartno ob Paki 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Zvočna kopel z gongi Torek, 17. april 10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig, MC Šmartno ob Paki Sreda, 18. april 10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig, MC Šmartno ob Paki 16.30 Športni park Šmartno ob Paki Nogomet (člani) - NK Šmartno 1928 - NK Zalec, ŠD ŠoP Lunine mene 16. aprila, ob 3:57, prazna luna (mlaj) Delavnica Pomladni odtisi Velenje - Danes, 12. aprila, ob 17. uri bo v Galeriji Velenje potekala ustvarjalna delavnica Pomladni odtisi. Slikar in grafik Boris Jesih v svojih delih pogosto upodablja realizem. Ta se kaže v krajinskih, arhitekturnih in figuralnih motivih, ki jih umetnik uporablja tako pri slikanju kot tudi pri ustvarjanju umetniške grafike. Na tokratni družinski urici se boste posvetili raziskovanju njegovega grafičnega ustvarjanja ter si s pomočjo uporabe šablon in posebne tehnike "škropljenja" izdelali umetnine. Delavnico bo vodila likovna pedagoginja Nina Cvirn. a CITY CENTER Celje - Drevo Četrtek, 12.4., Biotržnica Petek, 13.4., od 14.00 dalje Kmečka tržnica Nedelja, 15.4., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice -Od 18. - 21. aprila - teden modnih revij Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 29. 4., na osrednjem prostoru - O radovednem gumbku, ki si je želel v svet, v izvedbi Gledališča Pravljičarna. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka XJL k ČEBELICA MAJA: MEDENE IGRE Maya the Bee: The Honey Games, sinhro-nizirana animirana družinska pustolovščina, 83 minut (Nemčija, Avstrija) Režija: Noel Cleary, Alexs Stadermann Petek, 13. 4., ob 18.00 - 3D Nedelja, 15. 4., ob 16.00 - otroška matineja GRINGO Akcijska komedija, 110 minut (Avstralija, zda). Režija: Nash Edgerton Igrajo: Charlize Theron, Amanda Seyfried, Thandie Newton, Joel Edgerton Petek, 13. 4., ob 22.15 Sobota, 14. 4, ob 18.00 PROJEKT: TITAN The Titan, znanstvena fanatstika, 97 minut (ZDA). Režija: Lennart Ruff Igrajo: Sam Worthington, Taylor Schilling, Tom Wilkinson, Agyness Deyn, Nathalie Emmanuel Sobota, 14. 4, ob 20.15 Nedelja, 15. 4., ob 18.00 Ponedeljek, 16. 4., ob 18.00 MARIJINA ZEMLJA Mary's land, igrano-dokumentarna fikci-ja, 116 minut (Španija). Režija: Juan Manuel Cotelo. Igrajo: John Bruchalski, Silvia Buso, Clara Cotelo, Juan Manuel Cotelo, Lola Falana, Rubén Fraile Nedelja, 15. 4., ob 17.00 - mala dvor. Ponedeljek, 16. 4., ob 19.00 - m. dv. SLAVA Glory, drama, 100 minut (Bolgarija, Grčija). Režija: Kristina Grozeva, Petar Valča-nov. Igrajo: Stefan Denolyubov, Margita Gosheva, Ana Bratoeva, Nadejda Bratoe-va, Nikola Dodov Petek, 13. 4., ob 20.15 - mala dvor. Sobota, 14. 4, ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 15. 4., ob 19.00 - mala dvor. ZBEŽI! Get Out!, srhljivka, triler, 103 minute (Japonska, ZDA). Režija: Jordan Peele Igrajo: Daniel Kaluuya, Allison Williams, Bradley Whitford, Caleb Landry Jones, Stephen Root, Lakeith Stanfield Sobota, 14. 4, ob 22.00 Filmski ciklus: oskarjevci 2018 POKLIČI ME PO SVOJEM IMENU Call Me by Your Name, romantična drama, 132 minut (Italija, Francija, Brazilija, ZDA). Režija: Luca Guadagnino Igrajo: Armie Hammer, Timothee Cha-lamet, Michael Stuhlbarg, Amira Casar, Esther Garrel Petek, 13. 4., ob 19.45 Filmski ciklus: oskarjevci 2018 DUNKIRK Akcijska vojna drama, 120 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska). Režija: Chri- stopher Nolan. Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian Murphy, Tom Hardy, Mark Rylance, Harry Styles Nedelja, 15. 4., ob 20.00 Filmski ciklus: oskarjevci 2018 MOŠKI NE JOČEJO Muškarci ne plaču, vojna drama, 98 minut (BIH, Slovenija, Hrvaška, Nemčija) Režija: Alen Drljevic Igrajo: Boris Isakovic, Leon Lučev, Emir Hadžihafizbegovic, Sebastian Cavazza, Boris Ker, Ermin Bravo Petek, 13. 4., ob 18.30 Sobota, 14. 4, ob 20.30 PLAYING MEN Dokumentarno-igrani film, 60 minut (Slovenija, Hrvaška) Režija: Matjaž Ivanišin Ponedeljek, 16. 4. ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC »»^AS 12. aprila 2018 Nagradna križanka Mobtel ra< velenje com GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI SKORNŠEK ANGELA, roj. 1934, Šoštanj, Metleče 36 Terme Zreče Zdravnik svetuje ... Sašo Puncer, dr. med., v specialist ortoped Življenje brez bolečin. Bolečine so najpogosteje posledica mikroskopsko majhnih raztrganin (mikropoškodb) in posledičnega vnetja ahilove tetive in/ali njene ovojnice. Ko je ahilova tetiva poškodovana (ali boleča), jo smemo obremenjevati le do praga bolečine. Pri tendinitisu ahilove tetive je najboljša preventiva izogibanje dejavnikom tveganja za nastanek poškodbe. Športnik naj trening prilagodi fazi poškodbe. V akutni fazi tendinitisa so pomembni hlajenje z ledom, ultrazvočna terapija in globoka frikcijska terapija v kombinaciji z raztezanjem. Pri tendinozi svetujemo injiciranje posebnih »koktajlov«, ki izboljšajo proliferacijo celic v poškodovanem tkivu, terapijo z udarnimi valovi in injiciranje s trombociti bogate plazme. Tudi trn v peti je zelo pogost problem v stopalih, zaradi katerega trpi vedno več ljudi. Bolečino v peti in petni trn povzroča plantarni fascitis, ki je vnetje ligamenta na dnu stopala (plantarne fascije). Pri lajšanju bolečin zaradi plantarnega fascitisa so potrebni počitek, izogibanje dolgotrajni hoji, teku in preveč intenzivni športni dejavnosti, uporaba ledu na mestu vnetja, raztezne vaje za mečne mišice in plantarno fascijo, uporaba ustreznih vložkov za čevlje in nevromišični taping. K bolečini v stopalih ali ahilovi tetivi je treba pristopiti resno in odgovorno, saj je zdravljenje pogosto dolgotrajno. UDARNI RADIALNI VALOVI 4 + 1 GRATIS Terapija z udarnimi radialnimi valovi je zelo učinkovita za razbijanje kalcija, za odpravljanje trnov v petah, pri bolečinah v Ahilovi tetivi, pri bolečinah v rami in v komolcu. Ponudba velja ob predložitvi tega kupona in nakupu 4 terapij z radialnimi udarnimi valovi, v času do 31. 05. 2018. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu GNOJILO ZA CVETOČE RASTLINE, 1 kg' RADIO VELENJE KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si NOVO! NEMASTAR! BIOLOŠKO ZATIRANJE BRAMORJA Z ŽIVIMI ORGANIZMI! SEMENA VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ! TUDI V MESECU APRILU 10% CENEJE! Z vami in za vas! DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel. 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14.4. do 15. 4. 2018 - Daša Buršič, dr. dent. med.; VETERINARSKA P. Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Nagrajenci nagradne križanke »Center gibanja«, objavljene v tedniku Naš čas, 29. marca 2018 so: • Nejc Šeruga, Konovska cesta 50, 3320 Velenje • Jožica Podhovnik, Prelska 4, 3320 Velenje • Aria Verdan, Splitska ulica 11, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. * " 0 Telekom îlovenije mir. MODRI FON aprila 2018: SAMSUNG Galaxy A8 že za 12 € / mesečno* * več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. 4. 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE 041 813 949 <$S1F (BČS) SADIKE PETERŠILJ, ŠPARGLJI, JAGODE... ■ u Zdravniški nasveti, gost: Andreja Cokan Vujkovac, dr. med., specialistka interne medicine iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: težave z žilami ČETRTEK, 12. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 13. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 15. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 16. aprila 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 12. 4. 2018, barve: CM K, stran 27 12. aprila 2018 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 21 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) ISCEM IŠČEMO zanesljivo in prijazno gospo za pomoč starejši osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi večkrat tedensko. Vaš dopis pošljite na info@adriatikus.eu oz. pokličite na 041 645 157. SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. NEPREMIČNINE Mlajši par iz tujine išče s 1.6. najemno, opremljeno stanovanjsko hiško z vrtom (tri spalnice) v Velenju (večletni najem, zaželeno v središču ali čim bliže). Ponudbe-kontakt na tel. 031 817 594 Joan Bell, pisno Cesta IV/24, Velenje. Cenik in pogodba o najemu po dogovoru. Manjšo hišo, z gradbeno parcelo, na odlični lokaciji, Koroška 37 v Velenju, prodam. Kočevar, Gsm: 041 954 089 VOZILA OPEL CORSA 1,2 Avtomatic, l. 2007, lepo ohranjen, prodam. Gsm: 041 740 934 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja, ule-žan hlevski gnoj z dostavo, prodam. Gsm: 041 687 371. habit nepremičnine Hablt, d.o.o., Koroika 48, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 1-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 45,3 m2, zgrajeno l. 1982, 5/8 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a), 56.000 € Prodaja, stanovanje, 2,5-sob-no: VELENJE, PREŠERNOVA, 65,6 m2, adaptirano l. 2011, 4/5 nad., EI v izdelavi, 66.000 € RAZNO BUKOVA DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Gsm: 041 786 154 SENO v kockah, prodam. Gsm: 041 901 249. MATERIAL za biomaso in sekance, prodam. Gsm: 041 740 934 SUHO SENO otavo v refuzi, kvalite-no, prodam. Gsm: 051 271 230 SENO in otavo, prodam. Tel. 03 587 08 48 ŽIVALI NESNICE,rjave, grahaste, črne in peteline, cepljene, prodaja v Šale-ku, v nedeljo,15.4.2018, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202. od 13. 4. do 19. 4. - Leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanj-skega lista; - v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj slovenskih pesmi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem spopadu so Nemci in nemčurji s kamenjem obmetavali vlak, ko je ta že odhajal s šoštanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili; - 14. aprila 1958 so v Velenju začeli s prostovoljnim delom; očistili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri radio velenje voč na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila BOGOMILA ROMIH 1936 - 2018 Zahvaljujemo se osebju Doma Zimzelen Topolšica, osebju bolnišnice Topolšica, vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala duhovniku za opravljen obred, g. Kolarju za izrečene besede slovesa in pevcem LD Škale. Žalujoči mož Vili, hčerka Tatjana in vnuk Miha manjša otroška igrišča, regulirali del Pake, začeli so urejati Sončni park in graditi dom kulture, načrtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena; - 14. aprila 1982 so novoizvoljeni delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za novega predsednika skupščine izvolili Janeza Basleta, za predsednika izvršnega sveta pa Boža Lednika; - 14. aprila 1986 so na seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Draga Šuleka, za podpredsednika Andreja Gre-benška, predsednik izvršnega sveta je ostal Miran Arzenšek; - 14. aprila 1999 je v bolnišnici Topolšica umrl nekdanji direktor REK-a Velenje Miroslav Bizjak; - v noči s 14. na 15. april 1895 je 14 potresnih sunkov prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih Udarniško delo v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje) hišah podrli so se dimniki, ru-dokopske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp."; - nacistični okupator je v skladu s svojim načrtom o priključitvi Spodnje Štajerske k Nemčiji in Hitlerjevim naročilom »Napravite mi to deželo nemško« takoj po okupaciji začel izvajati ostre ponemčevalne ukrepe, med katerimi so bili tudi izgoni Slovencev; prve aretacije ljudi, predvidenih za izgon, so bile v Šaleški dolini 16. in 17. aprila 1941; - 17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavsko prosvetnih društev Svobod; - 17. aprila 1993 se je predsednik Slovenije Milan Kučan v Velenju z vodstvom velenjske skupščine in izvršnim svetom pogovarjal o novi krajevni upravi; zvečer pa je bil takratni slovenski predsednik Milan Kučan v Vinski Gori gost javne radijske oddaje Radia Velenje »Trič trač in druge čveke«, ki sta jo vrsto let zelo uspešno pripravljala in vodila Strašna Jožeta - dr. med. Jože Robida in Jože Krajnc; - 19. aprila 1869 se je rodil vrsto let nadvse pomemben naduči-telj v Zavodnjah pri Šoštanju Ivan Smolnikar, ki je umrl 11. februarja 1936 v Šoštanju. a Damijan Kljajič u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Tvoj dom naj cvet krasi, ga grenka solza osveži. na grobu vetrič bo pihljal, ti rožice v spomin majal. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, babica, prababica ANA DORDIC 4. 7. 1928 - 6. 4. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, dr. Zamernikovi, osebju bolnišnice Topolšica ter dr. Špeli Meden Iljukic. Hvala pogrebni službi Komunala Velenje in g. župniku za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili in se od nje poslovili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Naučila si nas, kar si znala. In vse, prav vse si ti nam dala. Ugasnil je zdaj tvoj nasmeh. Ugasnila iskra je v tvojih očeh. Hiša je prazna, ker tebe več ni. V njej se zdaj nihče več ne smeji. Še vedno vsak vpraša, kje mama si ti? In v tvoji dnevni še TVmolči... Mama, pogrešamo te mi vsi... (Barbika) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila draga mamica, tašča, oma in prababica MAJDA KUKEC iz Pariželj 22. 1. 1939 - 29. 3. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, topel stisk roke, za vse izrečene tolažilne besede, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Posebna zahvala patronažni sestri gospe Urški Flajs za pomoč in podporo v vsakem trenutku, zdravnici Sabini Rezar in sestri Ani, bolnišnici Topolšica in SB Celje. Hvala gospodu župniku Gosaku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Morana. Zelo jo bomo pogrešali. Vnukinja Neli z Robijem, pravnukinja Lana, sin Stanko z Barbiko, vnuk Tilen. Naš čas, 15. 3. 2018, barve: CM K, stran 28 Mira Zakošek Velenje, 4. aprila - V imenu Mestne občine Velenje je župan Bojan Kontič podpisal sporazum z direktorjem podjetja MC Public Affairs Mihaelom Ci-glerjem in direktorjem podjetja Planet Matters Kentom Lesliem Walwinom za sodelovanje pri pripravi projekta plavajočih hotelskih namestitev ob Velenjskem jezeru. Idejne zasnove projektov so že izdelali v sodelovanju s priznanimi svetovnimi strokovnjaki na področju turizma na Irskem, zdaj pa naj bi jih v dveh mesecih prilagodili tukajšnjemu prostoru. Gre za plavajoč hotel oziroma apartmaje na jezeru, apartmaje na obali ter morebitne druge objekte na nepremičninah (npr. estetska klinika). Med podpisniki sporazuma pa obstaja medsebojni interes po sodelovanju za pripravo projekta plavajočih hotelskih namestitev, stanovanjskih apartmajev ter morebitnih drugih objektov. S sporazumom sta se predstavnika podjetij MC Public Affairs Mihael Ci-gler in podjetja Planet Matters Kent Leslie Walwin zavezala, da bosta v sodelo- Mihael Cigler, Kent Leslie Walwin, Bojan Kontič, Peter Dermol vanju z Mestno občino Velenje uresničevala projekt plavajočih hotelskih namestitev ob Velenjskem jezeru. Mestna občina Velenje se je s sporazumom zavezala, da bo v okviru svojih pristojnosti v najkrajšem možnem času in v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo speljala celoten postopek njegove umestitve v predvidene spremembe veljavnih prostorskih aktov Mestne občine Velenje. »S partnerjema pri projektu bodo aktivno sodelovali pri pogajanjih z drugimi akterji, katerih dovoljenja in soglasja bodo potrebna za dokončno izvedbo projekta,« pravi župan Bojan Kontič. Še posebej bodo pogajanja zahtevna pri organih na državni ravni (za odobritev izvedbe projekta, pri katerih je občina za to pristojna). Podjetji MC Public Affairs in Planet Matters pa sta se s podpisom zavezali, da bosta predložili projekt, ki bo pripravljen v obliki posebnih strokovnih podlag. Kontič je bil ob podpisu zadovoljen, saj gre za prepoznavno naložbo, vredno med 12 in 18 milijoni, ki jo bo udejanjil tuji investitor, vsekakor pa bo Velenje s tem projektom pridobilo veliko dodatno vrednost za turistični razvoj. Z Angležem Kentom Lesliem Walwinom smo se pred časom o tem projektu že pogovarjali. Že takrat je izrazil veliko navdušenje nad Velenjem, ob podpisu pa ga je ponovil. Izrazil je prepričanje, da bo dobilo Velenje na turističnem zemljevidu Evrope povsem nove dimenzije. Optimizem je izrazil tudi Mihael Ci-gler, ki vodi ekipo štirih slovenskih strokovnjakov, pisarno pa že imajo v Velenju. Seveda upa, da jim bodo prisluhnili tudi na državni ravni, predvsem Arso, saj gre za specifično gradnjo, ki je v Sloveniji še ni bilo. a 40 dijakov in dijakinj okoljevarstvene, strojne ter elektro in računalniške šole pomagalo pri pogozdovanju ogolelih območij na Plešivcu in v Cirkovcah Dijaki oživljali gozd Dijaki so z veseljem poprijeli za orodje in na strmem terenu izkopavali jame za mlada drevesa. Čemaž je zdrav in okusen, a obstaja nevarnost, da ga pri nabiranju zamenjamo z jesenskim podleskom, ki pogosto raste tudi med čemažem. Ta pa je zelo strupen. Protistrupa ni. Cirkovce, Plešivec 6. april - Začelo se je pogozdovanje ogolelih območij v širši okolici Velenja - od Graške gore do Cirkovc. Tamkajšnje gozdove je pred leti poškodoval žledolom, nato pa so drevesa napadli še podlubni-ki. Tako je ogolela večja površina gozdov, ki jih bodo gozdarji zdaj zasadili z različnimi drevesnimi vrstami - tako iglavci kot listavci, kar je značilno za tukajšnje gozdove. »Osnova je še vedno smreka. Čeprav je bolj ogrožena, je uspešna pri obnovi. Na nekaterih predelih bomo zasadili tudi macesne in rdeče bore. Med listavci pa prevladujejo gorski javorji, češnje in hrasti. Izbrali smo rastiščnim zahtevam prilagojene drevesne vrste, gledali pa smo tudi na kakovost zrelega lesa,« je povedal vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na na-zarski območni enoti zavoda za gozdove Marjan Denša in dodal, da je sadnja le eden od ukrepov ogolelih površin. Na prizadetih območjih namreč dobro kaže tudi za naravno obnovo. Zato so zasajevali bolj na redko in bodo pri negi območja spodbujali naraven vznik. Da bi spoznali razvoj gozda, njegovo obnovo po naravnih katastrofah s sadnjo in ozavestili pomen skrbnega ravnanja z naravo, so na eni od delovnih akcij pomagali gozdarjem tudi šaleški dijaki. Vsi so se vključili prostovoljno, interesa za delo pa je bilo toliko, da bodo takšne akcije najbrž nadaljevali tudi v pri- L-Ï - 1 i; ? ■ ' V: hodnje. Mnogi so posadili svoje prvo drevo, Žan Kocbek in Žan Trante pa sta prvič sodelovala pri tako veliki akciji sajenja. Prvi se je akciji pridružil, ker pozna te težave, saj je tudi v njegovem domačem okolju blizu Kozjaka žledolom podrl veliko dreves, zato je nekako hotel pomagati pri obnovi narave. Drugi pa nasploh rad dela v gozdu. Menita, da sta pridobila novo uporabno znanje, ki sta ga tudi hitro usvojila. »Največji problem so skale in korenine, ki jih je treba odstraniti, izkopati pa je treba dovolj globoko jamo, da se bo drevo prijelo,« sta povedala zadovoljna, da sta se skupaj s 40 dijaki pridružila akciji. Na treh deloviščih so sodelovali pri sajenju 2200 mladih dreves, gozdarji pa so jim pokazali tudi načine zaščite gozda in znake obnove po naravni poti. a Tina Felicijan Topli sončni žarki na plano niso privabili le spomladanskih rastlin, temveč tudi njihove nabiralce in uživalce. Medtem ko regrat dobro poznamo in bi ga pri nabiranju težko zamenjali s katero od nevarnih rastlin, je nevarnost pri nabiranju če-maža velika. Zaradi podobnosti listov čemaž hitro zamenjamo s šmarnico, čmeri-ko ali jesenskim podleskom. Ravno prejšnji teden so v UKC Ljubljani sprejeli pacienta, ki sta se zastrupila. Oba sta umrla. Oba sta namesto čemaža nabrala in zaužila jesenski podlesek. Čemaž, jesenski podlesek, čmerika in šmarnica imajo namreč zelo podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste. Uživanje omenjenih strupenih rastlin je smrtno nevarno že v majhnih odmerkih, še posebej, če gre za starejše ali bolnike z okvaro jeter. V zadnjem desetletju so v Sloveniji zdravili več deset bolnikov, ki so se zastrupili z jesenskim podleskom. Je pa v tem obdobju zelo narasla tudi priljubljenost čemaža. Čemaž v Sloveniji raste praktično povsod in tudi njegova uporaba v jedeh je zelo raznolika. »Pripravljam čemažev pesto z lešniki, čemaževe štruklje, čemaže- vo juho, skutine čemaževe cmoke ter slan čemažev zavitek,« je povedala kuharica gostišča Savi-nek v Belih Vodah Vida Mazej. Čemaž je brez dvoma okusen in tudi zdrav (čemur sicer stroka ne pritrjuje), je pa pred nabi- ranjem nujno vedeti, kako ga ločimo od strupenih rastlin. Posebej bodite pozorni na vonj rastline - čemaž, ki mu pravimo tudi divji česen, po česnu tudi diši. Če niste prepričani, preverite še obliko lista: pri šmarni-ci rasteta dva lista skupaj in se nad zemljo razcepita, pri podlesku pa so listi spodaj žleboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično. Čemaž ima trioglat in trd pe-celj, ki ga zlahka otipamo, nadaljuje pa se kot trioglata žila v listu. Če še vedno ne upate z gotovostjo trditi, da je čemaž, ki ste ga našli, res čemaž, se za nabiranje raje ne odločite. Strokovnjaki še svetujejo, da v primeru prebavnih težav po obroku divjih rastlin, predvsem čemaža, vedno pomislite na zastrupitev z jesenskim podleskom, čme-riko in šmarnico. Ob vsakem sumu na zastrupitev priporočajo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. Tja pa s seboj vzemite tudi rastlino ali njene dele. a Mojca Štruc Rekli so ) Marjan Denša: »Gozd pokriva več kot polovico Slovenije, zato je negovanje in ohranjanje gozda izrednega pomena za zdravo okolje.«