Poštnina plačana v gotovini* Štev. 23. V Ljubljani, dne 6. Juniia 1929. Leto XII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Naročnini <> tazemstvo: četrtletno I Din, polletno IS Din, celoletno 31 Din; n lao-temst»o razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl*. Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice f LJollJanl, it. 10.711. Naša nova povest Z današnjo številko pričenjamo objavljati novo prisrčno povest »Križi in težave", katere dejanje se vrši v našem lepem zelenem Pohorju. Napisal je to divno povest pokojni dr. Leon Brunčko. Ne bomo Vam očrtali povesti, nego Vas samo pozivamo, da citate današnji začetek, katerega vsebina nam že napoveduje v zadostni meri, da bo povest ustrezala vsem čitateljem. Ker mi skrbimo za svoje naročnike in naročnice, upamo, da bodo tudi s svoje strani vedno povsod storili svojo častno dolžnost napram splošno priljubljenemu listu «Domo-vini», to se pravi, v redu plačevali naročnino in povsod agitirali za «Domovino». H koncu omenjamo, da imamo pripravljenih že celo vrsto drugih lepih povesti za letošnje leto. Tudi stari znanec Anton Stražar že piše za «Domovino» lep roman. Torej še enkrat vsem našim prijateljem in prijateljicam: Zvestoba za zvestobo! Padanje žitnih cen in naše kmetijstvo Ko so bili lani v septembru objavljeni podatki o letini žita, je postalo jasno, da rekordna žetev nc more ostati brez vpliva na razvoj cen. Iti res so začele žitne cene v Ameriki naglo padati in so danes pod povprečjem predvojnih cen. Na evropskem trgu je'slcerriucfazima zavirala padanje cen, ker je onemogočila promet, ustaviti ga pa ni mogla. Neposreden vzrok padanju žitnih cen je obilna žitna letina v Zedinjenih državah, kjer se nahaja še danes tik pred novo žetvijo, ki kaže izvrstno, mnogo več žita (predvsem pšenice) pri trgovcih in farmarjih, kakor ga sploh svetovna potreba uvaža. Kopičenje neprodanih zalog dela ameriškim farmarjem že leta preglavice, vendar prva leta po vojni nismo čutili na evropskih tržiščih tega, ker je bil dolar predrag in prevozni stroški previsoki. Ko pa so se v Evropi denarne razmere ustalile, se je počela zopet močneje občutiti ameriška konkurenca, ki se je zaradi vojnih in povojnih razmer celo desetletje Evropi ni bilo bati. To so bila zlata leta za evropske kmetovalce, ko so z lahkoto vnovčili svoje pridelke z dobrim dobičkom, dočim jih je poprej že celih 30 let silila ameriška ponudba, da so prodajali svoje žito brez dobička ali celo pod pridelovalnimi stroški in lezli v dolgove. Da je daljni ameriški farmar mogel Evropi nuditi cenejše žito, se ni čuditi, čc pomislimo, da je tam svet cenejši in tudi pridelovalni stroški znašajo le del evropskih, ker uporablja farmar v pretežni večini izključno strojno delo, ki je mnogo cenejše od živalske in človeške sile. Ogromne zaloge žita v Ameriki bodo v prihodnje stalno tiščale svetovne žitne cenc k tlom. Ameriški farmar je vezan na kredit, zato mora skušati prodati svoj pridelek, čeprav pod ceno. To stalno tlačen je žitnih cen vpliva zelo slabo na celokupno svetovno kmetijstvo in ga žene vedno globlje v krizo. Evropsko kmetijstvo si je pomagalo v takih krizah vedno z živinorejo. Silna suša lanskega leti in njej sledeča strašna, dolgotrajna zima s pozno pomladjo sta pa prisilili evropske kmetovalce. da so čredoma prodajali svojo živino in tako za leta oslabili to sicer dobičkanosno panogo kmetijstva. Pa ne le to! S tem, da so prodajali živino po sramotno nizkih cenah, dočim je bilo žito neprimerno drago, so se vrgli odjemalci na cenejše meso. Uporaba žita je vidoma padala in so tako-žirfrioreje} nehote pomagali tlačiti žitne cene. «Hvala Bogu, bo vsaj kruh cenejši!« bo vzkliknila veselo velika večina slovenskih malih kmetov, ki ne pridela niti dovolj žita zase in jih bolj zajiima kupna cena žita od prodajne. Vendar se kmetovalec ne sme nikoli veseliti nizkih cen kateregakoli kmetijskega pridelka. Kmetijsko gospodarstvo je tako tesno zvezano v vseh panogah, da je nesreča ene panoge nesreča celokupnega kmetijstva. Če bo žito prav poceni, se bo naš narod, ki je znan kruhovec, bodisi kmet, delavec ali meščan, vrgel bolj na plat žitnih izdelkov. Tako ne bo niti po pičli ponudbi naših živinorejcev dovolj povpraševanja in bodo izostale dobre živinske cene, na katere smo upali v krizi živinoreje. Eno dobro pa utegne roditi ta kriza, namreč: splošno pocenitev življenskih potrebščin. Če bo najvažnejši življcnski činitelj, vsakdanji kruh, poceni, bo tudi delavčevo življenje laže in mezde se ne bodo dvigale. To bo vplivalo po-cenjevalno tudi na druge potrebščine, kakor obleko, orodje in drugo. Tudi industrija in trgovina se bosta morali, ko se začnejo zaloge zaradi zmanjšane kupovalne moči večine uporabnikov-ktnetovalcev kupičiti in zasajati, prilagoditi razmeram in se zopet navaditi na pohlevne predvojne dobičke. Da pa mora baš kmetijstvo tudi to ix)t iti prvo v ogenj, je morda kriva največ njegova razrvanost. Koliko laže bi prenesli take krize, če bi bili krepko združeni v stanovskih organizacijah in zadrugah. Izredno pestra izbira blaga na Ljubljanskem velesejmu Sejem je bil otvorjen na praznik in bo trajal do 9. t. m. Prejšnji četrtek, na praznik, je bil slovesno otvorjen IX. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani ob številnem pr! ostvovanju zastopnikov oblastev in raznih organizacij ter zunanjih držav. Otvoritvi je v imenu Nj. Vel. kralja, ki je visoki pokrovitelj našega velesejma, prisostvoval divizijski general g. Sava Tripkovic. Otvoril je velesejem predsednik velesejma g. Fran Bonač. Letošnji velesejem je še pestrejši kakor prejšnja leta in nudi še mnogo večjo izbiro kakor dosedanji velesejmi, saj pa je tudi ves razstavni prostor do zadnjega kotička natrpan z najrazličnejšimi predmeti. Zlasti mnogo je tudi kmetijskih stroiev in orodja. Že lanskoletna jesenska jubilejna kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu je prikazala obsežno razstavo kmetijskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmu je pa lanskoletno še znatno prekosila. Razstavljeni so vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena je velika izbira kmetijskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki zavzemajo približno 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora je v obratu. Na razstavi so udeležene domače tvrdke in tvrdke iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Francije, Amerike, Švedske, Danske. Kmetijske stroje razstavlja 12 tvrdk, orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, katera stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje I>o železnici. Kupite pa lahko tudi enkratno vstopnico za 10 Din. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, kolesa, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce in drugo. Velesejem bo trajal do 9. t. m. Dosedanji obisk je bil že prav velik. Samo v nedeljo je posetilo velesejmišče okrog 20.000 ljudi. V nedeljo se obeta ponovno sličen naval. Katera kurja pasma je nafboljša Na perutninarski razstavi, ki jo je priredil pe-rutninarski odsek Kmetijske družbe v času od 30. maja do 3. junija 1929. na velesejmu v Ljubljani, je bilo zastopanih osem pasem, o katerih bi se dalo razpravljati glede njih vrednosti za našo rejo. To so bile štajerske rjave in bele kokoši, radvanjske kokoši, plimetke, orpingtonke, leg-horn, bele vi.iandotke, Rhode Island in brama. Same lepe živali, ki se odlikujejo po svoji vna-njosti, po svoji barvi, telesnih oblikah, teži itd., tako da bi se bilo na prvi pogled težko odlomiti za eno ali drugo pasmo. Vsa razstava je nudila pestro sliko, ki je pridobila veliko tudi s tem, da se je kazalo mnogo in živahnega življenja med razstavljenimi živalmi. Katera pasma je pa vendarle najboljša za naše razmere? Tako se je vprašal eden ali drugi, ki je ogledoval živali in z zanimanjem motril njih posebnosti. Težko vprašanje, ki se pa da lahko rešiti, če se postavimo glede teh raznoličnih pasem na pravo stališče, če presojamo namreč njih prednosti in slabe strani in če se oziramo pri tem na naše gospodarske razmere in potrebe. Vsak razstavljalec hvali svojo pasmo. Kdor redi pli-metke, hvali plimetke, ki imajo v resnici dobre lastnosti. Ravno tako je z orpingtonkami in drugimi kurami. Danes imamo ljubitelje za eno in dmgo pasmo. V zadnjem času se močno hvalijo tudi bele leghorn-kokoši kot najboljše jajčaricc. V resnici se ima Amerika najbolj tej pasmi zahvaliti, da je tam kurjereja tako napredovala in da imajo ameriški perutninarji tako ogromne dohodke s to rejo. Ali pomisliti je, da se je treba pri takem vprašanju ozirati na vse obstoječe razmere in pogoje, in da se je treba poprijeti pasme, ki se je dosedaj v naših gospodarskih odnošajih še najbolj obnesla. V drugo je pa stremeti za tem, da pridemo Čimprej do enotnih plemenskih živali in z njimi tudi do enotnih in lepih jajc, ki so za dobro trgovino in za dohodke iz kurjereje najbolj merodajna. V tem pogledu pa bomo po dosedanjih izkušnjah še najbolj prvo zadeli, če se bomo splošno poprijeli štajerskih kokoši, ki so bile na razstavi tudi najbolj zastopane in ki so nam dale s tem migljaj, da bomo še najbolj varno hodili in največ dosegli, če se jih bomo splošno poprijeli. Te živali so za deželo najbolj prikladne, so srednje velike, izvrstne za pašo, in za meso, pri tem pa utrjene in prav dobre jajčarice. Zato bi jih morali povsod imeti. Za naše razmere je ta pasma, ki jo poznamo po rdečih petelinih in rjavih kokoših, še najbolj primerna. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! HOTEDRŠICA. Tombola Čitalnice se je morala zaradi nepričakovanih ovir preložiti za nedoločen čas. Datum prireditve bomo pravočasno objavili v »Domovini«. Ta teden bodo prišle v prodajo tablice ter prosimo cenjeno občinstvo, da pridno sega po njih, kajti le gmotni uspehi naših prireditev nam bodo omogočili, da bomo čimprej zastavili prvo lopato za zgradbo našega doma. LAŠKO—SV. KRIŠTOF. Slovensko planinsko društvo je postavilo na Šmohorju poleg cerkve novo planinsko kočo, ki bo v nedeljo 9. t. m. slavnostno otvorjena in blagoslovljena. Slavnost se bo pričela s sv. mašo, kateri bo sledila velika ljudska veselica, na kateri bo svirala znana rudniška godba iz Hude jame pod vodstvom g. Ver-biča. Raznovrstnih pijač, kakor izbornega vina, piva, malinovca, sadjevca, in pa jestvin bo v izobilju. Da se vidimo v nedeljo veseli, zdravi in čili v Šmohorju! LAŠKO. V bližnjem Brstniku je v torek 4. t. m. nastal ogenj v hiši posestnika Franca Krajnca. Siromaku je zgorelo vse razen živine in nekaj opaljenih prašičev in se lahko reče, da mu ni ostalo drugo, kakor kar ima na sebi. Pomoč je nujna in prosimo srečnejše, da se reveža usmilijo s podporami in mu tako pomorejo preko prvih zadreg in iz obupa. Res, gorje kmetu, če ga obišče poleg drugih nesreč še rdeči petelin. LAŠKO. Volitve v cestni okrajni odbor so izvršene in je rezultat ta-le: Trbovlje: Ferdinand Roš, inženjer Pauer in Rudolf Ahac; Dol: Rudolf Napred; Sv. Krištof: Miha Kandolf in Franc Goter; Loka: Fr. Juvančič in J. Jagrič; Jurklo-šter in Št. Lenart: Alojz Šmid in Jožef Deželak; Laško-Marijagradec: Martin Topole in Miha Jelene. Za Sv. Krištof je oba zastopnika imenoval gerent. Zdaj bo še oblastni komisar imenoval 2 ali 3 člane. PETROVČE. V nedeljo 26. maja je priredil celjski Sokol pešizlet k nam v Petrovče. Kljub temu, da je dohitela na pol pota izletnike huda nevihta z močnim nalivom, so vendar veselo pe-vajoči prikorakali ob 3. uri popoldne na dvorišče gostilne Vodenikove, kjer so nastopili člani, članice in naraščaj s prostimi in dve vrsti članov z vajami na drogu in bradlji. Mnogoštevilni domačini so živahno odobravali uspeli nastop, starosta domačga sokolskega društva pa je izrekel gostom prisrčno dobrodošlico. Ta nastop je dal domačim članom krepko vzpodbudo za obnovljeno živahno delovanje v društvu. — Poročila sta se strokovni učitelj na meščanski šoli v Celju g. Rudolf Godicl in tukajšnja učiteljica gospodična Pavla Zotterjeva, hčerka občespoštovanega nad-učitelja v pok. g. Ivana Zotterja na Gomilskem. Bilo srečno! — Kaljenja nočnega miru ob nedeljah z zahripanimi dvospevi, neubranimi fantovskimi zbori, z ukanjem in aufbiksom, mijav-kanje mačk, pavkanje pavov in zavijanje vaških psov ne delajo časti naši romarski božji poti. Utrujeni, spanja potrebni neprostovoljni poslušalci takih nočnih nastopov v bližini cerkve prosimo ozira, merodajne činitelje pa ureditve. DORBNA PRI CELJU. Dobrna je postala zopet živahna. V zdravilišče se pripelje vsak dan mnogo ljudi. Delavci delajo pridno. Sedaj sc največ zasluži, ko je sezona. Kmetje prinašajo svoje pridelke, da jih prodajo. Za Dobrno so torej toplice glavni vir dohodkov. Ker je tako vse živahno na Dobrni, bi še želeli, da bi organizacije malo oživele. Mnogo bolj bi se še poveča! tukajšnji tujski promet, če bi se še zgradila tako potrebna cesta Dobrna-Sveka-Frankolovo. S tem bi se cesta Vojnik-Dobrna, ki je za časa sezone preobložena, razbremenila. Upamo, da bodo merodajni faktorji ustregli naši želji. GRADIŠČA PRI SV. BARBARI V HALOZAH. (Smrtna kosa.) Kakor je potekal cvetoči maj proti koncu, tako je potekalo tudi življenje sodarskemu pomočniku Antonu H r e n k u, kateremu je 25. maja pretrgala neusmiljena smrt nit življenja v starosti komaj 23 let. Njegovi starši so mu iskali pomoči vsepovsod, ali bila je vsa njihova skrb zaman. Bolezen je uničila svojo žrtev. V bolnici, v kateri je prebil velike muke, je vedno prosil svoje starše, naj ga prepeljejo v očetovo hišo, v kateri je v par dneh za vedno zaspal. Pokojnik je bil dobra duša in zaradi tega povsod čislan in zelo priljubljen mladenič, kar se je posebno videlo pri njegovem pogrebu. — Dragi Tonček, počivaj v miru! Gustav Strniša: Mili dom (Dalje.) Zdaj me je pa objela domovina. Naša žitna poljana mi je zašuštela svoj pozdrav, pozdrav ljubeče matere, katera vse samo daje. a ne sprejema skoro ničesar. Ženina in nevesto vidim, oba polna upanja in zadovoljstva. Ostanita vedno taka! Ne bojta se. če prihruiejo kdaj oblaki nad vajin dom. Naj bo vajin zakon vedno srečen! V objemu narave naj se razvija vajina zdrava deca v čvrste kmete, v ponos naše zemlje!« Svatje so navdušeno nazdravljali novo-poročencema. Sivi Jeran je potrepljal Andreja po rami. mu pritrjeval in kimal: «Ti pa ti! Ti si pa res ptič! Takih ljudi nam manjka, kajti pristan kmet si. človek, ki se ne more izneveriti svoji zemlji!« Naslednji dan je dospela na ženitnino stara teta Urša. S teto Uršo se je prikazala na mizi pogača, vsa okrašena s pisanimi zastavicami. Ženina in nevesto sta predstavljali v pogačo zataknjeni rdečelični lutki, a starešina je bil grd suhliat dedec, katerega se je živi starešina, oče Lipnik, skoro prestrašil, da je kar zarentačil. «0. ta Urša! Jezna ie name. ker sem ji rekel, da ne bom z njo plesal polke. Godec, zaigraj!« Zasviral ie godec. Glasovi so skakljali iz harmonike in dvignili starcu pete. Sam se je komaj zavedal, kdaj je pograbil teto Uršo. Že sta se sukala sredi sobe. da so se vsi smejali. Svatje so se veselili pozno v noč, veselo prepevali in plesali. Zabava bi bila trajala še dalje časa. da ni tedaj nekdo prihitel v sobo ter dejal, da leži pred hišo mlad človek v mlaki krvi. Svatje so hiteli venkaj in res našli pred hišo Tomaža, katerega so privedli v sobo vsega krvavega. Fant se je prepiral v vaški krčmi s tovariši. Odhajali so skupaj domov. Vso pot se ie iz njih norčeval in jih dražil. Eden izmed fantov je bil precej pijan, nemudoma je skočil v Tomaža in preden se je mogel ta ubraniti in odbiti fantov udarec, je že ime težko rano v prsih. Zgrudil se je baš pred ženinovo hišo. Prinesli so ga v sobo ter hiteli po zdravnika. Svatje so se razšli. Tomaževa rana je bila precej globoka. Ker tudi še njegova prejšnja rana ni bila dobro zaceliena. mu ie zdravje še bolj pešalo. Trmast, kakor je bil, ni hotel priznati sebi nikake krivde. Tudi pretpačev ni obsojal.. Trdil je le. da je kriv njegove bolezni financar, češ, če bi ga ne bil vodja tedaj ustrelil v roko. bi bil imel zdravo desnico ter bi bil napadalca z lahkoto odbil, tako ga je pa fant prehitel. » * * Tomaž je vidno pešal. Postajal je vedno bolj zamišljen. Samo v hrib je vedno lazil in iskal vodjo, s katerim se je hotel na vsak način sestati. Vodja ie vedel, da ga Tomaž zasleduje, in ogibal se ga je. Mladenič se sicer ni bal To- maža, toda ni se hotel izpostavljati nevarnosti. Vedel je, da ima Tomaž tudi orožje in da ga- lahko enkrat nenadoma spravi na drugi svet. Neko poletno popoldne je pripekalo posebno vroče solnce. Vodja je šel v hrib. Ves spehan je obsedel na grebenu, zamaknjen v doline pod seboj. Oprezal je in pričakoval nekega tihotapca, ki je često prihajal po neki kozji stezi, ki doslej sploh ni bila zavarovana. Večerilo se je. Vodja je sedel zamišljen na skali in mirno gledal v globočino. Daleč pod njim so sijala polja in valovalo zlatogrivo žito. Za poljano so se vrstile hoste. Drevesa so sličila mračnim pahljačam in se v lahnem vetru nemirno upogibala. Lahen vetrič je zavel in vodja je začul hipoma za seboj tihe stopinje. «Ha. ha, danes obračunam s teboj! Ti si vzrok moje nesreče, ti si me prvi obstrelil. ti si mi premotil dekle, ki je bilo meni namenjeno! Na plačilo!« Še preden je mogel vodja skočiti na svojega nasprotnika, mu je že tičala svinčenka v prsih. Zakričal je, upajoč, da ga kdo sliši, se šiloma dvignil in se takoj zopet zgrudil v travo. Ko je zagledal Tomaž svojega nasprotnika v krvi, se je stresel in zbežal. Še le čez par ur so prišli za vodjo njegovi uslužbenci, ki so odnesli nezavestnega v Jeranovo kočo. «0 ta prelepa družica Anka. nikoli je ne pozabim!« je dejal naslednje jutro po bratovi poroki Američan Andrej, ko se ie prebudil. Skušal si ie predočiti Ankino sliko, pa se je trudil zaman. LJUTOMER. Naša mlada glasbena šola je imela 2. t. m. svoj prvi javni nastop v telovadnici osnovne šole. Natlačena telovadnica je pokazala veliko zanimanje za naše mlade umetnike. Vse tečke sporeda so se točno in dobro rešile. Nekateri gojenci so se prav sijajno izkazali. Posebno je ugajal solo mladega goslača Kovača, štiriročno igranje na klavir, skupna go-slarska točka, posebno pa še mladinski pevski zbor, ki je pel tako nežno, ubrano, rekel bi, že umetniško, da se je orosilo marsikatero oko. Posebno je ugajalo Adamičevo «Jtirjevanje» in Schvvabovo «Dobro jutro® z orkestrom. Čestitamo šoli na sijajnem uspehu. Le tako naprej v prospeh naši lepi glasbi! SV. BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH. Naše novo gasilno drušvo bo priredilo 9. t. m. izlet k Negovi. Tam bo vprizorilo v prid nabave gasilnega orodja veselico s krasno igro v štirih dejanjih. Vse se bo vršilo v spremstvu šentlenart-ske godbe na pihala in lok. Vsi gasilci in prijatelji gasilcev, pridite! Začetek točno ob 3. popoldne. Vljudno vabi odbor. MURSKA SOBOTA. Za lokale je v Murski Soboti velik križ in so ti zato tudi temu primerno dragi. Tudi selitve so zato česte. V razmeroma kratkem razdobju se je borza dela sedaj že drugič preselila. Novi lokal se nahaja na Aleksandrovi cesti nasproti občinske hiše. Politični pregled V našem ministrstvu za kmetijstvo se jc vršila v torek konferenca zastopnikov vinogradnikov in vinske trgovine iz vse države. Otvoril je konferenco kmetijski minister dr. FrangeŠ. ki je nato predstavil prisotnim zastopnika Mednarodnega vinskega urada v Parizu Douarcha. Ta je izvajal: V Jugoslaviji naj se ustanovi odbor, obstoječ iz najuglednejših vinskih pridelovalcev, trgovcev, vinogradniških strokovnjakov, konsumentov in zdravnikov. Ta odbor naj organizira propagando za razumno vživanje vina, ki v zmernih količinah ni škodljivo. Pod imenom vino naj se prodaja samo pro-1 izvod alkoholnega vina iz grozdnega soka. Pri sklepanju trgovinskih pogodb naji se zahteva znižanje uvoznih carin za navadna vina. Zatem je pozval minister navzoče zastopnike, naj podajo želje vinogradnikov. Te želje so v glavnem naslednje: Sedanja trošarina ie previsoka in naj se v svrho pospeševanja vinogradništva zniža. Kleti vinogradniških zadrug in vinskih trgovcev bi bilo treba proglasiti za svobodna skladišča, kar bi omogočalo shranjevanje vina v teh kleteh tudi malim pridelovalcem. S trošarino naj se obremene tudi one brezalkoholne pijače, ki se ne izdelujejo iz sadnega ali grozdnega soka, temveč iz vode, sladkorja in raznih esenc. Železniška tarifa za transport vina naj se zniža in ugodnosti raztegnejo tudi na pošiljke izpod enega vagona. Vino naj se smatra za lahko pokvarljivo blago, ki ga je treba hitro prevažati. Za vinograde na zemljiščih, kjer bi druge kuiture ne uspevale, naj se davki primerno znižajo, obremene pa naj se vinogradi na zemljiščih, kjer je mogoče gojiti tudi druge pridelke. V mednarodni trgovini z vinom naj se uvedejo enotni zakonski predpisi. Vinogradniške zadruge naj se bolj podpirajo in omogočijo naj se jim direktni krediti pri Narodni banki. V Beogradu se že pripravljajo za gospodarsko konferenco Male antante, ki se bo vršila meseca septembra v Pragi v smislu beograjskih sklepov treh zunanjih ministrov. Veliko pozornost po vsem svetu so vzbudile angleške parlamentarne volitve, pri katerih je zmagala delavska stranka. Dobili so: delavska stranka 287 mandatov ' (prej 160), konservativci 262 (prej 396) in liberalci 58 (prej 44). Konservativci so torej izgubili 134 mandatov in liberalci 14, dočim si jih je delavska stranka (laburisti) pridobila 127. Angleška delavska stranka je, kakor znano, zmerna socialistična stranka. Konservativci in liberalci se ne smejo vzeti v našem zmislu besede. Njihove programske razlike so popolnoma gospodarskega značaja. Zaradi takšnega izida volitev je podala angleška vlada ministrskega predsednika konservativca Baldwina ostavko. Sestava nove vlade je poverjena delavskemu voditelju Macdonaldu. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk ENODNEVNA PIŠČETA. Namesto jajc za valenje se dobe danes tudi enodnevna piščeta. To so umetno izvalena pi-ščeta, stara po en dan, ki se pošiljajo iz perutni-narskih zavodov in farm, da jih naročniki nadalje izrejajo. Ti zavodi se pečajo na debeio z umetnim valenjem jajc s pomočjo valilnih strojev ali umetnih valilnic. To so pravcate tvo.rnice ali fabrike za piščeta. Pri nas imamo sedaj takol farmo ali zavod v Velenju, ki je znan pod imenom: Novošaleško perutninarstvo v Velenju, in ki je last grofice I. M. Herberstein. V Ameriki je danes umetno valenje in z njim združena umetna vzreja piščet tako razširjena, da je velikanski napredek te stroke pripisati poglavitno valilnemu stroju, kakor je pripisati tudi ves napredek v mlekarstvu v prvi vrsti posne-malnemu stroju ali posnemalniku (centrifugi). Amerika potrebuje danes po svojih mestih in industrijskih krajih ogromne množice jajc in kurjega mesa in je mogoče zadostiti tem potrebam le s pomočjo obsežne reje in umetnega razmnoževanja kur. Po našem podeželju za enkrat še izhajamo z naravnim valenjem in z domačimi kokljami, ali brez dvoma bi vsa naša reja mnogo pridobila in bi se lahko njeni dohodki izdatno Dokaj razmišljen se je oblekel in odšel v gozd. Opoldne je prišel k bratu na kosilo in mu povedal, da namerava popoldne v daljno vas ogledat neko posestvo, o katerem je že pred dnevi čul. da je naprodaj. Posestvo, ki ga je kupoval Andrej, je bilo v najboljšem stanju. Prodano je bilo, ker je gospodar mlad umrl, a njegova mati je bila stara in brez drugih otrok. Ker se sin ni ženil, je bila starka prisiljena prodati zemljišče. Od veselja je utripalo Andreju srce, ko je zaključil kupčijo in je postal tudi sam zemljak v domači zemlji, kar si je v tujini tolikokrat želel in o čemer je toliko sanjal. Znova se je pojavila pred njegovimi očmi lepa Anka in sklenil je govoriti z bratom in svakinjo o njej ter ju povprašati za mnenje. Potekali so dnevi in zgodil se je zločin na hribu. Prišel je v vas tihotapec Tomaž. Ves nesrečen je prišel k Andrejevemu bratu, svojemu znancu in se mu izpovedal. Navzoč je bil tudi Andrej. Strmel je, ko je čul Tomaževe besede. Nekaj težkega mu je padlo na dušo, ko je izvedel, da si je Anka izvolila vodjo in da je le radi njega zavrnila Tomaža, ki ga je zato ustrelil in pobegnil. «Love me. ujeli pa me ne bodo, živega že ne!» je dejal Tomaž pri slovesu in odšel čez hribe preko meje. Vodja je bil nevarno ranjen. Ker so ga tako pozno našli, mu je odteklo mnogo krvi. Zdravnik je dejal, da najbrže ne bo dolgo. Preden se je osvestil, je izjavil s slabotnim glasom, da ga je ustrelil Tomaž, kateremu pa vse odpušča in želi. da bi bil milo sojen. K le- žišču je pristopila Anka, od katere se je vodja s poslednjimi močmi poslovil. Solznih oči je gledala mladeniča, ki je imel dobro dušo in plemenit značaj, pa je umiral po nedolžnem. Že pred polnočjo je vodja izdihnil na rokah one. ki mu ni bila namenjena v življenju. Milo in žalostno so zapeli zagorski zvonovi, ko so odnesli mladega vodjo, ki je prišel na svoje novo mesto samo za pol leta, kakor bi bil prihitel v te kraje umret. Za pogrebom so šli njegovi tovariši in znanci, med njimi tudi Anka. «Pozdravljena Anka! Ali odhajaš spet v svojo tiho domačijo vrhu griča pozabljat pn-stano trpljenje?® jo ogovori znan glas in pred njo stoji Američan. «Kar preplašila sem se», odvrne Anka ter zardi. «Kakšno trpljenje grem pozabljat? Ne razumem te. Res se mi ie fant smilil: kako tudi ne, popolnoma po nedolžnem je dal svoje življenje.* «Ali nisi bila njegova nevesta?» «Nikoli mu nisem dala besede, niti povoda ne, da bi bil mogel sklepati kaj takega.® «Naj te pospremim, Anka!» «Le, če hočeš. Mi pa kaj povej o tistem daljnem svetu in onih tujih ljudeh!® «Ne o tujini in njenih ljudeh, o tej naši zemlji se raje pogovoriva Anka®, jo je zavrnil Američan. «Pa o naši, kakor hočeš. Sicer jo pa že dovolj poznam in sem bolj radovedna na oni daljni svet.» «Ne poznaš je, Anka. Nihče je dovoli ne pozna! Naša zemlja je vedno nova, vedno se prtosnavlja in njena lepota se spreminja; a nikoli ni ista. Vsaka pomlad je drugačna, vsaka zima je različna, tudi mi smo različni, kajti vsak izmed nas gleda z drugim očesom. Nekateri gledajo globlje in zato več vidijo, a drugi zopet ne. Sicer pa, ali že veš, da sem kupil posestvo? » «Posestvo si kupil? Kje vendar? Vidiš ga, ti si pa res pravi, ti že ne boš nikoli več Ame-čan, čeprav sem mislila, da se boš še premislil.® «Ti si mislila name®, je dejal veselo Andrej dekletu, ki se je zagovorilo. «No, seveda, s tvojo svakinjo sve o tem govorili®, je popravljala Anka. «Anka. hišo imam, zemlja čaka, le gospo« dinje mi manjka.® «Nevesto lahko dobiš, zaradi tega si ti pač ni treba beliti glave®, je omenila Anka. «Jaz vem samo za eno in samo to bi rad povprašal. Samo ena je, izbrana je že. Poleg mene stopa in se kaže. kakor bi ji prav nič ne bilo zame. Anka, ti si moja izvoijenka! Odkar sem te videl na svatovščini. živim v duhu vedno s teboj in le tebe sem izbral, druge pa ne maram. Postani moja žena, oba bova srečna. V domovini nisem našel samo svoje ljubljene črne grude, temveč tudi dragoceno grudo zlata sem našel, res dragoceno! grudo, ki bi je ne mogel izkopati niti v bogati Aljaski, to je ljubezen, ki mi lahko prinese največje bogastvo, najslajšo srečo, Anka, po-< stani moj«!® Lahno je pošumevalo grmovje in tihe sence so gledale na ozko samotno pot, kjer je dvignili, ako bi se v poklicnih krajih poprijeli umetnega vzrejanja, ki se da pri piščetih še najlažje izvajati. Potreba po jajcih, po piščetih in po kurah ter kurjem mesu bo jutri pri nas naraščala. Zato bi se dali ob dobri organizaciji umetne reje za mnogo izboljšati dohodki iz kurje reje. S posebno in razširjeno rejo bi se dala tudi pri nas ta stroka ali panoga še močno dvigniti. Seveda bi se ji morali posvetiti v večjem obsegu. Z naravnim valenjem se pa da dosti doseči, zlasti pri dobrih jajčaricah ne, ker manjka kokelj, ki bi hotele o najbolj priličnem času in po večkrat sedeti in valiti. Vse to pa dosežemo z umetnim valenjem. Kar je pri naravnem valenju dobrega, je to, da se vzgojajo piščeta v prvi mladosti po kokljah, kar je najenostavneje in preprosto. Toda tudi ta prva materina vzgoja se da nadomestiti, 5e naročimo enodnevna piščeta in jih s potrebno brigo in skrbnostjo negujemo. Danes se dobe za prvo vzgajanje piščet tudi «umetne koklje», ka-koršne si lahko tudi sami napravimo, če smo zavzeti za umetno vzrejo in za ojačenje dosedanje kurjereje. V Ameriki so cele vasi in večji kraji, ki se pečajo izključno le s perutninarstvom in ki imajo od te gospodarske panoge tako bogate dohodke, da se jim prav dobro godi. Na farmah, ki obsegajo po 25 ha travnikov in krmskih rastlin, redijo po 3000 kokoši, ki dado na leto 375.000 jajc, kar predstavlja v denarju vrednost 562.500 Din. V Sohomi in Petalimu prodajo na leto 16 milijonov enodnevnih piščet. Za valenje teh piščet imajo posebno velike prostore (inkubatorje), ki jih umetno grejejo. Jajce vlagajo v teh valilnicah na lese, ki obsegajo po 100 jajc. V celem izvale hkrati po 300.000 jajc, oziroma piščet. Na leto Izvale po dva milijona piščet, ki se pošiljajo širom Amerike. Tudi na Angleškem, na Danskem in v Avstraliji je kurjereja z umetnim valenjem in umetno vzgojo silno pridobila, dočun je pri nas še v prvih povojih. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene si precej popustile, deloma zaradi obilnih starih zalog po svetu deloma zaradi obetajoče se dobre letine. Na ljubljanski blagovni borzi so 4 t m. ponujali (za 100 kg, postavljeno lepa Anka sramežljivo priznala Andreju, da je on pustil v njenem srcu nejasno sled, neko tiho zadrego. Zdaj ve, da je to ljubezen, resnična globoka ljubezen, ki plamti zanj v njenem srcu. * Kakor ranjena zver je begal Tomaž okoli. rJjegove rane so mu vedno bolj nagajale in zelo je trpel, saj se mu ni hotelo zaceliti. Par tednov je ležal pri nekem oglarju, kjer je toliko okreval, da je mogel dalje. Preplašen je pa opazil, da ga vedno bolj bode v prsih, in kar veselje do življenja je jel izgubljati. Ko je zvedel.da je vodja umrl, mu je postalo naenkrat zelo žal, da ga je ustrelil, in s komer je govoril, mu je zatrjeval, da ga ni mislil usmrtiti. Tomaž je ostajal vedno bolj onstran meje in le poredkoma se je pojavil v naših krajih. Ker pa ni ozdravel in je njegova bolezen postajala hujša, ni več pazil preveč na svojo varnost. Vseeno je pač, kje umrjem, ali v ječi ali rdoma», je dejal staremu znancu kmetu Li-parju, katerega je neka dan srečal. Zelo slaboten je bil in shujšan, da ga je Lipar komaj spoznal. «Orožniki hodijo po vasi, zajeli te bodo», ga je svaril kmet. •«Kar vzamejo naj me, saj mi je vseeno», ie odvrnil Tomaž. Res so ga še isti dan srečali orožniki na fcesti in ga ustavili. Brez ovinkov jim je po-.vedal, kdo je, in vzeli so ga s seboj. na slovensko postajo): pšenico, baško, po 262 50 do 2G5 Din. m o k o «.0> po 390 do 395 Din, t u r š č i c o, baško, po 265 do 267 50 Din, ječmen, baški, ozimni, po 290 do 292 50 Din. ŽIVINA. Brez pomembnih sprememb Na Dunaju se je slaba živina malo pocenila. Izvoz iz Jugoslavije na Dunaj je postal neznaten. JAJCA. Glede na letni čas je cena še vedno visoka, vendar pa bo zaradi nižjih cen v inozemstvu v doglednem času gotovo nekoliko popustila. Nakupovalci plačujejo sedai za komad 097 do 1 Din. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v v alu t ah: 1 dolar za 56-25 do 56-45 Din; v devizah 4. t. m.: 1 dolar za 56*72 do 56*92 Din; 100 francoskih frankov za 221-52 do 223'52 dinarjev; 100 italijanskih lir za 296*80 do 298-80 Din; 1 nemška marka za 13-56 do 13-59 Din; 100 avstrijskih šilingov za 798*28 do 801-28 dinarjev; 100 češkoslovaških kron za 168-31 do 169-11 dinarjev. Sejmi 8. junija: Mokronog, Podturen. 9. junija: Kamnik, Žužemberk, Pilštanj. 10. junija: Lož. 13. junija: Stari trg pri Poljanah, Polhov gradeč, Brunk, Hotemože, Zdenska vas, Trebnje, Žiri, Kozje, Brežice, Sv. Duh v Ločah, Št. Janž pri Dravogradu. 15. junija: Dob, Kočevje, Št. Vid pri Stični, Semič, Jagnenca, Kostrivnica, Sv. Barbara, Mozirje, Planina (na Štajerskem), Oplotnica, Sv. Vid pri Ptuju, Dravograd, Donji Vidovec. Kratke vesti = Velika živinorejska razstava za sodne okraje Novo mesto - Trebnje in Žužemberk se bo vršila 23. t. m. v Novem mestu. Otvoritev razstave bo Tomaž se je kmalu znašel v jetniški bolnici, kjer je polagoma toliko okreval, da so ga sklenili postaviti pred poroto. Določen je bil dan razprave. Tomaž je bil obtožen umora, za umor je pa določena vedno smrtna kazen. «Dejal bi, da vas bodo obsodili zaradi uboja, ne pa za umor, ker se mi zdi, da manjka dokazov», je govoril Tomažev zagovornik, mlad prijazen gospod, ki ga je večkrat obiskal v ječi in se z njim po domače pogovoril. «Poglejte, Tomaž, kakšnih šest let boste obsojeni, pa boste pridni in pomilostili vas bodo, v štirih letih boste že lahko zunaj«, je dejal zagovornik. «Naj bo, kakor hoče», je odvrnil žalostno Tomaž, ki je bil še vedno dokaj slaboten. «Le pogumni bodite in nikar ne obupajte nad življenjem, vse bo še dobro 1» ga je dra-mil zagovornik iz zamišljenosti. Tomaž se ni mnogo zmenil za to in mirno je čakal dneva sodbe. Nastopil je dan razprave in paznik ie od-vedel Tomaža v ozko celico, kjer je čakal, da pride naj vrsta. Poklicali so ga. Mirno je sedel na zatožno klop, kjer je poslušal obtožnico. Obdolžen je bil, da je umoril namenoma vodjo obmejne straže in s tem zakrivil hudodelstvo umora. Državno pravdništvo se je upiralo v svoji obtožnici na dejstvo, da ie Tomaž že prej večkrat grozil, da bo vodji posvetil, da je bil na mladega uradnika ljubosumen, ker je hodil za istim dekletom kakor on ter je bil jezen, ker na sejmišču v Kandiji. Razstavila se bo goveja živina (biki in bikci, plemenske krave in visokobreje telice) dolenjske enobarvne in montafonske pasme ter prašiči, merjasci in plemenske svinje polžlahtnega belega domačega plemena, heševci in jorkširci. Lepa plemenska živina bo primerno odlikovana in dobri rejci primerno nagrajeni. Razstava ima namen, dati kmetovalcem pobudo za vzrejo boljše plemenske živine, po kateri je zadnji čas na Dolenjskem znatno povpraševanje. Razstava bo obsegala ves politični okraj, ker se hoče dobiti celoten pregled o plemenskem materialu, ki bo služil za podlago smotrene odbire in zadružnega rejskega dela v okraju. Prihodnje krajevne razstave, oziroma premiranja se bodo vršila tudi v drugih krajevnih središčih. — Kmetovalci, razstavite svojo dobro plemensko živino, ker s tem koristite sebi in povzdigi naše živinoreje! Vsi drugi živinorejci iz vseh krajev pa so prisrčno vabljeni, da obiščejo to razstavo. = Zborovanje slovenskih hmeljarjev. Dne 26. maja se je vršil v Žalcu občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo. Izvoljen je bil novi odbor. Članarina ostane ista. Živahna debata se je vršila o obveznem signiranju, ki ga je predlagala podružnica Braslovče. Do glasovanja o tem vprašanju ni prišlo. Predsednik g. Roblek iz Žalca je v daljšem govoru zastopal stališče proti obveznemu signiranju, češ: po izvozu našega hmelja izgine za njega obveznost signature, ker se nahaja potem hmelj izven veljavnosti naših zakonov in je vsakomur prosto dano, da signa-turo odpravi. V resolucijah se nujno priporoča omejitev nasadov ter sploh opustitev nasadov, ki dajejo slabo blago. Dalje izjavljajo resolucije med drugim, da hmeljarji ne nasprotujejo uvozu češkega in nemškega piva pod pogojem, da do-volita ti držav! našemu hmelju primerne ugodnosti pri uvozu. Na seji glavnega odbora 2. t. m. so bili soglasno izvoljeni naslednji funkcijonarji v ožji odbor: za predsednika Franc Roblek (Žalec), za podpredsednika Andrej Antlogar (Go-tovlje), za tajnika in blagajnika Anton Petriček (Žalec), za odbornike ing. Janko Dolinar (Celje), Ludvik Plavšek (Sv. Jurij ob Taboru), Vinko Stopar (Veltnje). Frinorocoite in širite „Bomoyino"! je bilo dekle uradniku bolj naklonjeno kakor Tomažu. «Ni res», je tedaj kriknila Ančka, sedeča zadaj v klopi. «Ljubila nisem ne vodje ne Tomaža, je poudarila Anka in sedla na ukaz predsednika, ki ji je zažugal, da jo bo postavil pred vrata. Z zanimanjem je poslušal Tomaž obtožbo, ki se je zaključila, da je Tomaž z namenom, da usmrti svojega nasprotnika, vodjo ustrelil s strelom iz revolverja. «Kako se zagovarjate?® ga je vprašal z monotonim dolgočasnim glasom predsednik. «Kako se zagovarjam? Samo tako, da nisem nikdar v življenju imel namena usmrtiti kakega človeka; tudi vodje nisem nameraval usmrtiti! To je vse. drugo sem pa naredil, kar mi očita obtožnica*, je dejal Tomaž. Zaslišavali so razne priče, tudi Anko, ki je dejala, da Tomažu ne more pripisovati, da bi imel namen vodjo usmrtiti. Omenila je, da fant ni hudoben, le hitre jeze je. Vstal je državni pravdnik. Kapico si je na glavi kar popravil nekoliko nazaj, kakor bi se pripravil na napad. Z rokama se je oprl na svojo klop in pričel govoriti ter dokazovati. Tomaž je kar strmel. Pravdnik je toliko povedal, da fant naposled še sam ni vedel, ali res ni krivec. Naenkrat se mu ie zazdelo, da mu je segel ta človek, ki mu je popolnoma tuj, prav v dno duše in jo pokazal svetu še desetkrat bolj umazano, kakor je bila v resnici. Začutil je mržnjo do tega človeka in proseče pogledal svojega zagovornika, ki se samo vidno smehljal. (Konec prlh.). slavnostih na pokopališču se je številna množica sestala na Stularjevem vrtu k zakuski, kjer je g. Ko-gelnik s kratkim govorom pozval udeležence k vzkliku udanosti kralju. Nato je bila poslana kralju vdanostna in zahvalna brzojavka, komandantu 39. celjskega peš-polka pa čestitka k polkovni slavi. Ta polk je pred desetimi leti operiral skozi Črno in utrpel žrtve, zato ima kot spomin važnega dneva bojev in zavzetja Črne vsako leto 28. maja polkovno slavo. Omenjeno bodi še, da je bil po prizadevanju zaslužnega pok. župnika g. Dobrovca na skupnem grobu za Črno padlih štirih junakov že pred leti postavljen lep spomenik. * Naša mornarica v Bizerti na afriški obali. Eskadra naše vojne mornarice, ki potuje po Sredozemskem morju, je prejšnji četrtek dopoldne prispela pred Bizerto, vojno bazo francoske mornarice na afriškem obrežju. Zasidrala se je v Sidi Obdali na onem mestu, kjer je meseca dccembra 1915. pristala francoska križarka «Vic-tor Hugo», ki je z Jadranske obale prepeljala v Bizerto prvi transport zlomljenih srbskih čet. Čim so se naše ladje zasidrale, je prišel na našo admiralsko ladjo «DaImacijo» admiral Alier, komandant francoske pomorske oblasti ter z dobrodošlico pozdravil admirala Pričo in našo mornarico. Popoldne je admiral Priča vrnil poset francoskemu admiralu. V petek dopoldne se je na pokopališču srbskih vojakov vršila spominska svečanost, četa naših mornarjev in oficirjev je skozi mesto korakala na pokopališče. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. * Prosvetni dan ZKD v Ormožu in Ljutomeru. Mariborska zveza kulturnih društev je za nedeljo 26. m. m. sklicala delegate svojih včlanjenih društev ter druge ugledne prosvetne negospodarske delavce iz sodnih okrajev Ormož in Ljutomer na prosvetni dan, ki se je vršil najprej v Ormožu, potem v Ljutomeru. Načelna poročila o splošnih naših prosvetnih in gospodarskih nalogah sta podala na obeh zborih predsednik ZKD g. Skala in njen odbornik g. Spindler. Delegati društev so iznesli na obeh sestankih mnogo zanimivih podrobnosti. Za vsak okraj je bil izvoljen posebni pododbor ZKD, ki ima nalogo, da podrobno prouči kulturne in gospodarske razmere ter stanje zadevnih organizacij v svojem okraju ter stavi zvezi predloge za nadalnje delo. Enaki okrajni prosvetni dnevi ZKD se bodo tekom prihodnjih tednov vršili po vseh okrajih mariborske oblasti. * Stalna higienska razstava na Ljubljanskem velesejmu obsega nad 600 predmetov, je znatno preurejena in izpopolnjena z novimi nazornimi voščenimi preparati. Letošnji sta .ni higienski razstavi je priključen tudi kinematograf, ki predvaja po zdravnikih pojasnjevane filme zdravstvene vsebine. Zadnja tri leta je obiskalo higiensko razstavo 95 000 ljudi Ogledale so si jo tudi mnoge inozemske osebnosti, ki so se zelo laskavo izrazile o organizaciji razstave. * Smrt ugledne Mariborčanke. Na praznik Rešnjega telesa ponoči je preminula v Mariboru ga. Antonija W e i x 1 o v a, soproga veletrgovca in predsednika Zveze trgovskih gremijev, občin-| skega svetnika g. Vilka Weixla. Pokojnica je bila prijazna žena, ki je vživala splošno spoštovanje. Pogreb pokojnice se je vršil v nedeljo ob veliki udeležbi Mariborčanov. Blag ji spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! * Za izseljence v Ameriko. Ministrstvo za socijalno politiko je vsem velikim županom razposlalo okrožnico, ki vsebuje navodila za izseljevanje v Zedinjene države Severne Amerike. Na področje ameriškega konzulata v Zagrebu, ki obsega razen Hrvatske fti Slavonije tudi Slovenijo, Dalmacijo in večji del Bosne, pripada samo 140 petnih listov. Velikim županom je naročeno, da se prošnje za potne liste sprejemajo samo do 10. t. m., in sicer pri vsakem velikem županstvu največ 20. Prvenstveno pravico na potne liste imajo žene in otroci do 21. leta starosti, katerih možje, oziroma očetje se nahajajo v Ameriki. * Novice Iz Amerike. V Cleveland je prispel znani slovenski slikar g. Božidar Jakac, ki bo ostal dalje časa v Ameriki. Na obisk v staro domovino so se nedavno podali naslednji naši ameriški rojaki: Alojzij Pangerc, Ivan Jakoš, Anton Zupančič, Franc in Marija Ipavec, Amalija Pago-nova ter Marija Moharjeva in njen brat Josip Grbec. — Umrla je v Clevelandu Neža Bizjakova, rojena Špenkova, stara 59 let, rodom iz Dola pri Ljubljani. V Ameriki je bivala 26 let. * Ponarejeni dvcdlnarski novci. Ljubljanska policija je dognala, da krožijo ponekod slabo po- I narejeni dvodinarski novci. Taki novci so se ' pojavili v prometu tudi v Litiji, kjer je bil izsle- * Kraljica Marija nabavila svojim vrtnaricam na Bledu nošo dačve. Nj. Vel. kraljica Marija je za svoje štiri vrtnarice, ki so zaposlene v dvornem blejskem parku, naročila dečve letošnjega vzorca, in sicer za vsako drugačno barvo nageljnov. črne predpasnike in rdeče rute. Ta domislica naše kraljice je prav prisrčna, zlasti ker je kraljica vse podrobnosti sama izbrala in določila. * Spored proslave desetletnice osvobojenja Mežiške doLne in spominskega slavja smrti Mal-gaja, Ermenca in Zapuntlžiča. 1. Sprejem gostov pri vlakih ob tri četrt na 8 in ob 10. uri. 2. Po-klonitev padlim junakom, pokopanim na guštanj-skem pokopališču. 3. Sprevcd z godbo. 4. Slovesna služba božja na prostem. 5. Pohod k Mal-gajevemu spomeniku. 7. Ob 8. popoldne koncert vojaške godbe in pevskih zborov. 8. Ob 4. tombola. Za proslavo je dovoljena polovična vožnja lia vseh železnicah v Sloveniji Udeleženci naj kupijo cel vozni listek do Guštanja. Listkov v Guštanju ne smejo oddati, ker velja io za nazaj. Odbor bo izdajal legitimacije, na podlagi katerih bodo veljali kupljeni vozni listki tudi za nazaj. Generalna direkcija državnih železnic ni ugodila prošnji za poseben vlak iz Savinjske dpiine. Sa-vinjčani vabimo, da pohitite v Guštanj že prejšnji dan. Prenočišča so preskrbljena. Prireditev bo kakor -znano v nedeljo 9. t. m. * Proslava lOletnice osvobojenja črne. Letos, 23. maja, je minulo deset let, ko je bila Črna ob priliki koroške ofenzive leta 1919. osvobojena po četah celjskega pešpolka. Da bi se ta dan čim slovesnejše proslavil, so se zbrala društva v Črni pod vodstvom tukajšnjega nadučitelja g. Janka Kuharja in priredila nad vse lepo proslavo. Ob 9. uri se je darovala v župni cerkvi slovesna služba božja za padle vojake. Po maši se je podal na pokopališče v Črni, kjer so pokopani štirje takrat padli junaki, sprevod z rudniško godbo na čelu. Med obredom na pokopališču je prvi z govorom počastil spomin padlih kaplan g. Ratej, nato je učenka Eisingerjeva na grobu junakov deklamirala primerno pesem, učitelj-rezervni kapetan I. ki. gosp. Fran Kogelnik in ing. Rok Slivnik, odlikovani sobojevnik, sta pa orisala pomen dneva. Po končanih L)R. LEON BRUNČKO. Križi in težave i. Rezika je bilo brhko dekle, staro kvečjemu dvajset let. Živa. vesela in razposajena ie zrla v svet kakor miška iz pšenice. Njeno čebljanje je razmajalo tudi največjega godr-njača. Tako se je zgodilo, da Rezika v celi lepi Šentlovrenški dolini, kakor je dolgo in široka, ni imela nobenega sovražnika. Če je morda med njenimi tovarišicami katera z zavistnim jezičkom zmanjševala njeno splošno priljubljenost. med moškimi pa prav gotovo nisi našel nikogar, ki bi io bil krivo gledal. Vse jo je imelo rado, staro in mlado, prav posebno pa še otroci. Rezika je bila namreč učiteljica ročnih del v Št. Lovrencu na Pohorju. Pred dobrim letom je bila prišla semkaj iz Maribora, v katerega bližini je bila, kakor je pravila, tudi doma. Starši so ji bili pomrli in neka daljna sorodnica pokojne matere jo je bila vzela k sebi v ta kraj. Njena prva mladost jo je torej zanesla baš v srce zelenega Pohorja in Rezika je bila prav vesela. Saj je bila že iz Maribora občudovala to razsežno gorsko telo in s prijateljicami je bila že večkrat napravila tudi kak izlet k Sv. Bolfenku, enkrat celo k Sv. Arehu nad Rušami. Vedno ji je ugajalo tu gori in vsakikrat se je vračala z božanskimi čustvi v srcu. kakor prepojeno svežega, krepkega zraka. Ni bila torej prav nič razočarana, ko jo je usoda zanesla v Št. Lovrenc sredi Pohorja. Bila je pač otrok narave. Dolga otroška leta med hladnim mestnim zidovjem so jo prej odvračala od mesta, kakor pa vabila. Zato se je bila tudi z vso ljubeznijo lotila vzgoje in pouka na tem svojem prvem službenem mestu. Z mladino, katero so ji bili zaupali, je občevala kakor s sebi enakimi. Hodila je z otroci na sprehod in na izlete, jih obiskovala doma i na paši. se z njimi igrala ter z njimi prepevala. Zato pa ji tudi starši otrok nikoli niso rekli drugače nego «naša učiteljica®, čeprav je bil njen službeni delokrog med šolsko mladino prav omejen. Stanovala je na prijaznem holmčku nad trgom pri priletni vdovi v mali, čedni hišici. Sredi med samim sadnim drevjem je stala hiša. pred njo pa je duhtel. s plotom ograjen, majhen vrt, poln zelenjave in rož. Od tukaj se ji je odpiral lep in prostran razgled po trgu in po vsej dolini, skoro tja doli do Puščave. Stolp slavne romarske cerkve, posvečen Mariji Devici v Puščavi, jo je baš še vabljivo pozdravljal izza zelenja. Proti severu pa, s precej visokega hriba, pisano posejanega z lepimi kmetijami, jc molel proti nebu svnj rdeči prst Sv. Ignacij. Kolikokrat je Rezika slonela na oknu svoje sobice in uživala ta krasni, na vseh zemeljskih darovih tako bogati božji svet! Tako tudi danes. Večerilo se ie. Solnce je že bilo šlo k počitku. Lahna tančica ro-mraka je legala na zemljo. Od vseh strani so zadoneli zvonovi Mariji v pozdrav ter dnevu v slovo. Posebno od Puščave sem je priha- jalo veselo potrkovanje, vedno znova in znova še prepletalo z odmevom in se spajalo, zdaj tišje, zdaj raziočneje v božajočo melodijo. ki je nehote zgrabila srca vseh ter jih na mehkih, nevidnih perutih ponesla proti nebeškemu svodu. Vmes pa se je zamolklo oglašalo pokanje možnarjev. Bil je sobotni večer. V nedeljo pa bo obhajala puščavska Mati Božja svoj veliki praznik. Rezika se je že veseiila jutrišnjega dne, na žegnanje v Puščavi, na tisto valovanje in vrvenje romarjev od blizu in daleč. Spomnila se je, kako je lani ob istem času z zanimanjem in sočutjem opazovala narod pri tem pobožnem opravilu. Da, lani na dan sv. Gospojnice se je bila tudi Rezika prvič, odkar je v Št. Lovrencu, z odprtimi očmi in strmečo dušo pomešala med to ljudsko morje ter hodila od šotora do šotora. Vse io je zanimalo, vse ji je bilo novo. In takrat je bilo — baš je stala pred šotorom, kjer so prodajali lecte in medico —. ko je pristopil k njej Grobnarjev Tone in spoštjivo prijel za klobuk. «Gospodična Rezika,» je dejal, «gotovo bi Vam bila všeč ena ali pa druga teh sladkih drobnarij. Brez odpustkov ne smete odtod. Izberite!« Rezika ga je pogledala. To je bil tisti fant, ki jo je. kjer je bila in kjer je šla. že odkar je v Št. Lovrencu, vedno od daleč spremljal s svojhni očmi, tiho in vdano. Že večkrat ie bila opazila to. toda vselej se ii nI bil še nikdar približal. Bil je sin večiega kmeta in gostilničarja v dolini. Tudi kovačija je bila v hiši. den nekdo, ki je plačal s takim denarjem. Policija meni, da bi utegnila obstojati izdelovalnica takega denarja kje na deželi. Na vsak način pa so izdelovalci teh novcev izredno nespretni, ker so novci slabo izdelani in se že na prvi pogled ločijo od pristnih novcev. * Opozorilo splavarjem na Dravi. Gradbeno vodstvo pri zgradbi kopališča na Felberjevem otoku ob Mariboru opozarja, da je zaradi piloti-ranja v levem rokavu Drave ob Felberjevem otoku splavarjenje otežkoceno, in prosi, da se splavarji po možnosti drže običajne poti po desnem rokavu. V primeru nujne potrebe pa se pri vožnji po levem rokavu prosi za največjo opreznost. * Karam bol tramvaja z avtobusom v Ljubljani. Te dni zvečer se je zgodil pri veletrgovini Šarabon blizu cerkve sv. Petra v Ljubljani ka-rambol. ki k sreči ni zahteval človeških žrtev, in sicer je zadel tramvaj v avtobus g. Grada iz Zgornjega Kašlja ter ga prevrnil. Štiri laže ranjene potnike, tri moške in eno žensko, so prepeljali v bolnico. * Neznanega samomorilca so našli nedavno v pobre'škem gozdiču ob Dravi, visečega na veji nekega drevesa. Kakor so potem ugotovili, je to 781etni France Pijavec iz šentjakobskega dola. Pri njem so našli samo poselsko knjižico, ki je bila šele pred kratkim izdana. Kaj je gnalo nesrečnega starčka v obup ni znano. * Pes ugriznil dečka. Pred dnevi je ugriznil večji pes v Celju petletnega Hermana Zdolška, sina zasebnice iz Gaberja. Pes je prizadejal dečku na levi roki lažjo rano. Otrok je bil zdravniško pregledan in je bilo ugotovljeno, da rana ni nevarna in da je bil pes zdrav. * Nevihta nad Kamnikom. V četrtek popoldne je nastala nad Kamnikom silna nevihta. Lilo je nepretrgoma eno uro. Strela je udarila v več dimnikov k sreči brez škode. Zanimivo pa je, da je deževalo menda samo nad Kamnikom, kajti od kolodvora dalje prot Ljubljani dež ni zmočil niti prahu. * NajcTba čudnega motornega kolesa. Te dni so našli v Psarjah pri Laškem za cesto na travniku čudno motorno kolo z nekakim čolnom in dvema stranskima malima kolesoma. Ti manjši kolesi sta bili pokvarjeni. Ljudje so govorili, da ste se vozila s tem kolesom gospod in gospa, ki sta, ko sta se prevrnila, odšla v Laško in se odpeljala v Zagreb. Orožništvo ni moglo poizvedeti dru5,:ga, kakor da ie lastnik vozila neki Ehren-w?rt iz Zagreba. Kolo se je nahajalo par dni na sodišču, potem so ga pa odpremili v Zagreb. * Otrok zanetil požar. Posestnikova žena | Marija Mrgoletova iz Tomažje vasi je te dni popoldne izročila svoji hčerki Jožefi svoje tri otroke v starosti do 7 let v varstvo. Odpravila se je na polje, dočim je njen mož Janez že dopoldne odšel z doma v vinograd. Ko se je hčerka Jožefa igrala z otroci, je trenutno izgubila iz vidika svojega 51etnega bratca Alojzija, ki je vzel v veži pri peči se nahajajoče vžigalice ter stekel z njim na skedenj, kjer jih je pričel vžigati. Fantek je začudeno motril svetle plamene, ko pa je začela goreti slama in seno, je prestrašen zbežal v hišo. Njegov beg s skednja je slučajno opazila Frančiška Melakova. ki je nemudoma alarmirala vaščane. Ko so prišli tem na pomoč gasilci iz Grmelj, je bil ogenj kmalu udušen. Skedenj je k sreči le deloma pogorel, tako da ima lastnik Janez Mrgole le 5000 Din škode. Tomaž.ia vas šteje 42 hiš, ki j so večinoma vse krite s slamo, če ne bi Melakova ognja še pravočasno opazila, bi ta najbrže vpepelil vso vas. * Škrlatica v Rečici ob Snvinji še vedno razsaja. Te dni so zopet pripeljali v celjsko bolnico 6 bolnih otrok iz Okonine in 6 iz Žlaborja. Fnega za škrlatico obolelega otroka so pripeljali v bolnico tudi iz celjske okolice. * Smrtna nesreča v Domžalah. V nedeljo popoldne se je pripetila v Domžalah smrtna nesreč^, katere žrtev je postal 241etni orodni ključavničar Ra.iko Samsa, uslužen v tovarni «Titanic» v Kamniku. Ra.iko Samsa je prišel v nedeljo iz Kamnika v Domžale, da si ogleda v družbi še nekaterih tovarišev oddajno radijsko postajo. Popoldne je zavil s tovariši v neko gostilno, kjer so balinali. Ob 7. uri se je nameraval odpeljati zopet nazaj v Kamnik in je že kupil pri kolodvorski blagajni vozni listek. Baš tedaj pa se je spomnil, da je pozabil v gostilni, kjer se je mudil poprej, mal zavoj. Rajko je v družbi tovariša Jerneja Bertonclja pohitel nazaj v gostilno in pograbivši zavoj skočil nazaj na kolodvor. Samsa pa je takrat že tudi opazil, da je vlak že odpeljal proti Kamniku. S tovarišem sta zatorej odhitela po cesti do Sokolskega «Tu je izbira tcžka», se je pošalila. »Človek bi najraje kar vse zagrabil in pobasal.» In že je grabil Tone v bogato zalogo prodajalčevo ter ponujal Reziki. Čim bolj pa se je ona smejala in branila, tem vztrajneje jo je prosil, dokler ji ni nazadnje stisnil v ročno torbico najrazličnejše slaščice. Ko je nato doma pregledovala Tonetov dar. je našla med drugim tudi veliko lectovo srce in na belem traku iz papirja napis: «In če ves svet te zapusti, ljubezni moje konec ni.» Lahen usmev je š:nil Reziki preko razgretega lica pri pogledu na to prikrito ljubezensko izpoved mladega Grabnarja. Da, on jo ima rad! To ji je postalo sedaj jasno in nehote jo je prešinila topla zavest varnosti. Vedela je. da je našla v njem zaščitnika. Na to in še na marsikaj drugega se je spomnila nocoj Rezika. ko je, glavico z bujnimi kostanjevimi' lasmi naslanjajoča na bele mehke roke. zrla skozi okno v toplo poletno noč. Od tistega pomembnega dne lani v Puščavi je govorila s Tonetom le redkokdaj. Zdelo se ji ie. kakor da se io izogiblie, kakor da se boji križati n.iena pota. In vendar jo je vsakikrat pogledal tako milo. da se ni mogla motiti v svojih čustvih. Že zato ne. ker ji je ired tem že na razne načine pokazal svojo nagnienje. Tako na primer je prispeval k stroškom izleta, ki ga ie napravila s svojimi učenci v Ribnico ter na Veliko Kepo. prispeval toliko, da ie bil skoro ves izlet že samo iz njegovega plačan. Minulo zimo ji je potom vdove, pri kateri je stanovala, daroval iz svojega gozda mnogo drv, da ni niti najmanj občutila mraza. Vse to je vsakikrat zvedela šele pozneje in od drugih, nikdar od njega samega. Kadar so fantje ob krasnih jesenskih ali pomladnih večerih prepevali pred hišami, kjer je prebivalo kako dekle, so obstali tudi pod njenim oknom ter zapeli. Skoro vsakikrat ie pri takih prilikah opazila tudi njega, kako je. stoječ bolj ob strani za drevesom, izbiral pesmi, katere so nato zapeli. V tem, da se fantje niso nikoli spozabili, je čutila Tonetov vpliv. Sploh je v vsem. kar je storil njej na ljubo, vladala taka nežnost in obzirnost, da jo je naravnost genilo. Zgodilo se je res tudi že, da so jo fantje kak večer dražili s petjem bolj opolzke vsebine. Toda storili so to vsikdar le na lastno pest. kajti Toneta ob takih prilikah nikdar ni bilo med njimi. In vselej je Rezika. to spo-znavši, pregnala zbadliivce. Bodisi je našun-tala na nje psa, zvestega Sultana, ali pa jih je pošteno polila z vodo. Kakšno veselje je imela, ko je potem slišala, kako so copotaje bežali dol po hribu. Še danes se je morala Rezika prisrčno smejati, ko ji je spomin na pretekle dni pričaral pred oči take in podobne prizore. Njeno srce je bilo še mirno, niti pri Tonetovem •imenu ni jeknilo. Kakor v slutnji novih, pretresujočih dogodkov je Rezika utopila obraz med svoje duhteče cvetje na oknu. Med tem je bilo že davno prenehalo zvonjenie pri domači cerkvi in njenih okoliških tovarišicah. Tudi od Puščave sem ni bilo več čuti potrkovanja. Sveta doma, zavila tamkaj na telovadišče in dalje proti železniški progi v nameri, da še vjameta vlak. 9amsa je skočil proti vagonu, pri tem pa zgrešil stopnico, padel med odbijače in se zvrnil po tleh. Hip nato je ubogi Samsa, ki sta mu odbijača zdrobila prsni koš in mu povzročila tudi druge notranje poškodbe, izdihnil. Zdravnik mu ni mogel več pomagati. * Električni tok ga je usmrtil. V soboto, okrog poldne, ie razsajala pod Hrastnikom huda nevihta. Silen piš je podrl radijsko anteno šolskega upravitelja ter vrgel žico antene na omrežje električne napeljave. Žica je ležala preko šolskega vrta pri bivšem vrtcu in preko poti. Po nevihti je prišel po poti kovaški pomočnik pri g. Veleju Fr. Laznik, doma s Kovka nad Dolom. Namenjen je bil na Dol k cepljenju koz in hitel je po bližnici čez Dacarjev hrib. Vlažno žico, ki mu je ovirala pot, je ničesar hudega sluteč prijel z mokrimi rokami. Električni sunek ga je mahoma onesvestil in vrgel ob zid šolskega vrta. Tu so ga kako uro pozneje našle tri deklice, ki so šle iz vrtca. Ljudje, ki so prihiteli k ponesrečencu, so najprej pie-vidno odstranili žico, katero je Laznik še vedno držal v rokah. Poklicali so zdravnika g. Neubauerja, ki se je v tem času peljal na Dol cepit koze. Fanta so prenesli v vežo vrtca, kjer so se skoro do 7. ure zvečer trudili, da bi ga z umetnim dihanjem in drugimi sredstvi obudili k življenju. Med tem se je zdravnik že vrnil z Dola in ugotovil smrt. Tragična smrt pridnega fanta je vzbudila globoko sočutje. ♦ Bolezen in siromaštvo sta ga pognala v samomor. V bolnici v Slovenjgradcu je umrl čevljarski mojster Ivan Škruha iz Šoštanja, ki si je iz obupa nad neozdravljivo boleznijo in siromaštvom hotel vzeti življenje. ♦ Nesreča med vožnjo. 561etni posestnik Luka Marenček iz Čemšenika v občini Dob pri Domžalah se je peljal s tovornim vozom na cesti proti Domžalam. Mem vožnjo se je Marenček, sedeč na vozu, preveč nagnil, zaradi česar je pade! na tla pod voz. Posledica padca je bila ta, da si je že 561etni mož zlomil levo nogo. Na cesti so ga našli domačini, ki so ga odpeljali dalje v Domžale, odkoder so ga pozneje prepeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko splošno bolnico. * Strašna nevihta nad Velikim in Malim gabrom. Pišejo nam: Nič veselega Vam nimamo poročati. Na sv. Rešnjega telesa dan popoldne so pridrveli sivi oblaki nad Veliki in Mali gaber tišina je zavladala krog in krog. Le tu pa tam se je oglasil kak vaški pes in sosed mu je odgovarjal. Miljoni zvezdic so svetili na kristalno čistem nebu. Tam na vzhodu so se pojavili prvi srebrni žarki vzhajajoče lune. Od daleč so pritajeno priplavali glasovi petja vasu-jočih fantov in SDet utihnili. Tam na levo. iz smeri proti Pečnjaku je nekdo zavriskal. Sicer pa vse tiho. Bližala se je polnoč. Rezika je še enkrat poljubila svoje rože, razpletla svoje bu.ine lase. da so ii v gostih valovih vsuli po mehkih, belih plečih in hrbtu. S prožnim skokom se je zavihtela pod odejo in črez malo minut nato spala spanje, ka-koršno daje sveža mladost in čista vest. Tako ni čula. kako so fantovske popevke prihajale vedno bliže. Po daljšem odmoru pa je naenkrat zazvenelo tik pred nienim oknom, najprej tiho. nato pa vedno glasneje: «Je pa davi slanca padla«. Rezika se ie prebudila in posluhnila. Petie je bilo lepo in ubrano. Baš to pesem je imela zelo rada. Zadnja kitica ie odzvenela v noč in Rezika je pogledala na okno. Kakor oodnevu ie bilo svetlo, mesec je posrebrnil hrib in dol. Že je mislila, da ie konec podoknic, ko zadoni mogočno in prešerno: »Odpira), dekle, kamrico, saj veš mojo navadico ...» To pa Reziki ni ugajalo več. Nevoljno ie vstala, se površno oblekla ter stopila k oknu. Skrita za zavesami in rožami je skušala razbrati, komu se ima zahvaliti za "prekinjenje ! ter nad vas Cesto. Vsula se je toča, debela kakor Orehi in kurja jajca, ter uničila v desetih minutah ves up in trud našemu marljivemu ljudstvu. Prej prekrasna žitna polja ležijo danes, kakor bi bila pomandrana od bežeče vojske. Sadni vrtovi, vsi že obetajoči bogat sad, so uničeni. 2e so žalostni kosci po njivah pšenice, rži, ječmena in lanu, da pripravijo prostor koruzi, prosu in fižolu, seveda, če bo dovolj semena. Pomoč je nujno ptrebna! * Ogenj je nastal te dni v tovarni pohištva Franceta Pečka v Fužinah v novomeškem okraju. Vpepelil je 3 kubične metre v delavnici se naha-jajočega lesa: vsa okna, vrata in orodje ter različen gradbeni materijal. Ogenj sta prva opazila uslužbenca Tone Slak in Franc Kastelic, ki sta spala v soseščini in okoli polnoči začula v delavnici sumljivo prasketanje. Hitro sta se oblekla, zbudila lastnika in priklicala vaščane, ki so neumorno gasili, dokler se jim ni posrečilo dgnja omejiti. Kakor domnevajo, je ogenj nastal najbrže zaradi razgretja tečajev pri okrožni žagi, ki je bila ves dan v pogonu. Lastnik trpi občutno škodo na lesnem materijalu, pohištvu ter orodju. Zavarovan je bil za 80.000 Din. * Neurje s točo. Iz Dolnje Straže pri Novem mestu nam pišejo: Na praznik sv. Rešnjega telesa popoldne so se jeli zbirati nad našo okolico temni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. In res, začelo je grmeti in treskati, nastala je huda nevihta s točo, ki je naredila posebno na ozemlju med Dolnjo in Gornjo Stražo ogromno škodo tako na polju, a še več v vinogradih. Komaj so ljudje prestali prvi strah, že je v soboto 1. t. m. nastala nova nevihta, to pot mnogo hujša in strašnejša. Baje se je utrgal oblak. Grozen naliv je odnesel iz vinogradov ogromne plasti zemlje in pustil za seboj do meter globoke jarke. Hudourniki so drveli vse navskriž in odnašali s seboj v dolino kamenje, trte in sploh vse, kar se je dalo premakniti. Toča pa je na gladko oklestila vse. kar je zadnjič ostalo. V dolini je naneslo po njivah zemlje in gramoza, da se niti ne pozna, kaj ie bilo prej vsejano. Tudi treskalo je. da je bilo strah in groza. Strela je udarila v hišo Franceta Červana. posestnika v Podgori, a k največji sreči ni užgala, le razbila je strešno ogrodje (3 špi-rovce). Ljudje so obupani ter s strahom gledajo v bodočnost. * Strela zažgala skedenj. V Gorjancih je bila pred dnevi huda nevihti z bliskom in grmenjem. V vas Konc pri Podgradu je imel posestnik Janez Gazvoda žično napeljavo od skednja do kozolca, kjer je bil priklenjen pes čuvaj. Strela je treščila v žico, ubila psa ter zažgala skedenj in kozolec, ki sta oba pogorela. Vaščani so ogenj omejili, da se ni razširil še na ostala poslopja. — V Toplicah je treščilo v kozolec posestnika Mihe Goršeta. Kozolec je do tal pogorel. Lastnik ima 12.500 Din škode. * Sodna razprava proti Puniši Račiču in obtožencema Toni Popoviču ter Dragutinu Jovanoviču Lu-netu, ki so obtoženi umora Stjepana in Pavla Radiča ter dr. Gjura Basarička dne 20. junija lanskega leta v bivši Narodni skupščini, se še nadaljuje. Državni tožitelj vztraja pri prvotni obtožbi, češ, da je bil umor premišljen, in zahteva za obtožence smrtno kazen. Zagovorniki, ki jih je nastopila cela vrsta, skušajo dokazati, da Puniša Račič ni storil premišljenega zločina, nego je streljal v razburjenosti. Kakor poročajo, bodo zagovori trajali še več dni, preden bo izrečena sodba. * Vlom v polšenski okolici. V hišo kmeta Resnika v Ravnih pri Polšniku je nedavno ponoči1 vlomil neznan tat in odnesel denar ter razne druge dobrote. Pravijo, da je vl< m izvršil neki postopač, ki je postopal v tamošnji okolici. * Poneverba občinskega denarja. Na celjski policiji se je javil občinski tajnik iz okoliške občine Šmarje pri Jelšah Matevž D. in skesano priznal, da je v zadnjih mesecih zaradi slabe plače v potrebi poneveril okrog 1800 Din zaupanega mu občinskega denarja. Ker bi se morala v soboto zvečer vršiti občinska seja, je D. zapustil Šmarje in odšel v Celje. Tu je srečal na cesti svojega podžupana, kateremu je zadevo_po- svojega počitka in če je med vasovalci tudi Grabnarjev Tone. Čeprav je bilo razločno videti vse postave. Toneta pri njih ni zasledila. To jo je potolažilo, kaiti on bi te zadnje pesmi gotovo ne bil pripustil. Se enkrat ie prenehalo petje, potem pa je načel prijeten bariton: »Kaj mara sem sam, tri ljubce imam ...» Rezika je razburjeno hitela, da si uredi lase, ko se odpro vrata n.iene sobe in vstopi, odeta v črno obleko, njena gostiteljica z vsemi znaki jeze in ogorčenja. «Kaj takega!« je krilila z rokami. «Kaj praviš, Rezika? To pa je že od sile! Ali naj iih spodim?« «Sama opravim to in na način, da iih bo minilo vse veselje. Saj veste, kar sva se bili že zadnjič zmenili. To bo gotovo zaleglo. Kaj. ne, tetica?« «Oh, da, izvrstno! Kar začniva! Aii jim nabrusiva pete«, je že boljše razpoložena pritrjevala starka in odhitela. Trenutek nato se je vrnila z dolgimi belimi riuhami, veliko bučo ter svečami, tako da se Rezika kar ni mogla ubraniti smehu, čudeča se, odkod je šinila že osiveli ženi taka zbezljavost v revmatične, otečene noge. In takoj sta šli na delo. Rezika je v bučo izdolbila od zgorai dve veliki okrogli luknii. dalje pod tem pa napravila še eno povprečno ter odstranila seme. Pritrdivši znotraj deščico in postavivši nanjo tri svečke, je te sveče prižgala, nateknila bučo trdno na dolg lopar iz domače krušne peči ter ogrnila naiprei vso to pripravo, potem pa še sebe v belo rjuho, segajočo do tal. ! jasnil in mu izročil ključe od občinske pisarne in blagajne. Izročen je bil sodišču. ! * Vlom na Čeruivcu. Te dni so neznani tatovi vlomili skozi okno v hišo Josipa Žvaba na Čer-,nivcu pri Radovljici in odnesli razen srebrn denar, par poročnih prstanov, 2 zlata uhana, 2 srebrni uri. žensko ročno torbico, razno perilo, okrog 100 Din gotovine ter več obveznic Vojne škode in Rdečega križa. Skupne škode so napravili za okrog 7000 Din. Tatvino sta izvršila baje dva moška srednje starosti, ki sta se potikala že več dni v okolici Radovljice. * Sirov napad na tri brate. Predzadnjo nedeljo zvečer so se vračali zidane volje bratje Blažič, 19Ietni Janez, 22!etnj Jože in 271etni Franc,1 proti domu v Staro vas pri Škocjanu. Med potjo1 se jim je pridružil 201etni Josip Blatnik, doma1 istotam. Ko so peli po državni cesti mimo vasi Zalog, jih je iznenada obsvetila električna sve-tiljka. V prihodnjem trenutku je dobil Janez močan udarec po glavi in več udarcev tudi po levi roki, da se je takoj zgrudil. Ležeč onemogel na tleh je bil priča, kako sta bila pobita Jože in Franc, ki sta dobila istotako udarce po glavi. Jožeta so še potem, ko je ležal na tleh, tolkli in obdelovali z nožem po životu, kjer ima 6 velikih ran, na glavi pa dve. Napadalci so nato pobegnili. Najmlajši brat Janez Blažič je opazil, da je imel eden izmed napadalcev sekiro v rokah. Ker je luč električne svetiljke svetila v napadence, so ostali napadalci v temi in jih ni bilo mogoče spoznati. Brate Blažič sta pozno zvečer našla na cesti dva neznana moška, ki sta vse tri odvedla v bližnjo vas Zbure v gostilno Pavla Peršeta. Tu so jim izprali rane in obvezali, na kar jih je gostilničar še isto noč odpeljal v kandijsko bolnico usmiljenih bratov. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo. * Strah Prekmurja padel v borbi z orožniki. Oblastva so že dolgo časa zasledovala vlomilca Jožefa Vratarja iz Goric pri Dolnji Lendavi, starega 30 let. ter njegove pajdaše. Vrataneva tolpa je bila dolgo časa strah Prekmurja. Ko so jim postala tla prevroča, so jo za nekaj mesecev popihali preko meje na Madžarsko. Pred tedni pa "so Madžari v obmejnem pasu zbrali precej orož-ništva ter začeli z zasledovanjem vlomilcev. Ti so se zopet vrnili na naše območje. Prebivalstvo je kaj hitro doznalo, da so se vrnili stari zločinci in vse se je balo, da pridejo zopet na dnevni red vlomi in drugi zločini. Pri prebivalstvu je še predobro v spominu lanski napad na kavarnarja v Murski Soboti g. Mesolico. Vratar je tedaj oddal dva strela na kavarnarja in utekel. Ta napad je ljudi tako preplašil, da so dolgo časa hodili zvečer le v skupinah domov. Orožniki so tedaj sicer odkrili skrivalšče tolpe pri Beltincih, zločinci pa so še pravočasno utekli preko meje. Madžarska racija, ki jih je sedaj pregnala nazaj, pa je postala za kolovodjo usode-polna. Vodja tolpe Jože Vratar je pred dnevf našel, kar je iskal. Par kilometrov od meje, pri Mlinih pri Dolnji Lendavi, je naletel v gozdti neki tamošnji kmet na tri oborožene moške. Ustavili so ga in vprašali, kam gre in kaj dela. Kmet je odvrnil, da bo streljal vrane. Trojica se je zdela kmetu skrajno sumljiva. Z izgovorom se je poslovil in umaknil proti domu, kjer je O dogodku takoj obvestil občinskega gerenta. Ta se je urno podal k orožniški postaji v Dolnjo Lendavo. Na postaji sta bila tedaj le dva orožnika, vsi drugi pa v raznih krajih v službi. Z orožnikoma se je zaradi tega podalo v gozd nekaj kmetov, oboroženih z lovskimi puškami. Ko so zločinci opazili zasledovalce, so se spustili v beg. Vratar je bil zadnji in da bi kril umik, je oddal več strelov proti zasledovalcem. Ustrelil je približno 20krat, lahko je ranil gerenta v stopalo, nekega kmeta v stegno, gerentovemu psu pa je odstrelil del uhlja. Oboroženemu razbojniku je stopil nasproti orožniški narednik Mihael Vajda ter ga dvakrat pozval, naj se uda. Razbojnik se za poziv ni zmenil in ko je hotel zopet streljati, je orožnik dvignil puško in oddal nanj pet strelov. S petim ga je smrtno zadel. Od razbojniške trojice se je rešil samo eden preko meje. Drugega, nekega Tauberja, pa so prijeli in odvedli v zapore. * Uboj. Pri vinotoču Vinka Černelča v Hrastju (občina Št. Peter pod Svetimi gorami) je prišlo 26. maja zvečer do prepira zaradi nekega dekleta. Pri tern je 191etni Miha Požeg iz Trebč sunil z nožem 231etnega Karla Srednika naravnost v srce, tako da je ta čez nekaj trenutkov izdihnil. Zločinca so zaprli. * Marsikdo se Je že kesal, ker ni takoj, naročil vremenskega vsevedeža, ki pove vreme za 18 do 24 ur naprej. Čemu tudi Vi odlašate? Pošljite 25 Din po položnici št. 14.263 ali v znamkah, pa Vam ga pošljemo poštnine prosto. Obenem bomo priložili poljubno knjigo, ki si jo Vi lahko izberete, in sicer eno izmed naslednjih: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčki, Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 14. * Izjava. Jakob in Roza P o n g r a c, Vitanje* izjavljata, da nista plačnika za sinom Jožefom. * Zakaj se mučiti, ko ni trebn? Čez noč naj se perilo namoči v raztopini ŽENSKE HVALE* zjutraj pa izpere s SCHICHTovim TERPEN-TINovim MILOm. Varujte se ponaredb! Kila in njene posledice Kila (pruh) je bila pri naših dedih in očetih precej redka pohabljenost. Povzročili so jo neprevidni skoki ali pretežki dvigi pri nerodni stoji; tako da se je sploh reklo le: Prevzdignil se je; počen je. Z besedo kilav so pa označevali krmi-žljav in bleskav stvor, ki vedno boleha in ne more nikamor v rasti. Danes pa je pri splošni kilavosti, ki je posledica naporov in pomanjkanja z hudih vojnih in povojnih let, tudi počeunost kaj ^ « GS" patentirane kose s kos3r*em. Oglejte si na velesejmu paviljon .J 647". 257 Iščem zastopnike v vsakem kraju. pogosta bolezen, povzročena dostikrat po prav malenkostnih povodih, kakor kihanju, kašlju, na-pornejši hoji in podobnem. Da moremo presoditi važnost in nevarnost te bolezni, si moramo predočiti, kako sploh nastanejo kile. Znano je, da so čreva zavita v neki mreži, ki ji pravimo trebušna mrena. Obdaja jo na zunaj za prst debela plast mesa ali, kakor pravijo zdravniki, mišice, ki so deloma vitrasto prepletene. Nad njimi je debelejša ali tanjša plast podkožne masti. Vitraste mišice so stalno napete. Če pa ohlapnijo iz kakega vzroka, se odmaknejo in tako nastanejo med posameznimi vitrami vrzeli. Pri napihovanju stisnemo v te razpoke ali le kos mrene in nastane tako mrenina kila. ali pa zajde ž njo še del črevesa, kar tvori pravo kilo. Po navadi niti ne vemo, kako in kdaj smo dobili kilo; šele boleča vzboklina ali bunka nas opozori, da nekaj ni v redu. Po legi razločujemo različne kile. V velikosti narasejo od male, komaj droben oreh mereče kilice do za otroško glavo velike bule, ki je takemu bolniku v vedno nadlego. Nerodna reč je res vsaka kila! Že količkaj težja jed napihne takega kilavca in mu onemogoča vztrajno delo v njegovem poklicu. Vremenske spremembe vam ve kilavec bolje prerokovati kakor dunajska vremenoslovska postaja, saj mu prav prevrat v vremenu povzroča hude bolečine. Posebno za kmeta in kmetskega delavca je to nerodna reč, saj vemo, da bi bilo, ko se dež kadi ob spravljanju sena komaj, če bi zraslo še vsakemu dvoje rok, kilavec pa leži za grmom in s toče. Hudo nerodne so take zadeve, a kaj vse to, ko bi le tako nevarne ne bile vse te kile. Koliko ljudi mora sredi najhujšega dela ali najlepšega praznika zaradi take navidezno malenkostne otekline nenadoma v bolnišnico pod operaterjev nož ali pa v gotovo smrt po silnih mukah. Ljudje pravijo: Čreva so se mu zmešala, zdravniki pa vedo: Kila se je zadrgnila. Zgodi se pa to na ta liačin, da se mišice ob razpoki ali vrzeli naenkrat iz kakega vzroka spet skrčijo in zadrgnejo kilno vrečico tako, da črevo v njej ne more več nazaj.Bolnika obhajajo težave in nesrečnik prične neutolažljivo bruhati. Priškrnjen del črevesa in mrene se vname in začne zatekati. Vnetje se razširi na vso trebušno votlino, kar povzroči neizbežno smrt. Če se je komu kila zadrgnila, pomni naslednje: Nikoli ne poskušaj spraviti sam čreva nazaj s silo, temveč spravi bolnika čimprej v bolnišnico, da ga popravjjo (operirajo). Po preteku 48 ur je ivsaka pomoč izključena. Vsaka ura je v takem stanju dragocena, zato ne tratite časa z raznimi žavbami!-V oddaljenejšh krajih, kjer ni pri roki zdravnika, niti na tega ne čakajte. Bolnik naj ne je in ne pije, ker vse izbruha in mu tako le večate bolečine. Vsak strah pred tako operacijo je neumesten, saj more le operaterjeva umetnost rešiti bedniku življenje. Kirurška (ranocelska) veda je tako napredovala, da more celo dobršen kos zamrlega črevesa izrezati in konce sešiti, da ostane tudi mnogo takih že skoro obupnih primerov zadrgnjene kile otetih. Vsak kilavec mora vedeti, da živi v vedni smrtni nevarnosti, zato naj nihče ne odlaša z operacijo. Operacija navadne (nezadrgnjene) kile je ena najnavadnejših in najmanj opasnih, saj jo izvrši zdravnik v pol ure. Mnogo je otrok, ki se že rodijo s kilo ali pa jo dobijo v prvih mesecih zaradi jokanja, če so slabotni. Take je treba dati popraviti, ko dopolnijo drugo leto, ker sicer zaostajajo v rasti, ker se ne morejo po mili volji razgibati in si utrditi mišičevje. Žene-matcre bolehajo deloma zaradi slabejšega sestava telesa, deloma pa zaradi težkih porodov kaj često za kilo, vendar pa jo iz neutemeljene sramežljivosti taje in raje trpijo silne bolečine. Nikogar ni mogoče siliti k ozdravljenju, tudi mater ne. Dolžna pa je vsaka mati, da živi zaradi svojih nedoraslih otrok, zato je tudj njena sveta dolžnost, da si da svojo kilo popraviti. Koliko mater, koliko krepkih mož sem videl brez potrebe umirati na posledicah zadrgnjene kile! Vse to so nepotrebne žrtve nevednosti, ker jih ni nihče pravočasno poučil. Še besedo o kilnih pasovih! Dokler še ni zdravniška veda bila na današnji stopnji, je bil tak pas dobro varovalo pred zlimi posledicami kile. Danes je pa tak pas le zasilno pomagalo starim kilavcem, za katere je taka operacija že opasna zadeva. Pas je treba dati napraviti po meri in ga pripasati v ležečem položaju v postelji. Za mladega klavca je pa kilni pas nepotrebna ovira pri delu in viden znak strahopetstva pred operacijo. Če gledamo statistike kilnih operacij, vidimo, da pride komaj na 1000 ozdravelih en smrtni primer. In še ta je navadno sam .kriv, ker ne uboga po operaciji zdravniških odredb. Kolikor mi je znano, boleha pri nas ogromno število ljudi za kilo, zato je pouk o opasnosti te bolezni prav na mestu. K. Kako sem gonil v Mar bor k mesarju kobilo Po smrti svojih staršev sem bil primoran biti na stanovanju pri tujih ljudeh. Ket sem se izučil pri svojem očetu rokodelstva, mi ni bilo potrebno, da bi siužil za hlapca. Bil sem tako nekaj časa pri enem kmetu in ko sem se pri tem naveličal, sem šel zopet k drugemu. To je trajalo tako dolgo, dokler se nisem ujel v zakonski jarem. Bilo je leta 1900. ko sem bil v Rogoznic'., štiri ure od Maribora, pri nekem kmetu, ka-termu sem pomagal opravljati tudi kmetska dela. Kmet je imel v hlevu poleg druge živina konja in kobilo. Nekega dne ie prišel kmet v hlev in zapazil, da je kobila bolna. Poklical je mene in mi velel, naj grem takoj k Sv. Lenartu po živinozdravnika. Šel sem in proti večeru je prišel živino-zdravnik. Po njegovem odhodu mi je dejal kmet, da je zdravnik obsodil kobilo in da naj jo čimprej proda najbližjemu mesarju. «Veš, pje, kaj?», mi reče kmet nadalje. «Vse bo tvojo, keko boš doba za nuho! Pe-deset rajniš še je pri moj duha vredna! No, pa poglej, keko bi moga za pedeset rajniš napraviti potačov. Pje. rečem ti: Sreča co išče! Ženi jo juter u Marbuk in tan si petem lehko kupiš viiro, ki je nimaš. Še štofnati aneug si lehko kiipiš in šnajtfedro za klabiik. Še deklino si lehko ženeš v krčmo na nedeljo!« Meni je bila ta kmetova ponudba zelo všeč, ker itak nisem imel krajcarja v žepu. Drugega dne sva korakala s konjskim bolnikom proti Mariboru. Denarja nisem imel več kot en gol goldinar, in še tistega mi je dal kmet za potrebščine. Ko sva prišla do Svate Barbare, se mi je bolnik spotaknil in padel s tako silo po cesti, da sem potem moral najeti več ljudi, da smo jo zopet dvignili. Moral sem si potem kupiti še prav dolgo vrv, ker ie ona, ki jo je imela kobila na glavi, bila za polovico prekratka. Bal sem se namreč, da bi bolnica, če bi se zopet spotaknila, gotovo pudla no meni in bi me celo lahko ubila. Prišla sva proti poldnevu precej srečno do Martinškega broda. Brodar naju ie začudeno gledal. V tem nama odpre vhod r.a most. Ko sva bila v sredini brodnega mostu, je moj bolnik zopet padel. Med tem se je oa pripeljalo do broda še več voznikov, ki si ni nobeden upal zaradi mojega bolnika na brod. Vsi so čakali, da se brodnik zopet vrne čez Dravo prazen nazaj. Na drugi strani sem moral zopet najeti več ljudi, da smo mogli vzdigniti živinče. Potem sva zopet dalje korakala. Nekako v sredini ceste med Mariborom in brodom me je srečal človek, ki me je začel nagovarjati, da bi mu prodal bolno kobilo. «Koliko mi odštejete zanjo?* sem ea radovedno vprašal. «Štiri goldinarje!« mi je odgovoril kratko-besedno. «Več ne boš dobil!* mi je rekel končno in jo z urnimi koraki popiha' dalie. «Kaj, vraga!» sem si mislil. «za štiri goldinarje prodati konja vendar ne gre.» Onal sem kljuse dalje. Proti četrti uri popoldne sva bila že m dvorišču pri mesariu. Med tem mi je padla še dvakrat in sem moral obakrat najeti ljudi, da smo jo vzdignili. Porabil sem ves goldinar za to pomoč. Imel sem slednjič gole štiri krajcarje v žepu. Jedel nisem ves dan ničesar. Na mesarjevem dvorišču me je obstooiio več ljudi, ki so ogledovali moje bolno živinče. Vsakdo je kimal z glavo in me povpraševal, odkod sem doma in kako se pišem. Odgovarjal sem, kakor se mi je zdelo prav, da sem iz Vurberga. Mesar mi je na prvi pogled res obljubil petdeset go'dinariev, a s tem pogojem, če mu bo živinozdravmk pustil zaklati kljuse. Brž se je odpravil mesar sam oo mestu, da poišče živinozdravnika. Čez dve dolgi mi sta se vrnila. Na prvi pogled me začne živinozdravmk zmerjati, na kar pokliče stražnika in mu pokaže mene ter moje živinče. češ. da naj naju takoj spremi na Tezno h konjedercu. «Pa le urno!» ie zakričal, «sicer bo živil prej poginila, preden boste do tjakaj dospeii * Ne bom dalje razlagal našega potovanji, !e to hočem še povedati, da tako iačen nisem bil še nikoli. Ves denar sem potrošil za dviganje usmiljenja vredne živali. Za kruh mi ni ostalo nič Tema je bila taka kakor v kakem zabitem sodu. Proti polnoči sem prišel zopet pod domačo lesno hruško, pod katero sem si le za silo s tem Dridim sadjem pregnal lakoto. Kmeta in kme:ice nisem hotel buditi. Šel sem naravnost na hlev in se zaril v seno. Zjutraj, ko sem vstal, sem si pač vlomil tako velik kos kruha kakor še nikoli poprej. Čudno je le b:!o, da me kmet in kmetica še do danes nisva vprašala, koliko sem skupil za kobilo. Jaz Da jima tudi nisem hotel razlagati, kako drago sem prodal živinče. Matija Belec Bolfanski. Kako ostanejo roke lepe Roka je zanimiv del človeškega telesa, zakaj roka nam često odkriva družabni položaj in celo značaj dotičnega človeka. Grki in Rimljani so skrbno negovali svoje roke in lepe roke so bile pri njih vedno znak plemenitega rodu. Včasih so rekli, da imajo vse ženske lepe roke, kar pa ni res, ker dandanes tudi ženske boljših slojev več delajo ali pa se bavijo s športom. Ženska, ki hoče ostati dolgo lepa, mora negovati svoje roke in jih ohraniti mikavne in bele, dokler je pač mogoče. Roke ne smejo biti predebele, ne presuhe, marveč ozke in dolge, brez štrlečih kosti in nabreklih žil. Kar velja za obraz, velja tudi za roke. Izogibati se moramo pri umivanju preveč hladne in preteple vode kakor tudi navadnega mila, po katerem postanejo roke grobe. Najslabše je, če rok po umivanju dobro ne obrišemo. Iz tega nastane trda in rdeča koža. Kdor mnogo dela in ima roke često umazane, naj jih namaže pred umivanjem z vazelinom, ki odstrani vso nesnago in prepreči nevarnost, da bi koža razpokala. Drugače je treba umivati roke zjutraj in zvečer, in sicer v vlažni vodi, kateri prilijemo malo mleka in glicerina. Takoj po umivanju si na-mažemo roke z glicerinom ali citronovim sokom. Večina ljudi si umiva roke pred jedjo. Pri tem zadostuje, da jih vtaknemo za hip v mlačno vodo, namilimo nekoliko prste in dlan, ne da bi se dotaknili z milem hrbta roke. Najboljše sredstvo, da si ohranimo bele roke, je zmes 60 gramov dobrega mila, razmletega z 200 gramov mandle-vega olja in z 200 gramov kolinske vode. S to zmesjo si namažemo roke zvečer in nataknemo rokavice čez noč. Kdor hoče imeti lepe roke, jih ne sme izpostavljati prehudemu mrazu, ne prehud! vročini. Ozeblin se izognemo, če namažemo roke s kolinsko vodo, pomešano s citronovim sokom. Priporoča se tudi telovadba, in sicer na ta način, da dvignemo roke večkrat zapored nad glavo, obenem pa krčimo in iztegujemo prste. Ne govori v navzočnosti otroka o stvareh, ki niso zanj in za njegova ušesa. Ti misliš, da otrok tega aH onega ne razume, toda otrok obdrži vse v spominu, kar je kdaj slišal in videl, in ko odraste, pa o tem premišlja. Tudi ne smeš dovoliti otroku, da bi se vmešaval v pogovore starejših. Uči otroka skromnosti. Naj ne bo gostobeseden, a naj vedno govori le, če je vprašan, ne pa da se s svojimi opazkami vtika vmes, kadar govorijo starejši. Uči otroka prijaznosti, dobrotljivosti in usmiljenja. Nikakor mu ne dovoli, da bi mučil živali, ker sicer postane sirovež in to utegneš kdaj bridko občutiti ti sama. Vzgajaj že majhnega otroka le k dobremu, ker tako boš naredila iz njega dobrega, plemenitega človeka. Kakršnega otroka si vzgojiš, takšnega otroka potem imaš. Matete, ki imajo slabe otroke, so si take otroke same zaslužile. Vzgoja otroka Pregovor pravi: Navada je železna srajca. In resnica je: to, na kar se je navadil človek v svojih otroških letih, se ga rado drži potem vse življenje, dobre in pa tudi slabe navade. Zato glej, mati, že pri malem otroku, da se ne bo navadil kaj, kar je grdo in kar ni prav. Navadi predvsem otroka že majhnega na red in na snaž-nost, ker s tem mu daš dragocene lastnosti, ki mu bodo veliko koristile v življenju in za kar ti bo vedno hvaležen. Ce boš otroka pridno umi- Gfahova . ha z ^ y M ,jtre s, krQ vala m kopala, mu postane to prijetna navada ^ daj kuhat tri četrt litra zluščenega in opranega in sam bo ko odrašča, gledal na snaznost. Za-j ha_ Ko je h , kuh prideni M pomni si. da je snaznost pol zdravja m da s snaž- j rJža k , da] samo yečkrat egaj. Nato nostjo vzgojiš krepke m zdrave otroke. Istotako di prežganje od ene dobre ŽHce masti in dveh moraš otroka učiti da paz, na obleko in obuvalo, 2„ ^ Ko ge je moka že maIo zarumenila, da ne bo hodi okoli zanemarjen m zanikrn m;dod prežganju še malo zelencga> dro5no zre. s tem dajal slabo spričevalo svoji materi. In„ peteršilja in še malo pomešaj. Nato stresi otroka, k, je čeden, ima vsakdo rad. • |prežganje h grahu in juhi. Dodaj ščep popra in, Zahtevaj že od majhnega otroka, da uboga, da 5e imaš) eno ali dve žiici smetane. Ko je prevrelo, Za kuhinjo posluša in stori to, kar mu ukažeš. Ne dovoli mu nikake trmoglavosti, pazi pa tudi, da se ne na-vzame lažnivosti in izbirčnosti. Kako težko mu je j je juha gotova. Kariijolna juha. Eno karfijolo razreži na drobne koščke in mehko skuhaj v dveh litrih slanega Proti hripavosti je dobro sredstvo boraks. Prav malo boraksa (kako dvajsetinko grama) vzemi v usta in pusti, da se v ustih raztopi, ne smeš pa požreti. Ko si držal boraks par minut v) ustih, izpljuni, usta pa malo izperi s čisto vodo. To ponavljaj večkrat na dan in hripavost bo minula. Gumijaste dežne plašče, ki so sčasoma postali trdi, zmehčamo in napravimo spet volne, ako jih operetno z mlačno vodo, nato pa, še preden se posušijo, zdrgnemo z vazelinom ali pa z oljem. Sploh je dobro, gumijaste plašče, če so mokri od dežja, zdrgniti s krpo, namočeno v olju, in nato še s suho volneno krpo. Spravljati treba gumijaste plašče na suhem in ne preveč hladnem kraju, ker sicer postanejo krhki in se radi lomijo. Barvaste usnjene pasove osnažimo, da vi vroči vodi raztopimo malo tako zvanega «Hirsch-hornsalza«, ki ga dobimo v drogeriji, nato pustimo to raztopino shladrti in s hladno očistimol madeže z usnjenega pasu. Nato posušimo z mehko krpo in pomažemo j>as z jajčjim beljakom. IZ POPOTNIKOVE TORBE Naša rak-rana Dolenjsko, koncem maja. Pod tem naslovom je prinesel «Domoljub» 8. maja iz večje, čisto kmetske vasi dopis, v katerem je ožigosal prekomerno uživanje opojnih pijač, razgrajanje, kvartanje in tuljenje v znani gostilni P. Vsak pameten človek je za to, da se tako življenje opusti, ker vemo, da ni zdravo in da prazni potem, ko doraste in mora v svet med tuje ljudi, ^ZZ; aH ZI ,jenje opustl' ker verao' da ni zctravoin ,prazn! a ie poln slabih navad, slabih lastnosti. ikropa- ,De"L?°»SeLy k°!° S! ^ff^iže itak strgane žepe. Ker pa je dopisnik zavil I mešaj, da bo gladko, na kar zalij h kuhani kar-Slišimo cesto matere, ka se pritožujejo čez ffjoli. Ko je vse skupaj še enkrat prevelo, je juha svoje otroke, da so svojeglavi, da nič ne ubogajo, gotova. Zraven daj zrezane opečene žemlje, ki da so jezikavi itd. Ce je tako, potem je mati naj- si jih malo popekla na masti ali sirovem maslu, več sama kriva, ker otroka ni znala prav gojiti Lahko vzameš za karfijolno juho mesto sirovega že od malega. Napačno je misliti, da otrok, ko še masia navadno mast, toda taka juha ni potem ni leto dni star, še nič ne ve in ne razume, kaj je tako okusna. prav in kaj ni prav, oziroma kaj sme in česar ne] vlečeno testo. Na desko deni četrt kile moke. sme. Otroka mati po navadi razvadi ah kakor Na sredi napravi jamo in deni vanjo eno jajce5 pravimo »scrklja« ze v_ zibelki, ker mu vse do-1 , kavine žlice soll eno malo ŽIico masti in a je poln slabih navad, slabih lastnosti. 4» c„0„:i„ —h- Otrok nai bo vedno oriiazen liubezniv in uslu-'T u (P K se je spemlo pridem malo č na svoj(> t |n ^tism vsa ta dejanja ^aStCS S temeni "Si ka» sa™ ^etn, si štejemo ^navalci te bo lahko izhajal v življenju. | ^.^Tho VS^ tr JSČTZIrtJ" Segovorto' V "" Dopisniku bo znano, da se nahaja ta velika, okrog 100 številk obsegajoča vas v F., kjer obstoja izobraževalno društvo, ki ima svoj pevski odsek. Člani tega društva so se zbirali pozno na večer: dekleta k vajam za igre, fantje pa k pevskim vajam. Bilo je prav lepo. Kako tudi ne, saj se je na vso moč igralo ter pelo na vsa grla kar po par večerov tedensko! Kadar so postala grla suha, so jo krenili s pevovodjem na čelu v priljubljeno gostilno P. L., kjer so si zmakali suha voli. Otrok hoče nekaj .meti, mat, mu pa kar približno četrt „tra mrzIe vode- (To ^ ne da čisto __ _ dovoli, zato da miruje, da se ne cmen. Otrok to natančno dolo5jti g t kakor je moka ^ J * . p končanih -ah takoj ugane, m se bo za vsako rec cmeril, vedoč, suha) Zd testo dobro ut • da od rok,: S se zbrali fant e in dekleta ter odšli lepo skupno da s tem doseže, kar bi rad Na ta način postane dcsko pa ma,0 ^^ z moko jn naredi okroge, j ™ ™ J »Domoljubovega« dopisnika svojeglav. Zato ne smeš otroku nikdar puscat. hlebček_ Na hIebček ni top]o kozico jn pusti; § ^kaj si ni v dolžnost> da bi tako njegove volje, nikdar ne sme zmagati otrok, ampak vedno mora obveljati le materina ali očetova beseda. Z otrokom pa je seveda treba ravnati lepo, kaznui*a 1!:e,e.tli„l*0?,a,_z,e,pa:]Ne vpii1nIa_0tr°,kajhkor mOTeš'7enko.lRobov7pa'£,tem odr"eži. To * j Je testo, ki ga rabimo za vse vlečene potice (štrudlne) in ki ga nadevamo s črešnjami, jabolki ali sirom. Torej testo za črešnjev, jabolčni za vsako malenkost ali pa kadar si slabe volje Ce se mnogo jeziš in vedno vpiješ na otroka, se bo na to zmerjanje tako navadil, da mu je potem Čisto vseeno, ali si huda nanj ali ne. Pa tudi ves strah in spoštovanje izgubi otrok pred tako materjo. Z otrokom ne smeš govoriti po otročje, ampak govori z njim kakor z odraslimi ljudmi, v pravilnem jeziku in z resno besedo. Tudi ne ukazuj otroku dela, ki mu ni kos. Dajaj mu le tako delo, ki je primerno za njegova leta in za njegove moči. Otrok rad dela in pomaga, a če se utrudi, mu dovoli, da si odpočije. Ne priganjaj otroka vedno le k delu. ker otrok potrebuje tudi razvedrila in zabave. Naj se malo poigra in razveseli, s tem večjim veseljem bo potem delal dalje. Ne delaj otroku krivice in ne oporekaj mu, kadar ima prav. Otroka krivičnost silno boli. Nc smeš mu pa tudi kar vsega verjeti, zlasti ne, če se pride pritoževat čez bratce in sestrice ali pa čez druge otroke, češ, da ga je ta ali oni tepel ali psoval. Prepričaj se vedno najprej, kdo je bil kriv, in ko zveš resnico, se ravnaj po njej. Bog varuj, dajati otroku potuho, to je največji greh, ki ga more zagrešiti mati nad otrokom, ker tak otrok bo. v. življenju le nesrečen. testo počivat četrt do pol ure. Nato pogrni po mizi J početje ožigosal in obenem poučeval fante o prtič, ga potresi z moko, položi nanj testo, ki ga načrtih in potrebah gnojničnih jam, da ne bi bila, tudi potresi z moko in ga malo razvaljaj, pomaži kakor zatrjuje dopisnik, v tako veliki vasi samo ga s toplo mastjo ter razvleci na vse strani, ko- ena gnojnična jama. Res je, da se sliši v tej veliki vasi v gostilni P. včasih petje, pojo pa največ pevci omenjenega odseka. Kar se tiče kvartanja, »Domoljubov« dopisnik seveda pretirava. Trn v peti mu je bila igra v gostilni P., ki jo je priredil «Sokol». To pa menda največ zaradi tega, ker se boji, da bi bili zmanjšani dohodki radijskih prireditev. Se bo pač treba privaditi, čeprav sprva težko gre. Borba proti prekomernemu popivanju in proti sirovosti je vse hvale vredna in nujna zadeva, toda kdor jo vrši, mora biti pravičen in pošten, a ne zahrbten. ali sirov štrudl. Kako pripravimo pehtranov jesih. Vzemi peh-trana eno dobro pest, ga operi In pusti, da se voda dobro odcedi. Nato ga razreži bolj na debelo, ga stlači v tričetrlitrsko steklenico in vlij nanj pol litra vinskega jesiha,na kar dobro zamaši, Ko se je pehtran tako namakal v vinskem jesihu vsaj 14 dni, je dober za uporabo. Lahko pa stoji, tako namočen, vse leto in se ne pokvari. Pehtranov jesih rabimo h raznim mesnim jedilom in omakam, tudi h golažu. Par kapljic pehtranovega jesiha naredi jed bolj okusno. V naših receptih je pehtranov jesih večkrat omenjen. Praktični nasveti Ce si opečemo jezik ali grlo, je najbolje srkati gosto smetano. Vsakih pet minut vzameš eno žli-čico smetane počasi v usta in počasi požiraj, oziroma pusti, da smetana sama zleze po grlu. To ti bo prav hitro pomagalo. Če nimaš smetane pri roki, pomaga nekoliko tudi navadno namizno olje. LJUDSKO VSEUČILIŠČE Zdrave in škodljive pijače Dasi vsebuje vsaka hrana mnogo vode, vendar človek po navadi ne izhaja s to količino vode, temveč potrebuje več tekočine, ki jo uživa kot pijačo. Alkoholne pijače Smo že v zadnjem članku obsodili kot nezdrave, nepotrebne in škodljive. Najbolj zdrava in najbolj naravna pijača je voda. Ni pa vsaka voda enako dobra. Najboljša voda je tako imenovana trda voda, ki ima v sebi ^rebanfe v državni razredni loteriji Dne 27. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000__št. 5703, 10.870, 70.355, 91.720, 97.309. 7.632, 20.025, 34.646, 46.200, 58.379, 84.512, 97.360, 99.899, 108.265, Din 500,— 5t. 5.703, 8.194, 10.810, 10.833, 20.142, 30.909, 55.877, 70.284, 84.598, 99.701, 103.173, 109.818, 115.690, 20.095, 34.701, 55.815, 70.249, 84.584, 97.460, 103.155, 109.816, 115.683, 20.170, 30.969, 58.225, 70.302, 84.600, 99.707, 103.196, 109.834, 115.693, 5.737, 10.881, 22.004, 30.991, 58.227, 70.318, 84.647, 99.742, 107.918, 109.846, 120.191, 5.741, 10.888, 22.029, 40.523, 58.254, 70.336, 84.680, 99.785, 107.955, 109.847, 120.253, 7.562, 10.930, 22.064, 40.539, 58.266, 70.366, 91.705, 99.786, 108.160, 109.879, 120.270, 7.577, 17.929, 22.077, 46.0H, 58.310, 74.610, 91.800. 99.796, 108.315, 109.887, 123.501, 7.612, 17.938, 34:602, 46.124, 58.326, 74.680, 96.866, 99.832, 108.219, 115.621, 123.533, 7.620, 17.946, 34.612, 46.185, 58.365. 75.791, 96.894, 99.845, 108.249, 115.630, 123537, 115.644, 123.590, 1.652, 20.038, 34.682, 53.499, 70.226, 84.576, 97.388, 100.718, 109.793. 115.670, 123.850, 123.890, 123.894. 123.930, 103.106. Žrebanje 28. maja 1929 Din 4000.— št. 108.254, 109 871. Din 2000__št. 20.176, 115.634, 120.185, 123.843. X Poroka zmagovalca morja Lindbergha. V ponedeljek 27. maja se je vršila poroka Charlesa Lindbergha, ki je prvi z letalom preletel morje iz Amerike v Evropo, z Ano Morrovvo, hčerko poslanika Zedinjenih držav v Mehiki. Poroka je bila brez vsakega hrupa in so vedeli zanjo le najbližji sorodniki. X Bivša avstro-ogrska cesarica se bo nastanila v Franciji. Francoska vlada je izročila pravnemu zastopniku bivše avstrijske cesarice Zite pismeno dovoljenje za nastanitev z družino v Franciji. Dovoljenje pa bo takoj preklicano, čim bi se bivša cesarica pričela baviti s politiko.. X Iz ječe na županski stol. Ameriško mesto Atlanta je gotovo edino mesto na svetu, ki je spravilo svojega župana na županski stol naravnost z kaznilnice. Pri zadnjih županskih volitvah je bil soglasno izvoljen za župana Johnson Rosvvell, ki so ga šele nekaj dni pred izvolitvijo izpustili iz kaznilnice, kjer je moral presedeti zaradi tihotapljenja alkoholnih pijač leto dni. V očeh občanov Atlante, ki ne spadajo med prijatelje vode, je postal zato Roswell mučenik, saj je sedel zaradi dobre in pravične stvari. Ko je pri-jšel iz kaznilnice, so ga z viharnimi ovacijaml j odvedli v mesto ter ga potem v protest proti temu, ker je bil zaprt, izvolili soglasno za župana. X Številčni podatki o katoliški cerkvi. Po papeževem letopisu za leto 1929. šteje rimsko- __ katoliška cerkev 14 patrijarhatov, 245 nadškofi]' ---~~--———— —gkofij. Vseh skupaj ima katoliška cerkev mnogo rudninskih snovi, zlasti mnogo apnenca.! poparek neke skorje, ki napravlja, da je Šumenje kakšnih 400 milijonov vernikov. Diplomatskih Din 500.— it. 7.521, 7.599, 7.621, 8.102, 8.1.21, 8.144, 5.7U, 5.787, 10.802, 10.841. . 10.879, 10.884, 10.954, 14.133, 17.924, 17.928, 17.978, 17.923, 17.951, 20.029, 20.051, 20.047, 20.076, 20.100, 20.105. 20.144, 22.005, 34.606, 34.627, 34.660, 34.779, 40.540, 40.564, 46.056, 46.106, 46.115. 46.159, 53.463, 53.490, 55.851, 58.224, 58.264, 58.278, 58.376, 58.342, 58.389, 58.392, 66.607, 66.649, 66.658, 70206, 70.265, 70,280, 70.324, 75.778, 74.617, 74.647, 74.668, 74.691, 84.618, 84.638, 91.747, 91.777, 91.791, 97.301, 97-302, 97.341, 97.347, 97.367, 97.441, 97.462, 97.470, 96.886, 99.708, 99.713, 99.719, 99.805, 99.811, 99.839, 99.854, 100.746, 100.749, 103.156, 103.177, 103.197, 107.998. 108.150. 108.169, 108.189, 108.198, 108.2-17, 108.299, 115.601, 115.689, 109.781, 109.824, 120.257- 120.290, 123.902, 123.940, 123.973, 123.561, 123.579, 123.589, 20.091. Din 2000. Žrebanje 29. maja 1929. 97.469, 107.935. Din 500.— M. 5.758, 10.940, 10.982, 17.922, 34.622, 58.226, 91.775, 99.847, 108.144, 120.240, 34 615, 55.880, 84.671, 99.803, 107.988, 120.300, 34.626, 58.229, 96.821, 100.704, 108.178. 120.345. 5.776, 17.959, 34.681, 58.330, 97.345, 100.711, IOS.18'1, 123.855, 7.523, 17.982, 34.715, 70.242, 97.447, 100.723, 108.207, 123.858, 7.533, 17.992, 34.754, 70.304, 97.463, 100.730, 108.221, 123.866. 7.614, 20.064, 40,558, 74.639, 97.480, 103.108, 109.741, 8.115, 20.097, 46.022. 75.767, 97.482, 103.185, 109.746, 8.170, 20.,108, 53.424, 75.773, 97.498, 107.961, 109.V65, 10.804, 20.112, 53.491, 84 560, 99.749, 107.964, 120.140, 10.819. 22.082, 53.498, 84.568, 99.75-1, 107.98«, 120.199, Pri toplih pijačah ne smemo pozabiti pijač, napravljenih iz suhega sadja. Lipovo cvetje, bezeg, borovnice, robidnice nam dajejo okusne in prijetno dišeče čaje. Narava nudi človeku vse polno darov, ki sd mu v korist in užitek; zato je silno nespametno* če rajši sega po stvareh, o katerih je dokazano, da so mu v pogubo. Med te škodljivce spadajo v prvi vrsti: alkohol, tobak in kava. Dobitki se bodo izplačevali po 31. juniju. Zadružna hranilnica, r. z. z o. Z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19. Nj samo človeku, tudi živini taka voda najbolj bolj živahno. Ta skorja vsebuje saponin, ki je zastopnikov ima sv. Stolica 50, in sicer 24 nun-prija. Voda, ki izvira iz trdih apnenskih tal, vzredi strupen. ! cijatur, 4 internuncijature, 1 nosilca poslov in 21 najboljšo živino; zlasti velike važnosti je to v I Doslej smo govorili o mrzlih pijačah. Med apostolskih delegatur. Razne države so zasto-konjereji. Prav tako pa taka voda ugodno vplivaj tople pijače prištevamo kavo, čaj, kakao in čoko- pane v Vatikanu z 11 veleposlaništvi in 18 po-tudi na človeka. Pa ne samo voda, tudi razni polj-! lado. O teh pijačah smo na tem mestu deloma že slaniki. ski pridelki imajo na človeka blagodejnejši vpliv,' govorili. Vse te pijače vsebujejo precej strupov, | x Sedem milijonov fr?nkov n^šel v potopljeni Če so zrasli na trdih apnenskih tleh. Tako vidimo, I ki so podobni realni kislini in ki pospešujejo pro- ladji. Pred par leti se je na obrežju Indokine da brez rudninskih snovi človek ne bi mogel ži- tin, revmatične in živčne bolezni. Kava in čaj potopil nekf francoski parnik, ki je vozil velike veti, telo jih mora dobiti v tej ali oni obliki; brez' razburjata in jemljeta spanje. Vse to delajo strupi, vrednosti. Nemški potapljač Harmsdorff je bil njih bi propadlo. I ki se nahajajo v teh pijačah in ki jih imenujemo najet, da dvigne iz morja kolikor mogoče vred- Niso pa vsi kraji tako srečni, 'da bi imeli tako z različnimi imeni, ki pa so si vsi jako podobni nosti, ki jih hrani potopljeni parnik. Dalje časa je zdravo vodo. Kjer se morajo zadovoljiti z dež-;in imai° Podobne učinke. V kavi ga imenujemo delal in iskal. Te dni pa je poslal v Evropo brzo-nico, ki jo prestrezajo v vodnjake, uživajo vodo | kofein, v čaju tein, v kakavu teobromin. Kakao javno vest, da ie našel zaboj, v katerem je 7 mi-brez rudninskih snovi. Večkrat pa moramo biti: ie milejši in redilnejši. ker vsebuje precej belja-; ijj0nov frankov v bankovcih. kovin in le malo teobromina. Zlasti škodljive so x Ušla je materi, ki je zahtevala nošnjo dol-te razburljive pijače za otroke. Otrok postaneJgega krila. Josipini Lucipijevi v New Yorku je čim je zaužil malo kave ali čaja, razburjen, lica njena mati ukazala, da mora biti kijub temu, da mii porde, kar pa ni znak zdravja, temveč ti le^g stara že 18 let, vsak dan najkasneje do 10. ure pove, da so mu živci razburjeni, da mu srce moč-:zveč._- doma. Predpisala ji je dalje dolga krila in neje deluje. Kava vzbuja živahne misli in pože- ■ prepovedala vsako lepotičenje obraza. Končno ljivosti. Trajno uživanje kave utegne hudo ško-lje tudi namignila, naj si čimprej izbere svojega dovati, ker povroča tresenje, bojazen, duševne izvoljenca in se poroči. To pa mladi, lepi in ži-zablode, boleti te začne glava, postaneš omotičen, slabo spiš. dobivaš srčne krče itd. Poleg zadovoljni tudi s slabo, včasih prav sumljivo .vodo. Prvo pravilo, ki ga moramo tu dati je: Sumljivo vodo moraš prekuhati! S kuhanjem šele napravimo tako vodo pitno, ker smo uničili škod^ . ljive kali, ki jih utegne imeti taka sumljiva voda. Če je taka voda plehka, ji zboljšamo okus s tem, da ji dodamo nekaj sadnega soka ali čaja. Sploh so sadni soki najboljši dodatek vodi, ker osvežujejo telo, uničujejo škodljive kali in dajejo organizmu prepotrebnih rudninskih snovi in vitami- nov. Uporabljati pa moramo zares čiste in prave alkohola in tobaka je kava eden glavnih povzro- sokove. kupljeni so večkrat sumljivi, često pona ' rejeni. Take sokove si lahko vsak napravi iz svežega sadja. Poleg navadne vode imamo tudi rudninske ali mineralne vode. Take vode so naravne, če izvirajo iz rudninskih studencev; umetne pa so napravljene iz navadne vode, ki ji pridenemo rudninskih snovi. Ne trdimo, da mineralne vode niso dobre, vendar pa se jim cena po časopisih pretirava. Večkrat take pijače tudi napenjajo želodec in zadržuje izločevanje vode. Pršečih brezalkoholnih pijač in šumečih limonad ne moremo priporočati. Za te pijače se po navadi ne uporabljajo naravni sokovi, ampak umetno napravljeni. Poleg tega se jim prida še čiteljev srčnih bolezni. Seveda ti ob priliki zaužita kava ne povzroči vseh teh nevšečnosti, včasih ti utegne še koristiti; a kdor se redno vsak dan zastruplja z njo, mu slednjič mora škodovati, o tem ne more biti ni-kakega dvoma. Kar pa je še žalostnejše, je to, da so nekateri moški vdani trem poglavitnim strupom, ki jim uničujejo zdravje: alkoholu, tobaku in kavi. Ker morajo poleg tega tudi naporno delati z glavo ali rokami, bo vsakemu razumljivo, da telo vsega tega ne more prenesti in da omaga. Tako postane človek sovražnik samemu sebi. Kava se da prav dobro nadomestiti z žitno ali sladno kavo, ki nima v sebi naštetih strupov in torej ne kvarnih posledic. vahni Josipini ni nič kaj ugajalo. Zato je lepega dne zbežala k svoji teti. Ker se kljub prošnjam in grožnjam matere ni hotela vrniti domov, se je razjarjena mati obrnila na sodišče. Bila pa je silno razočarana. Sodnik namreč ni hotel storiti tega, kar je ona pričakovala, temveč je po zaslišanju obeh strank odredil, da ima Josipina pravico, da živi, kakor smatra sama za prav, ker je že dovolj stara. X Obešenčevo vrv prodali za veliko vsoto. V češki vaši Trouba se je obesil neki kmet. Našli so ga v gozdu in sneli iz zanke. Potem pa se^ je pričel prepir in naposled pretep zaradi «srečne vrvi». Župan je pomiril nasrotnike s tem, da je sklenil prodati vrv po kosih na dražbi v prid občinskim revežem. Kmetje so ga ubogali in občina je iztržila za obešenčevo vrv skoro 9000 češkoslovaških kron (blizu 15 tisoč dinarjev). ZVEČER za &chichtova i . v-. - • s. ■ . .•' .. ..... ŽENSKA HVALA Z3UTPA3 za izkuhavanje iSchichtovo TERPENTINOVO MILO pa je pranje gotovo / X Bitka med dvema rodbinama. V Erfurtu v Nemčiji se je odigral pred kratkim krvav rodbinski boj. Dve rodbini sta živeli zaradi nekega zemljišča že dolgo v hudem sovraštvu. Ponovno je prišlo med njima do prepirov in pretepov ter so bili nekateri člani zaradi nasiistva tudi aretirani in zaprti. Te dni pa so člani ene od obeh rodbin, oboroženi s sekirami, lopatami in vilami, navalili na sosedovo posestvo v vasi Wiederhausen. Posledica je bila, da je prišlo med obema rodbinama do pravcate bitke. V vasi je nastala panika in so vaščani takoj poklicali orožnike na pomoč. Že od daleč je bilo slišati vpitje pobesnelih ljudi in stokanje ranjencev. Na bojišču je obležala ena oseba mrtva, deset pa jih je bilo težje ali lažje ranjenih. Orožnikom se je le s težavo posrečilo napraviti red, na kar so aretirali poglavarje obeh družin in1 jih izročili sodišču. X Mlada grofica navadila tatica. 231etna grofica Helga Monroyjeva je bila zaupnica svoje tete grofice Hermersbergove, ki ji je zaupala poleg drugih stvari tudi skrivnost, kje hrani svoje rodbinske dragocenosti. Med nečakinjo in teto pa je prišlo v lanskem decembru do spora in takrat so izginili grofičini dragulji, vredni velikanske vsote. Policija, ki je kmalu prišla na misel, da moro biti tatica samo Helga Monroyjeva, je namignila to njeni teti, ki pa se ni dala pregovoriti, da bi se vodila preiskava v tej smeri. Slednjič ni preostalo policiji nič drugega, kakor da napove grofici Monroyjevi aretacijo na svojo pest. Pri aretaciji je začela mlada grofica igrati komedije. Padla je v nezavest; morali so jo polivati z vodo ter jo obujati k življenju. Ko se je zavedla, je že sedela za ključem. Sedaj šele so se začeli prizori. Grofica je besnela in zahtevala, naj jo izpuste, češ, da je nedolžna. O povodih njenih tatvin so hoteli zaslišati tudi njenega ljubčka, ritmojstra Wedla, ki pa se je medtem ustrelil. Pognal si je kroglo naravnost v srce. Pravijo, da je hotel s svojo smrtjo velikodušno namigniti grofici, naj vrže vso krivdo nanj, da bo lahko oproščena. Kako se bo zadeva končala, ni znano. X Iz službe jo je napodil zaradi golih rok. V Kolnu je neki podjetnik odpovedal službo eni svojih nameščenk, ker je prihajala v pisarno v obleki brez rokavov, kar da je vzbujalo pohujšanje med moškimi uslužbenci. Uradnica ga je toži!a za odškodnino. Dejala je, da je zaslužila premalo, da bi si lahko dovolila dolge rokave, v ostalem pa se ji gole roke niso zdele prav nič pohujšljive. Sodnik se je postavil na njeno stališče in je obsodil podjetnika na plačilo polovico Odškodnine, ki jo je zahtevala. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Listnica uredništva Francija. Slovenske gramofonske plošče nabavite lahko n. pr. pri tvrdkah Rasberger, Miklo-ščeva cesta, potem Ivan Bonač, Šelenburgova ulica, obe v Ljubljani. Grabe pri Središču. Ker je brez podpisa, žal, ne moremo objaviti. Svibno R. P. Točno! Zal, se nam je Vaš dopis zamešal, da nismo mogli prej odgovoriti. Čiščenje slabe vode. «Pri vas je voda zelo slaba, skoro neužitna. Kaj napravite, da vam ne škoduje?® «Najprej jo očistimo.® «Kaj pa potem?® ♦Potem jo prekuhamo.® «No, in potem?® «Potem pijemo vino.® Pamet je shranil. Devetletni deček razposajeno skače in meče žogo po Tivolskem parku. Star penzijbnist, ki mu je fantova žoga izbila palico iz rok, se huduje: «Kaj nimaš pameti, da tako noriš?® Deček: «Imam, pa sem jo dal mamici spravit, da se preveč ne obrabi.® Še vse hujše skrbi. V kupeju brzovlaka je sedela gospa s tremi otroci, ki so bili zelo nemirni, gospa pa nič manj razburjena. Sopotniki so nervozno pogledavali na obitelj, ki je povzročala toliko hrupa v železniškem vozu, in neki sopotnik se je obrnil na gospo ter energično izjavil: «če ne boste otrok ugnali, se bom pritožil.® Mati je vzdihnila: »Gospod, če nimate drugih skrbi, vas zavidam! Moj skrbi so mnogo hujše. Hčerka mi je izgubila vozne listke, fant je ubil šipo v vlaku, jaz sem pozabila doma denarnico^ poleg tega še sedimo v napačnem vlaku...® Pred zlatarjem Žena (vsa zadivljena pred zlatarsko izložbo): cGlej, možek, kako krasni dijamanti! Tako se blišče, da mi kar jemlje vid.» Mož: «Prav imaš! Kar pojdjva, da ne oslepiva !> Došel ga bo. Potnik (prisopiha na ljubljanski kolodvor): «AIi bom še dobil vlak v Kamnik?® Železniški uslužbenec: «Ne vem. morda ga še dohitite. Pred petimi minutami je odšel.® ' Prav takšen bedak. «Glej, Pavel,® reče žena, «na onem oglu si me vedno čakal, ko-sva bila še zaročenca!® «Saj res,® odvrne mož, «glej že zopet stoji tam neki takšen bedak...» Težko bo priti do besede. A: «AIi bi lahko govoril z vašo gospo soprogo?® B: «Če mislite, da boste prišli pri njej do be-1 sede, prosim...» Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitu! oglasi, dopisovanja to trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov ie posebej 2 Din. Znesek je priložit) naročila Oglasni oddelek cDOMOVINE., Llubljana. PreSernova ulica št 4. Telefon 4t 3492. Službo pismonoše na deželi iščem. Kot sluga občine sem moral zaradi male plače to službo prostovoljno pustiti in iščem drugo primerno službo pismonoše, občinskega sluge ali kaj podobnega. Brenko Josip, Blanca ob Savi. 252 a Suhe gobe. jajca, surovo in kuhano maslo, zabelo, mast, kupuje po najvišji dnevni ceni F. S e n č a r, trgovina, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira raznovrstnega blaga. 253 Upokojenka, ki bi hotela opravljati mala dela, pospravljati, prati strankam itd., dobi stalen postranski zaslužek v gorenjskem mestu. Stanovanje zastonj. Ponudbe pod «Postrežba» na upravo »Domovine®. 255 166 Hlode, hrastove od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom. Akademično krojenje vzorcev (muštrov) za vse vrste oblek, plaščev, perila, čepic itd. Razpošilja po meri. — Anton G u b i n a, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Slovenija. Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam žolcdca, priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Ltubltanl. 160 Novootvorjena pletilnica 171 na Kette-Murnovi cesti štev. 6 se cenjenemu občinstvu priporoča. Naročila se po zelo solidnih cenah sprejemajo. Pozor, čevljarji! Zasebni tečaj za gg. čevljarje se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojevanje vzorcev in izdelovale gornjih delov, praktično lepljenje čevljev, ga to J ter gumij. izdelkov td. po novi metodi Ehkam in Argo. Pojasnila daje Josip Steinman. Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 41. r» i m a gonilna jermena iu vse mlinsto-tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki CAOEZ & SRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri. zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke „TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. NAXO S - SMIRGEL za vsakovrstno industrijo, kakor tudi šmirgel na platno nudi najceneje Felix Toman, Ljubljana, Resljeva 30. Debele luskinaste otrobe, Koruso za mletev, koruzo za krmo oddaja najceneje . u A . M v LJUBLjAni, Res-tvrdka Hi V U L l\ Ijeva cesta itev. 24. v o Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, obkladki, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovanju rogov,poškodbi ko pita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjensu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanj s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasproti glavne nošte) Dekleta, ženske in moški cenijo dober učinek, že 32 let preizkušanih proizvodov : Fellerjeva Ehsa-pomada za obraz ter zaščito kože, za negovauje obraza, vrata in rok, proti solučnim pegam, sojedcem itd. Na-lalje Fellerjeva Eisa-pomada za rast laa, za kožo glave, proti prhljaju, izpadanju las itd. — - lončka ene ali po en lonček od obeti pomad franko po pošti pri vnaprej poslanih 40 Dia pri lekarnarju Feller, Stubica Donja, Elzatrg (560, Hrvatska. Ako se pošlje 48 Din vnaprej, se priloži še eno Fellerjevo milo zdravja in lepote m. Ročne narmouike oator> A. B. Stockholm (Švedska). Zagreb, Račkoga ulica 5 a. Sprejmemo marljive zastopnike. Najboljši in na jekonomičnejši ELEKTROMOTORJI čeških* u>varn Škodovi Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti od % do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. ZASTOPSTVO SKODOVIH ZAVODOV V LJUBLJANI Selenburgova ulica štev. 7 191 Telefon 2966. Obrnite se na Izdaja za Konzorcij (Domovine* Adolt Ribnika r. Urejuje Filip Omladič. Za Narodno tiskarno Pran J ti e r š e K.