Stanje kmečkih obdelovalnih zadrug
V zaCetku letaSnjcga leta }e bilo r naši drfanrt 896 kmečkih obde.lovalnih zadrug, v katere je vtJanjeno okvog 116.400 zadruž-nikov. Stevilčoo najmočnejše zadruge eo t Vojvodini, kjer pride na vsako zadrugo pov-prečno okrog 180 61anov. Naj-manjše pa so te zadruge v Ko-sovem in v Metohiji s povpreč-no 35 člani r vsald zadrugi. Vseh teh 896 zadrug Ima sku-paj 281.524 hektarov zemljiške-ga sklada in sicer;
ha             %
njive  in  vrtovl      237.640       84,4
sadovnjaki                  2.728        1
vinogradi                   3.569        1,3
travniki                    12,253        4,4
pašnikd                      12,997        4,6
Zemljižki sktad obdelovalnih zadrug se večinoraa sestojd iz povržin, ki so jih zadruge do-bile iz splošno ljoidske imovine — 178.600 hektarov, zadružnild sami pa so vnesll 96.300 hekta-rov. Zadruge so vzele v najem od nezadružnikav že nadaljnih 6627 hektarov. Grafi6ni prikai zemljiškega sklada obdelovalna zadrug daje  nasl-ednjo sllko:
Med setvenimi površinami kmečkih obdelovalnih zadrug imajo žitarice še vedno največji delež (leta 1954 okrog 74%). In-dustrijske rastldne zavzer»ajo okrog ^'^, zelenjava okrog 3%, živinska krma pa okrog 13%. Nasl-ednjl grafikon ka*e strut turo poeejaiiiii panMai
Kakor vldimo, je kolobarje-nje T sadrugah znatno boljže, kakor pa je povprefije prl pri-vatnih kmetih, toda še vedno daleč zaostaja za kclobarjeojem v naprednem kmeUjstvu. Naj-več orne zemlje odpade na po-sameznega zadružnika na Koso-Vem in Metohijd (4,4 ha), najmanj pa v Sloveniji (0,16 ha), dočim znaia povprečje za vso državo 2 hektara. V tem pogledoi so po posamezaih republikah tnatne razlike.
V kmečkih obdelovalnih za-drugah posvetajo uporabi umet-nili gnojil vedno večjo pozor-nost. V letu 1954 so največ umetoih gncoil porabile kmečke obdelovalne zadruge v Slovenijl, kjer  je   prlšlo   na   vsak   hektar
Struktura požete površine
orae zemlje 263 fcilogramov umetniJh gnojil. Za zdaj trošijo najmanj umctnih gnojil zadruge v Makedoniji in sicer 27 kilo-gramov na hektar ornic.
Če bi v kmečkih obdelovalnih zadrugah povečali uporabo gno-jil na okrog 300 do 400 kilogra-mov za vsak hektar obdelovalne površine, bi se dohodek prav gotovo povečal za okrog 20%.
Zivinski sklad kmečkili obde-lovalnih zadrug daje naslednjo sUko:
Kakor vldimo, je živinoreja v teh gv>spodarstinh še vedno ne-razvita, zlasti gov?doreja in pe-rutninarstvo. Ce bi tem zadru-gam nudili organizacijsko in kadrovsko pomcii. bi živinoreja lahko hitro napredovala, kajti vsako od teh gospodarstev ima vse pogoje za organizaci.ro živi-norejske farnif,
¦KmeLkim cbdelovalnim za-drugam ](> usr-alo zmanjšati šte-valo poglina''? živtne. V l*-tu 1954 j« na primer poginilo 2,2%
koo], 2% goved, 10,5% ovae la 18,1% prašičev. (Poprej ao bill tl odstotki 5e večji). NajmamJ pogimule živme je v dehrvnih zadrugah aa Hrvaiskem ln t Slovenjjl, to pa zaradl boljšo-ga izvajanja zootehničnih ukre-pov in boljše nege živine.
Največja letna proizvodnj-a mleka na vsako kravo je v Slo-veniji, kjer znaiša 1508 Mtrov, najmanjža pa v Bosni in Heree-govini, kjer dosega komaj 708 Htrov od vsatoe krave na leto, (7 Sloveniji gojijo boljSo pasmo). Delovne zadruge še vedBo nl-majo dovolj srtrokovnega osebja (agr&nomov, veterlnarjev, eko-nomistov). Na vsakega agrcmo-ma (vštevši tudl kmetijske teh-nike) pride povprečno 692 hek-tarov obdelovalne povržine. Najslabia situacija v tem po-gledu je v Bosni la Hercegavi-ni, kjer pride na vsakega take-ga strokovnjaka 4330 hektarov. Zlasti občutno je pomanjkanje ekonomiistov s fakultet in tehni-kum-ov, kar vsekakor negativno vpUva na pravilno in redno vo-denje finanfnega in komercial-nega poslovanja v kmeokili ob-delovalnih zadrugaa.
Povrtnlna
zzz
tnd. raat. Kivinskk fcrma     ^
Splošnodružbena lastaina
m
lastnina      Zakup sadružnikov    Ostal«