CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316. M 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 12. MAJA 1934 štev. 33 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. ■ Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Trgovinska vojna med Anglijo in Japonsko JAPONSKA KONKURENCA NA SVETOVNIH TRŽIŠČIH IN ANGLEŠKE SKRBI — NEUSPELA POGAJANJA — ANGLIJA JE OMEJILA UVOZ JAPONSKIH IZDELKOV — ANGLEŠKI DOMINIONI SE NE BODO VMEŠALI V BOJ Že več krat smo pisali, kako da se japonska izvozna trgovina vedno bolj širi po važnih svetovnih trgih in kako so japonski industrijalci s svojimi izdelki je-li izpodrivati angleške tékmece. T z raznih krajev, posebno z vzhodnih tržišč, so prihajala poročila, da se japonsko blago prodaja po neverjetno nizkih cenah. Japonski inženerji, ki so se izšolali na Angleškem, v Nemčiji, v Franciji in v združenih državah Severne Amerike, so prinesli najnovejše pridobitve zapadne tehnike v domovino ter jih tam uveljavili. V modernih tovarnah sedanes proizvajajo ogromne količine najbolj raznovrstnih izdelkov in sicer na podlagi načel o racionalizaciji- Japonski delavec je z malim zadovoljen in imajo domači industrijalci, v njem ceneno delovno moč. Res je, da japonski delavec fizično zaostaja za evropskim (to dejstvo prav radi navajajo japonski industrijalci, ko jim iz inozemstva očitajo, da sra motno plačujejo svoje delavce), vendar pa ta fizična manjvrednost v dobi strojev ne prihaja mnogo v poštev. Vse te okoliščine so japonski industriji o-mogočile, da more ceneje proizvajati nego stara in izkušena angleška industrija, dasi mora Japonska vse prvine uvažati. Japonska je danes nekako v položaju učenca, ki je prekosil učitelja. Tkanine ponuja na vzhodu skoro za polovico ceneje nego Anglija, ure prodaja na kilograme, v množinskih izdelkih, kakor je na pr. orodje za britje, dela konkurenco Združenim državam po vsem svetu. Japonski izvozniki so prodrli celo v osrčje Evrope, kjer domače industrije same ne vedo, kaj bi z lastnimi nakopičenimi izdelki. Jasno je, da je japonska konkurenca najhuje zadela pred vsem Angleže vzhodnih tržišč. Na ogromnem indijskem tržišču ji je bilo delo olajšano tudi radi gandhijevskega protiangleškega gibanja, ki je ' bilo progasilo bojkot proti angleškim izdelkom- Japonci so to priliko sijajno izkoristili. Tn niso imeli težavnega posla; saj so ponujali blago mnogo bolj poceni nego dotedanji gospodarji trga — Angleži in, deloma, tud; Italijani, ki so se pa morali umakniti že po par letih udejstvovanja (izvažali so tja pred vsem grobe tkanine iz bombaža). Že pred mnogimi meseci je angleška industrija zagnala velik alarm. Pozvala je vlado naj ukrene, in tedaj so se z njenim posredovanjem začela pogajanja med japonskimi in angleškimi proizvajalci zá razdelitev trgov. Za Angleže bi bila takšna razdelitev ugodna, ne pa za Japonce, ki so bili radi nižjih proizvodnih stroškov na boljšem. Pogajanja niso uspela, pa so se v Londonu, na pritisk industrijskih krogov, odločili za trgovinsko vojno proti japonskim produktom. Trgovinski minister lord Runciman je v ponedeljek sporočil parlamentu, da je vlada sklenila omejiti japonski uvoz z določitvijo uvoznih kvot in da je od kolonij zahtevala uvedbo podobnih proti japonskih ukrepov. Obvestila je tudi dominione, a je verjetno, da bodo londonski predlogi v dominionih naleteli na odpor, posebno pri onih, ki imajo tesne trgovinske stike z Japonsko: tako na pr. v Avstraliji, kjer nakupujejo Japonci volno za svoje tekstilne tovarne. Prav tako bodo Angleži zahtevali omejitev japonskega uvoza v one dežele, nad katerimi imajo protektorat. Japonci so že namignili, ''i bodo odgovorili po starem pravilu: zob za zob- Pravijo pa tudi, d ajih angležki ukrepi ne bodo bogve kako zadeli, ker izgleda, da dominioni niso preveč navdušeni za trgovinsko vojno, ki jo je napovedal .London. Tz Avstralije, Kanade in Nove Zelandije poročajo, da bodo ti dominioni ostali nevtralni. Iz tega razloga je verjetno, da angleški industriji ukrep vlade ne bo mnogo pomagal. Tudi je že sedaj gotovo, da bodo Japonci začeli siliti na mnoga nev-iralna tržišča, kjer so doslej gospodovali angleški izvozniki. Z vzhodnih tržišč se bo boj prenesel na druge trge, pred vsem na južnoameriške. In kar bo angleška industrija na eni strani pridobila, bo na drugi zgubila. Slika z rimskih svečanosti povodom kanonizacije Don Bosea: Papež ¿*ij XI. blagoslavlja množico ★ # * i * # ŽITNO VPRAŠANJE Y Londonu si> je sestala mednarodna žitna konferenca, ki ima namen rešiti krizo, v katero je zašlo poljedelstvo radi nizkih ton žita. To krizo hocejo rešiti z omejitvijo proizvodnje in izvoza. Za najvažnejše izvozne države .<<> določili, koliko sme vsaka prodati tega izdelka, in lani se je v tem pogledu dosegel sporazum, katerega se pa niso vsi držali. Tako je na pr. Argentinija prekoračil« kvoto, ki so ji jo hili določi i:. Argentinski zastopniki zahtevajo sedaj, naj hi se ta kvota zvišala in glede tega vprašanju se vodijo pogajanja. Po poroeUili. ki prihajajo v zadnjih tednih iz velikih produkcijskih centrov pšenice, smemo sklepati, da ho narava sama poskrbela za rešitev kočljivih vprašanj, ki izvirajo iz resnične ali pretvozne preobilice žita. V Združenih drž«vali imajo sušo, kakršne ne pomnijo že petdeset let; u-ničila je doslej skoro polovico pridelka in, če v kratkem ne bo deževalo, mnoge severnoameriške države sploh ne bodo imele pridelka. V Avstraliji ho pridelek manjši nego je bil lanski in predlanski. Sušo imajo na Romunskem in je vlada prepovedala izvažati žito in koruzo. Slaba letina se obeta tudi na Španskem, kjer je občutno pomanjkanje žita. JUGOSLOVANSKI NOVINARJI V NEMČIJI Skupina jugqslovanskih novinarjev se mudi te dni v Nemčiji. Povsod so bili sprejeti prav prisrčno. V Berlinu ^jih je nagovoril minister za propagando Goebbels. Govoril je zelo miroljubno in dejal, da so zločinci vsi oni, ki pripravljajo novo vojno. Irski fašisti v sprevodu. Na čelu stopa njihov voditelj general O'Duffy VOJNA V ARABIJI V Arabiji, na največjem polotoku sveta, imajo vojno, ftedžas in .Temen sta si skočila v lase. lbn Saud. vladar Vahabitov, in .lahira, jemenski "i-mmr, ta si že dobrih osem let velika neprijatelja in sta že več krat iskala prilil«., da bi poravnala račune. Sporno jabolko je nú d njima ležeči Asir, ;!li tisoč kvadratnih kilometrov obsegajoča pokrajina z 750 tisoč prebivalci, l.eta lítí(¡ je bila med Jemenom in Asirom izbruhnila vojna in ker je A-siru'slaba predla, je njegov vladar zaprosil Med ž--', s za pokroviteljstvo, lbn Saud je rad prevzel to pokroviteljstvo, več ko toliko pa za svoje sosede ni mogel storiti, ker je bil tudi on v vojni; bojeval se je proti severno od njegove dežele ležeči Transjor-daniji. Na dva kraja obenem pa se ni mogel vojskoxati in je zato odložil obračunavanje z Jemenom za poznejši čas. Sedaj se je pojavila prilika. Indrisi, prebivalci Asira, so se hed-žaskega pokroviteljstva naveličali in so se obrnili za pomoč na jemenske-ga vladarja, proti kateremu so se bili pred osmimi leti bojevali, lahira je radi tega sklenil, da ho Asir priklju čil svoji državi. Y Asiru je izbruhnila vstaja, ki so jo pa Vahabiti v par te dnili potlačili. Domači uporniški vodje so se zatekli v Jwn.cn,. lbn Saud je zahteval njihovo izročitev, lahira tej zahtevi ni hotel ugoditi, dasi li* bil moral, ker ga je v tem pogledu vezala posebna pogodba in tako se je vnela krvava vojna. Iledžaska vojska beleži do sedaj že lepe uspehe; zasedla je popolnoma A-sir in vdrla tudi na jemensko ozemlje. Važno prisianišče Hodeida, glavna izvozna luka za izborilo jemensko kavo "moka", je padlo v oblast Vahabitov in njihove čete prodirajo celo proti glavnemu mestu Jemena, proti Sani, kjer zbira "¡man" svoje vojsko in se pripravlja na odločilni boj. Kako bo ta b*oj izpadel, tega še ni mogoče prerokovati, ker ni mogoče I vedeli, ali boste Anglija in Italija pustili, da lbn Saud razširi svojo oblast preko vse zapadne arabske obali. Q bedžaskeni poglavarju pravijo, da sanja o združitvi vse Arabije v eno samo državo, pa so takšni načrti seveda v navzkrižju z angleškimi interesi, ki so v vzhodnem in južnem delu Arabije precej močni. Tudi Italiji, ki ima na sosedni vzhodni afriški o-bali en del svojega kolonialnega posestva (Eritrejo in Somalijo), bi menda močan sosed v Arabiji ne bil' preveč po godu. Iz Hedžasa poročajo celo, da so Vahabiti zajeli karavano, ki je nosila orožje, namenjeno Jetne-nu, in da sta bila v tej karavani tudi dva itiílijanska oficirja. Evropskim vlastem seveda prija, da se arabski vodje koljejo med sabo. Angleži in Italijani so poslali v a-rabske vode nekaj vojnih ladij — za vsak slučaj. Hedžaski vladar Ibh Saud se bo moral najbrž odpovedati svojim načrtom, če se ne bo hotel hudo zameriti evropskim "prijateljem". V zadnjih dneh so se oglasili razni posredovalci, posebno iz mohaniedaii-skega sveta, ki bi radi videli, da se boj med pristaši isto vere čim prej končal. RAZNE VESTI V Nemčiji so se začeli v zadnjem času oglašati razni kritiki, ki se no strinjajo z delom Hitlerjevo vlado. Ministerstvo za propagando je sklenilo. -da bo to kritiko potlačilo in da pri leni ne bo izbiralo sredstev. Osem in tridest poslopij je uničil požar, ki jo izbruhni^ \ 1'ajlinu na MoravSkom. šest oseh jo bilo težko ranjenih. Za Zvezo narotlov in drugo inediia-rodne organizar-jo, ki so z njo v zvozi kakor .Mednarodni delovni urad in Mednarodno razsodišče bo šlo v prihodnjem letu ">•"> in pol milijo, nov švicarskih frankov. Toliko znašajo stroški, predvideni v .novem proračunu. Umrl je Ncvf Yorku bivši ameriški finančni minister Woodin. Njegova smrt jo presenetita javnost, ker so bili zdravniki nekaj dni prej opazili, da so njegovo zdravstveno stanje bolehal jo na .lo-ki vratni bolezni znatno boljša. Prvi vovjetski poslanik pri urug vayski vladi \leksander Minkin je prispel pretekli pofrk v Montevideo. V morje se je pcgreznilo pri pristajanju vodilo letalo "Tapajoz". dodeljeno prokooceanski poštni službi. Nesreča se jo zgodila pred pristaniščem braziljskega glavnega mesta. Letalca sta utonila, pisma pa, ki so bila v r.opreuiočljivih vrečah, so rešili. Avstralija se boji zapletijajev na Daljnem vzhodu in se je radi tega začela obomževaii. Naročila je sedaj 2i velikih vojnih hidroplanov. Pogodba o nenapadanju med Poljsko in Husijo j" bila te dni podaljšani za nadalnjih deset let. Romunski častniki, obsojeni radi zaroti« proti kralju Karolu, so bili preteklo soboto degradirani v prisotnosti zastapnikov vseh romunskih regimentov. Tekom ceremonijo so glasno protestirali češ, da je njihova obsodba "navadna svinjarija". Na Romunskem je običaj, da vojaki defilirajo pred degradiranimi ter pljuvajo nanjo; ta de! "ceremonije" so ta krat o-pustili. Sovjetom se je zameril ameriški pravosodni minister Cummings, ker bi rad vštel tudi Rusijo med one države, ki ne izpolnjujejo svojih obvez, izvirajoči!) iz dolgov. Po njegovem mnenju bi morali sovjeti poravnati dolgove bivše carske vlado in pa Korenskega. Tudi Italija so hoče še močneje o-borožiti na morju. Za nove bojno e-dinico jo vlada določila škorci pol' milijardo lir. Trockega nameravajo internirati na francoski otok D'Aix, ki meri samo tri kvadratno kilometre in šteje kakšnih sto prebivalcev. 17 letni nacijcvec Patzig jo prišel iz Nemčije v Avstrijo, da bi izvršil a-ton tat na Dolü'ussa. Nemška policija jo menda o toni nekaj vedela, pa jo obvestila avstrijsko oblasti, ki so fanta aretirale. Priznal jo, da je res imel namen ''boriti se za avstrijsko ljudstvo". Tekom pouka so je podrla šola v Winterbachu na Nemškem. Sodom u-čencev in učitelja jo ubilo, več ali manj težko ranjenih pa jo bilo kakšnih 40 oseb. IZ CORDOBE SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO "LJUBLJANA' Xa prvi odborovi seji tega društva so se oglasili k besedi nekateri odborniki, ki .so razpravljali o položaju naših tukajšnjih izseljencev in podrobneje o društvenem življenju med nami. Povdarjali so, da je sicer jugoslovanskih priseljencev v Córdo-l>i in okolici precej, a da je društev vsekakor preveč: nič manj ko pet. Xa njihov predlog je odbor sklenil pozvali zastopnike drugih društev na sestanek, ki se je vršil 25. aprila v ul. Avellaneda 248, ter je bilo na tem sestanku v razpravi vprašanje združitve ali pa vsaj sodelovanje med že obstoječimi organizacijami. Po dolgih razpravah smo končno vendarle nekaj dosegli. Slovensko podporno društvo "Ljubljana" in "Jugoslovensko kulturno društvo" sta se kmalu sporazumela: D. K. D. "Iskra" je pa navedlo vzroke, radi katerih se ne more odpovedati svoji samostojnosti; na vsak način pa nima društvo "Iskra" nič proti temu, da se njegovi člani, kot posamezniki, vpišejo v organizacijo, ki se bo imenovala ''Jugoslovansko podporno društvo v Córdobi". J ugoslovansko ipodporno društvo "Ljubljana" in "Jugoslovanska Čitalnica" se združita v eno samo društvo. Prva glavna skupščina se bo vršila dne 2(1. maja točno ob 3. popoldne v ulici Avellanena 248, nasproti trgu Colón. Xa ta občni zbor so vabljeni vsi jugoslovanski izseljenci iz Córdo-be in okolice. Vsak ima pravico priti in na zboru tudi govoriti. Bratje brez razlike vere in mišljenja! V tem društvu ne bo nikakršne politike. Njegov namen bo skrbeti za kulturni napredek svojih članov in za medsebojno pomoč; postati hoje organizacija, na katero se ho mogel vsak naš človek obrniti v sili in potrebi; našel bo v njej bratsko zaslombo. Radi tega u-deležite se občnega zl>ora v čim večjem številu. Ako imate le količkdj smisla za družabnost in izseljeniško vzajemnost, odzovite se temu vabilu. Sami boste najlepše videli in slišali za kaj gre; prepričali se boste, da je takšna organizacija za nas nujna potrebna. Naj še omenimo sledeče: kdor se udeleži občnega zbora, ta s tem še ni primoran, da pristopi kot član te organizacije. Pač pa upamo, da bo v to društvo pristopil vsak, ki je dobre volje. Samo če l»mo združeni v močni organizaciji iti ne bomo kakor ovce brez pastirja, se bomo prikopali do boljših časov in do ugieda med tukajšnjim narodom. In nova organizacija bo nosila ime, ki ho spoštovano med cor-ilobskim ljudstvom in pri oblastih: Jugoslovansko podporno društvo — Sociedad Yugoslava de .Socorros Mutuos. DOPISI O NEDELJSKI PRIREDITVI D. K. D. LJUDSKEGA ODRA Pred vsem moj pozdrav cenj. uredniku Novega iista, vsem slovenskim delavcem na splošno, še prav posebno pa vsem onim, ki so se udeležili nedeljske prireditve Ljudskega o-dra. Le redko kdaj se zganem i/, "kota", toda minulo nedeljo sem šel, po nasvetu mojega soseda — živim . na Dock Sudu že preko 12 let — na veliko veselico t.-ga slovenskega društva. Pred šestimi leti sem več krat po-sečal' prireditve, pozneje pa radi družine ki mi jo je Bog dal — radi mizerije, otrok, brezposelnosti in še *to križev in nadlog, nisem šel več. Pobiksam "šotne" in oblečeni "ta novo" suknjo (ki je pa, v resnici, prav stara) in točen sem bil. Sko-ro še nič ljudi ni lulo. Pobaram ene-tfa "'od vrat", kaj da to pomeni, pa ihe je mož čudno pogledal, kot hi si mislil: Ta-fle je tujec v Jeruzalemu. Obrazložil mi ji;, da je to stara navada pri Slovencih; če je rečeno "oh treh", prav gotovo ni ljudi do treh in pol ali štirih, m da se temu sploh nihče ne čudi. Ljudje so se vendar počasi nabrali in prireditev so je pričela oh štirih. Obe pesmi, ki jih je zapel izvrstni, toda številčno šibki zbor, so bile naravnost imenitno izvajane. Posebno tista o ljubici je bila prav lepa. Številna društvena godba na pihala je vestno skrbela, da nam je nudila zme rom kaj prijetnega za ušesa. Meni, ki plesat ne znam, ugajajo prav |►osebno venčki. Xa to se je začela igra "Moč uniforme". Kj, to ie bilo zabave! Škoda je bila, da so se ljudje ves čas igre tako hudo smejali, da je marsikate-tera smešna nbcžala ušesu. Igra jo res zabavna in jo bila tudi dobro izvajana. Agata. Liza, Milek in sploh vse vloge so bile kar dobre, šest let se nisem tako od srca nasmejal; kar prehlad mi je minil. Po končani igri je bil ples. šele sedaj sem videl, i i pravkar govoril. Bil je vesel. Da bo raje odgovarjal, mu čestitam, opazil pa sem kmalu, da takšnih ceremonij ni vajen. Veseli ste, ker vam jo šla igra in vsa veselica dobro, kaj ne?", sem začel poizvedovati. "No samo radi tega," mi jo odgovoril, "marveč je še nekaj drugega. kar nas šo najbolj veseli. Glejte," pokazal je na občinstvo, "to nam dokazuje, da združitev vseli slovenskih delavcev-izseljencev v eno društvo ni več dale -. Mnogo jo danes tukaj tovarišev delavcev iz Prosvete in tudi nekaj od Sokola in sploh od vseli strani". Mali mož mi je z vsem navdušenjem govoril o tej enotnosti. No, prav bi bilo. Jaz sicer nisem tako prepričan, da bo prišlo do tega, kot je u-verjen on, a Rog jim daj! Vsaj namen imajo dober. Z možmi pri "kasi" se pa kar ni dalo govoriti. Bolj šo bili veseli, ko če bi ves dobiček šel njim v žepe. ">to, imate mnogo denarja, kaj ne?" — sem vprašal. "Brez njega ravno nismo," so odgovorili, "toda ne vprašajte nas za na posodo!" Pravili so mi, da so stroški precejšnji in da nikdar ne plačajo vsi, ki pridejo na prireditev; kakšnih 60 oseh je vedno zaposlenih pri zabavi, kakšnih 30 je brezposelnih in imajo prost vstop, člani plačajo samo polovico, članice pa nič itd. Xa vsak način pa je videti, da društvo lepo napreduje. Le tako naprej, fantje in dekleta! Živijo naša prosve-ta! Star Slovan. RAZNE NESREČE Potniško letalo, ki je vzdrževalo zvezo med Francijo in Anglijo. se je pogreznilo pretekli torek v Rokavski preliv. Šest oseb je utonilo. Pet oseh je umrlo, ko je iz še nepoznanih vzrkov nastala eksplozija v ogromnem elevatorju družbe "Continental Export Comp." v Saint Louisu, v Združenih državah- Mnogo delavcev je bilo ranjenih. Omenjeni elevator je baje največji na svetu. V" Wlodzimieresecu na Poljskem je izbruhnil strahovit požar, ki je trajal dva dni in upe-pelil dvesto hiš. Več ko dva tisoč oseb je zgubilo streho. V Campalungu na Romunskem je požar uničil /O poslopij, med njimi znamenito cerkev, zgrajeno pred 700 leti. KONEC VELIKE STAVKE V Zaragozi, na Španskem, se je zaključila pretekli torek velika stavka, ki je trajala štirideset dni. Računajo, da so delavci zgubili vsak dan en milijon pe-set na plačah. Voditelji stavke so javili delavstvu sledeče: "V prepričanju, da bodo delodajalci izpolnili obljube, ki so jih dali delavstvu, proglašamo za-ključitev stavke." Delavci sedaj upajo, da ne bo ostalo samo pri obljubah. ARETACIE V TRSTU N¿ dan "volitev", v nedeljo 25 marca dopoldne, je bilo v tržaški gostilni ""Crismanni" zbranih več delavcev, med njimi tudi šest Slovencev, ki so to gostilno redno posečali. Nenadoma je pridrvelo v lokal vse polno fašistov, ki so pričeli izganjati go- ste 11a volišče. Delavci so se umaknili iz gostilne in so se čez malo časa, ko so fašisti odšli, zopet vrnili. Radi tega dogodka se je vnel mod Slovenci pogovor in eden, ki je bil že nekoliko vinjen, je vzkliknil, da ne gre 11a volišče, tudi če ga pridejo s puškami naganjat. Te besede je slišal tudi neki Italijan, ki jo najbrže dobro razu-mej slovensko, in je delavce ovadil policiji, čež da javno hujskajo proti volitvam. Vsi fantje so bili aretirani od koder jih niso še izpustili. POŠILJAJTE DENAR svoji družini samo na sledeči varen način Kadar pošljete denar v domovino, poslužite se naših nakazil, ki se izplačajo v gotovini in proti potrdilu, ki Vam ga vrnemo s podpisom prejemnika. Vaši svojci prejmejo točno poslano vsoto v dinarjih ali lirah, brez nobenega stroška ali odbitka. Vljudno in hitro boste postrežem v našem JUGOSLOVAN SKEM ODDELKU, kjer so jugoslovanski uradniki, ki razumejo in pravilno tolmačijo Vaše želje. V par minutah lahko izvršite;: POŠTNO NAKAZILO, ki se izplača skoro vedno v roku največ 25 dni, ali BRZOJAVNO NAKAZILO, za katero treba navadno manj ko 6 dni. Uradne ure: Od 9. do 18. in ob sobotah od 8.30 do 11. "'FIRST NATIONAL BANK »/BOSTON Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Córdoba 1223 (Rosario) VARNOST — HITROST ZAUPANJE — VLUDNOST Beležke V Monte Caseros 11, pokrajina Corrientes, so se dogajale čudne reči. Že dobrih šest mesecev so se pogosto krat ponavljale tatvine v velikem slogu in so ljudje upravičeno sklepali, da se je izvrševanju tega "posla" posvetila večja skupina prebrisanih ljudi. Okrajenci so hodili na policijo naznanjat neprijetne obiske. katerih so bili deležni, a o tatovih ni mogla najti policija nobenega sledu. 7.adeva je postajala Se zagonetna in se je po preteku pol leta sam gospod "comisario departamental" odločil, da se nekoliko pozanima zanjo. Po kratki preiskavi je ugotovil ne samo, kdo so tatovi, marveč tudi. da so bili uzmoviči v. ... poslovnih zvezah kar s tremi policijskimi uslužbenci ter da so živeli lepo Í11 na varnem v hiši policijskega "oficiala de servicio". na čigar posestvu je gospod "comisario" našel celo 11 ukradenih konj in še mnogo druge robe. po kateri so vzdihovali najnovejši okrajenci. Vsekakor lepe razmere. Osivel človek, navdušen Ar-gentinec, ki iskreno ljubi zemljo, v kateri je bil rojen, nam je pravil, kako je svoj čas mnogo potoval po notranjosti in kako je v marsikaterem kraju moral ugotoviti, da so izvrševali varnostno oblast ljudje, bi po predpisih kazenskega sako-nika spadali v dobro zaprte jetniške celice, kakor so dolgi in široki. Naletel da je ponekod na komisarje, ki so sa-m oz'olj no gospodarili nad imetjem in celo nad življenjem rc-vežev. ki so imeli smolo, da so se kot koloni naselili1 v njihovem okrožju. A to da je bilo pred mnogimi, mnogimi leti. Slučaj iz Monte Caserosa dokazuje, da živi nekaj takšnih ali pa vsaj podobnih tičkoz' še dodane s- V Združenih državah so poverili posebni senatni komisiji nalogo, da nekoliko podreza v proizz'ajalee vojnega orožja. Senator Nye je te dni razlagal novinarjem, kako da tak-šni-le "trgovci s smrtjo" — tako jih je imenoval — sejejo — med narode nezaupanje in zdm-žbo potom svojih dobro plačanih agentov in listov. T z prepirov med narodi kujejo zase težke zlatnike. "V svetovni vojni", .je dejal senator, "so na primer francoske vojake streljali Nemci s topovi, ki so bili izdelani v Franciji. Nemške čete so padale z' Belgiji pod streli topov, izgo-tovljenili v Nemčiji, in mnogo vojakov, ki so se borili za do-movino na vzhodni meji, je padlo pod granatami, ki so jih bruhali topovi, katere je bila Nemčija prodala Rusiji. V neki angleški vasi imajo velik top; iz njega so naredili spomenik, ker je mnogo mož iz one vasi padlo v bitki, preden se je posrečilo ugrabiti to morilno orožje Nemcem. Na eni strani topa so vrezana imena angleških vojakov, ki so padli pri naskoku; na drugi strani pa je ime tovarnarja, ki je bil ta top prodal Nemčiji. ..." Ameriška senatna komisija hoče začeti pravo križarsko vojno proti onim, ki "trgujejo s smrtjo". Ali bo to kaj zaleglo in ali bodo Združenim državam sledile v tem pogledu tudi druge? f/s> sx ARGENTINSKE VESTI 2 g WA' ARGENTINIJA OSTANE ZA SEDAJ ŠE V AMEFIŠKO-ŠPANSKI POŠTNI ZVEZI Preteklo soboto jo vlada objavila dekret, s katerim se razveljavlja naredita od II. marca t. lota, ki je določala, da Vrgiiitinija izstopa i/, ame-riški.-španske poštno zveze in -o torej razveljavijo olajšave, ki so veljale za poštne pošiljatve, namenjene v vso one države, ki so članico imenovane zveze. Vlada je bila izdala to narodbo radi '.natnega deficita, ki ga ima poštna uprava, a se je radi posredovanja prizadetih držav premislila ter jo za sedaj preklicala. POŽAR NA JUGOSLOVANSKEM PARNIKU V četrtek, ob 2.30 po polnoči, je nenadoma začelo goreti na jugoslovanski ladji ,,Triglav", zasidrani v buenosaireškem Novem pristanišču. Požar je uničil /O bal bombaža, čigar vrednost cenijo na 7.00 opesov, povzročil pa je še drugo škodo, ki še ni natanno ugotovljena. Og-njegasci so imeli tri ure dela, preden se jim je posrečilo pogasiti požar- KRVAV SPOPAD S TIHOTAPCI I/. 1'esistencijo v Chacu poročajo, da se je bil vnel pretekli teden krvav hoj mod skupino tihotapcev in policijsko četo, ki ¡0 nanje naletela v bližini Tome de Agua, pri I Jarran-cerasii, na rok; Parana. V boju jo padel policijski narednik Martin Ace-vedo, pa tudi < -len izmed tihotapcev, katerim se jo sicer posrečilo /.bežati, dasi blaga niso mogli nest i s sabo. O-blasti so zaplenile. HXK) kg tobaka in šest sodov "kanjo" z 800 litri te tekočino. DRUŠTVENIVESTNIK SOKOL "LA PATERNAL" V soboto, 19. t. m., se bo vršila ob 21. uri odborova seja. Naj pridejo vsi odborniki! RADIKALI V SAN JUANU l-Vrsonalistična struja radikalov v pokrajini San .loan jo sklenila udeleži»! se prihodnjih pokrajinskih in < bčinskih volit"'- . Kandidate bodo določili na podlagi glasovanja, katerega so bo smet udeležiti vsak pristaš njihove stranke. Abstinenca proglašena na radikalski konvenciji v Santa Fo, pojema vedno bolj. OTOK MARTÍN GARCIA SO IZ PRAZNILI Vse politično jiiternirance, ki so jih imeli 11a otoku Martin García, je vlada dala prepeljati v glavno mesto ter jih izpustili mi svobodo. Otok jo zapustila tudi policijska posadka, ki je jetnike nadzor .\ ala. t PROTI OBSEDNEMU STANJU Splošna delovna zveza je predložila} retiranih mnogo delavcev, , katerih pravi, da po njenem mnenju ni več razloga, ki bi Mpravičeval še nadalje obsedno stanje, proglašeno koncem decembra radi radikalsko vstaje. Delovna zveza opozarja ministra, da je hilo. 11a podlagi obsednega stanja, a-retiranih nmoho delavcev, katerih družine se nahajo sedaj v bedi. Vlada bi naredila človekoljubno delo, ko hi te delavce vrniia njihovim ženam in otrokom. - FOSTOPANJE PROTI RAVNATE- . LJEM BANKE "COMERCIAL DEL ; PLATA' Sodnik dr. Ocampo, ki ima v rokah preiskavo proti članom upr.sveta ter ravnatelju, podravnatclju in drugim nameščencem tega ;a Janeza Nepomuka, doktorja cerkvenega prava, generalnega vikarja praškega nadškofa in spovednika češko kraljice, ki ga je dal češki kralj Večeslav dne maja 1393 iz mostu vreči v reko Vltavo, kjer je utonil. Sveti Janez Nepomuk velja za žrtev s povedno molčečnosti. 17. maja četrtek — spomin svetega s poznavalca Pashala, zavetnika vseh evbarističnih kongresov in vseh udruženj^v proslavo zakramenta svetega Rešil joga Telesa, o čigar svetem življenju bomo prihodnjič obširneje poročali. is. maja petek spomin svetega mučeni». Venancija, ki bil komaj petnajst let star zaradi stanovitne vere v Kristusa do smrti mučen, hkrati s še deseterimi tovariši. 1!;. maja - hinkoštna sobota spokorni dan v pripravo na binkoštni praznik. Zapovedana jo zdržnost cne- sveti binkoštni praznik vršila dne 20. maja oh i. popoldne v j 20. maja V ulici Al- slovenske božje službe na Pater- Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Tiueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jfli tudi pregleda ^ X-žarki ter jim analizira kri in 9eič Konzultacije in analize brezplačno KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO orl 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 NE POZABITE, da se bo vršila v nedeljo, 20. t. m., v ulici Luís Vialel 1746, velika trgatev v prid slovenski osnovni šoli v Buenos Airesu. POIZVEDOVANJA Tukajšnje jugoslovansko poslaništvo poziva naslednje izseljence, naj se javijo, osebno ali pismeno, konzularnemu odseku poslaništva, na naslov: Buenos Aires, Charcas 1705: Tomo Bakica iz Vukovara; Nikolo Martinušiča; Matijo Roša, od pok. Josipa, iz Ši-benika. USTNICA UREDNIŠTVA Raznim dopisnikom: Vsak dopis mora biti čitljivo podpisan in potreben je tudi dopisnikov naslov. Uredništvo mora vedeti, kdo pošilja dopis. Prosimo, da to vedno upoštevete. -ko: Hvala! Pride v prihodnjo številko, ker Vas je za pričujočo že nekdo prehitel. Oglasite se še kaj! Vsem čitateljem: Dopisujte Novemu listu! <":e se je zgodilo kaj zanimivega v kraju, kjer živite, sporočite nam! Prav posebno nas zanima vse, kar je v zvezi z delom in nedelom naših izseljencev. PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA Malabia 418, na križišču s Triunvirato • U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15. M. Pavlusiab dvorani "XX Sitlemhrr sina 2832. Vzpored: 1. Otvoritev, godba; 2. I.. Iludovoi nik: Naša zvezda, moški /bor: 3. N. X.: Vabilo, moški zbor: í. X. X.: Zagorski zvonovi, moški zbor; X. X.: Dokhunacija; (i. .1. štoka: Moč uniforme, burka s petjem v treh dejanjih. Po končanem sporedu ples in prosta zabava. Vstopnina $ 1—, za redne člane •$ 0.50, članice prosto. Vsak u-deleženec dobi brezplačno srečko za dva krasna dobitka. PRIREDITEV NA DOCK SUDU "Glumačka-pjevačka omladina Jadransko more" priredi 24. t. m. v salonu "Ex Chade", ul. P. Angulo 1488, Dock Sud, svojo prvo veliko zabavo s sledečim sporedom: 1. "U oluji života", igrokaz v 3 de- janjih; . „ 2. "Till we meet again , dvospev, 3. "Mladi kapetan", dvospev; 4. "Volga, Vol'ga", solospev; 5. "Ramona", solospev. Po tem sporedu se bo vršil ples do ranega jutra. Sviral bo orkester in poslovala bo tudi šaljiva pošta. Prireditev prične oh S.30 zvečer. Vstopnina za moške S 1.50, ženske brezplačno. K obilni udeležbi vabi Odbor. j^fajsiajajajaiaiaaaiafSiaEMeísisrarajaiaiaafaiají HOTEL PENSION VIENA SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207 Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje. POSTREŽBA PRIJAZNA Posamezen obed $ 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se priporoča E. KRAVANJA ''ewi3faisfajaí®3iSfSfafa/aíEfsiaisíSíSJ5Maisisisjsis- lialii, A val os 250, ob desetih dopoldne in oh štirih popoldne, kakor po navadi. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega zakona sta sklenila Jožefa Milena Gorjan in Marijo Alojzij Nemec pred pričama Ano Reščič in Franeiškom Koglot. Naj bo srečno! Zakrament svetega krsta sta prejela Robert Ferniin Colija, kateremu sta botrovala Štefanija in Franc Vovk in Alojzij Boris Bukares, kateremu sta pa botrovala Antonija Xabergoj vin Stanislav Rauher. Vse dobro! Y Gospodu' zaspala Marija Jože-; fa Volčič. Naj v miru počiva! MOHORSKE KNJIGE Za naročilo knjig bodisi goriške bodisi celjske Mohorjeve družbo jo nepreklicno zadnji dan pondeljek dne II. maja. DOCK SUD Naša slovanska lekarna Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize j seča izvršimo brezplačno C. Facundo Quiroga 1441 Naeproti policijskemu jatu komisari- MEHANIČNA DELAVNICA REBEK AVGUST Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd. Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto SLOVENSKA GOSTILNA CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES (Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene - Vsak rojak je dobrodošel - A SLOVENCI DOMA IN DRUGOD t< VESTI IZ DOMOVINE ZUNANJI MINISTER JEV-TIČ V SOFIJI Y ponedeljek, 7. t- m., se je pripeljal v Sofijo, glavno mesto Bolgarije, jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič. Na kolodvoru so ga sprejeli bolgar ski ministrski predsednik Muča-nov, vsi ostali člani bolgarske vlade, zastopnik kralja Borisa in mnoge odlične osebnosti iz dr plomatičnili, političnih, cerkvenih in gospodarskih krogov. Ko je jugoslovanski zunanji minister izstopil iz železniškega voza. so ga navzočni sprejeli z velikim aplavzom in z vzklika-njem Jugoslaviji in Bolgariji. Po kratkih pozdravnih govorih se ie g. Jevtic odpeljal, v spremstvu članov bolgarske vlade, proti mestu. Pred kolodvorom se je bila zbrala velika množica ljudstva, ki je zastopniku jugo slovanske vlade priredila velike ovacije. Minister Jevtic je šel v Sofijo, da vrne obisk Mučanovu in da okrepi tudi prijateljske ock nošaje med Jugoslavijo in bratskim bolgarskim narodom, ki so se začeli v zadnjem času tako vidno boljšati. Bolgari niso pozabili iskrenih in prisrčnih besed, ki jih je o njihovem narodu iz" rekel g- Jevtic v narodni skupščini povodom svojega ekspoze" ja o zunanji politiki Jugoslavije, in je zato povsem razuml jivo, da so mu priredili lep sprejem- Znano je tudi, da si g. Jevtic vztrajno prizadeva, da bi tudi Bolgarija pristopila k balkanskemu paktu in da je v tem oziru pripravljen pakt tako spremeniti, da bi ji bil pristop olajšan. O tej točki je obširno razpravljal s turškim zunanjim ministrom Tevfik Rudi begom, ko se je pred nedavnim mudil v Ankari. Tz teh in podobnih prizadevanj voditelja jugoslovanske zunanje politike so se Bolgari prepričali o njegovih resnih stremljenjih za dosego tesnega sodelovanja, popolnega sporazuma in iskrenega prijateljstva med vsemi Južnimi Slovani. Marsikatera ovira je še na poti do tega cilja, vendar pa je že sedaj gotovo, da se je razpoloženje ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v Bolgariji temeljito spremnilo v zadnjem času. Med obema narodoma so se ustanovila, delujejo in se širijo bolgarsko-jugoslovanska društva, ki so začela graditi velik in širok most med Bolgarijo in Jugoslavijo ter brisati neprijetne spomine in lečiti rane iz preteklosti. V zgodovin i odnošajev med bratskima narodoma se začenja nova doba: doba prijateljstva, ki jo gotovo z iskrenostjo pozdravi vsak Slovan. Í VELIKA NESREČA V KAMNIKU Pretekli ponedeljek je v kamniški smodnišnici nastala strahovita eksplozija, ki je povzročila mnogo človeških žrtev in veliko materialno škodo. Pet delavcev, ki so bili zaposleni y tvornici smodnika, je eksplozija strahovito razmesarila in so bili na mestu mrtvi, devet delavcev je bilo težko, nekaj oseb pa lahko ranjenih. Preiskava je ugotovila, da je eksplozijo povzročila neprevidnost nekega delavca. TRGOVINSKA POGODBA MED JUGOSLAVIJO IN NEMČIJO V Beogradu so se že dalje časa vršila pogajanja med zastopniki jugoslovanske in nemške vlade zaradi sklenitve trgovinske pogodbe med obema državama. Iz Berlina je bila prišla v jugoslovansko prestolnico posebna nemška delegacija. Ker je bila na obeh straneh dobra volja, so pogajanja uspela in prejšnji četrtek so jugoslovanski in nemški zastopniki podpisali besedilo pogodbe. Pogodba vsebuje določbe, katerih namen je pospeševati tujski promet, in predvideva tudi razne medsebojne olajšave za izvoz. Veljala bo od 1. junija t. leta dalje. LJUBLJANSKI TISK Lani je izhajalo v Ljubljani 70 periodičnih publikacij. Izhajali so trije dnevniki, 30 tednikov in 37 mesečnikov! Illllll VELIKA KORUPCIJSKA AFERA Prejšnji teden je Beograd doživel veliko senzacijo. Oblasti so izsledile novo in veliko korupcijsko zadevo, v katero so baje vpletene razne ugledne osebnosti. Policija je aretirala načelnika nekega oddele-nja v prometnem ministrstvu in četvorico višjih uradnikov. Sleparije znašajo baje mnogo milijonov dinarjev, vendar pa natančna vsota še ni znana. Policija vodi preiskavo v največji tajnosti in pričakujejo se nove, senzacionalne aretacije. Agencija "Havas" poroča iz Beograda, da so oblasti izvršile hišne preiskave pri univerzitetnem profesorju Miljutinu Novakoviču, pri predsedniku trgovskega sodišča Jo-seviču in pri članu kasacijskega sodišča Jovanoviču. DIPLOMIRANA Krojačnica Leopold Usaj Calle GARMENDIA štev 4973 Tu boste našli najboljšo postrežbo, dobro iz-bero angleškega in češkega sukna ter solidne cene. Prvovrstno delo Francoski predsednik Lebrun na dirkališču v Auteulu i VESTI S PRIMORSKEGA Pisatelj France Bevk izpuščen iz konfinacije Goriški pisatej France Bevk, ki ga je bila pokrajinska komisija za konfinacije poslala koncem januarja na otok Ventotene je bil nenadno pu-ščen domov in se je vrnil v Gorico v | prvih dneh aprila. Konfinacija znanega slovenskega književnika, ki se nikoli ni bavil s j politiko, marveč se je bil popolnoma posvetil umetniškemu ustvarjanju, je močno razburila vso našo javnost, doma in v tujini, ter je našla tudi znaten odmev pri drugih evropskih narodih. Protesti proti temu samovoljnemu ukrepu italijanskih fašističnih oblasti so bili tem ostrejši, ker ni konfinacijska komisija javno navedla nobenega vzroka za svoj ukrep. Jugoslovanski Penklub se je zavzel za Bevka ter poslal italijanskemu Penklubu protest proti postopanju italijanskih političnih oblasti ter je pozval organizacijo pisateljev v Italiji, katere predsednik je Ma-rinetti, naj skuša intervenirati zaradi našega goriškega pisatelja. Penklub v Rimu je odgovoril, da se bo zavzel za stvar in izgleda, da je to svojo obljubo izpolnil ter je njegovo posredovanje imelo uspeh. Brez dvoma pa so v tem pogledu vplivali tudi komentarji uglednih inozemskih listov, ki se niso nič kaj laskavo izrekali o postopanju italijanskih oblastev. Iz Gorice poročajo, da so tamo-šnje policijske oblasti že tik pred veliko nočjo zbirale pri naših ljudeh informacije o Bevku; postopale so pri tem z vprav nenavadno vljudnostjo, po čemur je bilo sklepati, da so se za konfiniranega pisatelja začeli zanimati na najvišjem mestu v Rimu. Za svojo konfinacijo se ima Bevk gotovo zahvaliti goriškim fašističnim spletkarjem, ki ga imajo črno zapisanega samo zato, ker piše slovenske knjige. Višje oblasti so to samovoljno nasilje in krivico, storjeno znanemu slovenskemu pisatelju, popravile; to vest bo gotovo ' sprejela z zadoščenjem tudi vsa naše izseljeniška javnost. Obenem s tem zadoščenjem izražamo pa tudi »n Naznanjam, da sem prevzel Brivnico "ESTRELLA ter se rojakom priporočam za obilen obisk. VISKO MARIČIČ Osorio 589 Paternal Clínica Médica "SLAVIS Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želod čnih in srčnih bolezni. SPOLNE BOLEZNI (Kapavico in sifilis) zdravimo F o modernem in sigurnem nemškem načinu. M Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike ta sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE CENE OLAJŠAVE ZA PLAČEVANJE SAN MARTIN 522, 'll. nadstropje Ll. T. 31 Retiro — 1619 upanje, da so goriške policijske oblasti dobile iz Rima nalog, naj s šikaniranjem ne zagrenijo življenja iz konfinacije rešenemu pisateljú Bevku, čigar umetniško ustvarjanje nikakor ne more "ogražati države in režima" TUDI DEKLEVA, URŠIČ IN TUTA SO SE VRNILI Rimska vlada je odredila v prvih dneh aprila, da se 130 konfiniran-cev reši z otokov. Med temi osvo^ bojenci so tudi dr. Jože Dekleva iz Materije, Rudolf Uršič iz Kobarida in akademik Slavko Tuta iz Tolmina, ki so bili pred takozvanim plebiscitom ponovno poslani v konfinacijo na južne otoke. Dr. Dekleva je bil pozvan v Trst na kvesturo; izgleda, da mu nameravajo naprtiti strogo policijsko nadzorstvo ter mu zabraniti sleherno občevanje s Slovenci. Tuto in Uršiča so pa klicali na policijo v Gorico. SIROV NAPAD NA STARKO V Gorici, na ulici Corso Vittorio limármele III., ¡je j<> na velikonočni ponedeljek zgodil nenavadni, sim\ napad nekega miličpika na ubogo Terezijo Pavletič, zasebnico, staro okrog 7(1 let. »Pavletičeva je šla ta dan po ulici, kar pridni od zadaj miličnik na kolesu, se zaleti vanjo in ji raz-trže krilo. I;boga ženica je vsa razburjena zahtevala povračilo za> raztrgane krilo, posebno še zato, ker miličnik ni zvonil. To svojo zahtevo mu je povedala seveda v slabi italijanščini. Tedaj pa se je miličnik razjaril in porinil vanjo kolo tako močno, da je revica padla v obcestni jarek, ki je na tej ulici zelo globok. Pri padcu si je nevarno poškodovala nogo tako, da je morala v bolnico. Miličnik ie po storjenem dejanju takoj od-kuri!. KAKO SO VOLILI V JULIJSKI KRAJINI O glavnih podatkih o izidu poslednjih fašističnih "volitev" na Goriškem, v Istri in na Tržaškem smo svoj čas že poročali. Prejeli smo sedaj podrobnejša poročila iz posameznih naših krajev. Proti režimu jih je glasovalo: v Trstu 89; v ostali tržaški pokrajini 50; v Gorici 32; v ostali goriški pokrajini 294; na Reki nihče (!); v ostelem.delu kvar-nerske pokrajine pa kar celi trije! V Puli 1; v ostali Istri 9. Ljudje so pravilno razumeli, da gre za komedijo in so skoro brez izjeme glasovali tako, da so se izognili neprilikam. Kontrola se je skrbno izvajala in so vsakega, ki je glasoval proti, zabeležili v "črno listo". Iz postojnskega okraja poročajo; da so vsi glasovali za fašistično listo in da so morale volilne komisije nabrž same fabricirati protivne glasove, ker bi bilo izgledalo smešno, če bi vsi glasovi bili ugodni. Skoro povsod so volitve otvorili italijanski duhovniki. V Sv, Križu pri Trstu je tajnik tamošnjega fašja učitelj Manes poskrbel, da bo udeležba obilna. Na posebnem sestanku, na katerega je pozval vse volilne upravičence, je rekel, da bodo vsakega, ki ne bo glasoval, zapisali v črno knjigo; "in že veste, kaj to pomeni", je pojasnil. Na dan volitev so ljudi vozili na tovornih avtomobilih na Prosek, kjer se je nahajalo volišče; tam jim je predsednik, v Manesovi navzočnosti, izročil glasovnice s "Si", katere so potem vrgli v žaro, pa je bilo opravljeno. Po kraških vaseh so ves dan krožili avtomobili in ka mijoni z oboroženimi fašisti, ki so prepevali in tulili. V Bovec so vozili volilce iz vsega okraja; za trentsko dolino je bilo volišče v vasi Soča. Ljudi so hodili iskat s tovornimi avtomobili celo v najbolj stranske vasi, kakor Log, Strmec, Zadnja Trenta. Volilci so morali glasovati javno. V Gorici in okolici so fašisti tudi poskrbeli za izdatno propagando. Po vaseh so krožili kamijoni, na katerih so se vozili fašistični omla- ■ dinci. Zanimivo je, da §o popoldne hodili iskat takšne volilne upravičence, ki se do takrat še niso bili zglasili na voliščih. To bi seveda ne bilo mogoče, ko bi jim volilne komisije ne bile dale imen. Nekatere starčke, ki radi starih kosti niso mogli zapustiti svojih domov, so ti mladeniči dejanski napadli. V Idriji in v vsej občini so volitve potekle povsem mirno in so vsi upravičenci '■glasovali" za Musso-linija. Tako tudi v Spodnji Idriji. Do malega in menda edinega incidenta je prišlo v Cerknem, kjer je volilen sledil v kabino neki občinski uradnik s pretvezo, da mu bo obrazložil, kako mora voliti. Volilec je zahteval, naj se nepoklicani odstrani, ker je pa ta le silil vanj, mu je vrgel obe glasovnici pred nos in se demonstrativno odstrani. Iz Klane, v Istri, javljajo, da so par dni pred volitvami prišli v vas fašisti ter začeli razdeljevati moko. Vsakemu obdarovancu so zabičali da mora glasovati za fašistično listo. Obenem so razlagali, da je moko daroval sam "duce". No, vkljub vsemu pa se je predsednik volilne komisije hudoval na podešta-ta, da je premal o volilcev prišlo glasovat. V bližnji školnici se je po-deštat najbrž bal za svojo službo, pa je skušal zlepa vabiti ljudi na volišče; vsakemu, ki je šel volit, je plačal dve lirici za vino. Italijanski listi so z izidom "plebiscita", vsaj na videz, zelo zadovoljni in pravijo, da je Julijska krajina izpričala pri volitvah svoje... italijanstvo. Poročajo o "velikem navdušenju" in omenjajo v svojih] poročilih, da so v mnogih krajih fašistični tajniki in italijanski župniki kar javno glasovali velike skupine upravičencev, katere so sami privedli na volišča, POLOŽAJ V BOVŠKEM OKRAJU Fašistični agitatorji so pred volitvami obljubili, da se bosta cedila sam med in maslo po vseh obubožanih bovških vaseh, če bo ljudstvo glasovalo za fašistično listo. Volitve so minule. Mussolini je "zmagal" in .... obljube so pozabljene. Ljudem so obljubljali, naj pridejo po volitvah na občinski urad v Bovec, kjer da bodo dobili moke in drugih živil. Nekaj sestradanih revežev se je res oglasilo tekom tedna, a so jih občinski uslužbenci nagnali. Rudnik v Rablju, kjer je v prejšnjih časih našlo nekaj zaslužka mnogo moških iz bovških vasi, za-posljuje sedaj le par desetin delavcev in se ti smejo biti samo iz vi-demske pokrajine. Ukrenili so tako, ker leži rudnik blizu pokrajinske meje na ozemlju, ki spada pod vi-demsko prefekturo. Ljudje žive v veliki bedi in nimajo niti najpotrebnejšega za življenje. SIROTTI NA SVETI GORI Na velikonočni ponedeljek se je vršilo veliko romanje na Sveto goro, ki je bila v ta namen tudi lepo o-krašena, kakor v nekdanjih časih. Vernikov, večinoma Slovencev, je prišlo nad 2000 na goro Matere božje. Slovesno sveto mašo je imel goriški administrator msgr. Sirotti, ki je tudi vodil procesijo z relikvijami. Naj bo pri tej priliki omenjeno, da slovenskim vernikom ni bilo dano slišati božje besede v slovenskem jeziku. .Illlllillüllllllllllillliillillllllllliiliilüillllu KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billinghurst 271 dpt. (višina ulice Cangallo 3500) SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — kislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje i/vir» > profesorju Glassner. zdravniku univerze r.a I);tuj:i. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lisa j; . . Lastni sanatorji z nizkimi čenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDINIRAodIOppI2 i 14»2« SATI * * * * * # C * * * * * * * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2538 - Doiiato Alvarez 2181 U. T. 59 La Paternal 1723 Zapomnite si naš novi naslov "NOVI LIST" Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 Mlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll*^ | Restavracija "Vuono" j j LAVALLE 940 - U. T. 35-4205 f I Prvovrstne italijanska kuhinja ¡ ¡ Ugodnosti za bankete f ZMERNE CENE i rUlIllllUIlHIlllMIIIHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIlIMIMI iiiiiiiiiiihimi»»"*«"« PODLISTEK Franjo Krašovec: JESENSKI IZPREH0DI PO ITALIJI (Odlomki iz starega popotnega dnevnika iz 1. 1909) (Nadaljevanje) Zabavišče ob zabavišču in trumo nía se gnete narod okoli njih. Na tribuni pred lnen^žerijo stoji dražestna devojka, v obleki vpijoče karminaste barve, in vabi občinstvo, naj vstopi v riotranje prostore. Zunanje slilje prikazujejo najstrašnejše dogodke iz srednjeafriških pustinj. Razjarjen tiger mesari dvojico lovcev in jima srka kri. Corpo di Bacco, to je nekaj za vročekrvne laške fantaline! Ob pozni popoldanski uri ponehava to .nenavadno vrvenje in, nasičen redkih užitkov, zapušča okoličan šu-mna zabavišča. Sejmišča se praznijo in prej tako živahni prostori zado-bivajo okrog 6. ure popoldne vedno bolj vsakdanje lice. V mraku pa se prikaže tudi padovanska elita iz svojih palač, da s svojo navzočnostjo počasti mesto veselja. Oeste, ki vodijo iz mestnega obzidja, se polnijo s svetlimi kočijami. Za trenutek pozabiš, da si v malomestni Padovi in zdi se ti, da si na kakšni rimski Apiji. Plemiči po rojstvu in denarju se živahno razgovarjajo in smejejo, sedeči na mehkih sedežih dvovprežnih ,,karoc"; z njimi se vozijo meščan- ske krasotice, oblečene v tanke, svilene obleke; mile so in čedne, kakor junakinje iz fantastičnih romanov. Do mraka je trajalo to nenavadno vrvenje in danes sem vprav po naključju naletel nanj. Ulice se praznijo, le na trgu pred stolnico stoje še v gručah ljudje. Tu udarjajo goslarji svoje južne arije, okrog njih se šeta mladi svet nižjih meščanskih slojev. Veselo frfotajo lahko krila „delle belic fanciulle", ker lepe so severne Italijanke. Čast komur čast! Zelo se razlikujejo od ženstva iz Južne Italije, ki čistoto nič ne obrajta. Severna Italijanka je vse kaj drugega. Plemenitega izraza v potezah, rožne lepote na cvetočih licih in lilij sko snažne čednosti na krilih; ta svoj-stva zapažiš pri devojkah Milana, Padove, Turina, ali pri ženstvu iz Južne Italije nikdar. V podvojeni lepoti nas pozdravljajo mlečnorožnata lica severnoitalijanskih blondink. Italijanka je le bolj redko plavolasa, če ji pa glavico krijejo zlatožolti kodri, je omamljive lepote. Človeku se nehote vsiljuje misel, da je nesmrtni Rafael moral tu zajemati snovi za svoje nedosežne madone. Tu se križa -sever z jugom in v Florenci .na pr. že srečaš povsem drugačne tipe. S kakšno gracioznostjo gre stasita pa-dovanka v naročaj svojega plesalca! Nežnobojna nošnja mlobno vpliva na oko: za tujca nekaj nenavadno poetičnega! Cele ure bi zrl drhteče kretanje nežnih bitij in poslušal živahne južne arije. Nerazcvele rože — vrtnice in dehteči nageljčki, ki presrečnim pllesaJkam dičijo lepe kodre, le še poveličujejo njihovo krasoto. Seveda ne plešejo fantastične tarantele vročekrvnih rimljank ali strastnih napoletank. zato pa so njihove kretnje tem bolj ubrane, tem bolj harmonične.--—- Zatonila je svetla nebesna krogla in lahek mrak se zgrinja nad bujno pokrajino. Skozi mnoge ozke ulice prikolovratim spet na stolni trg. Tu se vzpenja pred menoj mogočna križna katedrala sv. Antona s sedmero orjaških kupol. Prekrasne marmornate stopnice vodijo navzgor kot biserna lestva Jakobova---- Neizbrisen spomin lepote in veličastnosti človeške zamisli bi bile zapustile v meni, da se niso drsali po njih brezdelni ter izživeli prosjaki in prosjakinje. Kakor z dletom jim je vrezano na licih, da jim ni' preobilica let upognila ramen. Zgodaj odcveteli ,rano dozoreli in brzo izživeli! Tipično bera-štvo južnih krajev, ki ga srečaš posebno v Italiji, v vsakem kraju, na vsakem mestu, ob vsakem času. — Zbor kanonikov prepeva "vespe-re". Globoko odmeva zdaj pojemajoči, zdaj naraščajoči kantus po visokih prostorih božanskega domovja. Ko bi le "tako močno ne šušljali ti italijanski svečeniki pri izgovarjanju latinščina Sleherni "s" izpremenijo v "š", kar nič posebno ne gladi u-šesa. Še enkrat se ozrem, zapuščajoč božji hram, na utripajočo večno luč v srebrni svetil j ki sredi ogromnih prostorov — na nebu ji drugari na milijone nebeških lučic.. . Padova se je pomirila, predstavlja se nam k.Ot ono neznatno, tiho mestece brez cestnega hrupa in vrvenja. Utrujen, stopam ob zidovju frančiškanskega samostana. Po njegovih neskončnih, arkadah doniuje dolgočasje, le tu pa tam prekinjajo tišino koraki zamišljenega samostanca. — Med mnogimi tihimi mesti Italije je morda Padova najtišja. Da nisem videl današnjega, le par krat na leto vršečega se shoda, imenoval bi jo mesto tihožitja. Velika množica nekdaj stavnih patricijskih domov spi mirno smrtno spanje, kakor zapuščena bivališča v Pompejih. Povsod zob čase povsod zapuščeni prazni domovi, ki žive samo od svoje zgodovinske slave. Blažen mir vlada po ulicah. Le redkokdaj se sliši ropot kočije po ne bas slabem tlaku iz okroglega kamenja. Kakor ulice brez civilizacije! Ob dolgih, od slavne starosti počrnelih domovih, monotoni portiki in temni koridorji. Ljudje, ki se sprehajajo pod temi arkadami, so pravi ma-lomeščani. S filistrstkim dostojanstvom postavlajo nogo pred nogo, kakor da je izprehajanje že samo po sebi kak čestit meščanski posel. Obdana od starih palač sameva slavna univerza. Človek bi skoro ne verjel, da je dala ta šola svetu toliko genialnih slavnih mož in mislecev. Tujci ne polnijo več njenih častitljivih prostorov; pod arkadami vidim par dolgokodrastih muzinih sinov v živahnem polemičnem razgovoru.. Gori v nadstropju je razsvetljena soba; častivreden profesor zapira telečje-kožnate foliante ter hvali P>oga, da more vzkli- kniti : Diem non perdidi zgubil dneva! nisem 11. NEAPELJ „Vedi Napoli e poi mori!", pravi Italijan. V resnici je pod onim ažurnim svodom kakor v predpodobi raja; ob onem večnomodrem, sirenskem valovenju oceanovem, ki liki moder flor objema pokrajino; kakor ob vratih večnosti; ob vedno gonobečem ognju Vezuva — kakor v Dantejevem peklu! Kakor nedeljski sprehod se ti zdi izlet iz večnega mesta v Neapelj. Iz-prehod za oddih. Nič tistega arhitek-toničnega kakor v Florenci, ki tako utruja oko; nobenili Titovih slavolokov in starih napisov, ki človeka izmučijo. Sanje, sanje! Vsenaokrog samo blažilni sen. Sanjavi, lahkomiselni Neapelj! Tebe more uživati samo sa-njavec. Od samih zlatih solnčnih žarkov pleten pajčolan večnega sanjarjenja te obdaja! N!t- rimljanske častiti ji vosti, n?č beneške resnobnosti. Rimskih kapitolov in jonskih stebrov, 1 kolosejev in panteonov ne smeš iskati v Neaplju; bil bi ob ves užitek. S j čistim namenom, da zasnivaš v neču-teni harmoniji o nevideni lepoti, pri-romaj v ta tempelj prirode! Tu ne ¡moreš študirati, kakor po vatikanskih ¡galerijah, ne premišljevati, kakor ob j valoveči Tiberi; tu gledaš in sanjaš in vse je kakor bajka. . .. (Dalje) sv £ , yyj ^ „ , ZA POUK IN ZABAVO VPLIV VREMENA NA VNETJE SLEPIČA V zadnjih mesecih jo po Srednji livropj zelo naraslo število ljudi, ki so oboleli za vnetjem slepiča. V zvezi s tem pojavom je postavil priznani kirurg in vodji, kirurške všeučiliške klinike v Kovnu prof. dr. A. Hagen-torn teorijo, da zavisi ta bolezen v veliki meri tudi od vremenskih prilik. Ta teorija' sicer ni popoliioma nova. Medicinska znanost ve že davno, da je vse organsko življenje, in s tem tudi človekovo zdravje, v znatni meri odvisno od vremenskih vplivov. Vemo, da je skoraj ni bolezni, ki bi vrenje v tem ali onem oziru ne vplivalo nanjo. •Seveda pa vnetja slepiča ne povzroča samo vreme. Prebavni organi so izpostavljeni pó napačni prehrani stalno škodljivim vplivom, za katere pa ie slepič še posebno občutljiv. Neprimerna hrana na potovanju, p reo- bilka jedi za praznike, mrzlo pivo in | ^ Tyre». angleški poslanik, ki ¡a podobne stvari dajejo gotovo zadnji ¡ povod, da "bomba poči", da nastane akutno vnetje slepiča. Neki dunajski kirurg, ki je pred kratkim umrl, je: opozoril kot prvi na zanimivo kopičenje primerov te bolezni v nočeh od nedelje na#pondeljek in razlagal to s preohilo nedeljsko hrano. Opazil' je tudi, da oddajajo ob viharnem vremenu več takšnih bolnikov \ bolnišnico na opeia. ijo, nego drugače. Ta njegova opazovanja pptrjujejo sedaj raziskovanja prof. Hagentorna, j ki je že dolgo lega opazil, da se akut- j na vnetja slepiče pojavljajo v nekih kratkih razdobjih med drugimi do- ¡ bami, ko je opaziti le malo ali nič o- ■ bolenj. Izmed lt> primerov v nekem j mesecu jih je prišlo n. pr. S na (i dni, j izmed 20 primerov nekega drugega j meseca pa jih je bilo 10 v s dneh. Prof. Hagentorn je natančneje pre-iskal 800 primerov in je pri tem dognal, da jih je bilo največ obolenj ob časih,, ko se je vreme spreminjalo. Po-leg tega jo opazit, da je bolezen v neki določeni zvezi z letnimi časi, in sicer tako, da se javlja najbolj pogosto-ma v zgodnji pomladi in zgodnji jeseni, torej v časih, ko se vreme najbolj spreminja. Vnetje slepiča ni samo življenju skrajno nevarna, zahrbtna bolezen, temveč pomembna tudi v narodno gospodarskem pogledu. V Nemčiji o-boli zanjo letno n. pr. preko 200.000 oseb. ki porabijo za zdravljenje preko 30 milijonov mark, ne glede na škodo, ki sledi iz izgube dragocenih delovnih sil. ZA KRATEK CAS Dvoje receptov •Človek, ki je prvi krat v svojem življenju šel na lov, je na čudežen način prinesl domov divjega zajca. Obrnil se je na izvežbano kuharico VESTI prošnjo, naj bi mu dala recept, kako treba takšno divjačino pripraviti. j mate napitnino in sedaj mi svetujte, I kaj naj naročim!" Natakar (gostu na uho): 'Mdit" v drugo gostilno." bil premeščen iz Pariza VINO UNIČEVALEC BACILOV Fizikat pariške občine je napravil poizkus, ki se je zaključil v pravo zmagoslavje prijateljev črnega vina. Poizkus je namreč pokazal, da je črno vino izvrstno sredstvo ¡ za pobijanje tifusa in sorodnih o-bolenj. Fizikat je izvršil poizkus tako, da ga je lahko razumel tudi preprost človek. Ravnatelj dr. Kling je šel v spremstvu svojega glavnega asistenta k Seini. Zajel je iz nje vrč okužene vode in iz nje izbral najnevarnejše tifusne bacile. Položil jih je v kozarce polne črnega vina. Zgodilo se je nekaj neverjetnega. V 10 minutah je vino uničilo bacile. Prijatelji črnega vina se zdaj ponašajo češ, da jih je prav vinček obvaroval pred tolikimi trebušnimi boleznimi. Na vsak način je zdaj tudi znanstveno ugotovljeno, kar so oni že davno prej vedeli. Žene se sedaj upravičeno boje, da se bo strah pred tifusom povečal... Prevažanje zračne pošte so v Združenih državah Severne Ameriko spet prepustili privatnim podjetjem, ker so se vojaški letalci slabo obnesli kot poštarji. Ameriškega finančnika Insulla so v ponedeljek pripeljali v Severno A-meriko. Odvedli so ga iz New York a v Chicago, kjer bo prišel pred sodni ke. Krvavi spopadi so se izvršili med policijo in pristaniškimi delavci v Kalamati na Gršem. Devet delavcev ie bilo ubitih in mnogo ranjenih. Zemeljske ostanke od 130 v poslednji vojni padlih karabinerjev so od-kopali pri Mos-i ter odpremili v Solkan, od koder jih bodo spravili v osa-rij na Oslavju, kjer je prostora za ">0 tisoč padlih. Še vedno pokajo bombe na Dunaju. Preteklo sredo se jih je razpočilo, na raznih krajih mesta, kar dvajset. — ; Bombe .so tako napravljene, da ne i povzročijo posebne škodo, pač pa mo-j čan pok in dim in imajo namen se-! jati razburjenje med prebivalstvo.' BOBEN POJE I Koncem marca je zopet zapel boben ¡ pri dveh komenskih kmetijah in na-; znan i I ljudstvu, da sta zopet dve po-j sestvi padli pod pritiskom neznosne-| ga davčnega vijaka v tuje roke. Eno j kmetijo, 'ast Josipa Vovka, je kupila i noka tržaška posojilnica, drugo, last i Valentina Kolača pa neki Italijan. Kmetiji sta bili veliki in sta bili, dasi zadolženi, do leta 1929 precej trdni. Toda radi vedno hujših davkov sta se morala lastnika vedno bolj zadolževati, jdokler nista bila do grla zadolžena. Konec je opravil rubež. Ona kmeta, ki imata poleg tega še mnogo otrok, sta na cesti. Napisala mu je dva, za mehkega in za trdega, pa jo, šo dodala: "Napravite, kakor se Vam zdi. Mislim, da če sta ga ustrelili Vi, jo moral zajec hibi izvanredno mlad in neizkušen, ali pa revmatično star. /.a prvi in drugi slučaj imate recept in dober tok!" Dober nasvet. Gost ^natakarju): "Slišite, jaz bi rad jedel nekai prav dobrega. Tu i- =tonoc 'lOPOt-- ROJAKI!! PRI ŽIVCU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. Vsako nedeljo se PLEŠE LeJ)i prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za ftbilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik EMIL ¿IVEC PATERNAL Osorio 5085 aoi 30E30E 5? ODMEV IZ RUSKO-JAPONSKE VOJNE Slučaj je "hotel da so Japonci baš v dnevih 30. obletnice ko je izbruhnila rusko-japonska vojna, dvignili iz morskega dna značilen dokument ruske hrabrosti. V potopljenem trupu ruske vojne ladje "Rurik" so našli dnevnik ruskega admirala, ki se je po žilavi obrambi proti japonski premoči pogreznil v korejskem vodovju s svojo ladjo vred. LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! Restaurant "Europeo Edino znano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Vsak večer svira POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremljevanju tamburic se prepevajo naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom DIVIČ IN BATISTIČ Lastnika RECONQUISTA 542 U. T. Retiro 31 - 3895 "» —tnr-.cn ---------—ifti-»fti-r 1 O a o iinica Medica "Brown" ZDRAVI: SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: Črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem. bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse ŽENSKE IN OTROŠKE ROLEZNI X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. PREGLED SAMO 2 PESA, Almirante Br o wn 1039 DARUJEM JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" bovečano sliko v barvah za vsekih 6 fotografij, ki stanejo od $ 3 datje. Naš atelje je odprt tudi ob nedeljah in praznikih Sava Johanovič — San Martín 608. Buenos Aires Svečanosti povodom poroke anamskega vladarja Bao-Da ja z gospodično Nguhen Hue Hao SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X-2ARKI — ULTRAVIOLETNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE Konzultacije brezplačno HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializiram zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapavice Zdravimo tuda na tedenske obroke od $ 5.— Gran Instituto Médico Abasto 3284 - CORRIENTES - 3284 II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. vV/yX ŽENSKI KOTIČEK y^mS/SS MOŽEV POKLIC IN NJEGOVE ŽELJE Neki poljski list je postavil svojim čitateljem moškega spola — takšnim, ki so že zlezli v zakonski ja-, rem — naslednje vprašanje: "Kako želite, da Vas sprejme žena, ko se vrnete zvečer domov, trudni od dela?" V odgovorih, ki jih je list dobil, lahko vidimo, kako je moževo razpoloženje odvisno od poklica, ki ga izvršuje, in jasno je, da so od njegovega razpoloženja odvisne njegove želje. Delavec, ki ves dan močno dela in se fizično izčrpa, je odgovoril: "Sprejme naj me tako, da bo stanovanje dišalo po topli jedi". Drug čitatellj, ki je ves dan v borznem trušču, je menil: Z absolutno tišino. — Tretji uradnik pa; ko pridem domov, si želim najti copate Lepa usnjata torbica in rokavice po zadnji modi na svojem mestu. Neki komornik je odgovoril: Želim si, da bi me žena ob povratku sprejela z nekoliko prijaznimi besedami, kajti moj gospod včasi vpije in pologam zato dvojno vrednost v prijazno, prisrčno besedo. Kakor smo že rekli, je iz teh in podobnih odgovorov razvidno, kako močno vpliva delo na moževo razpoloženje. Žena, ki ta vpliv razume in njemu primerno uravna svoje zadržanje napram možičku, bo v najbolj izdatni meri poskrbela za lastno in moževo zakonsko srečo. NAJLEPŠI POKLIC Neki veliki pariški dnevnik je zastavil svojim čitateljicam vprašanje, kateri poklic bi si izbrale, če bi smele same voliti. Odgovori so bili presenetljivi za uredništvo in javnost: med več tisoč odgovori mladih deklic in žen se jih je nad 70 odstotkov glasilo na "poklic" zakonske žene. Tudi to dokazuje, da se želje deklet v 1. 1934 popolnoma strinjajo z željami deklet pred sto leti. f Nove vrste klobuk z belimi in modrimi progami Kakšna naj bodo dekleta ? Tako piše stara pratika iz sredine prostega stoletja: Dekleta naj bodo kakor cvetke, čiste in nežne a spet ne kakor cvetke: metulje naj drže od sel«.'. Dekleta naj bodo kakor hostije in naj čuvajo skrivnosti a spet ne kakor hostije: naj ne prihajajo ljudem v usta. Dekleta naj bodo kakor sonce, e-dinstvena — in vendar ne kakor sonce: zjutraj in zvečer naj ne zardevajo. Dekleta naj l-.odo kakor luna, ki je vdana ljubezni a spet ne kakor luna, ki roma vsak dan s prave poti. Dekleta naj bodo kakor zvezde, tako vzvišene, in vendar tako mile —• a vendar ne kakor zvezde: ki pome-žikujejo vsakemu. Dekleta naj bodo kakor cerkev, ki vzbuja spoštovanje a vendar ne kakor cerkev, ki vabi z vsemi zvonovi k češčenju. Dekleta naj bodo kakor grozdi, polni sladkega soka a spet ne kakor grozdi, ki jih obirajo veseli ptiči. Migljaji za hišne gospodinje Čevlji ohranijo dolgo lepo obliko, ako jih vsakokrat takoj, ko jih se-zujemo, nataknemo na kopita, in to dokler so še topli. Tako naj stoje, dokler jih iznova ne obujemo. Za vsak par čevljev moramo torej imeti posebna kopita, ki se docela prilegajo obliki dotične obutve. Potem se na usnju ne delajo gube in ohranijo čevlji, tudi če so že stari in po-nošeni, lepo obliko. Denar, ki ga enkrat izdamo za kopita, se nam dobro obrestuje. Za čiščenje uporabljamo vedno svetlejšo kremo, nego je barva čevljev, ker s časnom usnje itak potemni. Buenosaiveška kronika Avto jo je povozil liosa Diego, stara 50 let, je hotela prekoračiti ulici Vernet, na višini 120, ko je nenadno pridrvel avto in jo podrl tako, da je dobila težke jmi-škodbe, katerim je podlegla v bolnišnici Ramos Mejia, kamor so jo bili prepeljali. Nesreča jo je dohitela v ponedeljek, umrla pa je že naslednjega dne. Šoferja Manuela Saniosa je policija aretirala. Napad na inkasanta Jugoslovanskega kluba Inkasant tukajšnega Jugosloven-skega kluba Anton Dragojevič se je bil v torek zvečer odpravil v okraj Flores obiskat nekatere člane kluba, pri katerih je pobiral članarino. Ker so ga nekje zadržali, je bila že pozna ura, ko se je odpravil proti centru; stanuje namreč na ul. Independencia U*. Z ulice Pujol je krenil na ul. Franklin, in ko se je nahajal na višini Cuche Cuche, ;so mu nepri-čakavano zaprli pot trije ošemljeni neznanci; eden izmed njih je nameril nanj revolver. Pozvali so ga, naj izroči listnico. Dočim ga je oboroženi tolovaj ogražal s samokresom, sta mu astala dva pretipale žepe in mu odnesla ves denar, ki ga je imel pri sebi: 240 lir. Napadalci so mu tudi zagrozili, naj nikar ne skuša klicati na pomoč, ker bi ga to drago stalo, nakar so zbežal: v različne smeri. — Dragojevič, ki že mnogo let vestno vrši službo inkasanta pri Jugoslovanskem klubu, se je napotil na komisa-rijo štev. 13, kjer je naznanil, kaj se mu je pripetilo ter je napadalce o-j.isal, kolikor je mogel. Po izgovarja-vi sklepa, da so morali biti Argentin-ci. Policija je uvedla preiskavo. Nesreča pri čiščenju dvigala V večnadstropni hiši v ulici Cenilo 1458 sta čistila dvigalo 17 letni Ja-eobo Voema ter 22 let stari Vicente Abalo, paragviiy.sk i državljan. Ko se je Vicente nahajal na strehi dvigala, je njegov tovariš po nesreči sprožil dvigalo, da se je dvignilo ter Vicen-teja pritisnilo oh strop. V težkem stanju so nesrečnega mladeniča prepeljali v Bolnišnico Ravvson. Lepa večerna obleka ZA NAŠE KUHARICE HLEBČKI IZ SVINJINE Zmešaj v lončku 3 jajca, 6 žlic kisle smetane, 3 žlice drobno zreza-ne gnjati in 3 žlice drobtin. Namazi to zmes na dobro namazano pločevino, speci, ohlajeno zrezi na koščke, katere serviraš k mesu. JAJČNI KRUH Žvrkljaj 3|8 1 kisle smetane, 4 rumenjake, 2 žlici moke in rahlo primešaj sneg 4 bejakov. To zmes vlij v dobro namazan pekač in speci. Daj s solato na mizo. BRŽOLE S ČEBULO IN PETER-ŠIUEM Stolci bržole, nareži na drobno čebule in peteršilja, potrosi s tem bržole, ki si jih osqlila, pa jih ovaljaj v moki. V razgreti masti jih naglo zarumeni, kani nanje nekoliko juhe in na tri bržole po eno žlico kisle smetane. Naglo jih serviraj, polite 5 polivko. IZKUŠENA SLOV. BABICA diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389 Kako si kalifornijske lepotice preganjajo dolgčas v kopališčih Nenadna smrt V |ponedeljek popoldne, ko je prišel na svoje stanovanje v ul. Méjico 2500, je iznenada padel v nezavest iO letni Luis Marasco. Domači so se prestrašili ter brž šli klicat rešilni voz, ki ga je prepeljal v bolšnieo liamos Mejia, kjer pa bolnik ni več prišel k zavesti in je črez nekaj ur izdihnil. Policija je uvedla preiskavo. Domnevajo, da je Marasco najbrž zavžil kakšno jed. ki je bila pokvarjena ter da se je s tem zastrupil. Vlak povozil V sredo okro« N ure zvečer je vlak železnice C. A. povozil, kjer križa proga ulico Bucarelli, do sedaj še neznano, nekako 22 let staro dekle. Ubogo dekle je bilo na mestu mrtvo. Nenavaden zločin ali samomor V bližnjem mestu Haedo je našla v sredo zjutraj, ko se je podala po svojih običajnih hišnih opravilih 50 let stara služkinja Margarita Novarro, o-hešenega in že mrtvega svojega gospodarja Jorgeja l.eadheatterja, sta-rega 20 let, šefa prvega oddelka železnice C. O. Truplo je bilo popolnoma nago. Hoke so bile zvezane z gu-mijem in pritrjene z zapahom, dočim so bile noge zvezane z vrvjo in verigo. Policija sedaj preiskuje, se gre '.i za nevaden umor ali samomor. Aretirala je njegovega prijatelja, Francisca Cieavera, insp. te železnice, pri katerem je žrtev bivala, 18 letno solíkrico Feliso Escribano ter zgoraj omenjeno Margerito Novarro. Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentinijo boste naili pri Compañía General de Pasajes "TRANSOCEAN" BUENOS AIRES SAN MARTIN 631 VOZNE LISTKE za Jugoslavijo (ida) $ 270.— iz Jugoslavije (llamada) $ 340.— za Italijo Ida od $ 300 do $ 338,— DENARNA NAKAZILA izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE ¡ ZASEBNO KLINIKO | Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires | V VSAKEM SLUČAJU ¡ KO ČUTITE DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V | NAŠI KLINÍKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER- 1 NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE I UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ | I 2SKRTOL™"ASICERDTO JAK^ZMERNIH^CENAH! = | 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. iiiiiiiuiiiiiiiiii........urni..................................................................................................................................................................................min.....mmmm FRANC KRAŠOVEC: Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo (Nadaljevanje) Brusnice (Preisselbeeren) in čr-nice (Schvvarzbeeren). Tema dvema morate Slovenci posvetiti kar največjo pažnjo, ker imate po gozdovih polno teh zakladov, ki jih tu lahko spremenite v čisto zlato. Na Vrhniki, pa tudi v dravski dolini so tovarne, ki brusnice in črnice zakuhavajo ter razpošiljajo v pločevinastih dozah. Tudi v tej obliki se bo dalo to blago plaeirati v Južni Ameriki, vendar pa se v zadnjih letih razširja navada, da se navedena predmeta dovažata semkaj v posušenem stanju kar je za tukajšnje razmere najbolj praktično. Konsument si potem sadje sam zakuha kakor mu je najbolj prav, gosto ali redko, mnogo ah malo. Črnice in brusnice tu silno o-brajtajo narodi slovanskega in saksonskega porekla, torej: Cehi, Poljaki, Nemci. Angleži. Tudi drogerije so konsumenti za ta predmet. Najbolj primerno bi bilo izvažati ga_ v lesenih zabojih po 5 kg čiste teže, notranje stene dobro prevlečene s pergamentnim papirjem. Izdam Vam še eno tajnost: pred nedavnim sem kupil v neki buenosaireški delikatesni trgovini 1 kg posušenih brusnic ter plačal zanje reci in piši: štiri argentinske pese. "Barbade choclos". Da se prepričamo da uvaža Argentinija tudi takšne predmete, ki bi jih sama mogla izvažati, naj služi sledeči primer: imel sem večkrat opravka v glavni buenosaireški carinami. Nekega jutra pridem v skladišče in vidim tam celo goro enakih zabojev, došlih iz Genove. Uradniki od cari-narne so jih pravkar začeli revidirati. Bilo jih je kakšnih 800, vsak po 30 do 40 kg težak. In veste kaj je bilo v njih? "Barba de choclos"' — koruzni lasje, iz katerih delajo tu, v Argentiniji čaj proti ledvičnim boleznim. Argentinija je eden izmed največjih producentov koruze na svetu in vkljub temu prihaja semkaj "barba de choclos" iz Evrope! Žafran. Gojitvi te rastline bi morali Slovenci posvetiti veliko pozornost, ker se dajo iz nje izprešati veliki denarji. V Argentiniji žafrana nikjer ne gojijo, tudi v sosednih državah ne. Najbrž podnebje ni ugodno. Skoro ves žafran prihaja semkaj iz Francije. Ali znano mi je, da se nahajajo na Nižjeavstrijskem nasadi žafrana, pa radi tega domnevam, da bi ta rastlina mogla dobro uspevati tudi v Sloveniji. Poraba žafrana v Argentiniji je precejšnja; vse tovarne testenin ga rabijo za barvanje testa, da prištedijo na jajcih. Cena je sijajna (od 80 do 120 pesov za kg) in bi se gojitev te rastline Slovencem izplačala, tudi ce bi spravili na tukajšnji trg samo po par sto kg na leto. Pravi kostanj: ne raste nikjer v Argentiniji. Na tukajšnji trg, ki ga konsumira ogromne množine, ga dovažajo doslej iz Italije in Španije. Poznam Italijana v Buenos Airesu, precej robatega kalabreža, ki je postal milijonar z importiranjem kostanja. Na debelo se lahko doseže cena od 30 do 40 ctvs. za kg. Izvoz: v dvojnih vrečah po 50 do 70 kg. Znano mi je, da na Hrvatskem (o-krog Kostanjice, Gline, Virgin Mosta, Bihača) redijo svinje s plemenitim kostanjem, katerega tu, v Argentiniji, na drobno plačujemo po 60 ctvs. kilogram. Produkcija jedilnega kostanja v Sloveniji znaša preko 100 vagonov na leto; izvaža se večinoma v Avstrijo in Italijo v tvornice tanina. Rojaki! Usmerite vsaj en del od teh 100 vagonov v Južno Ameriko! Izplačalo se vam bo. Vedeti treba, da je tu interes samo za prvovrsten kostanj, kar mogoče blesteč in debel, ki ima kvečjemu 8 do 10 od sto črvive robe. Potrebno bi bilo radi tega ročno iz biranje. Ker je kostanj precej delikatno blago, .ki se rado pokvari, treba precejšnje opreznosti pri izvažanju. Iskal sem informacije pri buenosai-reških maronerjih (ki so po večini napoletanci) ter izbavil iz starega praktikusa sledeče poročilo: Ko sem jaz prišel v Buenos Aires, prer^ kakšnimi 50 leti, se je dovažal kostanj sem samo iz Italije. Pozneje sta ga jeli dovažati tudi Španija in Francija. Prve poskuse sta plačali precej drago, ker je blago prihajalo v pokvarjenem stanju. Dandanes je to skoro izključeno; vsi izvozniki v Evropi dobro vedo, da morajo kostanj za tako dolgo pot precej dobro, ako ne popolnoma, posušiti, kar je potrebno že spričo dejstva, da se v Argentiniji trguje s kostanjem celo leto; največji konsum pa je v novembru in decembru. Kostanj sušijo v Evropi na ta način, da ga raz-prostrejo po podu 10 cm na debelo ter ga vsak dan dva do tri krat z lesenimi lopatami premečejo. Ta procedura traja navadno 25 do 30 dni, ako je lepa, suha jesen; če je j pa jesen vlažna, se mora sušenje izvršiti v zakurjenih prostorih. Posušeni kostanj izgubi nekoliko na okusu". Omenim naj še, da je kostanj med onimi proizvodi, ki plačajo v Argentinji minimalno carino. Čebula. Gojijo jo sicer v Argenti niji, a vkljub temu se uvažajo ogromne količine iz Španije, Francije, Holandske in Severne Amerike. Trgovina s čebulo v Argentiniji spada med takozvane "negocios vidriosos" to se pravi "steklene kupčije". Poznam v Buenos Airesu trgovce, ki naročijo po 20 do 40 tisoč zabojev tega blaga v Evropi in, če prispe blago v zdravem stanju, zaslužijo v par tednih po 50 do 80 tisoč pe-( sov, kar navadnemu smrtniku za-' dostuje za celo življenje. Slaba pa jim prede, ako pride blago nagnito. V carinami jim v takšnem slučaju* pregledajo vsak zaboj posebej in kar je slabega blaga, ga pomečejo v reko: namesto dobička ima uvoznik nekaj tisočakov zgube. Argentinski trgovci so pa podjetni, neukrotljivi; tak slučaj jih ne stre, marveč ;ih le še bolj podžge, da pri prihodnji priliki naročijo dva krat tolikšno količino. In v njih podjetnosti je skrivnost njihove zmage. Ako bi vas, starokrajske Slovence in Jugoslovane, hotel napačno informirati, bi vam takšne slučaje tudi lahko zamolčal. Ali takšno postopanje bi ne bilo vredno niti ene kapljice črnila, še manj pa onih nočnih ur, ki sem jih ukradel svojem spancu, z namenom, da vam v tem-le spisu podam verno o-gledalo razmer na tukajšnjem trgu. Bodočnost mora pokazati, da nisem ničesar pretiraval in ničesar zamolčal. Ipak, slovenski čebularji, ne klonite radi gornjega podatka duha! S tiho resignacijo se ni izvojevala še nobena bitka. Treba je, da se človek pogumno vrže v boj. V kolikor sem izvedel v tukajšnjih uvozniških krogih, bi vaša glavna naloga ob- Hotel Balcánico LASTNIKI BRATJE VELJANOVIČI 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. jEShsgasrsi^ffl^^ . soooo oooooooo oo<><>o<><><^ * Optica "La Moderna" S. t EV ACO V Buenos Aires Avenida San Martín 2575 Diplomiran optik. Pregled brezplačfen. Vsakovrstne fotografske potrebščine. stojala v tem, da čebula ni preveč dozorela, pa tudi ne napol dozorela, da je pri vkladanju v zaboje dobro suha ter da ostane suha do prihoda v južnoameriško pristanišče. Ako se izpolnijo ti pogoji, potem je uspeh gotov. Kar se embalaže tiče, prihaja čebula semkaj v lesenih zabojih od 50 kg čiste teže; med posameznimi deskami so odprtine od 2 cm, da more dohajati zrak; razen tega ima zaboj v sredini steno, tako da pri prekladanju ne pritiska vsa teža 50 kg na spodnjo plast, marveč se pritisk zmanjša za polovico. So dobe v Argentiniji, ko čebulo plačujemo po 30 ctvs. kilo, kar je po priliki 4 dinarje. To je navadno v oktobru slučaj. Prevoz iz Trsta v Buenos Aires stane 28 angleških šilingov za vsakih 1.000 kg čebule; carina je minimalna; kadar gre tu na pomlad, prihaja vsak dan v Buanos Aires na tisoče zabojev, ki se prodajajo po $ 7.50 za vsakih 50 kg. Tu imate podatke, pa sami kalkulirajte, koliko bi se dalo zaslužiti. Ugodna konjunktura za čebulo pa ne traja celo leto. Upoštevati treba torej dobo izvoza. Pomanjkanje čebule na argentinskem trgu se občuti od začetka septembra pa do konca decembra, torej pičle štiri mesece na leto. V teh mesecih treba kovati železo. V januarju pride že tukajšnji produkt na trg in cena pade na 10 ctvs. za kilogram., na drobno. Slovenski čebulariji bi morali torej od-premiti blago že v avgustu in septembru na argentinski trg. Po mojem mnenju je najboljša produkcijska cona za čebulo v Sloveniji Ptujsko polje, od koder bi se mogel organizirati izvoz v velikem slogu in sicer tako, da bi mogel vplivati na gospodarsko stanje ptujskega polja. To lahko zatrdim brez pretiravanja. Da boste videli, kako plemenit predmet je čebula v Argentiniji in v navedenih mesecih, naj vam služi sledeči slučaj: V Buenos Airesu se je nahajala dalmatinska tvrdka Čurčija & Komp. Njena specialiteta je bila, da je zalagala razne dalmatinske trgovce, nastanjene v patagonskih pristaniščih (južna atlantiška obala Argentinije) z življenjskimi potrebščinami. Ko sem pred par leti obiskal to tvrdko, sem videl v njenem skladišču par stotin zabojev čebule, namenjene v Punto Arenas, v republiki Chile, najjužnejše mesto na svetu. Pomislite, ali mora biti to pri-nosna trgovina: čebula je prispela iz Valencije v Španiji. Na njej je zaslužil španski poljedelec, španski izvoznik v Valenciji, argentinski im_-porter v Buenos Airesu, ki jo je prodal navedeni tvrdki, katera je tudi hotela zaslužiti; tvrdka je prodala čebulo grosistu v Punti Arenas, ta detajlistom in šele potem je prišla v roke konsumenta! Torej je šla čebula skozi pet rok, preden je prišla od proizvajalca do konsumenta. Se-jaj pa pomislite še na prevozninp. Tu je znana stvar, da stane prevoz iz Buenos Airesa v Punto Arenas (12 do 15 dni vožnje po morju) več nego prevoz iz Evrope v Buenos Aires. Ko bi se ustanovila nasvetovana družba, bi v Buenos Airesu blago lahko pretovorila na parnik, ki vozi na skrajni ameriški jug, pa bi lahko postavila blago na trg za 30 od sto ceneje (izpodrinila"" bi tri posredovalce) , poleg tega pa še lepo zaslužila. Ker govorim o čebuli, moram o-meniti tudi čebulino seme, ki se v Argentiniji plačuje po 3 do 4 in več pesov kg. Tudi glede tega semena je Ptujsko polje na vrhuncu. Imate izborno delujočo Kmetijsko zadrugo v Ptuju, ki trguje na debelo s čebulo, imate tvrdko Josip Lah v Moš-kanjcih. Združite se, ptujskopoljci, priključite se onim, ki imajo interes, da se ustanovi predlagana trgovska družba, ki bo tudi v vašo korist! Še par besed glede kakovosti čebule. Omenil sem že več krat pre-tencioznost argentinskega konsumenta. Izbirčen je tudi glede čebule. Ta ne sme biti nametana v zaboj kar tako. Vsi sadeži naj bodo ene in iset vrste in, po možnosti, iste teže, najbolje je, če so po 1|4 kg. komad. čebula se lahko importira semkaj tudi v kitah, a zložiti jih treba v zaboje. Eksportiranje v kitah je ugodno zaradi tega, ker se sadeži zavarujejo od medsebojnega prevelikega trenja in se s tem zabrani nagnitje. Česnik. Mnogo od onega, kar sem navedel o čebuli, velja tudi glede česnika, le da je ta 2 do 3 krat tako drag kakor čebula. Poraba je prav velika, ker si Argentinec večine mesnatih jedi niti misliti ne more brez česnika. Glede uvozne dobe velja isto kot pri čebuli. Česnik se tu prodaja na kilo samo na tržnicah, navadni kramarji ga prodajajo občin- stvu po glavicah; vence prodajajo trenutno po 1 peso. Mak. Majhen predmet sicer, ki pa dosega v Argentiniji kraljevsko ceno. Tu ga ne gojijo. Glavni konsumenti so tu nastanjene tuje narodnosti: Nemci, Angleži, Čehi, Poljaki, ki ga skoraj pri nobeni močnat: jedi ne morejo pogrešati. Argentinec ga skoro ne pozna. Kakšen va-gonček bi se iz Slovenije mogel plaeirati vsako leto na tukajšnjem trgu. V mojih trgovskih zvezah z navedenimi narodnostmi sem sto in sto krat bil vprašan, ali bi jim lahko preskrbel mak, pa sem moral, žal, vedno negativno odgovoriti. V Argentiniji ga navadno dobite le v lekarnah, dragega kot suho zlato in po par let starega. Pripominjam, da je več vrst makovega semena: črno tu manj čislajo kot ono sivkasto modre barve. Glede izvoza svetujem sledeče: izvoznik, ki se hoče posvetiti temu velehvaležnmu predmetu, naj si naroči pri kakšni tvrdki 4 o-glate škatle iz trdega kartona od l|2 in 1 kg čiste vsebine. Po 50 kartonov v en lesen zaboj. Besedilo na kartonu naj bo v 4 jezikih: nemško, angleško, češko in špansko. Vsaka stran škatle v drugem jeziku. Od znotraj naj bo pergamentni ovoj, da duh ne izpuhti. Dobro bo poskrbeti za zaščitno znamko in primerno risbo : velik makov cvet, ali pa devojko v narodni nošnji, ki duha makov cvet itd. Besedilo naj bo kratko in jedrnato. Na primer: Nemški: Ech-ter Mohnsamen, 1|2 kg Nettogewicht, Schutzmarke „Amapola", Erzeugnis der Firma ---- in ----, Jugosla- vien. Ernte: September 19..., Pro-duced in Jugoslavia. Španski: Amapola genuina, Contenido neto: 1|2 kg, Producto de la casa .... en---- Yugoeslavia, Cosecha: Septiembre 19.., Producido en Jugoslavia. Slovensko besedilo se mi zdi nepotrebno, kajti niti Slovenci niti drugi v Južni Ameriki nastanjeni Jugoslovani ne bomo konsumenti tega predmeta. (Dalje) MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar Obavlja prevode, pravomoene pred tukajšnjo oblastjo, posebno iz jugota^. in ital. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal ŠIVILJA - MODISTKA izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak Calle Charlone 36, pol kvadre od ul. Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere. NIČ VAS NE STANE nam pa pomagate: Opozorite svoje znance na "NOVI LIST" Expreso „GQRIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709 Začerija pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 ItpS&SQggigwi FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo V maju: 14. Oceania ir>. Belvedere in Kerguelen 16. V igo 18. Oran i a, Higli. Brigade in Anda-lucia Star •20. Massilia 22. Cabo S. Tomé in Gral. Artigas Proti Evropi odpiovejo V maju: 16. Alianza 17. High. Princess, 18. Oceania m Madrid 22, Kerguelen in Massilia VREDNOST DENARJA Uradni tečaji za nakazila z dovoljenjem do 200 pesov mesečno: 100 dinarjev ^ 10« lir •">'-,-<>1 100 šilingov ® 100 mark 1 funt št. 19-21 100 fr. frankov ' -4.83 100 čsl. kron 15.68 100 dolarjev ' 374.84 IIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIII1 NAROČITE SE NA "Novi list" Centro Médico de Especialistas KAPAVICA Ozdravljenje od te bolezni zavisi od pažnje, ki se ji posveti že v samem začetku. Bolnik, ki zapazi, da je okužen, ñe sme zgubljati časa s katerimikoli poskusi, jemajoč kakšne kroglice ali začenjajoč izpiranja na lastno odgovornost, ker takšni poskusi ne koritijo in mnogokrat škodujejo. V tem slučaju ni priporočljivo poslušati nasvete prijateljev, marveč je nujno potrebno obiskati takoj zdravnika specialista, brez čigar pomoči bolnik nikoli popolnoma ne okreva. Samo specializiran zdravnik, ki razpolaga z najmodernejšimi pripomočki, bo mogel voditi uspešen boj proti tej bolezni ter preprečiti, da ne postane kronična. SIFILIS Ta bolezen je še bolj resna in težja nego kapavica, ker je v stanu popolnoma streti organizem bolnika, če se o pravem času ne začne pravilnó zdraviti pri specializiranem zdravniku, ki mu od časa do časa analizira kri, s čimer je mogoče nadzirati razvoj bolezni in splošno stanje bolnika, in sicer na podlagi navodil najnovejših zdravniških kongresov; s takšnim postopanjem in zdravljenjem še bolnik reši vsake nevarnosti. Naš zdravniški "Center specialistov" je v stanu zdraviti te bolezni po strokov-" njaških zdravnikih, ki sami sprejemajo in lečijo bolnike, brez uporabe strežnikov in zdravniških kandidatov, v svojih mnogoštevilnih oddelkih;, bolniku ni treba, da s čakanjem zgublja mnogo časa. Stranke sprejemamo vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 21. ure. ftmeMilre 1741 ftf> PLAZA CONGRESO IZDAJA: Konsorcij "Novega lista' UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. Ú