63811 7 ' s i V Racunica za slovenske šole na deželi v avstrijanskem cesarstvu. Velja zvezana v platnemem herbtu 25 novih kraje. Na Dunaju. V c. k. zalogi šolskih bukev. 1867 . 638 j 4 -{ V očitnih šolah se smejo, ako c. kr. deržavno ministerstvo posebej ne dovoli, samo predpisane, v kaki c. kr. šolsko-knjižni založbi na svetlo dane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kakor je na pervem listu postavljeno. 3 Pervi razdelek. Števil.jenje I. Desetiška sostava. §. i. Več reči ene sorte imenuje se množina, vsaka taka reč posebej pa eno ali enota. Na primer: štiri krajcarji štore množino; en krajcar pu je enota. Enota kakor tudi ktera si bodi množina imenuje se število ali čislo. §. 2. Za znamenovanje števil imamo deset šte¬ vilk (cifer); 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 0. Nula ali ničla ne šteje sama, pa drugim številkam pomaga. §. 3. Številke od desne roke na levo rastejo in se po sledečih postavah zapisujejo. Na pervo mesto na desno se zapišejo enote, ki štejejo, kar pokažejo, na pr. 1. eden, 2 dva, 9 devet. Na drugo mesto se zapišejo desetice, ki desetkrat po toliko veljajo ko¬ likor pokažejo, na pr. 10 deset, 20 dvakrat deset 1 * 4 ali dvajset. Na tretje mesto se zapišejo stotiee , ki po stokrat toliko veljajo, kolikor pokažejo, na pr. 100 sto, 200 dvesto, 300 tristo. Na četerto mesto se zopet zapišejo enote, na peto desetice, na šesto stotiee, toda pomenijo zdaj po tavžentkrat toliko; na pr. 1000 tavžent, 10000 deset tavžent, 100000 sto tavžent. Na sedmo mesto se zopet stavijo enote, na osmo desetice, na deveto pa stotiee, toda milijonske. Tako na pr. se bere in piše 15 petnajst, 96 šest in devetdeset, 89 devet in osemdeset, 837 osem sto sedem in trideset, 712 sedem sto in dvanajst, 354 tri sto štiri in petdeset, 831 osem sto ena in tri¬ deset, 613 šest sto in trinajst, 7538 sedem tav¬ žent, pet sto osem in trideset, 27382 sedem in dvajset tavžent, tri sto dva in osemdeset, 352748 tristo dva in petdest tavžent, sedem sto osem in štirdeset, 1354625 milijon, tristo štiri in petdeset tavžent, šest sto pet in dvajset. §. 4. če se v izreku kako mesto ne imenuje,' se z ničlami napolni; na pr. 60205, 760, 3054, 6005, 4600, 3060. Številke se pišejo in berejo od leve na desno. Da se pa mnogoeiferno število lože izreče, ga raz¬ delimo od desne v redove po tri cifre; poslednji red sme tudi manj cifer imeti, kakor tri. Za pervim redom se naredi pičica, za drugim čertica, za tretjim spet pičica, za četertim dve čertici i t. d. Potem se bere vsak red posebej, kakor da bi bil sam, in se pristavi pri pičici beseda tavžent, pri čertici beseda milijon, pri dveh čertieah beseda bilijon i t. d. na pr. 24„301.560,078.215. o §. 5. 1) Naj se berejo in pišejo te le števila: 17, 11, 60, 73, 55, 400, 507, 236, SOI, 740, 3000, 6803, 8059, 1339, 10000, 36709, 45306, 64017, 603090, 157296, 735800, 5137869. 2) Noe je živel 950 let, Abraham 175, Jakob 147, Egiptovski Jožef 110, Mojzes 120 let. 3) Kar svet stoji, bo že skoro 6000 let; 1862 let je že, kar je bil Kristus rojen. 4) Štajerska vojvodina ima 20 mest, tergov, 3602 vaši, in šteje do 1006971 prebivavcov, namreč 644229 Nemeov in 362742 Sloveneov. 5) Kranjska pokrajina ima 14 mest, 17 tergov, 3174 vasi, in šteje do 463956 ljudi.—Koroško ima 319224 stanovacov. 6) Avstrijansho cesarstvo obseže 1593 Q milj zemlje, na kteri prebiva 36898000 duš v 864 me¬ stih, 246S tergih, 64218 vaseh, in 5336548 hišah. Rodovitne zemlje ima: 36951164oralov njiv in riže¬ vega polja, 1759271 oralov vinogradov, 114462 oralov oljkinih in kostapjavih logov, 11595152 oralov senožet in vertov, 12377233 oralov pašnikov, in 35307355 oralov gojzdov; vsega skupaj 98104627 oralov ro¬ dovitne zemlje. Celi kmetiški pridelek na leto znese 144274647 goldinarjev a. v. 7) Luna (mesec) je 50 krat manjša, soince pa 1500000 krat večje od naše zemlje. 8) Na celem svetu cenijo hlizo 1283000000 ljudi; v Evropi 272000000; v Azii 750000000, v Afriki 200000000, v Ameriki 59000000, v Avstra¬ liji 20000000. 6 2. Rimske številke. §. 6. Števila se velikokrat tudi zapisujejo z rimskimi številkami, kterih so Rimci sedem imeli, namreč: čerke 1 = 1, V = 5, X = 10, L = 50, C =100, D =500, M = 1000. — Ako se manje pred večje postavijo, za toliko več veljajo; n. pr. VI =6, VII =7, XI = 11; — ako se zadej postavijo, za toliko manj večje veljajo; na pr. IV = 4, IX = 9, XL = 40, XC = 90, i t. d. Tako se piše VIII = 8, XII = 12, XIV = 14, XV = 15, XIX= 19, XLIII = 43, XCVII = 97, CCLXXI = 271, DCCCIX= 809, CMXXIII = 923, MCCXC = 1290, MDCCCLXVII = 1867. 7 Drugi razdelek. £vetere raj J lic ali računi brezimnih in enoimnih čelih števil. §. 1. Iz znanih števil (po odmenjenih primerah) neznanega števila iskati, se pravi rajtati ali račuuiti *); ravnanje pa, po kterern se to godi, se imenuje rajtba ali račun. §. 2. Navadno razločujemo čvetero opravil ali računov, in se učimo 1. soštevati ali doštevati (adi- rati), 2. odštevati ali odjemati (subtrahirati), 3. na¬ števati ali množiti (multiplicirati), 4. razštevati ali deliti (dividirati.) I. Seštevanje. §. 1. Soštevati se pravi števila iskati, ktero je ,21, 7 „ 4 „ 28, * v 5 „ 35, 7 „ 6 „ 42, 7 „ 7 „ 49, 7 „ 8 „ 56, 7 „ 9 „ 63, 7 „ 10 „ 70, a. Naštevanje na pamet. §. 3. 1) Zidarjev Nace dobi za strežbo pri božji službi na dan po 2 nkr.; koliko si zasluži v 2 — 4 — 5 — 3 — 9 - 7 — 8 — 10 dneh? 2) Koliko novih krajcarjev da 5 — 2 — 7 — 3 — 9 — 4 — 8 — 6 — 10 petek (peterek)? 3) Nežica plača vatel trakov po 4 nkr.; koliko bo morala našteti za 2 — 6 — 8 — 3 — 9 — 4 — 5 — 7 — 10 vatlov? 4) Za možko srajco je treba 4 vatle platna ; koliko vatlov bi se ga potrebovalo za 2 — 5 — 8 — 6 — 3 — 9 — 4 — 7 — 10 srajc? 5) Lenčika plača funt soli po 9 nkr.; koliko bo dala, če vzame 7 — 5 — 3 — 9 — 2 — 8 — 4 — 10 — 6 funtov? 6) Koliko novih krajcarjev verže 3 — 5 — 9_7__4_2 — 6 — 8 — 10 desetic? 7) Če revež na dan 8 nkr. dobi; koliko znese to v 2 — 3 — 4 — 5—6 — 7 — 8 — 9 — 10 dneh? 27 •v 8) Kerčmar kupi vedro vina po 8 gl.; koliko ' bo naštel za 5 — 3 — 8 — 9 — 2 — 7 — 6 — 10 veder? 9) Boštjan proda cent ježie po 8 gl.; koliko bo dobil za 2 — 6 — 8 — 5 — 3 — 7 — 9 — 4 — 10 centov? 10) Metlar dobi za sirkovo metlo 9 nkr.; ko¬ liko mu bodo vergle, če jih 8 — 3 — 9 — 2 — 7 — 5 — 10 proda? 11) Vedro vina velia 10 gl.; po čem iih pride 5 — 7— 6— 8 — 9 — 10 veder? 12) Koliko petek dobiš za 2 — 5 — 7 —• 3 — 4 — 8 — 6 — 9 — 10 desetic? 13) Jožek proda 8 kozolov jagod po 9 nkr.; koliko bo skupil zanje? 14) Kmet ima 9 ovec; če vsaka 3 Ž? volne n» leto da, koliko volne dajo vse skupaj? 15) Koliko velja 5 vatlov sukna po 4 gl. ? 16) Vagan pšenice velja 3 gl.; po čem pride 9 vaganov? 17) Funt mesa je po 4 petke, po čem bo 7 $?? 18) Seženj derv velja 5 gl.; po čem pride 7 sežnjev? 19) Koliko velja 8 sveč, če 1 sveča 5 nkr. velja ? 20) čevljar proda 7 parov škornjic po 4 gl.; koliko dobi za nje? 21) Koliko novih krajcarjev dajo 3 petice ? 1 petiea ima 25 nkr.; 4 petice dajo 3 krat 25 nkr.; 28 3 krat 20 je 60, 3 krat 5 je 15 ; in unih 60 je 75 »kr. 22) Mati najmejo 6 teric; če vsaki po 16 nkr. na dan plačajo, koliko znese plačilo vsem ? 23) Vertnar proda 8 mladih drevesee, drevesce po 18 nkr,; koliko je za vse potegnil? 24) če 1 27, 32, 35 in 42; koliko dreves je skupaj ? 4) Koliko velja 375 veder vina po 9 gl. ? 5) V kovačnici porabijo v šestih letih oglja: pervo leto 2506 centov, drugo 2598 centov, tretje 2843 centov, četerto 3318 centov, peto 3762 cen¬ tov, šesto leto 3075 centov; koliko centov znese vseh šest let? 6) Nekdo podedva 2798 gl. s tem pogojem, da ima 465 gl. med uboge šolarje razdeliti; koliko mu ostane dedine? 7) Kerčmar zmeša 4 vedra vina po 12 gl., 3 vedra po '4 gl. in 5 veder po 15 gl.; kake cene bo zdaj veiro navprek ? 8) Smodnik je znašel Bertold Schwarz leta 1354, tiskarstvo pa Janez Guttenberg 1. 1440; koliko let je do zdaj od vsaktere tek znajdeb? 9) Tergovee dobi 5 sodov olja, sod po 5 veder ; koliko fantov deržijo vsi, če vedro 92 funtov tehta (vaga), in koliko je vsa cena, če se cent po 48 gl. raj ta? ^ 10) Kerčmar kupi 275 veder vina za 4500 gl.; na koliko mu pride vedro? 11) Nekdo je bil rojen leta 1813; koliko let je zdaj star? 12) Opekar ožge šest opekarnic, in sicer vsa¬ kokrat po 15660 opek. če jih potem 32770 za kako cerkev proda, koliko mu jih še ostane ? 13) V nekem tergu je pogorela cerkev, duhov- ska hiša (farovž), šola, in drugih 12 his; cerkev je veljala 18376 gl., duhovska hiša 6495 gl., šola 3892 gl., hiše pa so cenili 9878 gl.; kolika je bila, škoda, ki jo je ogenj napravil? 14) Kupec dobi pet sodov blaga, pervi tehta 135 0, drugi 128 0, tretji 143 0, četerti 130 0, peti 115 0\ kolika je teža tega blaga? 15) Kerčmar kupi 250 veder vina za 1950 gl.; počem mu pride vedro? 48 16) Kara je leta 1644 pervič v Evropo priša; koliko let je od tistega časa ? 17) Kmet ima 817 mernikov pšenice, in je 549 mernikov proda; koliko mu je še ostane? 18) Štajarsko ima 54644 oralov vinogradov; ako se letni donesek enega orala šteje na 26 veder; koliko veder vina se pridela na Stajarskem? 19) Koliko novih krajcarjev je 32 goldinarjev? 20) Za novo hišo so pri Novaku preudarili naslednje stroške; za seliše 1586 gl.; za gradivo (iBaumateriafe) 4385 gl., za rokodelce 2478 gl., za hišno orodje 1654 gl., za razne stroške pa 195 gl.; na koliko je seglo celo pohištvo? 21) Sod sladkorja, tehta 518 r tt) koliko funtov je sladkorja, če ima sod sam zase 65 'S ? 22) Na Ogerskem se nakoplje okolj 3590 mark zlata, in 77570 mark srebra na leto; koliko so ti pridelki v dnarjih vredni, ako se marka zleta šteje po 370 gl., marka srebra pa po 24 gl. 23) Vert gospoda fajmoštra je 39° dolg in 21° širok, koliko štirjaških sežnjev obseže? 24) Suknar kupi 146 vatlov sttkna za 438 gl., n prodaje vatel po 5 gl.; koliko ima dobička? 25) V nekem mlinu se zmelje v 24 dneh 2088 centov moke; koliko pa v 1 dnevu ? X 26) Kmet je meščanu 345 gl. dolžan; po ter- gatvi da svojemu posojevacvu 55 veder mošta po 4 gl. ; koliko mu še ostane dolžan ? 27) Koliko goldinarjev verže 32564 nkr. 49 28) Za novo hišo je potreba 85000 opek; ko¬ liko velja vsa opeka, če se jih 1000po 15 gl. plača? 29) V nekem sadonosniku se ima 912drevesee v 38 enakih verst nasaditi; koliko jih bo prišlo v 1 versto? 30) V Idrii se pridela na leto kakih 3335 cen¬ tov živega srebra ; koliko je to v denarjih vredno, če se cent rajta po 147 gl. ? 31) Štacunar je na semnji skupil za blago 314. gl.; na potu potroši 12 gl.; voznine plača 16 gl.; koliko je še domu prinesel? 32) Med 83 pogorelcov se nabranih 29631 gl. enako razdeli; koliko dobi vsakteri ? 33) Kupec dobi 4 Žaklje volne; v pervem je 58, v drugem 46, v tretjem 64, v četertem 75 'S ; koliko funtov volne je skupaj, in koliko v vsakem Žaklju sploh (počez, navprek) ? 34) Od 24 bokalov dobrega mleka dobimo toliko smetane, da se funt masla iž nje skuha; koliko mleka s smetano je treba, da bi se 50 ‘S masla dobilo ? 35) Kerčmar zmeša 16 veder vina po 12 gl. in 24 veder po 18 gl.; po čem je vedro zmeša¬ nega vina? 36) Koliko goldinarjev znese 6258 petek? 37) Mati shranijo na jesen 8790 jabelk. Okoli sv. treh kraljev jih lego preberejo. Ce so 450 gnji- lih izvergli, druge pa sčasoma po 6 z;a 1 petko poprodali, se praša, koliko je ostalo zdravih, iu koliko so za nje skupili? Računica za slovenske Sole na deželi. 4 so 38) Na Krajnskem odredijo na leto kakih 84690 krav; koliko mleka se od njih dobi, ako ena krava sploh 810 bokalov mleka da? 39) Pri Peklarji so 95 mernikov šišek nabrali) in so jih po 52 nkr. prodali; koliko so skupili? 40) V zidu je na dolgost 124, na visokost 48, na širokost pa 6 opek; koliko jih je v celem zidu? 41) Avstrijansko cesarstvo odredi okoli 20 mi¬ lijonov ovec, ktere dajo do 100000 centov volne na leto. Če bi se ta volna funt po 47 nkr. prodala, koliko bi vergla? 42) Ktero letnico so pisali Turki leta 1855, ker začčnj^jo število časa za 622 let pozneje kakor kristjani ? 43) Tergovec proda v Terstu 7509 centov blaga po 136 gl.; koliko dobi zanj? 44) Bukve imajo 742 strani, in na vsaki stran 1 28 verst; koliko verst imajo cele bukve? 45) Kranjsko je leta 1836 štelo 442900 stano- vavcov, leta 1854 pa 505886; za koliko je število ljudi v tem času narastlo ? 46) Tkalec stke na leto (v 304 delavnikih) 1520 vatlov platna ; koliko vatlov tiste sorte platna bi 30 tkalcov natkalo? 47) Tergovec kupi 114 centov voska po 83 gl.) in 54 centov po 56 gl.; proda ga pa počez cent po 87 gl.; koliko ima pri tej kupčii dobička ? 48) Ako žila pri odrašenem človeku 72 krat v 1 minuti udari; kolikokrat udari v 60 minutah ? 51 49) Ce se 4004 peške v zemljo posejejo, pa le vsako 14 sU peška vcepi, koliko drevesec se pri¬ čakuje? 50) Terdin ima štiri kapitale na posojilu; od pervega vleče na leto 95 gl., od drugega 78 gl., od tretjega 125 gl., od četertega 218 gl. ; koliko dobi obresti (činža). na leto od vseb štirih kapitalov? 51) Ena stanica je 24' dolga in 18' široka, druga pa je 22' dolga in 17' široka; za koliko štirjaških čevljev so tla perve staniee obširnejše kot druge? 52) Navadno se rajta 150 velikih polen na 1 seženj derv; koliko sežnjev da 18900 takih poleni in koliko veržejo, ako se 1 seženj po 5 gl. ceni ? 53) Nekdo mi je 47i*5 gl. dolžan; na to mi plača 3847 gl.; koliko imam še pri njem iskati ? 54) Gumbar ima 948 večjih in 1200 manjših gumbov v zalogi. Večje proda dvanajstero (tucat) po 64 nkr., manjše pa po48nkr.; koliko dobi za vse? v 55) Stirivoglata skrinja je 40” dolga, 31” ši¬ roka, in 9" globoka; koliko kočnik palcov ima prostora ? 56) Usnjar proda 52 butar kož, vs ka butara šteje 10 kož, za vsako kožo dobi 6 gl-, in ima do¬ bička pri vseh 208 gl.; koliko njega velja 1 koža ? 57) Koliko znese 7318 centov omikane konop¬ ljine, sent po 32 gl. ? 58) Neki opaldar prodavpervem mescu 23 ct., v drugem 34 ct,, v tretjem 38 ct. tobaka; koliko je prodal cele kvatre, in koliko mn znese, če 1 ct. 105 gl, velja? 52 59) Mesar kupi tri rejene vole, kteri so brez kože in droba ravne 38 et. tehtali; koliko mesa in koliko loja je od njih dobil, ako se pri vsakem centu šteje 77 ‘S mesa in 23 loja? 60) Koliko velja na štiri vogle obtesan hrast ali dob, 15 čevljev dolg, 2 čevlja širok, in 2 čevlja debel, če se vsak kočni čevelj po 2 gl. plačuje ? — Dolgost, širokost in debelost se skupaj naštejejo, ter se odgovor dobi ? 61) Kmetje na eno njivo 15 vaganov, na drugo 21 vag - ., na tretjo 25 vag. in na šterto 32 vag. reži posejal, 10 krat toliko panažel; koliko je več nažel kot posejal, in koliko mu je žito verglo, če je peti del za domačo potrebo obderžal, kar je pa še ostalo, vagan po 3 gl. prodal ? 62) Koliko goldinarjev znese 45 cesarskih zla- tov (cekinov), če 5 zlatov 24 gl. da? 63) Predica sprede v 3 dneh 2 ( U prediva; v koliko dneh ga bo 12 $ spredla? 64) Koliko merjač oglenja dobi oglar iz 35 sežnjev derv, če ga iz 7 sežnjev 6 merjač ožge? 65) 15 delavcov iztrebi v enim dnevu 24 sež¬ njev dolg graben; koliko delavcov bo treba, da bodo v ravno tem času 72 sežnjev dolg graben iztrebili? 66) 10 Ceglarjev naredi po 8000 ceglov na dan; koliko cegla naredi 15 Ceglarjev? 67) Gospodinja potrebuje 8 dni 9 teric, da bi lan oterle; koliko teric bi mogla najeti, če hoče," da bi ga v 6 dneh oterle ? 68) Za 12 srajc jp treba 40 vatlov po 5 če- tertin široeega platna; koliko bo treba 4 četertine širocega ? 53 09) 20 delavcov delo lahko v 18 dneh konca; v koliko dneh bo delo končano, ako odide 12 de- larcov? 70) Kerčmar nakupi 120 veder vina po 35 gl., 160 veder po 28 gl., in 78 veder po 24 gl., pa ga proda čez nekoliko meseov vedro po 32 gl.; koliko ima dobička? 71) Koliko opek po 10 palcov dolgih, po 5 palcov širokih, in po 2 palca debelih bo treba za zid, kteri mora biti 2568 palcov dolg, 258 palcov širok, in 72 palcov debel? 72) Simon je Tomažu 5340 gl. dolžan, na ta dolg je plačal enkrat 405 gl., drugokrat 753 gl. ; koliko je že plačal, in koliko mu še dolžan ostane? 73) Neki kmet je celo svojo posest prodal; za poslopje dobi 642 gl., za hišno in poljsko orodje 318 gl., za živino 509 gl., za njive 872 gl., za vert 230 gl., za gojzd 780 gl., za vinograd pa 960 gl.; koliko znese vse njegovo premoženje ? To premoženje položi na činž, od kterega se živi; ker pa otrok ni imel, sporoči v poslednji na- redbi ali testamentu, da se njegovo premoženje po smerti med 4 razšteje, ker dobi žlahta 1 del, cer¬ kev 1 del, šola 1 del, in ubogi 1 del ; koliko dobi vsakteri ? 74) V 205 predilnicah teče v vsaki sploh 6332 vretenec; ako vsako vretence da 36 07 preje; koliko se je izdela v vseh predivnicah? \ 75) Kmet kupi 9 volov po 92 gl., jih zredi, in dobi za vsacego 48 gl. manj, kot dvakrat toliko, za kolikor jih je nakupil; koliko veljajo voli, koliko je prejel za enega, in koliko mu je ostalo za trud, če je za pico 220 gl. rajtal? 76) Gotovo je to, da glas v eni sekundi pre¬ leti 1050 čevljev; kako daleč je tedaj človek od hudournega oblaka, ako more, kar se blisk uterne, 5 sekund našteti, dokler groma ne sliši? —Koliko pa ako našteje 12 sekund ? 77) Gospodar skupi za vino 225 gl., za zernje 186 gl., za živino 109 gl., za maslo 45 gl. On pa plača gosposki 83 gl., družini 120 gl., za pripravo 39 gl., in za sol 20 gl. Koliko je na leto prejel, koliko izdajal, in koliko mu ostane ? Prejel je 565 gl., odštel pa 262 gl. ; tedaj mu še ostane go¬ tovih 303 gl. Pri tolikem dobičku mora biti dobra letina, skerben gospodar, pa tudi pridni ljudje. Tretji razdelek. Rajtanje z nmogoimnimi števili. I. Pregled avstrijanskih mer, teht in denarjev. 1. Mera časa. čas merimo na leta, mesce, tedne, dneve itd., in sicer tako le : leto ima 12 mescov, dan ima 24 ur, mesec „ 30 dni, ura „ 60 minut, teden „ 7 dni, minuta „ 60 sekund. Pri obrestni štetvi se navadno šteje mesec za 30, tedaj leto za 360 dni. Po pratiki ali koledarji pa ima: prosinec (januar) 3l dni, mali serpau (juli) 31 'dni, svečan (februar) 28 ali 29, veliki serpan (avgust) 31, sušeč (mare) 31, kimovee (september) 30, mali traven (april) 30, vinotok (oktober) 31, veliki traven (maj) 31, listopad (november) 30, rožnik (juni) 30, gruden (december) 31; tedaj pride na navadna leto 365, na prestopno pa 366 dni. 56 2. Mera na dolgost. Večje dolgosti se merijo po miljah, manjše po sežnjih ali klaftrah (°), čevljih ('), palcih ("), čer- tah in sicer tako le: milja ima 4000 sežnjev, sežeDj „ 6 čevljev, čevelj „ 12 palcov (col), palec „ 12 čert. Sukno, platno in druga taka roba se meri na vatle; dva vatla sta nekoliko manj kakor 5 čevljev. 3. Mera na planoto. Planoto t. j. zemlje, gojzde, travnike, njive jtd. merimo na štirjake ali kvadrate. Stirjaška milja(Q]milja)imal6,000.OOOštirjašk. sežnjev, štirjaški seženj (1 | ;l ) „ 36 štirjašk. čevljev, štirjaški čevelj (f~T) ,, 144 štirjašk. palcov, štirjaški palec (Q") „ 144štir. čert. fl 1600 Q 0 je en oral ali joh. 4. Mera na debelost. Debelost merimo po kočni ali kubični meri. Kubični seženj ima 216 kubičnih čevljev, kubični čevelj „ 1728 kubičnih palcov, kubični palec „ 1728 kubičnih čert. Žito in tekoče stvari merimo z votlo mero. Žito merimo tako le : vagan (mecen) derži 2 mernika (polovnika) mernik „ 16 (20) bokalov, 57 o s min k a (merica) derži 4 bokale, bokal (pinta, firtelj) „ 2 poliča, polič „ 2 maselea. Tekoče stvari, postavimo, vino olje i t. d. me¬ rimo na vedra, bokale, poliče i t. d. Vedro derži 40 bokalov, bokal 2 poliča, polič 2 maseljca. Štertinek derži po 10, polovnjak po 5 veder; sodček olja ima 2 vedri. 5. Števina. Veliko stvari je, ki se drugače ne morejo me¬ riti, kakor da se štejejo kos za kosom; in to se imenuje števina. Kopa ima 60 snopov, kosov itd.; šiling (nemški) ima 5 kosov; stavek (nemški) ima 15 ko" sov; tacat ima 12 kosov. Povesmo peres-ima 25 peres, bala papirja „ 10 risov, ris „ „ 20 bukev, bukve pisnega „ imajo 24 pol, bukve natisnega „ „ 25 pol. 6. Tebte. Naj več blaga se telita ali vaga po knpeljskJ tehti. iNa tej velja: cent (ct.) 100 funtov (S), funt 32 lotov (It.), lot 4 kvintelce (kv). 58 Denar t. j. žlahtna ruda se tehta po markni teliti, in ta se tako le razdeljuje: marka ima 16 lotry, vinar ima 2 beliča lot „ 4 kvinteljce, belič „ 128ravnalnih kvint. „ 4 vinarje. vinarjev. En lot dunajsko markne tehte je nekoliko težji, kakor en lot kupč'jske tehte. Za denarsko tehto je bila poprej po Nemčii kolonska marka, ktera je malo ložja kakor dunaj¬ ska. Zdaj pa se kujajo denarji po colnem funta; eolni funt pa je blizo 28£ lota dunajske kupčijske tehte. Ta funt se kot denarni funt razdeljuje v 1000 tisočin (tavžentin), tisočina pa v 10 dese¬ tink ali as. 7. Benarji. V Avstrii se je računalo že več ko sto let po konvencljnem denarji, po kterem se je dvajset goldi¬ narjev štelo za eno kolonsko marko čistega srebra. Goldinar je imel 60 krajcarjev (kr.), krajcar 4 vi¬ narje (vn.). Na Laškem in Benečanskem so računali na lire in čenteze. Lira je imela 100 čentezov, 3 avstrijan- ske lire pa 1 gl. konv. dr. Od 1 listopada 1858 pa je avstrijanska veljava zn edini postavni denar vsega cesarstva Po ti ve¬ ljavi se kuje iz enega colnega funta čistega srebra 45 gold naijev. Ta novi goldinar ima ltiO novih kraje irjev (nfr ). i (JU gl. konv. dn. == 105 gl. avstr. velj. 18U avstr. lir. 35 „ „ „ 59 Pri premenjevanjn konveneijnega denarja v nori denar ali v avstrijansko veljavo je treba to le pomniti: a) Stari goldinarji se premenijo v nove, če se najšteje ravno toliko goldinarjev in poveril ravno toliko petek (5 nkr.). N. pr. 48 starih goldinarjev je 48 novih goldinarjev in 48 petek t. j. 2 gl. 40 nkr.; skupaj 50 gl. 40 nkr. b) Stari krajcarji se premenijo v nove, če se številu starih pridene polovica in še četertina. N. pr, 24 starih kr. je 24, 12 in 6, tedaj 42 nkr. Denarji so iz zlata, srebra in iz bakra ali kufra. Zlati denarji so bili do zdaj suverendori po 13 gl. 20 kr. in cekini po 4 gl. 30 kr. konv. dn. Zdaj pa kujejo krone in polkrone, ktere so pa le kupčijski denar, in nimajo stanovitne vrednosti. Ena krona ima Jg colnega funta čistega zlata, in velja okoli 13J gl. avstr. velj. Tudi še naprej kujejo cekine kot kupčijski denar. Sreberne denarje po novi avstrijanski veljavi kujejo, in sicer kot zvezne denarje: dvojne ali veliki zvezne tolarje in enojne ali male zvezne tolarje po 3 gl. in lf gl. avstr, velj.; kot deželne ali domače denarje : dvogoldinarje, goldinarje in četert-goldinar- je *), in potem kot drobiž : destice in petke po 10 in 5 novih krajcarjev. Zraven teh tudi še naprej kujeje kot kupčijski denar levantinske tolarje s podobo cesarice Marije Terezije z letno številko 1780. j ali nove petice. 60 Od starih ali konvencijaih denarjev pa velja križavec dvogoldinarski tolar ali škuda goldinar ali pol škude dvajsetica ali avstr, lira 2 gl. 30nkr. 2 „ 10 „ stara desetica ali pol lire šestica petka ali finfar sreberni groš Iz bakra kujejo drobiž po 4 nkr., po 1 nkr. Zraven tega pa imamo tudi papirnat denar ali bankovce po 1, 5, 10, 100 in 1000 gl. avstr. velj. (Po nekterih avstrijanskib deželah so nekdaj tudi računali po Šajnu ali po dunajski veljavi. 5 gl. dun. velj. = 2 gl. konv. dn.; 100 gl. dun. velj. == 42 gl. avstr. velj. Ta denar je odpravljen že od 1. malega serpana 1858.) II. Raziiienjavaiije in spreiuenjavanje, Pogostoma se primeri, da se mora debelo v drobiž, drobiž pa v debelo število spremeniti. Pervo se imenuje rjuinenjavati ali drobiti (resolvirati), drugo spremenjavati ali debeliti (reducirati). Število ktero kaže, koliko enot nižjega imena ima enota višjega imena v sebi, imenuje se premenjavec ali preobračnik teli dveh imen. §. 1. Ce imamo denarja ali blaga na debelo v drobiž ga spremenimo, ako debelo število s pri- in po j nkr. 61 stojnim premenjaveem naštejemo. N. pr. Koliko pe¬ tek je 12 goldinarjev? Na pamet: 1 gl. ima 20 petek, 12 gl. je tedaj 12 krat 20 petek — 10 krat 20 petek je 200 petek, 2 krat 20 petek je 40 petek, 200 petek in 40petek je 240 petek; 12 gl. je tedaj 240 petek ? S ciframi: Ker ima 1 gl. 20 petek, je 12 gi., 12 krat 20 petek, mora se tedaj 20 z 12, ali kar je ravno tisto, 12 z 20 našteti. — Ali: ko bi 1 gl, imel 1 petko, bi dalo 12 gl. ravno 12 petek; ker pa 1 gl. ima 20 petek, bo 12 gl. dalo 20 krat 12 petek; toraj se mora 12 z 20 našteti. Ce ima debelo število kaj dobriža pri sebi, pa moramo v menitvi došteti. Na pr. Koliko lotov je 3 et. 5 7 lt. kositarja; koliko mu je še bakra treba? 13) Kupec je imel 34 ct. 75 Ž?sladkorja. Pro¬ dal ga je 18 ct. 85 ‘U', koliko ga še ima? 73 14) Boštjan je za 347 gl. 65 nkr. masla na¬ kupil , za 409 gl. 93 nkr. pa prodal; koliko ima dobička ? 15) Sosed je očetu 976 gl. 36nkr. dolžan; na to plača en pot 315 gl. 60 nkr., drugi pot 435 gl. 90 nkr.; koliko ostane še dolžan ? 16) Bukvar je imel 5 bal, 7 risov, 14 bukev papirja ; če ga je 3 bale, 9 risov in 16 bukev pro¬ dal , koliko ga še ima v zalogi ? 17) Štacunar ima 7 ct. 88 ‘S 16 It. kave v za¬ logi ; potem je sčasoma proda 4 ct. 92 ‘S 20 lt.; kolika ie še njegova zaloga? 18) Nekdo je 7439 gl. 27 nkr. dolžan, ima pa le 3526 gl. 84 nkr. premoženja; koliko morajo po- sodniki zgubiti? 19) Neki pisar potegne na leto 865 gl. plačila; koliko mu ostane, če je 693 gl. 51 nkr. potrošil? 20) Železnikar ima v založišču 335 ct. 4 Ž? 16 lt. železa; če ga 227 ct. 85 2?24 lt. proda, koliko ga še ima ? 21) Nekdo ima letnega prihodka 3584 gl. 28 nkr.; pa le 1696 gl. 36 nkr. potroši; koliko slirani vsako leto ? 22) Posodnik dobi od dolžnika posojenih 1614 gl. 16 nkr. s činžem vred nazaj ; koliko znese činž, če je bilo 1575 gl. 50 nkr. dolga? 23) Kerčmar je potočil v pervem mescu 13 veder 25 bokalov 2 maselca vina, v drugem pa 15 veder 17 bokalov 1 masele; koliko ga je potočil v drugem mescu več kakor v pervem ? 74 24) Nekdo je bil rojen 15. julija 1817, pa je umeri 9. februarja 1858; koliko je bil star ob smerti? 25) V naših krajih ima pomlad in poletje 186 dni 14 ur 53 minut, jesen in zima pa 178 dni 16 ur 56 minut; za koliko sta perva dva letna časa daljša od zadnjih dveh? 26) Nekdo je bi rojen 1*7. januarja 1786 ob 8 uri zjutraj, umeri je pa 14. aprila 1827 ob 9 uri na večer; koliko let je bil star? 27) Jožek je 9 let star, njegova sestrica Milika pa je le 4 leta 4 mescov 18 dni stara; koliko je Jožek starji od Milike ? 28) Neki kmet ima 15 oralov, 854 □ sežnjev polja ; če ga proda 4 orale 935 Q sežnjev, koliko mu še ostane? 29) Če se hrasta, ki je 27' 3" 8"' dolg, 9' 5" 11"' odreže, kako dolg je še ostali kos hrasta? 30) Koliko let, mescov in dni je preteklo od 24. junija 1835 do 17 augusta 1854? 31) Očetov gojzd meri 68 oralov 582 Q", sose¬ dov pa le 28 oralov 1075 Q°; za koliko je očetov večji? 32) Tone je 18 let 8 mescov 12 dni star, Blažek pa le 9 let, 11 mescov, 28 dni; za koliko je Blažek mlajši od Toneta ? 33) Nekdo plačuje od stanovanja 135 gl. na- jemšine na leto; koliko je še dolžan, če je za to leto že 98 gl. 54 nkr. plačal? 75 34) Sosed je očetu 3743 gl. 5 nkr. dolžan; na to plača enkrat 1406 gl. 20 nkr., drugikrat 650 gl. 32 nkr.; koliko je že plačal, in koliko jim še ostane dolžan? 35) 60 sežnjev dolg rov se ima izkopati; če je že 24 sežnjev 5 čevljev 11 paleov izkopanih, koliko se še mora izkopati ? 36) Neki žlahtnik ima 91754 gl. gotovine, ku¬ pil si je na kmetih krasno hižo za 9794 gl. 39 nkr., polja za 12609 gl. 54 nkr , živine za 1560gl. 8 nkr., pohištva za 2896 gl. 60 nkr., za 817 gl. 26 nkr. poljskega orodja, in za 5008 gl. gojzdov; koliko mu še ostane gotovega denarja ? 37) Nekdo je umeri 27. septembra 1850 in je bil star 58 let 7 mescov 24 dni; kdaj je bil rojen ? 38) Pintarje imel gotovega denarja 15380 gl.; potem daruje ct-rkvi 785 gl. 40 nkr., šoli 690 gl. 54 nkr. , in ubožnici 378 gl. 75 nkr. ; koliko je še za se prideržal; 39) Sveti oče papež Pij IX. so bili 12. maja 1792 rojeni, in so nastopili stol sv. Petra 16. junija 1846; koliko so danes stari, in kako davno že cerkev vladajo? 40) Naš presvetli cesar Franc Jožef I. so bili 18. augusta 1830 na Dunaju rojeni, in so 18 let 4 mesce 14 dni stari vladarstvo avstrijanskega ce¬ sarstva nastopili. Kdaj so nastopili svojo vlado, koliko so danes stari, in koliko let že modro vladajo ? 76 V. Naštevanje mnogoimnih števil, a. Prihitljeji ali pokrajški za račune na pamet. Dostikrat pridemo v okolšine, da moramo iz cene enote, ceno enosortne monožine navtegama iz¬ računati. Kdo bi vselej krede , olovke, kamenčka, ali peresa iskal, dolgo po tablici ali papiru raču¬ nal, kar ložeje in hitreje na pamet preračuna ; zato je treba, da se učenci računanja na pamet posebno vadijo. §. 1. Kadar je cena enote v goldinarjih dana, se naloga zgoli po navštevanju izdela; n. pr. vagan pšenice velja 4 gl, 7 vaganov tedaj 7 krat 4 gl. t. j. 28 gl, Ce so pa v ceni enote krajcarji, se gleda pri rajtanji ali na te krajcarje, ali pa na množino, ktere cena se iše, ter se račun po razumnem nepelje- vanju prihitljeja naglo in lahko napravi. a. fiadar so novi krajcarji ali petke priročni del goldinarja, se naloge po naslednik izgicdih izdelujejo. Na pr. 1) Koliko velja 18 sveč po 25 nkr. ? — 25 nkr. je 1 petica; tedaj po 18 g 1 18 petič ali 4 gl. in 2 petici == 4 gl. 50 nkr. veljalo. 2) Bokal mleka velja 5 petek; koliko velja 17 bokalov? — 17 krat 5 t. j. 85 petek — 4 gl. 25 nkr. 3) 1 vatel sukna velja 3 gl. 10 nkr., koliko velja 12 vatlov? — 12 vatlov po 3 gl. je 12krat 3 W ti' V : 77 t. j. 36 gl.; 12 vatlov po desetici je 12 desetic t. j. 1 gl. 20 rikr.; skupaj: 37 gl. 20 nkr. 4) Marica nosi neki gospej po leti vsaki dan za 5 nkr. rudečih jagod; koliko dobi za nje, če jih je en mesec in 5 dni nosila? 5) 1 vatel trakov velja 10 nkr.; koliko velja 48 vatlov? 6) Po čem pride 25 kupic ali kozarcov, ako kupica 5 nkr. velja ? 7) Dninar zasluži 50 nkr. na dan; koliko v 52 dneh ? 8) Koliko se bo dalo za 52 štrenjic konca fevirna), če 1 štreniica 5 nkr. velia? — 52 petek ali 2 gl. 60 nkr. 9) Vertnar proda 100 mladih drevesec, dreve¬ sce po petiei; koliko je za vse potegnil? — 100 drevesec po petiei verze 100 petič ali 25 gl. 10) Ce za 1 ‘U govedine plačaš 2 desetici; na koliko pride 54 S”? 11) Koliko znese sodec (300) arenkov, arenk po 5 nkr. ? 12) Koliko velja 37 Ž7 tabaka, če se 1 ^ po 1 gl. 10 nkr. prodaje ? 13) Na koliko pride 9 veder vina, kadar 1 ve¬ dro 7 gl. 50 nkr. velja? 14) Koliko se plača za 8 vaganov erži, kadar 1 vagan 4 gl. 25 nkr. velja ? 15) Kadar 1 vatel tkanine velja 1 gl. 5 nkr., na koliko pride 40 vatlov? 78 16) Za 1 par golobov dam 4 petke; koliko pa za 16 parov? 17) Yagan pšenice velja 6 gl. 10 nkr.; koliko pa velja 12 vaganov? 18) Po čem pride 24 vaganov krompirja, če 1 vagan 1 gl. 5 nkr. velja ? 19) Za 1 pavole se mora 1 gl. 20 nkr. plačati; koliko bi se dalo za 44 ®? b. Sadar je množina, ktere cena se iše, laka število, da ravna toliko krajcarjev ali pa priročni del goldinarja da, se vzame cena enote najpred po 1 kr., in se poslednje potem dotlej, dokler se cena množine iz cene enote ne preračnna. * 1) Na primer : Za 1 Ž7 teletine se mora 27 nkr. plačati; koliko pa za 5 ®"? — Reče se: Če 1 Ž? 1 nkr. velja, znese 5 S" 5 nkr. ali 1 petko, po 2 nkr. 2 petki, po 3 nkr. 3 petke, po 27 nkr. tedaj 27 petek,- to je 1 gl. 35 nkr. 2) Dninar zasluži na dan 85 nkr.; koliko bo to verglo v 10 dneh? — 10 dni po 1 nkr. verze 1 desetico, po 2 nkr. 2 desetici, po 85 nkr. tedaj 85 desetice t. j. 8 gl. 50 nkr. 3) Če 1 S 1 15 nkr. velja, koliko velja 1 ct. ? 1 et. po 1 nkr. funt velja 100 nkr. t. j. 1 gl.; po 2 nkr. funt velja ct. 2 gl.; po 15 nkr. funt, velja tedaj ct. 15 gl. Prihitljej. Solikor novih krajcarjev fant, toliko goldinarjev velja cent. 4) 1 S - kave velja 56 nkr., koliko velja 1 ct.? 79 5) Koliko velja cent, če je funt po 3, 7, 24, 35, 50, 85 nkr. ? Opomba. Take pravila se otrokom ne smejo dajati, temoč se morajo napeljevati, da jih sami iznajdejo; zato se mora vsaka naloga z 1 nkr. začeti, in v sledečih številih dotlej postopati, dokler se učenci pravila ne zavedo. Prepičali pa se bodemo, ali jim je dovolj jasno ali ne, ako v kako višje število s ceno posko¬ čimo. Ko se je račun tako dognal, naj se dajo potem v tej ogranji vec nalog, da se izurijo. 6) Vatel sukna velja 4 gl. 16 nkr. ; koliko velja 25 vatlov? 25 vatlov po 4 gl. velja 100 gl.; 25 vatlov po 1 nkr. velja 1 petico, po 16 nkr. tedaj 16 petič ali 4 gl. pa unili 100 gl. zraven, je 104 gl. 7) Vagan pšenice velja 3 gl. 48 nkr.; koliko velja 20 vaganov ? 8) Bokal leče velja 24 nkr.; koliko velja 20 bokalov ? 9) Funt prediva velja 36 nkr.; koliko velja 1 pol centa? 10) Bukve papirja veljajo 5 petek; koliko velja 1 ris? — Bukve po 1 petki, pride ris na 20 petek t. j, na 1 gl. Priliitljej. Kolikor petek bukve papirja, toliko goldinarjev velja ris. 11) Bukve papirja so po 3, 4, 7, 8, 10 petek; koliko bo veljal ris? 12) Bukve papirja veljajo 18 nkr.; koliko velja ris ? — 20 bukev po 1 nkr. velja 20 nkr.; ali 2 desetici; po 18 nkr. pa to znese 18 krat toliko, tedaj 36 desetic t. j. 3 gl. 60 nkr. 80 Prihitljej. Kolikor norih krajcarjev bukve, dva¬ krat toliko desetic velja ris. 13) Koliko velja ris papirja, če so bukve po 12, 14, 15, 20, 22, 30 nkr.? 14) Bokal vina velja 8 petek; koliko velja vedro? — 40 bokalov po 1 petki je 40 petek t. j. 2 gl.; po 8 petek velja bokal 8 krat toliko, tedaj 16 gl. Prihitljej. Kolikor petek bokal, dvakrat toliko goldinarjev velja vedro. 15) Bokal starine velja 10 petek, koliko velja vedro ? 16) Koliko velja vedro, kadar je bokal po 3, 6, T, 9, 14 petek? 17) Nekdo potroši za svoje opravila na dan 28 nkr.; koliko znese to na mesec ? — 30 dni po 1 nkr. je 30 nkr. ali 3 desetice; po 28 nkr. na dan pa znese 28 krat toliko, tedaj 84 desetic t. j. 8 gl. 40 nkr. Prihitljej. Kolikor novih krajcarjev na dan, tri¬ krat toliko desetic na mesec. 18) Neki urednik plačuje kerčmarju po 81 nkr. za hrano in za stanovanje na dan; koliko znese to na mesec? 19) Koliko zasluži delavec na mesec, če ima na dan po 25, 36, 64, 96 nkr.? 20) Nekdo plačuje za hrano na dan po 14 petek; koliko znese to na mesec? — 30 dni po petki je 30 petek t. j. 1 goldinar in pol goldinarja; 14 petek 81 na dan da 14 krat toliko, tedaj 14 celih in 14 pol- goldinarjev t. j. 21 gl. Prihitljej. Kolikor petek na dan , toliko celih in polgoldinarjev na mesec. 22) Nekdo prihrani na dan po 6 petek; koliko ima že v 1 mescu prihranjenega ? 22) Neki voznik je 1 mesec na poti ; vsaki den parabi za se in za konje 2 gl. 15 nkr.; koliko mu ostane, če je služil pri vožnji 100 gl.? 23) Od nekega dolga se plačuje po 38 petek obresti ali einža na dan; koliko na mesec? 24) Kadar kdo vsak teden 5 gl. 85 nkr. služi; koliko si prisluži v 100 dneh ? 25 Koliko se izplača v 1 mescu , če se na dan po 16 nkr., 23 nkr., 38 nkr., 41 nkr. 55 nkr. izplačuje ? c. Kadar niso ne krajcarji v ceni enote, ne množina priročni del goldinarja, se cena enote, ali množina ražlozi, ali pa se vzame nekaj manj aii več, da se more priročno računati. Na pr. 1) Vatel tkanine velja 55 nkr.; koliko bomo plačali za 26 vatlov ? — Najjpred se prerajta po 50 nkr. vatel, potem pa po 5 nkr. in se sošteje oboje: 26 vatlov po 50 nkr. da 26 poigoldinarjer ali 13 gl., 26 vatlov po 5 nkr. da 26 petek ali 1 gl. 30 nkr.; po 55 nkr. bomo tedaj za 26 vatlov 14 gl. 30 nkr. plačali. 2) Nekdo kupi 24 bokalov vina po 36 nkr.; koliko bo dal zanj? Tukaj naj se najpred pre¬ rajta po petici bokal, potem po desetici, zadnji Računica za slovenske sole na deželi £» 82 pa še po 1 nkr. in naj se sošteje vse troje: 24 bo¬ kalov po petici je 24 petič t. j. 6 gl.; 24 bokalov po desetici da 24 desetic, t. j. 2 gl. 40 nkr., skupaj 8 gl. 40 nkr.; po 1 nkr. bokal je še 24 nkr.; po 36 nkr. tedaj 8 gl. 64 nkr. 3) mesa velja 20 nkr., koliko 50 Ž?? — 50 'U po desetici verze 50 desetic , po 20 nkr. funt, je tedaj 100 desetic t. j. 10 gl. 4) Za laket platna dobi tkalec 15 nkr. tkavšine, koliko pa za 43 laktov? — Tukaj se prerajta naj- pred po 10 nkr. ali po desetici laket, potem po 5 nkr. ali po petki, in se oboje sošteje: 43 laktov po desetici je 43 desetic, t. j. 4 gl. 30 nkr., 43 lak¬ tov po 5 nkr. je 43 petek t. j. 2 gl. 15 nkr. skupaj 5 gl. 45 nkr. 5) Koliko velja 48 vatlov platna po 40 nkr. ? 40 nkr. je ena desetica manj kakor polgoldinarja. 48 vatlov po polgoldinarji je 48 polgoldinarjev ali 24 gold.; potem pa naj se še perajta vatel po desetici, in naj se odšteje od prejšnjega zneska. 48 vatlov po desetici, je 48 desetic t. j. 4 gl. 80 nkr; od 24 gl. 4 gl., ostane 20 gl.,— 80 nkr. manj, tedaj ostane 19 gl. 20 nkr. 6) Bokal vina velja 36 nkr.; koliko velja ve¬ dro ? — 36 nkr. je 7 petek in 1 nkr.; 40 bokalov po 7 petek je 14 gl.; po 1 nkr. pa je 40 nkr. ? skupaj : 14 gl. 40 nkr. 7) Neki bukvar proda za neko šolo 65 moli¬ tvenih bukvic; koliko bo dobil za nje , če je dal bukvice po 51 nkr. ? 65 bukvic po 50 nkr. znese 83 65 polgoldinarjev t. j. 32 gl. 50 nkr.; po 1 nkr. pa 65 nkr.; skupaj tedaj 33 gl. 15 nkr. 8) Neka družina potrebuje vsaki dan za 30 nkr. kruha ; koliko se plača za kruh v 366 dneh ? — Naj- pred naj se rajta na dan po 10 nkr., to verze 36 gl. 60 nkr. : po 30 nkr. na dan pa ie 3 krat koliko, tedaj 109 gl. 80 nkr. 9) Koliko znese 48 parov golobov po 34 nkr. ? — Najpred se prerajta cena za 50 parov; 50 parov po 34 nkr. znese 34 polgoldinarjev ali 17 gl.; 2 para smo pa preveč rajtali, ta veljata 2 krat 34 nkr. t. j. 68 nkr., ktere odštejemo od unih 17 gl.; 68 nkr. od 17 gl. odštetih ostane 16 gl. 32 nkr. 10) Prodajavec kupi 10 tucatov nožev, nož po 60 nkr.; koliko bo dal za vse nože ? 11) 1 vatel tkanine velja 76 nkr.; koliko bo veljalo 54 vatlov? — (76 nkr. = 50 nkr. -f-25 nkr. + 1 nkr.) 1 vatel sukna velja 4 gl. 55 nkr., koliko bo veljalo 18 vatlov ? — 18 vatlov po [4 4 gl. znese 72 gl., 18 vatlov po 50 nkr. znese 18 polgoldinar¬ jev t. j. 9 gl., s prejšnjimi je 81 gl., in zopet 18 vatlov po 1 petki, je 18 petek t. j. 99 nkr., tedaj vsega skupaj 81 gl.-90 nkr. 12) Koliko velja 56 ‘U kave, funt po 62 nkr. ? 13) Koliko velja 32 bokalov vina, bokal po 48 nkr. ? 14) Koliko bo veljalo 84 vatlov platna po la petek ? 15) Klobučar proda 25 klobukov po 4 gl- 30 nkr.; koliko dobi za nje ? 16) 1 masla velja 9 petek; koliko 23 ??? 6 * 84 17) Bukve papirja veljajo 35 nkr., koliko velja 36 bukev? 18) Koliko velja 24 H sveč, funt po 30 nkr. ? 19) 1 Ut soli velja 9 nkr.; koliko 45 $?? 20) Par rokovie velja 75 nkr. ; koliko veljajo 3 tueati ? 21) Skleniea kisle vode velja 24 nkr. ; koliko bo veljalo 18 sklenic ? 22) 1 ® žime velja 44 nkr.; koiiko velja 37 Ž?? 23) Dninar dela 25 dni , in zasluži vsaki dan 90 nkr.; koliko zasluži? 24) Koliko velja 38 it riže, funt po 21 nkr.? 25) Cekin velja 5 gl. 6 nkr.; koliko verže 321 cekinov ? 26) Nekdo kupi 18 vatlov pavolnate robe, vatel po 62 nkr.; koliko da za njo? 27) Funt mila velja 30 nkr.; koliko bo ve¬ ljalo 52 2?? 28) Par nogovic velja 76 nkr.; koliko velja 28 parov? 29) Seženj derv velja 10 gl. 49 nkr.; koliko velja 18 sežnjev ? 30) Gospodinja prejme vsaki dan po 35 nkr. za mleko in smetano; koliko na pol leta? 31) Vertnar služi na dan 55 nkr. ; koliko za¬ služi v 20 dneh? 32) 1 vatel trakov velja 13 nkr.; koliko velja 46 vatlov? 33) Funt sira velja 45 nkr.; koliko velja 28 $?? 85 §. 2. Po poprejšnih vadbah se dajo tudi na¬ slednje naloge izdelati. Te vadbe bodo vender naj¬ bolje izhajale, če se jih učeni vadijo ne le po prejš¬ njih vadbah, ampak po mnogoterih načinih. Na pr. 1) Funt kave velja 80 nkr.; koliko velja 24 S"? a) 80 nkr. = 4 krat 20 nkr.; 24 S 1 po 20 nkr. velja 24 petin goldinarskih t. j. 4 gl. 80nkr.; po 80 nkr. tedaj 4 krat 4 gl. 80 nkr. t. j 19 gl. 20 nkr. b) 80 nkr. = 1 gl. manj 20 nkr.; 24 'U po 1 gl. je 24 gl.; 24 ( tt po 20 nkr. velja 24 petin goldinaskih t. j. 4 gl. 80 nkr. ; po 80 nkr. velja tedaj 24 gl. manj 4 gl. 80 nkr.; od 24 gl. 4 gl., ostane 20 gl., in še 80 nkr. preč, ostane še 19 gl. 20 nkr. ? c) 24 % — 20 Ž? in 4 2?; 20 & po 80 nkr. znese 80 petin goldinarskih t. j. 16 gl.; 4 ž? veljajo le 5ti del od tega, tedaj 3 gl. 20 nkr.; 24 ( $6 pa velja 16 gl in 3 gl. 20 nkr. t. j. 19 gl. 20 nkr. d) 24 ‘U — 25 $6 manj 1 25 S” po 80 nkr. da 80 petič ali 20 gl.; od tega pa se mora vzeti še cena od 1 t. j. 80 nkr., ter se dobi 19 gl. 20 nkr. ? 2) Koliko velja 35 bokalov vina, bokal po 30 nkr.? 3) Koliko velja 30 'S mila po 75 nkr.? 4) Ce funt soli 11 nkr. velja, po čem je cent ? 5) Za 1 vatel sukna se mora 3 gl. 52 nkr. pla. čati, koliko za 4 vatle? 6) Tvoj oče prodajo 19 mernikov ajde po 1 gl. 6 nkr., koliko dobijo za njo ? ' 86 7) Koliko velja kopa skope, če 1 skop 26 nkr. velja? 8) Za sečenj derv se plača 5 gl. 45 nkr.; ko¬ liko bo veljalo 15 sežnjev? 9) Če 1 olja 52 nkr. velja, na koliko pride 17, 19, 23, 28, 35 flf? 10) Funt govedine je po 20 nkr.; koliko znese 15, 18, 20, 27, 30, 44, 50 ffl? 11) Tesar zasluži na dan 85 nkr., koliko pa na teden? 12) Po čem pride tucat robcov, če robee 51 nkr. velja? 13) Tomaž naredi 45 grabelj in jih proda na semnji po 56 nkr.; koliko potegne za nje ? 14) Cent premoga velja 75 nkr.; koliko bomo plačali za 20 centov? v 15) Čevljar proda na semnji 30 parov čevljev po 5 gl. 45 nkr.; koliko je dobil za nje ? 16) Kerznar nakupi 30 zajčjih kožic po 20 nkr.; koliko vse veljajo ? 17) Kaj velja kos platna po 30 pračev, če se za prač (vatel) 90 nkr. plača? 18) Služabnik zasluži na dan po 70 nkr.; koliko pa v enem mescu? 19) Gospodinja zredi 32 rac, in jih poproda po 45 nkr. ; koliko dobi za nje? 20) Mesar proda milarju 95 U loja po 26 nkr .; koliko mu verze ? 87 21) Kerčmar toči bokal vina po 35 nkr.; ko¬ liko skupi za vedro? 22) Koliko velja 82 sklenie slatine (kisle vode), ako se za sklenico 24 nkr. plača? 23) če mera ali bokal morske soli 25 nkr. velja, na koliko pride 47 mer? 24) Koliko velja 1 ž? žafrana, kadar ga 1 lot 45 nkr. velja ? 25) Koliko bodo veljali 4 tucati okrožnikov, če se okrožnik po 26 nkr. prodaje ? 26) Nekdo zasluži vsak dan 1 gl. 15 nkr. ; koliko znese to v 1 letu ? 27) Bokal vina velja 40 nkr.; na koliko pride 50 bokalov? 28) Jerica! ali mi veš povedati, če tvoja mati 120 funtov težek boh po 31 nkr. prodajo, koliko zanj dobijo? 29) Koliko velja 23 robcov, robec po 45 nkr. ? 30) Povej mi ti Železnikarjev Tone, če tvoj oče 300 kos po 70 nkr. prodajo, koliko za nje potegnejo ? 31) Ako tobakar vsak dan po 3 smodke pokadi, kakor je zdaj pri možkih slaba navada, vsaka smodka pa 3 nkr. velja , koliko tobakar v enem letu za prazen dim izmeče ? *) Taki računi glave belijo; kdor pa rajtati ne zna, sam sebe goljfa. *) Beri v Dobrotincah leta 1851 stran 210, kaj se od tobaka piše. 88 b. Pismeno naštevanje. §. 1. Kadar se mnogoimno število našteva ali množi, se naštevavee (množivec) podpiše pod naj¬ nižje ime naštevanca (množenca) , in se podčerta. 2) Začenja se pri naj nižjem imenu naštevati, našteva se ime za imenom, dokler se do naj višjega ne pride ; izdelek (množina) se pa vsakokrat pod naštevano (množeno) število postavi. 3) Ako je pri kterem imenu izdelek tolik , da obsega enote višjega imena, se premenja na višje ime; ostale enote nižjega imena se podpišejo na pristojno mesto, dobljeno višje ime pa se prišteje k svoji množini. Na pr. Naj se našteva 208 ur 35 minut s 4. Na pamet: 4 krat 208 ur je (4 krat 200 = 800, 4 krat 8=32, skupaj) 832 ur; 4 krat 35 min. je (4 krat 30= 120, 4 krat 5 =20, skupaj) 140 min. t. j. 2 uri 10 min., in unib 832 ur je 834 ur 20 min, S ciframi; 4 krat 35 min. je 140 min. 208 ur 35 min. = 2 ur 20 min. 4 4 krat 208 je 832 ur, iD 2 834 ur. 20 min. uri je 834 ur. 4) Pri goldinarjih in nnvih krajcarjih se ravno tako našteva ali množi, kakor pri brezimnih mno- gocifernih številih. Imeli bi n. pr, 258 gl. 63 nkr. množiti s 7; tedaj bi naštevali : 89 258 gl. 63 nkr. ali 25863 nkr. 7 7 1810 gl. 41 nkr. 181041 nkr. = 1810 gl. 41 nkr. Koliko je 47 krat 103 gl. 16 nkr. ? 103 gl. 16 nkr. 47 772' 12 4126 4 4848 gl. 52 nkr. 5) Nektere našteve ali monožitve so z drugimi računi spletene, in se dajo nekaj na pamet, nekaj s številkami rešiti. Na pr. Mesar kupi vola za 64 gl. ga zredi in zakolje ; 450 B mesa proda po 18 nkr., 70 B loja po 36 nkr., 65 B drobovine po 6 nkr., za kožo dobi 10 gl., koliko ima dobička, če za pičo 28 gl., za trud pa 6 gl. rajta ? Tol velja.64 gl. Pica znese . . . . 28 „ Trud.6 „ Strošek 98 gl. 450 B mesa po 18 nkr. znese 71 gl. — nkr., 70 B loja po 36 nkr. „ 25 * 20 „ 65 B dobrovine 6 nkr. „ 3 „ 90 „ Koža ...... . „ 10 „ — „ Prejetek 110 gl. 10 nkr. Prejelo se je 110 gl. 10 nkr. Potrošilo „ „ 98 „ — „ Ostane dobička 12 „ 10 nkr. 90 §. 2. Naloge. 1) Koliko velja 45 sežnjev derv po 6 gl. 68 nkr.? 2) Oe vatel sukna 3 gl. 42 nkr. volja, koliko se bo dalo za 18 vatlov? 3) Vagan pšenice velja 4 gl. 65 nkr.; koliko bomo plačali za 53 vaganov ? 4) Avstrijansko vedro vina velja 7 gl. 13 nkr.; koliko velja 48 veder? 5) Mesar kupi 95 ovac, in jih plača po 4 gl. 72 nkr.; koliko bo moral dati za vse ? 6) Po čem pride 5, 6, 9, 14, 26, 58, 74 mer¬ nikov prosa, ako se mernik po 1 gl. 8 nkr. plača? 7) Koliko v novem dnarji znese 5, 12, 35, 89, 100, 165, 252 starih goldinarjev po 1 gl. 5 nkr.? 8) Koliko velja 37 centov prediva, če 1 cent 14 gl. 28 nkr. velja? 9) Usnjar naredi 29 centov lima, in ga proda cent po 21 gl. 34 nkr.; koliko mu verze ? 10) Cent železa je po 14 'gl. 35 nkr.; po čem pride 19 centov / 11) Vagan turšice (koruze) se proda po 3 gl. 18 nkr.; koliko se bo moralo plačati za 7, 13, 22, 53, 70 vaganov? 12) Klobučar proda 67 klobukov po 4 gl. 15 nkr. ; koliko skupi za nje? 13) Oče prodajo 55 centov sena po 1 gl. 45 nkr.; koliko potegnejo zanj ? 91 14) Koliko velja 382 centov jezic po 7 gl. 74 nkr. ? 15) Priden sadjorejec je lani 65 vaganov če¬ špelj pridelal, po 3 gl. 85 nkr. pa prodal; koliko je skupil za nje? 16) Koliko olja je v 13 sodih, če derži vsak sod 7 centov 25 lotov ? 17) Koliko veljajo 4 centi in 75 ‘U skladkorja, če velja 1 funt 40 nkr. ? 18) Koliko se plača v 3 letih in 3 mesecih, če se na mesee po 28 gl. 43 nkr. plačuje ? 19) Ce plačamo 1 soli po 9 nkr.; koliko mo¬ ramo plačati, ako vzamemo 17 centov in 78 ž??, 20) Koliko znese 314 dvajsetič po 34 nkr. ? 21) Stare desetice so po 17 nkr.; koliko verze 100 starih desetic ? 22) Koliko velja 28 masla, če 3 po ti ceni proda, se cena v obče poniža, pa je prisiljen ostanek po 48 nkr. funt prodavati. Praša se, ali je na zgubi ali na dobičku , če ima zraven tega še 4 gl. 30 nkr. posebnih stroškov ? 12) Koliko olja je v 14 sodih, če derži vsak sod 8 centov 26 'S 7 lotov? 13) Suknar dobi 5 bal sukna, vsako po 36 vat¬ lov, in vsak vatel velja 3 gl. 72 nkr. ; koliko bo moral za vso sukno plačati, in počeni vatel prodavati, da bo pri vsem suknu 65 gl. dobička imel ? 14) V mlinu je 6 kamnov; na vsakem kamnu se zmelje 7 vaganov 5 osmin žita na dan; koliko se ga zmelje v 226 dneh ? 15) Oče kupijo 3 njive za 1650 gl., perva velja 635 gl. 20 nkr., druga 447 gl. 52 nkr.; koliko so tedaj za tretjo dali ? 109 16) Mesar kupi 90 ‘R težko tele za 15 gl. 50 nkr.; dobička iše 2 gl. 50 nkr., po čem bo 1 \ tt, tretja 2 ct. 95^ ‘U, četerta 4 ct. 78 od tega sčasoma porabi 46jŽ?; 85g ž?, 23i <$, 98^ &; koliko še ima prediva ? lli. Naštevanje ali množenje delin. §. 1. Kadar se delina s celim številom našteva, se števec s celim številom našteje, imenovavec pa nepremepjen pusti. Na pr. 126 Če plačamo za 1 ® sreč | gl., koliko pa za 8 ff? - 31 gl. Na pamet: 8 krat 2petini je 16petin t. j. 3* gl. Pismeno: f X 8 = ¥ = 3f gl. v §. 2. Ce se pa mešano število s celim številom našteva, se najpred mešano število vravna, potem pa naštevanje opravi, kakor je bilo zgoraj rečeno. N a pr. Koliko velja 7 sežnjev derv, če je seženj po 4| gl. ? - 31| gl. Na pamet: 7 krat 4 celine je 28 celin; 7 krat 1 polovina je 7 polovin, ktere dajo 3 celine in 1 po- lovino: skupaj 31| gl. Pismeno: 4f X 7 = f X 7 = f = 31f gl. §. 3. Ako se delina z delino našteva, se števec s števeom, imenovavec pa z imenovavcom našteje. Na pr. Za 1 vatel trakov dam § gl.; koliko bom pla¬ čal za | vatla? §. 4. Kadar se mešano število v delino ali z me¬ šanim številom našteva, se najpred mešane števila rravnajo, potem se števec s števeom, imenovavec pa z imenovavcom našteje. N. pr. Koliko velja 8| masla po * gl. ? — 3^ gl. 2 V R 2 v _ i? — S /N Oj /N 5 3 is °1S' Po čem pride 4f vatla sukna, če 1 vatel 3* gl. zelja? — 16| gl. 3| X 4| = V X | = V = I6f gl ali 16* gl. §. 5. Naloge. 1) Koliko velja 14 Ž?farbe, če funt ~ gl velja ? 127 2) Ce kdo f gl. na dan izplača, koliko izplača v 8 dnek ? 3) Koliko velja 28 bokalov vina po § gl. 4) Za 1 ^ sira se plača gl.; koliko bodo veljali 4 <&? 5) Strelec proda 9 zajeov po f gl.; koliko dobi za nje ? 6) Tkalcu se plača tkalnine od vatla platna |gl., koliko se mu mora plačati od 28^ vatlov? 7) Koliko znese 38 starih petek po 8J nkr. ? 8) Koliko bo veljalo J 2£ Ž? štirke, če 1 & | gl. velja ? 9) Po čem pride 3£ vatla platna, vatel po f gl. ? 10) Brat kupi 2j vatla sukna po 5; gl.; koliko bo plačal? 11) Neki kapital nese na leto 26^ gl. obresti; koliko pride na f leta ? 12) Voznik dobi od centa 2| gl. voznine ; koliko bo dobil od 26£ ct. ? 13) 1 voska velja lj^ gl.; koliko se ima pla¬ čati za 15f koliko dni bo z 15 gl. izhajal? 31) Za 12| tavžent opek ali cegla se plača 187| gl.; po čem pride tisoč (1 tavžent)? 32) Žitar nakupi erži za 300 gl., vagan po 2 \ gl.; koliko vaganov je nakupil? 33) Ce 5j vatlov sukna 24 gl. velja; koliko bo veljalo 12 vatlov? 34) Gospodar potroši v 4 dneh 8} gl.; koliko pa v 25 duch? 35) 7 zidarjev sozida poslopje v 23£ tednih; v koliko tednih ga bo 16 zidarjev zgotovilo ? 136 36) Mlinski kamen zmelje v 3 urah 13 vaganov žita; koliko pa v 10' urah? 37) Kerčmar gre vina kupovat in vzame s saboj 150 gl.; koliko veder ga bo za te denarje nakupil, ee mora vedro po 7f plačati? 38) V neki fabriki mora oskerbnik delaveom na teden 130 gl. izplačati; koliko delaveov je, če vsakteri 6f gl. dobi? 39) Luka nalovi v posti 5f sto žab, in jih je v mestu za 3j^ gl. prodal; po čem pride stotina? 40) Tkalec natke vsak dan 2f vatla platna; v koliko dneh ga bo 42 vatlov natkal? 41) Mlinar skupi za moko 25| gl.; koliko vaga¬ nov je prodal, če je za vagan 4j gl. dobil? 42) Tomaž si kupi sukna za plajš, vatel po 4^ gl., in je 39^ gl. zanj dal; koliko vatlov je kupil? 43) Nekdo je bil 48 dni na potu, pa je potrošil 136f gl.; koliko pride počez na dan? 44) Pivar ali olar kupi za 167f gl. ječmena, vagan po 1| gl.; koliko vaganov je dobil? 45) Gospodinja proda 7j prediva za 3 gl. 37J nkr.; po čem je funt prodala? 46) Mesar naj me travnik za 250 gl., pa dobi sena 208j ct.; po čem mu pride cent? 47) 2f vatla sukna veljata 8j gl.; koliko velja 1 vatel ? 48) Gospodinja proda kos platna, ki meri 18| vatlov, za 22 gl. 75 nkr.; po čem je vatel prodala? 137 49) 4 Kerčmarji so kupili tergatvo od graj- šinskega vinograda, 22§ štertinkov so natergali ali nabrali; koliko štertinkov gre vsakemu? 50) Vert v podobi ravnega ogelnika je 27f 0 dolg, 19f 0 pa širok; kako je širok? 51) Kupec je plačal za 3 ct. 87| ž? popra 193 gl. 75 nkr.; po čem je kupil cent? 52) Oče so tovorniku 19f veder vina za 301 gl. 78 nkr. prodali, po čem jim pride vedro? 53) Na semnji se je prodalo 45 vaganov pšenice po 4^ gl., 36 vaganov po 4| gl. 19 vaganov pa po 5 gl. ; koliko vaganov je bilo vse pšenice prodano, koliko velja vsa, inkakošnaje srednja cena vagana? 54) Kerčmar zmeša 5| gl. veder vina po 20| gl. pa 2j gl. vedra po 27^ gl. ; koliko veder je mešanice, kolika je cela vrednost, in koliko velja 1 vedro mešanice ? Naloge čveterili račnnstev z dolinami. 1) Oče kupijo Tončeku junčeka za 8^ gl.; Tinček ga lepo izredi, pa ga sčasoma za 42j gl. proda; ko¬ liko ima dobička pri njem ? 2) Po čem pride 18| mernikov turšice ali ko¬ ruze, če je mernik po 2§ gl. ? 3) Vagan ječmena velj 2^ gl.; koliko vaganov bomo dobili za 56| gl.? 4) Gospodar plača med letom kolarju 24f gl. , kovaču 37| gl., zidarju 15| gl., tesarju 9^j gl., krovcu 138 7^ gl-t čevljarju 18’ gl., krojaču pa 9fgl.; koliko je vsem skupaj plačal? 5) Dora proda 9£ $ surovega masla, funt po | gl.; koliko dobi zanj ? 6) Andraž je lanenega semena za 85^ gl. naku¬ pi za 99| gl. pa prodal; koliko je pridobil? 7) Koliko 3|' dolgih polen da 48§' dolgo deblo ? 8) Za8| et. starega železa plača kovač 30|gl.; po čem mu pride 1 cent.? 9) Kupec ima 26 centov kave v zalogi ; če je 18 ct. 76f proda, koliko mu še ostane ? 10) Koliko vaga 47§ vaganov pšenice, če 1 va- gan 87f Ž7 vaga ? 11) Za 13 konjev je potreba na teden 35| va¬ ganov ovsa; koliko je za vsakega treba? 12) Koliko otroških srajc se da narediti iz 186J vatlov platna, če za vsako srajčico 2[ vatla treba ? 13) Za 45| vatlov platna damo 14 gl. 56 nkr.; koliko pa za 1 vatel? 14) Sreberna žlica vaga 2 lota pa 2kvintelna; koliko velja, če se lot po 1” gl- rajta? 15) Koliko vaganov žita derži 8|' dolga, 5f' široka pa 3|' globoka škrinja, če 1 vagan lff kubiških sež- i^'ev zajema ? 16) Steber je 27|'dolg; koliko sega bo moralo odrezati, da bo le 24' 3f" dolg? m 17) Koliko funtov preje potrebuje tkalec zu 45 vatlov platna, če ga iz 2 ž? preje 7J vatlov naredi? 18) Pri nekem gospodarstvu se izda v f leta 824 gl.; koliko se izda v 1 letu? 19) Boštjan je podedoval 149f gl. Za te denarje si je 1 par voličev kupil za 87| gl., nekaj obleke za 9f gl., pa nekaj hišnega orodja za 12^gl.; kar mu je pa če ostalo, posodi svojemu bratu bogoslovcu; koliko mu je posodil ? 20) Mlakarca kupi 36| vatlov pertnine, pa dž iz te pertnine svojim hčerkam oblačila napraviti. Milica potrebuje 5f vatlov, Marjetica 4f vatle, Minka OJ vatlov, Franca 9; vatlov. Koliko vatlov pertnine še materi ostane ? 21) Bogomil je imel 16f gl. shranjenjih; kupil si je za te denarje opločnik (telovnik) za 2f gl., vratno ruto za lf gl., hlače za 3^ gl., in suknjiče za 8f gl.; koliko denarjev mu je še ostalo ? 22) Cegel je 1' dolg,f' širok, f' visokpa lf debel; koliko tacih eeglov bo za 17f'dolg, 5§' visok pa lf' debel zid treba? 23) Mlinarič proda voz sena za l8f gl.; če voz s senom vred 24f centov vaga, prazni voz pa 5f ct., se praša, po čem je cent sena prodal? 24) Tergovec proda cent volne zu 63gl., in pridobi 7f gl.; kako drago je cent kupil? 25) Milar proda 12 ž? sveč za 2| gl.; koliko dobi za 4f HO 26) Gospodinja kupi kos platna, ki bi imel 47§ vatlov meriti. Ko pride domu, ga razmeri, pa ga je bilo le 451 vatlov; koliko ga je premalo? 27) Kmet je 13| vag. erži , 8|- vag. ovsa, in 1hvag. turšice posejal; 761 vag. erži, 10 j vag. tur¬ šice, pa 15 1 vag. ovsa pridelal: koliko je več pri¬ delal) kot posejal ? 28) Vinšek (vinšeek) kupi 25 veder vina po 8| gl., 30 veder po 12f gl.; 44 veder po I4f gl., pa 18 veder, vedro po 15) gl. ; prodal ga je perve sorte po 10* gl. ; druge po 15) gl., tretje po 18| gl., četete po 19^ gl.; koliko je dal za vino, koliko je prejel, pa koliko ima dobička? 29) Suknar proda od balesukna, bi je 35 vatlov merila, 24* vatlov po 6| gl.; kar je pa še ostalo, po 5| gl.; koliko je skupil ? 30) Mlinarič da Mlakarju 12) vag. ovsa po 1^ gl., Mlakar pa njemu 3| vag. pšenice po 4) gl.; koliko še dobi Mlinarič v denarjih? 31) Vert je 16) sežnjev dolg, 6) senžnjev pa širok; koliko [“] sežnj ev meri ? 32) Voznik naloži 7) vag. turšice, 18f vag. ovsa, pa 12) vag. erži; koliko teže ima to žito, če 1 vag. turšice §) ct., 1 vag. ovsa )f et., pa 1 vag. reži )§ ct. vaga ? 33) V gojzdu je bilo 5 hrastov posekanih ; pervi da5), drugi 3f, tretji 4), četerti 3), peti 4) sežnjev derv; koliko sežnjev se je nasekalo od vseh skupaj, in koliko sežnjev da vsak dob počez? 141 34) Njiva je 19° 4' dolga 7° 3' pa sirota; če se na štirjaške sežjne, seženj po 1 j gl. proda, ko¬ liko bo veljala? 35) Kupec kupi dvoje sorte kave; boljše sorte 3| cent. po 48^ gl., slabeje, pa 2f cent. po 42 gl.; zmeša obe sorti pa prodaje 1 S" po f gl.; koliko ima dobička? 36) Za 1 seženj ]Jo 3 čevlje dolgih, in za 1| seženj po 2j čevlja dolgih polen (derv) se plača 33 gl. 75 nkr. in sicer te so za 3 gl. 75 nkr. dražje od onih; počem pride seženj vsake sorte? 37) Po čem pride 12£ tucatov kupic, če 1 tueat f gl. velja? 38) Kupec je kmetu Janezu Novaku to le robo prodal: 9 vatlov modrega sukna gospodarju za plajš pa heerim za jopiče po4fgl., 12 vatlov sivega sukna hlapcom po 2| gl., 6 vatlov volnate robe sinom za hlače po 2| gl., pa 15 vatlov pisane tkanine kčerkam po gl., koliko velja vsa ta roba? 39) Plešivec izrajta o novem fetu, da je pri- kmetoval pretečeno leto 2350 gl. 24| nkr., potrošil pa je 1797 gl. 38 nkr.; koliko je imel čistega dobička na konec leta? 40) Odrašen človek diha vsaki dan 656 kočnih čevljev 1~ 5 kočnih palcov zraka v se, pa ga v ravno tem času spet izdiha 644 kočnih čevljev; koliko zraka manj diha iz sebe kakor v se? 41) Dninar je 50j gl. dolžan; po tem plača 33 gl., pa ostanek hoče z delom poravnati; koliko dni bo moral za to delati, če je vsakdanja plača po f gl.? 142 42) Za novo suknjo mi je potreba 7 vatlov, abo je sukno | vatla široko; koliko mi ga bo po 1 vatel širokega potreba? 43) V neki hiši imajo derv za 5£ meseov za¬ dosti, ako jih lf seženj na mesec porabijo; kako dolgo pa bi s tistimi dervi izhajali, ko bi jih na mesec 2; sežnja porabili? 44) Koliko veder in bokalov derži štirivoglat vodnjak, kteri je 3|' dolg, 2£' širok, 1' 9" pa glo¬ bok, če koeni čevelj derži vedra? 45) Kmet obseje 6f oralov njiv z eržjo; če od vsacega orala poprek dobi 14| vaganov reži pa 2| krat toliko centov slame, koliko dobi erži, in koliko slame skupaj ? 46) Boštjan dobi precej lepo dedino, pa prejme najpred polovico, potom četert, pa spet 6ti del, vsega skupaj 2676j gl.; koliko je po tem znesla cela dedina ? 47) Neko staviše velja 7665 gl.; če se za [~1 ° 5f gl. plača, koliko štirjaških sežnjev ga je ? 48) Tergovee kupi 2f et. pavolnate preje, cent po 68f gh, pa jo je prodal za 165 gl.; koliko je pridobil, in po čem je cent prodal ? 49) Tergovcu je bilo 8| vatlov šukna ukrade- nenega, koliko mu je zgube, ker bi bil iz 10 vatlov tega sukna lahko 34f gl. skupil? 50) Ce za 5f vaganov ječmena 15 gl. 40 nkr., dam; koliko bom dal za 16| vaganov? 51) Tovornik nakupi za 2275 gl. vina; ker pa je moral vedro po 6| gl. prodati, je imel 105 gl. zgube; koliko veder je nakupil, in po čem? 143 52) Nekdo ima za 28 konj na 5| meseov kerme ; ako pa čez 3| mesce 12 konj proda, kako dolgo bo kerma za druge izhajala? 53) Kerčmar kupi vedro vina po 6| gl., po 7f gl. pa proda; če pri ti vinski kupčiji 133 gl. 75 nkr. pridobi, koliko veder je kupil? 54) V grajšinskem gojzdu so 205| sežnjev ga- brovih, 75| sežnjev pa borovih derv nasekali; gabro- vih so 160 sežnjev po 6| gl., borovih pa 24^ sežnjev po 3§ gl. prodali; koliko sežnjev še ostane gabrovih, koliko borovih polen za prodaj, in koliko veržejo prodane derva? 55) Kmet poseje 6f vag. erzi, in 5^ vag. pšenice; nažel je pa 7\ krat toliko reži pa 6J krat toliko pše¬ nice; za koliko je vsakega plemena žita več nažel kakor posejal, pa koliko vsega skupaj? Peti razdelek. Percentni in obrestni račnni. 1. Percentui račitni. Pri različnih računih v djanskem življenji se navadno percenti, ali odstotina, t. j. znesek od 100, jemlje za podlago. Zrajtati bi hotli n. pr. koliko znese 845 gl. po 5g (5 percentov), to je, vediti hočemo, koliko pride od 845 gl., če se na vsakih 100 gl. šteje 5 gl. 100 gl. da ali znese 5 gl. 1 -L 1 » it ioo n 84.K V 845 ” » L W-S 1 ' = wg 1 . = 42^gl. — 42 gl. 25 nkr. Kadar tedaj hočemo zrajtati obresti od kakega zneska, moramo ta znesek množiti s percenti ali z 145 oditotino, potem ga pa s 100 deliti, in sicer tako, da na desnem odrežemo dve številki. Naloge. 1) Neki kupec kupi za 735 gl. blaga, in kadar ga proda, pridobi 9jj ; koliko ima dobička ? 735 X 9 66'15 = 60 gl. 15 nkr. 2) Nekdo preskerbi in nakupi svojemu tovaršu za 812 gl. blaga; koliko znese povračilo za njegov trud po 2 Jj? 3) Pri kupu za 428 gl. se zavoljo gotovega plačila odjenja 4£; koliko manj je treba plačati? 4) Neki kraj ima 2560 prebivaveov; koliko teb J e 8§? 5) Neka srenja zida šolo, pa da bi poplačala vse stroške, naloži na 3575 gl. davka po 5 § priklade j kolika je ta priklada? 6) Neko blago je veljalo 372 gl.; ko je bilo prodano, se je pridobilo 8^ ; koliko je vsega dobička? 7) Kupec dobi kave, ktera v sodih tehta 1520 S"; ako tedaj sodovi tehtajo 10 £; koliko tehta sama kava ? 8) V nekem mesticu je bilo leta 1850 4750 prebivaveov; koliko je bilo prebivaveov leta 1857, če jih je naraslo za 4 jj? Računica za slovenske Sole na deželi. 10 146 9) Neka hiša je cenjena 5780 gl., pa je zava¬ rovana pri neki družbi zoper ogenj za ; koliko znese zavarovavno darilo? 10) Pri mlenju erži se šteje 84 moke in 14 D otrobi; koliko moke in koliko otrobi bi se dobilo od 126 ‘U reži ? Obrestne račune posebno rabimo, če zrajtujemo obresti ali člnže. 714 gl. kapitala je posojenega po 5 koliko da to obresti na leto? 100 gl. kap, da na leto 5 gl. obresti ali činža. — 35, 7 ( f 0 gl. = 35 gl. 70 nkr. obresti. Obresti od enega leta se tedaj z raj ta j o, če se kapital s percenti ali z odstotino množi ta znesek pa s 100 deli. Iz letnih obresti se potem tudi lahko zrajtajo obresti na več let, na mesce in dni. Naloge za račune na pamet in s ciframi. 1) Koliko obresti na leto da 2086 gl. kapitala li. Obrestni računi. 100 1) V 714 „ po 4 i_ o 9 2 O * 2088 X 4* 8344 . . 4 1043 . . | 93'87 = 93 gl. 87 nkr. obresti. 147 Koliko obresti je na leto 2) od 978 gl. po 6 § ? 3) od 1505 gl. po 4J? 4) od 840 gl. po 5 j2 ? 5) od 76 gl. po 5 2? 6) od 138 gl. po 4^2? Prihitljeji za rajtbe na pamet. Ako 100 gl. ka¬ pitala da obresti na leto 5 gl. = 100 petek, tedaj da vsaki goldinar kapitala ravno eno petko obresti; pa ako 100 gl- kapitala da obresti na leto 1 gl. = 100 nkr., tedaj pride na 1 gl. kapitala ravno 1 nkr. obresti. Iz tega se sklepa: a) Kolikor goldinarje? znese kapital, toliko petek znesejo obresti na leto po 5 f. b) Kolikor goldinarjev znese kapital , toliko petek in novih krajcarjev znesejo obresti na leto po o?. c) Kolikor goldinarjev kapitala, toliko petek, manj toliko novih krajcarjev, znesejo obresti na leto po 4 2- 7) Koliko obresti je na leto od 325 gl. po 5 2 ? 300 gl. daje 3 krat 5 = 15 gl. , 25 gl. da 25 petek t. j. 1 gl. 25 nkr. ; skupaj 16 gl. 15 nkr. obresti. 8) Koliko obresti na leto daje a) 138 gl., b) 65 gl., c) 730 gl. po 52? 10 * 148 9) Koliko obresti na leto da 85 gl. po 6 § ? 85 petek t. j. 4 gl. 25 nkr., pa 85 nkr.; skupaj 5 gl. 10 nkr. 10) Naj se prerajtajo obresti na lepo po 6 £ a) od 54 gl., b) od 210 gl., c) od 872 gl. 11) Koliko obresti na leto da 78 gl. po 4 g? 78 petek = 3 gl. 90 nkr. 78 nkr. manj.; tedaj 3 gl. 12 nkr. 12) Koliko je obresti na leto po 4 £ a) od 39 gl., b) od 162 gl., e) od 608 gl.? 13) Koliko obresti da 2850 gl. kapitala po 65 v 3 letih ? 28-50 X 5 171 00 gl. na l eto 513 gl. v 3 letih. 14) Koliko obresti je od 582 gl. po 5 £ v 2 letih ? 15) Koliko obresti od 164 gl. kapitala po 5| £ v 6 mescih ? 164 X 5i 820... 5 82... | 9 02 = 9 gl. 2 nkr. na leto, 4 gl. 51 nkr. v 6 mescih =— | leta. 16) Koliko obresti da 790 gl. kapitala po 5£ v 2 letih pa 3 mescih? 17) Koliko je obresti od 510 gl. po 6 § v 2 letih, 7 mescih pa v 20 dneh? 149 510 X 6 30 60 = 30 gl. 60 Dkr. na leto 30 „60 „ „ „ 15 „ 30 „ v 6 mescih, = £ leta, , 2 „ 55 „ „ 1 mescu, — £ od 6 mescov, — „ 85 „ „10 dneh, = £ od 1 mesca, »85 „ „10 „ 80 gl. 75 nkr. 18) Koliko obresti da 1234 gl. kapitala po 5 5 v 1 letu, 2 mescih in v 18 dneh? Pristavek, Vsakdanji račun. Naj dražje Daše blago na tem svetuje zlati čas, čas ima naj večo ceno za večnost, pa vendar časa naj več pogubimo, ker ne prerajtamo, koliko časa potra¬ timo, pa kaj zgubljeni čas velja. Zrajtajmo toraj: 1) Kdor vsak dan 1 minuto zamudi, koliko za¬ mudi v 1 tednu ? — koliko v 1 letu ? 2) Ako vsak dan le pol ure zamudiš, koliko v 1 letu zgubiš? 3) Ce vsak dan 1 uro časa zgubiš, koliko bo zguba v 50 letih? Pač je potreba mladenčem pa deklicam s po¬ božnim Davidom prositi: „0 Bog, uči nas šteti naše dni, da bomo modrega serca !“ Privi razdelek. Številjenje. Stran I. Desetiška sostaya.3 II. Rimske številke.. . . 6 Drugi razdelek. Čveiere rajtbe ali računi brezimnih in enoininili celili števil. I. Seštevanje . . - .7 a. Soštevanje na pamet.8 b. Pismeno soštevanje (s številkami).11 II. Odštevanje.17 n. Odštevanje na pamet.18 b. Pismeno odštevanje ......... 20 III. Naštevanje..25 a. Naštevanje na pamet.26 b. Pismeno naštevanje.28 IV. Razštevanje.36 a. Razštevanje na pamet.— b. Pismeno razštevanje.38 V. Naloge iz čveterih računstev z enoimnimi celimi šteyili 46 Tretji razdelek. Rajtanje z mnogoimnimi števili. I. Pregled avstrijanskih mer, teht in denarjev .... 55 1. Mera časa. — 2. Mera na dolgost.• . 56 3. Mera na planoto.. . — 4. Mera na dt belost.— 5. Števina ..57 6. Tehte ..— 7. Denarji •.. ... 58 152 Stran II. Eazmenjavanje in zpremenjavanje.60 III. Soštevanje mnogoimnih števil.65 IV. Odštevanje mnogoimnih števil.70 V. Naštevanje mnogoimnih števil.— a. Prihitljeji ali pokrajški za račune na pamet . — b. Pismeno naštevanje.88 VI. Eazštevanje mnogoimnih števil.94 a. Prihitljeji ali pokrajški računov na pamet. . — b. Pismeno razštevanje.102 VII. Eazne naloge za rajtanje z veeimnimi celimi števili 107 Četerti razdelek. Cveteri računi na deline (razdeline). I. Soštevanje delin .115 II. Odštevanje delin .121 III. Naštevanje ali množenje delin.125 IV. Eazštevanje delin.130 V. Naloge čveterih računstev z delinami.137 Peti razdelek. Percentni in obrestni računi. 1. Percentni računi.144 2. Obrestni računi.146 Pristavek. Vsakdanji račun.150 Tiskom Karla Gorischka n Beču.