Materam, ki imaia sinove pri vojakih! Vaša največja skrb so vaši odrasli otroci, saj same pravite: Mali otroci male skrbi, veliki otroci - vclike skrbi. Posebno pa vas skrbi za one, nad katerimi ne morete osebno čuvati, ki so v daljnjih krajih, med tujimi ljudmi. Marsikatera mati je že potarnala, da Je poslala dobrega slna v svet, da pa se je vrnil pokvarjen od slabe tovarišije. Ako ste previdne, tedaj boste sto- rile, kar vsaj deloma nadomesti vašo čujei_nost. Izročile boste sinu tovariša, knjižico: »Moj tovariš«. Dobite jo za 16 ali 20 Din v Tiskarni sv. Cirila, Maibor. Morda boste pa potožile, češ, da ni dcnarja. Damo vam zato nasvet, kako laliko dobite to knjigo brez denarja. Pridobite nam tri nove naročnike ali za »Slov. Gospodarja« ali za »Naš dom« ali za »Nedeljo«, ali enega. za vse te tri liste, na celoletno naročnino. Ko bomo prejeli vaše sporočilo in naročnino, bomo knjigo »Moj tovariš« poslali na naslov vašega sina. Če pa same ne morete pridobiti novih naročnikov, pa koga drugega naprosite za to. Matere, mislite na svoje sinove v daljnem svetu! PreSasiitim župnim aradom lavant. škcžije! Velika večina župnih uradov je že odgovorila na okrožnico Vzajemnosti. Ker pa potrebujemo odgovore vseh župnih uradov, prosimo, da nam jih oni, ki dosedaj še niso odgovorili, odgovore dopošljejo. Ako istih ne bomo prejeli tekom tedna, smatramo, da se dotični v celoti strinjajo z okrožnico. Frazsiiki po trgovinah. Na mnogostranska vprašanja objavlja gremij trgovcev ponovno, da bodo trgovine v nedeljo dne 31. novembra, dalje na praznik dne 8. decembra in na nedeljo pred Božžičem v Mariboru dopoldne odprte, na dan državnih praznikov 1. in 17. decembra pa morajo ostati ves dan zaprte. Kmetsksmu listu« ni »Kmetska zveza« dovolj kmetska. Resnica pa je, da 3.0 v njej zbrani kmetje, ki imajo to svojo organizacijo popolnoma v svojih rokah. Kakšni pa so tisti, ki se zbirajo okoli »Kmetskega lista«? Ali so tisti advokatje, bivši mesarji in bivši socialistični pisatelji, ki imajo komando tega kroga v svojih rokah, pravi kmetje? Gospodje, primite se za nos in našli bote, da ta rios ni kmetski, marvcč gospodski, ki vrhtega hudo vonja po ovaduštvu! Bivši ministrski predsednik umrl. V Beogradu je podlegel dne 27. novembra srčni kapi bivši ministrski predsednik profesor Velja Vukičevič. Rojen je bil leta 1871 v vasi Oparič v moravski banovini. Pokojni Velja je znan nam Slovencem, ker je postal dne 17. aprila 1927 po odstopu Uzunovičeve vlade ministrski predsednik in je v njegovi vladi sodelovala bivša SLS po dr. Korošcu kot notrajnemu ministru. Blagemu pokojniku ostani ohranjen časten spominl Sazujenec skušal pobegniti. V jetniš nici mariborskega okrožnega sodišča se nahaja radi tatvine na 5 lct ječe obsojeni Alojzij Lozinšek. V noči je prepilil s pilo omrežje zaporne celice in skušal uteči po strelovodu. Pri nakani pobega ga je zapazil paznik, ga ustrelil v nogo in nato so ga še po dvorišču  jetnišnice dolgo iskali, predno so ga izsledili. Z LozinSekom so blli v zvezi še drugi kaznjenci, ki bi.bili poskusill uteči za prvim, a je stražeči paznik prekrižal vsera dolgo kovane načrte. Gproščen in obsojen. Zadnjl teden se je vršila pred mariborsko petorico sodnikov obravnava proti Antonu Kozjeku iz Kaple, ki je bil decembra leta 1928 od porote obsojen nal smrt na vešalih radi umora svojega brata Andreja leta 1909, radi požiga v Račah in napeljevanja h krivemu pričanju. Z njim je bil obsojen kot sokrivec njegov prijatelj Presnitz. Aprila leta 1929 sta bila oba pomiloščena: Kozjek na 20 let in Presnitz na 15 let ječe. Presnitz je dne 8. novembra 1929 v mariborski kaznilnici umrl, Kozjek je uložil prošnjo za obnovitev obravnave, kar mu je višje deželno sodiSče v Ljubljani tudi dovolilo. Ponovna razprava je trajala tri dni in je bil Kozjek glede obtožbe umora brata Andreja oproščen, ker S6 njegova krivda, o kateri sodniki ne dvomijo, ni dala nedvomno ugotoviti. Radi oprostilne sodbe v uprašanju umora je moralo izreči sodišče obsodbo glede zločina požiga in napeljevanja h krivemu pričanju na osem let težke ječe. Žaloigra med staro ženo in mladim možem. V soboto dne 22. novembra zvečer je začela goreti viničarija Štef. Vrečka v Loki pri Framu, v kateri je stanovala 471etna viničarka Amalija Žnidar in njen 271etni mož Štefan. Ko so leteli ljudje proti gore6i viničariji, jim je prišla nasproti Amalija in pripovedovala, da sta se z možem prepirala, med prepirom je pograbil mož gorečo petrolejko in jo pognal med slamo, ki je bila v sobi in se je takoj vnela. Ljudje so poskušali moža rešiti \z goreče viničarije, toda ni se jim posrečilo. Pod ruševinami so našli njegovo truplo v razmesarjenem stanju. Pri raztelosenju trupla Štefana je bilo xigotovljeno, da mož ni le zgorel, ampak da je bil prej ubit z udarci s sekiro in sicer najbrž v spanju. Preiskava je dokazala, da je prišel viničar zadnje čase večkrat pijan domov in da so bili prepiri in pretepi med starejšo ženo in mladim možem radi ženine ljubosumnosti na dnevnem redu. Na podlagi raznih okolščin so orožniki ženo Amalijo aretirali in jo predali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Požar. Dne 28. novembra je izbruhnil požar v Zrkovcih niže Maribora. Pogorela sta posestnika Štefan Krajsner in F. Lemež. Škoda znaša 300.00C Din, zavarovalnina le 50.000 Din. Ob stoja sum, da je bil požar podtaknjen. Čuden slnčaj smrti. V Majšpergu se jc igrala 51etna Marija Frangeš s penkala-svinčnikom. Pri igranju je snela s svinčnika pločevinasti konec in ga požrla iz nepredvidnosti. Mati je tolkla otroka po stari navadi po brbtu in mu je začasno tudi odleglo v grlu. Drugi dan Je začutlla deklica liude bolečine v trebuliu in Je kmalu za tem Izdahnila. Zaklal ga Je. Na cesti iz Vitanja proU Konjicam je veleposestniški sin Fr. Hrustelj s kuhinjskim nožem prerezal na nogi žilo dovodnico posestniškemu Binu Martinu Zbičajniku. Zabodeni je kljub zdravniški pomoči v Vitanju izkrvavel. Ubijalca Hrustlja so prepeIjali v zapore celjskega okrožnega sodišča, kjer je dejanje priznal. Roparski umor. Ob priliki velikega živinskega sejma v Čak-ovcu so našli drugo jutro po sejmu na sredini mesta % razklano glavo kmeta Ivana Žalega iz vasi Lipa v dolnjelendavskem srezu. Ker je bil ubiti brez denarja, je sklepati z vso verjetnostjo na roparski umor. Domačija pogorela. Dne 25. novembra je pogorela domačija Jožefa Rajner v Beltincih v Prekmurju. Rajner je oče 10 otrok in sploh revež in mu je pomoč od strani soe-iiov nujno potrebna. Zanimiva štatistika zrakoplova »Zepelin«. Doslej je napravil ta zrakoplov 155 poletov in je prevozil vsega skupaj 231.000 km. Prepeljal je 6278 potnikov, 5330 kg tovorov in 8980 kg pošte. Velika tihetapska ohravaava v NemSiji. V Weddingu v Nemčiji je pričela te dni tihotapska obravnava proti bankirju Lindemannu, njegovim bratom in 14 pomagačem. Pravi junak tibotapskih doživljajev, o katerih sodijo, je hamburški inžener Bauer, poveljnik tihotapske jahte (majhna motorna ladja) »Inge«. Bauer se je ukvarjal s tihotapljenjem sprita od leta 1926. Tihotapil je sprit v severne države. Njegov prvi motorni čoln se je imenoval »Helgoland«, ki je razpečal 5000 litrov utihotapVJenega sprita na odprtem morju. Ta čoln je zamrznil v luki Helsing forsu in Bauer je kupil čoln »Lasvtavico«, ki je utihotapil na Dansko 1500 1 sprita. Pri drugi vožnji se je čoln razbil pri Gjedseru. »Lastovico« je zamenjal motorni čoln »Nordland«, ki je spravil na Dansko 10.000 1 sprita. »Sirius«, Bauerov naslednji čoln, je preskrboval z utihotapljenim spritom Švedsko, a je ponesrečil pri otoku Mon. Nato je kupil inžener dve sesterski jahti »Inge« ter »Ingeborg«. »Ingeborg« je imela smolo, zadela je ob skalovje ob švedski obali. Pač pa se je izborno izkazala »Inge«. Po deveti vožnji jahte »Inge« je stopil Bauer v zvezo z bankirjem Lindemannom ter njegovimi brati, da bi z njihovo denarno pomočjo povečal tihotapsko podjetje. Kupili so veliki motorni čoln »Pelikan«. V prosti luki v Kielu so nakupili nezacarinjeni sprit, navidezno za izvoz v inozemstvo, in ga naložili na »Pelikana«. Naloga jahte »Inge« je bila, sprit na odprtem morju prevzeti od »Pelikana« in ga ut.hotapiti po reki Odri v Nemčijo. »Inge« je itnela dvojno dno, ki je obsegalo 3000 1. Omenjenl tihotapci so si nabrali v kratkem času velikansko premoženje, a so slednjič le padli oblasti v roke. V podmornicl na severni tečaj. Znani severni letalec Hubert Wilkins je izjavil, da se bo podal dnc 1. iul. 1931  v bližini Spitzbergov v podmornici pod led proti severnemu tečaju in se bode prikazal po 60dnevni vožnji pod morjem ter pod ledom pri severoameriškem polotoku Alaska iznad morja. — Njegova podmornica je star bojni čoln ameriške vojne mornarice, katerega so preuredili za to prvo vožnjo pod ledom na severni tečaj. Posadka podmornice bo znašala 18 mož. Wilkins je uverjen, da se bode njegov poskus sigurno posrečil, ker vožnja ne bo nič bolj nevarna nego polet v aeroplanu preko Atlantskega Oceana. Potresna ncsreča na Japoaskam. — Dne 25. novembra zvečer je zadela Japonsko južnoz9.hodno od glavnega mesta Tokijo huda potresna nesreča, ki je zahtevala par sto smrtnih žrtev in opustošila cele pokrajine. Požari in viharji so še povcčali nesrečo. Ogro__iea plaz. Švicarski vasi Lintal grozi ogromen plaz. Vrh 2200 m visokega hriba Kilchenstock, ki se dviga zapadno od vasi, se je začel premikati in polzeti navzdol radi neprestanega deževja. 100.00 kubikov zemlje se pomakne vs-ak dan za 1 cm proti vasi. Film »saarii«. Pred kratkem so dogotovili film, katerega so krstili za — film »smrti«. Ustvaritelj tega filma je Howard Hughes, sin milijonarja iz severoamerikanske države Teksas, ki je star še lc komaj 25 let. Na filmu so delali štiri let.a in so v njem izredno razburljivi prizori, ki so posneti po res ničnih predstavah. Film je stal 270 milijonov Din in predstavlja grozote bodoče vojne. Hughes je izdal omenjeno svoto za film, ne da bi bil računil, ali se bodo ti ogromni izdatki tudi izplačali. Film je doslej na celem svetu naj dražji in prekaša vse dosedajne. Za po snetke v zraku je najel Hughes najbolj še amerikanske letalce in je plačal za en polet 270.000 Din, pri katerem se zruši iz 2000 m višine ogromen aeroplan in se rešijo iz njega piloti s pomočjo padal. Pri tem skoku je smrtno ponesrečil s padalom en monter, ker je zašel s padalom pod padajoči aeroplan Razven tega je ponesrečilo smrtno pri filmu še šest ameriških letalcev in radi toliko smrtnih nesreč je prejel ime film »smrti«. Fcdganja natllaga v Loadcnu. Statistika nam govori, da trpi izmod vseh velemest London največ radi podgan, kojih število cenijo v angleški prestolici na 50 milijonov, ki povzročajo na leto 4200 milijonov dinarjev škode. Da Londončanov podganja zalega čisto ne preplavi, prirejajo večkrat s pomočjo strupenih plinov ob gotovih dneh po celem mcstu naenkrat love na podgane. Z organiziranimi napadi jih uničijo letno 25 milijonov, a kaj je to v primeri z dejstvom, da ima vsak podganji par 860 potomcev na leto. Sladkor lz javora. V ameriških Zedinjenih državah in po Kanadi so ogromni nasadi poscbne vrste javorovlh dreves, Iz kojih soka pridela Kanada na leto 26 mil. funtov (1 funt je * kg) slrupa in sladkorja, Združene države pa 31 milijonov funtov. Pridelovanje se vrši na ta način, da navrtajo deblo javora 1 m nad zemljo, vtaknejo v to luknjo cevko in po tej kaplja v spodaj podstavljeno posodo iz drevesa sok. Doba, ko se pretaka po drevesu največ tekočine, traja 6 tednov. Vsako drevo ima v tem času 10 dobrih dni, ko da po 12 litrov soka. V celi seziji da eno drevo povprečno 150 1. Pri štiriodstotni sladkorni vsebini soka je to 6 funtov sladkorja. Rekordne žetve posameznih dreves znašajo celo 30 do 40 funtov sladkorja in 800 do 1000 1 soka. Žetev javornega soka prične v zadnjih zimskih mesecih in traja do aprila. Mrzle noči, ki se menjavajo s toplejšimi dnevi, dajejo največ soka. Kakor hitro pa pritisnejo mrzli vetrovi, preneha tok soka. Ako je drevo navrtano na južni strani, da več soka, kakor če ima luknjo na severni. Navrtani javor raste okroglo 40 let. Ako vzamemo povprečno, da da eno drevo na leto 150 1 soka, znaša to v 40 letih 6000 1 soka in 240 funtov sladkorja. Javorov sladkor rabijo v Ameriki le za domače potrebe, pač pa izvažajo sirup, katerega iščejo slaščičarji in tovarne za izdelovanje sladkorčkov. Nafmaajši metor za letalo. Nemški letalec Ivan Richter je zgradil motor za letala, ki tehta le 25 kg. Dolžina propolerja znaša 60 cm. Richter je izvcdel s tem pritlikavim motorjem žg par dobro uspelih, krajših poletov, a se bo spustil v kratkem na daljšo pot. Motor proizvaja le 1 konjsko silo. -Šrtve lahkeveraasti. Pred nekaj tedni so se širile v okolici tirolskega mesteca ob bavarski meji Kufstein od osebe do osebe te le govorice: V okolid pri Kufsteinu se je naselil znamenii mož dr. Hans Ludvik Braunmiiller, Sprctno je razumel nekaterim kmetom zabičati v uho, da se mu je posrečilo po večletnem preiskavanju ter samotnem življenju zagovoriti vraga. Z izredno zgovornostjo je izvabil na ta način od več oseb ves denar. Zadnjo nedeljo je privabil goljuf k sebi pet oseb. Moški, katerim je zagotovil, da jim bo priklical vraga, so se morali zbrati ob polnoči. Braunmiiller je nasvetoval lahkovernežem, naj vzameja k temu ponočnemu sestanku vso denarno gotovino, ker zlodej jim bo premožcnje popetoril. Copernik je zapovedal, da morajo povabljeni stopiti v krog (ris) in jim je zabičal pod smrtnimi grožnjami, da se ne smejo niti ganiti. Kmalu za tem je zažgal kadilo in nato je bil slišati iz njegovega grla — glas vraga. Zlodej je zahteval od petorice izročitev celotne gotovine pod obljubo, da jim bode vrnil denar peterokratno. Svote naj le prepustijo začasno vražjemu zaupniku dr. Braunmul« lerju. Po zaroti je moral vsak od udeležencev obljubiti, da bo o zadevi molčal, ker sicer hudobec denarja ne bo pomnožil. Eden od ogoljufanih Je zaupal skrivnost svoji ženi, ta žandarjem ki so dr. Braunmullerja zaprli ter izročili sodišču. Preiskava je dognala, da nosi Braunmiiller sicer svoje pravo ime, a J8 bil poprej le pomožni delavec, ki ima na vesti mnogo tatvin ter roparskih napadov. KTa grczea uačln je liotel priti do zavarovaliime. V New-Jerseyu v Ameriki je 551etnl Swaveley umoril na grozen način svojo ženo, da bi se polastil njene zavarovalnine na življenje. Ko je žena spala, je mož nakopičil pod njeno postelj (Sasniškega papirja, ga po lil s petr-olejem ter zažgal. V par rainutah je bila postelj v plamenih. Nesrečna ženska se je prebudila, a že je bila odeta v.plamen, je še skočila s postelje, a so jo prepeljali z groznimi opeklinarai v bolnico. Imela je še toliko moči ter zavesti, da je označila lastnega moža kot morilca. Moža so zaprli in je priznal, da je bil zavaroval ženino ^ivljenje na 50.000 dolarjev in ker se mu je slabo godilo, se je liotel polastiti na opisani nečloveški način precej visoke zavarovalnine. Eanacla ieli, da bi zmagali »sahi«_ 2 veliko napetostjo je Kanada, ki je eeverni sosed Zedinjenih držav Severne Amerike, pričakovala poročila o izidu volitev v Zedinjenih državah. V prvi vrsti jo je zanimalo, bodo li zrnagal »mokri« ali »suhi« kandidati. Ni ji ravno toli-ko za usodo Zedinjeruli dr!_av v tem oziru, ampak interesirana je predvsem radi dobička, ki ga je vlekla iz Zedinjenih držav skozi ves čas, kar obstoja alkoholna prepoved. Težke milijone so amerikanski turisti pustili V Kanadi vsako leto, ko so si hodili gasit svojo žejo tja iz suhe Amerike, tako da velik odstotek vsega povžitega alkohola v Kanadi pade na Amerikance Zedinjenih držav. Kakor se u^otavlja, zadiije čase pijejo Amerikanpi manj viski, pač pa narašča uživahje lahkih vin in piva. Tekom prvih 8est mesecev tega leta je prišlo iz Ame rike v Kanado skupno 1,814.200 avtomobilov. Od teh jih je bilo skoraj edeji mi-ijon in pol takih, ki so ostali tan. manj kakor 24 ur, drugi pa skorgj vsi manj kakor 60 dni. Racuna se, da so ti izletniki pustili v Kanadi najmanj 20 milijonov dolarjev. Preteklo leto je privozilo v Kanado štiri in pol milijona avtomobilov, in turistl so potrošili tamkaj do 50 milijonov dolarjev. Seve ise ne more domnevati, da so vse te svo t? šle za pijače, pač pa se lahko trdi, 'da se je pretežen odstotek potrošil v ta namen. -**¦" DcsleJ najbolj draga pojedina. V hotelu v San Francisko v Severni Ameriki je bila za stavo prirejena pojedina, pri kateri so prišli strogo raCunano izdatki za osebo na 56.000 Din. S 24. letom na tako odgGvorneni mcstu. Najmlajšo Clanico vlade poseda severoameriška država Louisiana v osebi komaj 241etne Alice Lee-Grosejan. Ko je bila stara 16 let, je že bila strojepiska in zasebna tajnica guvernerja omenjene države g. Longa, kije spoznal njeno izredno znanje na političnem in 'državniškem polju. Alice je že bila omožena, a se je loMla, prevzela svoje dekliško ime, se podala nazaj v politiko in bila poklicana v vlado. Z zaušnico preprečil samomor. Sicer na surov, vendar pa na popolnoma pri meren način ie neki letalec v Avstra- liji rešil življenje neki ženski, kl se je kot potnica vozila v njegovem aeroplanu. Ravno, ko je letel nad mestom Sidney, je pilot opazil, da se pripravlja ženska, da bo skočila iz aeroplana. Pilot je izpustil kontrolo nad letalom, se obrnil in prisolil ženski krepko zaušnico v obraz, tako da se je onesvestila. Takoj nato se je spustil na zemljo, kjer je oddal žensko nadaljnjemu varstvu. Nazaanilo d/eh umirajožih. V mestu Ascli na Čelioslovaškem je objavil tamošnji industrijalec z clokazi podprta ta le skrivnostna doživljaja: Mož je prebil letošnji poletni dopust na Tirolskem. Ko se je odpeljal z doma, je bila cela njegova družina zdrava in med dopustom ni prejel od svojih nobenih vznemirljivih vesti. Dne 17. avgusta se je mudil v kraju Obergurgl, kjer se je podal ob 10. uri zvečer v postelj. Kmalu je zaspal, a se prebudil in ni več mogel zatisniti oči. Slednjič je ustal, napravil luč ter si prižgal cigareto. Bilo je natanko ob 2. uri cez polnoč. Trosil ga je mraz in dolg čas mu je bilo, ko je gledal skozi odprto okno. Naenkrat se mu je zdelo, da je stopil nekdo za njegov hrbet. Obrnil se je in zagledal na svoje največje začudenje svojo mater. Na njegovo uprašanje, kaj cla jo je zaneslo semkaj, je odgovorila, da se je hotela prepričati, kako se mu godi. Po odgovoru je prikazen izginila. Drugi dan ob 6. uri zjutraj se je pcdal v hribe, a ga je gnai-o nekaj nazaj. Ko je bil popoldne zopet v svojem hotelu, ga je čakala ta le brzojavka iz Ascha: »Mati težko zbolela, vrni se takoj.« TelefoniCno je zvedel iz rojstnega mesta, da mu je umrla mati v noči med drugo in tretjo uro. Omenjeni industrijalec še poroča o drugem enakem slučaju: Leta 1915 ja bil dne 29. nov. v bližini mesta Wilna na vzhodnem bojišču. Polovico popoldneva je igral kafte v postojanki, ko se ga je polastil krog 6. ure zvečer čudno žalosten občutek. Na izpraševanje tovarišev, kaj da mu je, je odgovoril, da mu je nepopisno žal za bratom, ki je odšel pred 14 dnevi na zapadno fronto. Preprican je, da se je bratu nekaj hudega pripetilo. Par dni za tem je prejel od doma poročilo, da je raztrgala njegovega brata dne 29. novembra ob 6. uri zvečer pri Guycourtu granata. MeSuzalsm v kaznilnlci. Pred 12 leti je bil izročen v kaznilnico v Braziliji 921etni kaznjenec Pavel Franc Assis. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Sedaj v starosti 104 let je bil pomiloščen in izpuščen iz zaporov. Klub Nostove barke. Najbolj čuden klub cele Evrope obstoja na Španskem v mesto Barcelona. Ta klub se imenuje »Klub Noetove barke« in je vanj sprejet le oni, ki nosi ime po kaki živali. V klubu so učlanjeni: g. tiger, prašiček, kozel, lastavica, ovca, lev, orel i. t. d. Klub prireja vsak mesec enkrat veselice, ki se vršijo v restavraciji v bližini barcelonskega zverinjaka. Po končani pojedini &premlja člane kluba godba v zverinjak, kjer obdarujejo posamezne zverine z mesom. Silno strnpena črna kaSa v Avstralijl. V Avstraliji živi ena najbolj potuhnjenih in najbolj strupenih Črnib kač, ki je dolga 2 m. Čudno pri tej kači je dejstvo, da napade človeka brcz povoda, ako je zašel med njo in njeno skrivališče. Strup te kače je neizogibno smrtonosen tekom 3—4 ur. Domacini jedo te črne kačo z glavo vred. Nov kitajski gid odkrit. Znameniti švedski raziskovalec Sven Hedin je brzojavil v Stockholm, da sta odkrila 2 člana njegove ekspedicije po zelo nevarni vožnji v avtomobilu na sredini srednjeazijske puščave Gobi več 100 m dolg kitajski zid, ki je še dobro ohranjen. Zidovje je iz 2. stoletja pred Kristusom. Zelena lista. Pred kratkem je padel v Čikagi policiji v roke vodja tolovajske bande Robert Gilhausen. Proti običaju čikaških banditov je aretirani razkril načrte združenih tolovajskih band v Čikagi, San Francisku in v Los Angelesu. Po tem načrtu bi naj bilo ugrabljenih 23 velikih trgovcev v Los Angeles. Roparji bi jih. bili izpustili le proti izplačilu visoke odkupnine. Banditi so sestavili takozvaao »zeleno listo«, na kaleri so bila zabeležena imena trgovcev. Pohod proti bogatašem je bil izgotovljen do najmanjših podrobnosti. Določeni so bili napadi v hišah in odpeljave s pomočjo avtomobilov in letal. Kct prvi bi naj prišel na vrsto večkratni milijonar Harry Chandler. Napasti so ga nameravali v njegovi lastni vili in ga prepeljati v Nemčijo na jahti. Kakor je razvidno, imajo ameriške tolovajske organizacije mednarodne zveze. Nobena od ugrabljenih žrtev bi naj ne bila skrita v Ameriki. Po Gilhausenovih izpovedbah so bila skrivališča za ugrabljene pripravljena na Japonskem, Angleškem in v Siciliji. Po poizvedbah so dognali, da podatki Gilhausena niso izmišljotina. V vili tolovajskega kolovodje so našli pisma, ki potrjujejo v polni meri niegove navcdbe.