LETO mi. ŠT. 45   PTUJ, 11. NOVEMBRA 1903     CENA 60 TOLARJEV
Po pameti ga pijmo
v sodih in kleteh se je nehalo mrmranje, vonj po žveplu se je umaknil prijetnejšemu
vonju po vinski posodi in dobrem vinu. Martin je z močjo tradicije in običaja ponovil
vsakoletni čudež in sladkolepljivo ter gosto tekočino neprijetnega vonja požlahtnil in ji
vdahnil čudežne moči. i
Besed o letošnji izredno dobri letini je bilo že
dovolj in preveč, čeprav resnica v njih ostaja. Re-
snica in grožnja ter vprašanje o naši pivski kultu-
ri. Problem je v tem, daje dobrega vina letos pre-
več. Bistveno več, kot je v naši deželi vinskih sla-
dokuscev. Takih, ki uživajo vino kot hrano, ki si
natočijo primerno ohlajeno žlahtno tekočino v
primeren kozarec in ga primerno zaužijejo. Ne
gre za kritiko, pač pa za staro resnico, da pri nas
vino še vedno "žlampamo" in da se ponašamo s
tem, kako smo se ga "vlili". Popitih količin v
družbah ne merimo v kozarcih, temveč v litrih,
ali pa se pohvalimo, da smo popili za korak ali
dva špricerjev.
Ravno v tem je problem naše pivske (ne)kultu-
re. Pijemo za žejo in iz potrebe. Pijemo špricerje,
zato pa potrebujemo manj kakovostno vino, raz-
meroma kislo in manj težko (močno) — tako, ki
ne povzroča glavobolov. Iz tega vidika je letošnja
kakovostna letina, izredno bogata z vrhunskimi
vini, katastrofa. Tako za pivce kot kletarje. Prob-
lem s pivske strani je v tem, kdo bo popil toliko
močnega vina. Pridelovalci, kletarji in trgovci se
bodo spraševali, komu prodati tako kakovost, ki
vinu dviga ceno. Kakovostno vino že sicer ostaja
v slovenskih kleteh, sedaj pa še taka letina. Bomo
morali zaradi pomanjkanja namiznih vin doma vi-
no za špricerje znova uvoziti? Bomo delali špri-
cerje iz vrhunskega vina, bomo nehali piti ali se
bomo pivsko kulturno osvestili? Kup vprašanj, na
katera ni mogoče odgovoriti — odgovor bo v na-
slednjih mesecih in letih.
Skorajda bi človek obtožil znanost in stroko, da
sta krivi za tako negotovo stanje. Nekoč je bilo
vrhunsko vino privilegij gospodov, ki so bili tudi
vinski sladokusci. Kletarska sposobnost je očitno
napredovala hitreje kot pivska kultura. Na vrsti je
torej uvajanje slednje. Vsak, ki je kdajkoli glavo
obtežil s preveč maligani, ve, da se po pretiravan-
ju v pitju dobrega vina prileze nekaj kislega, po-
mešanega z radensko. Toda kak naj bo špricer s
šiponom, laškim ali mešanim, ko pa je bilo tudi v
tem grozdju 20, celo blizu trideset odstotkov
sladkorja? JB
DENACIONALIZACIJA PO PTUJSKO
Ooslej vrnjeno 650 hektarjev zemljišč in sozdov
• NA OBČINO PRISPELO 974 VLOG • PODALJŠANI ROK ZA VLOGO POTEČE 7.
DECEMBR.4 # HITREJŠE DELO OVIRA PREDVSEM NEDELOVANJE SKLADOV
V zadnjem času pri ptujskem upravnem organu kljub podaljšanemu roku niso prejeli
večjega števila novih vlog za denacionalizacijo, kljub temu pa jih nekaj še pričakujejo v
tem mesecu, saj se v začetku prihodnjega izteče rok za vložitev zahtevkov. Na sekreta-
riatih za kmetijstvo, gospodarstvo in urejanje prostora ter varstvo okolja so prejeli vse-
ga 974 vlog, od tega le 365 popolnih. Doslej so izdali 158 odločb na vseh sekretariatih.
Čeprav je sekretar za kmetijstvo
Franc Bezjak, ki je tudi koordi-
nator za denacionalizacijo pri
ptujskem izvršnem svetu, povedal,
da se bodo poskušali držati zakon-
sko predpisanih rokov, verjetno ne
bo povsem tako, saj imajo samo
na Sekretariatu za kmetijstvo 766
vlog. Od tega je le slaba polovica,
305 vlog, popolnih. Seveda lahko
le za te vloge jamčijo zakonski
rok, vendar v naprej ne vedo, ka-
tera je popolna. Tako jim obravna-
va tudi nepopolnih vzame veliko
časa. Izdali so 92 odločb, obravna-
vali pa so jih 300. Pregledati mo-
rajo torej še približno 350 vlog.
Tako je doslej vrnjeno v ptujski
občini 466 hektarjev gozdov in
184 hektarjev kmetijskih zemljišč,
podatek o tem, koliko zemljišč in
gozdov je pravzaprav predmet de-
nacionalizacije, pa bo na voljo po
izteku roka za vložitev zahtevkov.
Na Sekretariatu za kmetijstvo
so se v zadnjem času kadrovsko
okrepili, tako da se sedaj ukvar-
jajo z denacionalizacijskimi
zahtevki štirje referenti in še
eden s polovičnim delovnim
časom, opremljajo se tudi z ra-
čunalniki, v kratkem pa se na-
meravajo preseliti v ugodnejše
prostore nadstropje višje. Do-
slej so poleg teh organizacijskih
reči ovirale hitrost postopkov
predvsem pritožbe s strani zave-
zancev in upravičencev, prav ta-
ko pa časovno neusklajeno
sprejemanje zakonodaje na tem
področju. Tako šele v zadnjem
času deluje Sklad kmetijskih
zemljišč in gozdov, ki mora do-
dati k reševanju vlog svojo izja-
vo, aktivnejše vloge pa zaenkrat
ne opravlja. Prav tako še ne de-
luje Odškodninski sklad,
čeprav je že ustanovljen. Ta bo
tistim upravičencem, ki ne bodo
mogli dobiti vrnjene lastnine v
naravi, v zameno dal obveznice,
vnovčljive v enakih polletnih
obrokih v dvajsetih letih, nomi-
nirane pa bodo v nemških mar-
kah in 6-odstotno obrestovane.
Tako pravi zakon.
Te obveznice pa bo mogoče do-
biti še na en način, in sicer v pri-
meru, da bo upravičenec odklonil
vrnitev v naravi. Dobil bo prizna-
nico, ki jo bo lahko zamenjal za
obveznico. Takih upravičencev pa
najbrž ne bo veliko.   M. Zupanič
Stečaj za Aglsovo družbo Idvarna orodij in strojev
Skoraj enomesečna stavka delavcev Tovarne orodij in strojev je le pripeljala tako daleč, da je
bil 5. novembra na Temeljnem sodišču v Mariboru sprejet sklep o uvedbi stečajnega postopka.
Za stečajnega upravitelja je bil imenovan mariborski
odvetnik Darko Vran in v petek je že prvič obiskal pod-
jetje. Do sprejema sklepa o uvedbi stečaja je delavcem
le uspelo, da so jim po dolgotrajnih pogajanjih izplačali
tudi zajamčeno plačo za september in preostali regres,
tako da jim iz tega naslova podjetje ničesar več ne dol-
guje, ter petdeset odstotkov jubilejnih nagrad in bolez-
nin. Včeraj naj bi se stečajni upravitelj tudi sestal z de-
lavci; večina naj bi prejela sklep o prenehanju delovnega
razmerja, seznanili pa naj bi jih tudi z njihovimi pravi-
cami iz naslova brezposelnosti. V podjetju naj bi zaen-
krat delalo le nekaj delavcev.
Kakšna bo bodočnost orodjarstva, se v tem trenutku
ne ve, čeprav mag. Anton Ilec. vršilec dolžnosti direk-
torja Agisa. pravi, da naj bi pod novim lastnikom in v
okviru novega programa našlo zaposlitev okrog dvajset
od 79 delavcev.
MG
Odločitev za najboljšo fotografijo bo težavna
Do prejšnjega četrtka, ko je po-
tekel razpis za najboljšo balonar-
sko fotografijo, smo prejeli pre-
cejšnje število fotografij od 14
avtorjev. Odločitev komisije, ki
jo bo vodil Stojan Kerbler, bo
tako nedvomno težavna.
Baloni sami po sebi so izred-
no fotogenični, fotografije pa se
vsekakor razlikujejo tudi po na-
menu avtorjev. Tiste, ki so na-
-j-Ti^^holj po naključju kar z do-
ma6cgft okna ali izpred doma.
so vsekakor bistveno drugačne
od onih, ki so nastale pri samem
polnjenju balonov ali celo med
letom. V redakciji smo se naj-
bolj razveselili posnetkov šele
9-letnega Nikole Mudniča, ob-
čudovali pa predvsem posnetke
profesionalnih fotografov. Ko-
misija se bo sestala, izbrala fo-
tografije za razstavo in najbolj-
še nagradila prihodnji teden.
Milena Zupanič
JESENSKO JUTRO V PTUJSKEM PARKU. FOTO: MARTIN OZMEC
PTUJ MED ZDRAVIMI MESTI
Različni modeli in vzorci
Posvet Ptuj — zdravo mesto, v okviru katerega so 4. in 5. novembra govorili predstavni-
ki mreže zdravih mest Slovenije o svojih aktivnostih na tem področju, Ptujčani pa v
pratežni meri o vodi kot življenjski in naravni dobrini, ki je vse bolj ogrožena, ter o
nadpovprečni ekološki obremenjenosti v občini, je pokazal, da imajo različna mesta ra-
zlične modele in vzorce delovanja v okviru projekta zdravo mesto.
Povsod izhajajo iz potreb,
želja in možnosti, to pa jih ne
ovira pri doseganju ciljev. Lah-
ko so to modeli dobre prakse,
podprojekti, raziskave, tudi raz-
na združenja, ki že sedaj dobro
delujejo. Na njih je tudi lažje
graditi, saj gre za preizkušene
oblike in metode dela.
Silva Čerček, članica ptujskega
izvršnega sveta, odgovorna za po-
dročje zdravstva in socialnega
varstva, sicer članica projektnega
sveta Ptuj — zdravo mesto, je po-
vedala, da je projekt nastal na
osnovi razvojnega cilja izboljšati
kakovost življenja. V občini bomo
zadovoljni, če se bodo za vklju-
čitev v mrežo slovenskih zdravih
mest odločila tudi druga slovenska
mesta ter s tem izpričala pripra-
vljenost za sanacijo okolja in
zdrav način življenja.
Projekt Ptuj — zdravo mesto in
vsi drugi tovrstni projekti pa bodo
zaživeli le, če bodo izpolnjeni ne-
kateri pogoji. Najpomembnejši so:
projekt mora imeti profesionalne-
ga vodjo, stalen prostor, podporo
in aktivno sodelovanje javnosti ter
medijev.
Sejem Mini Paracelsus in posve-
ta o mreži slovenskih zdravih mest
ter vodi, človeku in okolju v okviru
projekta Ptuj — zdravo mesto so po
prvih ocenah uspeli. Razstavljalci
so se potrudili in predstavili vrsto
izdelkov, pripomočkov in idej za
zdravo življenje, kar je bil tudi na-
men sejma. Ne vemo pa, ali je bil
namen tudi propagirati kajenje. Ka-
ko si sicer razlagati, da so na raz-
stavišču tudi kadili?! Nekadilci so
se tudi tokrat zanan trudili.
Zmanjšan pa je tudi trud organiza-
torjev, saj zdravo mesto nima
ničesar skupnega s kajenjem.
Več o sejmu in posvetih v pri-
hodnji Številki Tednika.      MG
s sejma Mini Paracelsus v športni dvorani Mladil(a. Foto: OM'
2 — DOMA IN PO SVETU
11. NOVEMBER 1993 — TEDMIK
V Gajevcih prva
namakalna zadruga
29. oktobra so v gasilskem domu Gajevci ustanovili prvo
namakalno zadrugo v Sloveniji. Idealne možnosti zaradi
neposredne bližine kanala SD II in dvoletna suša so spod-
budile tamkajšnje ljudi, da so začeli resne priprave na
namakanje. Ce bo šlo vse po načrtih, bodo namakali že
prihodnje poletje.
Člani upravnega in nadzornega odbora prve namakalne zadruge v
Sloveniji. Foto: Kosi
Na območju Gajevcev in
Placerovcev je okoli 200 hek-
tarov kmetijskih površin, ki
jih je mogoče namakati. Teža-
va je v tem, da je zemlja raz-
drobljena na okoli 70 lastni-
kov in na 400 parcel. Nama-
kalni sistem bo moral biti te-
mu prilagojen. Predvideno je
tako, da bo po polju speljana
hidrantna mreža, ki bo v sezo-
ni pod pritiskom, ljudje pa se
bodo sami odločili o načinu
namakanja, torej bodo nabavi-
li ustrezne razpršilne ali ka-
pljične naprave, odvisno tudi
od kmetijskih kultur, ki jih
bodo želeli namakati.
Ustanovitelji prve namakal-
ne zadruge so na tem področju
orali ledino. Kot pravi pred-
sednik iniciativnega odbora
Janko Bezjak, je bila odločil-
na volja ljudi. Po treh sestan-
kih in izpolnjenem vpra.šalni-
ku je iniciativni odbor ugoto-
vil, da je kar devet desetin la-
stnikov kmetijske zemlje pri-
pravljeno sodelovati v projek-
tu namakanja. Ob tolikšnem
soglasju so torej pripravili
pravila in ustanovili zadrugo,
imenovali upravni in nadzorni
odbor ter uredili registracijo
na sodišču v Mariboru. Za
predsednika zadruge so na
ustanovnem zboru izvolili
Jožeta Petka, kmetovalca iz
Gajevcev.
'Trva naloga zadruge," pra-
vi predsednik, "je gradnja pri-
marnega voda. V zimskem
času pa bomo poskrbeli za
izobraževanje bodočih upo-
rabnikov tako z vidika upora-
be namakalnih naprav kot pri-
delovanja kmetijskih kultur s
pomočjo namakanja."
Ko bo namakalni sistem že
v uporabi — upajo in načrtu-
jejo, da že prihodnje leto —
bo vloga zadruge v usklaje-
vanju interesov vseh uporab-
nikov. Za vsak primer pa so
zadrugo registrirali kot pro-
dajno in predelovalno; obsta-
jajo torej možnosti, da bo
čez čas skrbela tudi za prede-
lavo in prodajo kmetijskih
pridelkov. jB
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida
Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan.
PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte-
vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in-
formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega
se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor
OB 40-LETNICI ZAVODA DR. MARIJANA BORSTNARJA
"Spremeniti stališče je najtežje"
v petek, 5. novembra, so v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornava praznovali. Pri-
pravili so zaključno slovesnost ob 40-obletnici obstoja in uspešnega dela zavoda, v kate-
rem je v štirih desetletjih svoj drugi dom našlo blizu 1300 otrok. V tem obdobju se je
zavod razvil v moderno ustanovo, v kateri živijo in se usposabljajo otroci, mladostniki
in odrasle osebe z zmerno, težjo in najtežjo motnjo v duševnem in telesnem razvoju.
V zavodu živi 325 varovancev
iz cele Slovenije in ti so skladno
s svojimi sposobnostmi vključeni
v program usposabljanja, vodenja
in varstva ter zaposlitev pod po-
sebnimi pogoji.
Ob jubileju je Zavod pripravil
vrsto aktivnosti: srečanje otrok
vseh tovrstnih zavodov Sloveni-
je, posneli tlim o življenju in
delu zavoda, natisnili zloženko,
v kateri predstavljajo "KAJ
SMO IN KAJ ŽELIMO BITI",
organizirali akcijo za pomoč
duševno prizadetim v Ptuju,
skupaj s ptujsko gimnazijo izva-
jajo akcijo "Bodi prijatelj du-
ševno prizadetih", pripravili pa
so tudi več likovnih razstav v
Mariboru, Ptuju (na ogled je v
Mestni hiši) in Ljubljani (v pro-
storih Zavoda za šolstvo). S pri-
reditvami izpričujejo dobroto,
ljubezen, prijateljstvo in srečo.
Na petkovi prireditvi so za
svečane trenutke poskrbeli Nonet
Obrtne^ zbornice Ptuj, pevski
zbor OŠ Franja Žgeča Dornava,
pevci in glasbeniki Lidija Ko-
drič, Alenka Pinterič in Edvin
Fliser ter Werner Ussar. Nadvse
prisrčen in doživet pa je bil na-
stop, ki so ga izvedli otroci in
mladina iz zavoda. Svojevrstno
zahvalo je v imenu nastopajočih
pevcev delavcem Zavoda dr. Ma-
rijana Borštnarja za njihovo ple-
menito in požrtvovalno delo izre-
kla Alenka Pinterič. ko je dejala:
"Ste plemeniti ljudje in to največ
velja." Čestitke in zahvale kolekti-
vu so v petek izrekli še predstav-
niki republiškega Ministrstva za
delo, družino in socialne zadeve.
Zavoda za šolstvo, Fakultete za
defektologijo iz Zagreba, Psihia-
trične klinike Ljubljana — Polje,
Ortopedske klinike Ljubljane, po-
dobnih ustanov v Sloveniji, ptuj-
ske občine ter številni drugi. Slav-
nostna govornica je bila Anka
Ostrman, državna sekretarka v
Ministrstvu za delo, družino in so-
cialne zadeve. Povedala je, da se
je v štirih desetletjih dela zavoda
marsikaj spreminjalo, ljubezen pa
je vedno ostala enaka; brez nje de-
Milenko Rosic: "Naša predno-
stna cilja sta zaposliti nove de-
lavce in zgraditi nove prostore za
odrasle prizadete".
lo z duševno prizadetimi ni mo-
goče. Kolektivu je izrekla čestitke
in priznanje za dosedanjo skrb in
strokovno delo s prizadetimi, ki ga
bomo potrebovali tudi v bodoče.
V imeriu ptujskega župana
Vojteha Rajherja se je zavodu
ob 40-letnici zahvalil član pred-
sedstva Branko Tonejc: "Hvala
vsem, ki znate upoštevati dru-
gačnost življenja." Nekdanji
ravnatelj zavoda Dušan Para-
zajda pa je kolektivu izrekel
največje priznanje, ko je pove-
dal, da ima največje zasluge za
to, da se je v Sloveniji spreme-
nilo stališče do duševno priza-
detih. "Spreineniti stališče je
najtežje, težje kot zgraditi hi-
šo." Zavod dr. Marijana Boršt-
narja se je prvi (že leta 1955)
pričel ukvarjati z zmerno priza-
detimi in v 70. letih tudi s težje
in težko prizadetimi.
V imenu Izvršnega sveta Ptuj
je v petek govoril predsednik
Branko Brumen. Direktor Za-
voda Milenko Rosic pa je v
svojem izčrpnem govoru spom-
nil na vse mejnike v dosedan-
jem delu ter cilje za bodočnost.
"V bodoče bi želeli postati cen-
ter občutljivih in prilagodljivih
Nastop otrok in mladine je bil nadvse prisrčen. Foto: OM
vsebin in oblik pomoči duševno
prizadetim osebam in njihovim
družinam, ki bi bile v skladu z
različnostjo potreb in možnosti.
Vsega, kar imajo danes otroci
in mladostniki, odrasli varovan-
ci nimajo niti približno. Le-ti so
ostali v prostorih stare dornav-
ske graščine. Zgodovina se zan-
je ni premaknila na bolje, a
kljub temu nanje nismo pozabi-
li. Imamo jih kot nedeljivi del
zavoda, brez katerega ne bi bili
to, kar smo. In mislimo še več:
nič tako posebnega in pomem-
bnega se ne zgodi z duševno
prizadeto osebo, ko je na primer
stara 22 let in ne več 21. Še
vedno pripada isti celoti oziro-
ma populaciji, ki ji je pripadala,
ko je bila mlajša; še naprej jo
obravnava ista stroka, ki ji je
znala pomagati s svojim znan-
jem v času njenega razvojnega
obdobja, in ni nobenega razloga
Slavnostna govornica Anka
Ostrman: "Brez ljubezni do člove-
ka delo z duševno prizadetimi ni
mogoče."
za nezaupanje, da ji ta stroka ne
bi mogla pomagati še naprej.
Vsako prestavljanje odraslih iz
domene defektološke stroke je
napaka in mi si je ne želimo pri-
voščiti. Želimo pa narediti za
odrasle nekaj drugega: moramo
zgraditi nove prostore za bivan-
je in rehabilitacijo, kajti v ob-
stoječih se je nemogoče lotiti
resnega dela. Odrasli so tudi fi-
zično ogroženi zaradi odpada-
joče strehe in fasade, navsezad-
nje pa tudi ni prostora za posta-
vitev normalno velikih postelj."
Cilja zavoda v bodočnosti sta
predvsem dva: zaposliti nove
delavce, predvsem defektologe,
terapevte in fizioterapevte, za-
gotoviti dodatno izobraževanje
in specializacijo ter zgraditi nov
zavod za odrasle. Morda pa je
petkova slovesnost tudi korak
dalje v uresničevanju teh ciljev.
MG
Polepšan videz občine Lenart
v preteklih dneh je lenarško podjetje Letnik—Saubermacher, d. o. o., uspešno predstavilo
delovanje njihovega najnovejšega tovornjaka za pometanje ulic. To podjetje, ki v občini Le-
nart skrbi za komunalne zadeve, je tako ponovno dokazalo, da jih lahko postavimo ob bok
tistim, ki si na tak ali drugačen način prizadevajo za bolj čisto in zdravo okolje.
Vozilo iina veliko sesalno
moč, tako da temeljito počisti
vse posipe, da jih lahko ponov-
no uporabimo in s tem zmanj-
šaino stroške. V zelo kralkein
času posesa 5 m-^ različnih
uličnih odpadkov, ima pa tudi
1 lOO-litrski rezervoar za vodo
in visokotlačni razpršilec vode,
kar omogoča pometanje prahu
brez nezaželenih posledic in
slabe volje ljudi.
Redno čiščenje posipov, pra-
hu, listja in druge umazanije
pripomore k temu, da ne prihaja
več do tako pogostih zamašitev
kanalizacijskega omrežja, prav
tako pa to prispeva k večji pro-
metni varnosti, saj pomenijo
posipi ob robu vozišča veliko
nevarnost za kolesarje in vozni-
ke motornih koles.
Hkrati pa so predstavili tudi
prvi kompost, ki so ga pridelali
v kompostarni v Žicah. Po pr-
vih analizah so ugotovili, da je
kompost   izredno   kakovosten.
saj vsebuje veliko dušika in
drugih hranljivih snovi.
Lično pakiranega so prvo
pošiljko razdelili gospodin-
jstvom v Lenartu, kasneje pa
se ga bo morda dalo tudi ku-
piti. Ljudje so ga sprejemali z
zanimanjem in zadovoljstvom,
saj se v teh težkih časih le red-
ko zgodi, da bi kdo kakšne svo-
jci zdel kedel i Izastonj.
Aleš Lipko
Nova lenarška 'metla"
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: V ospredje dogajanja pri-
hajajo predvsem spopadi med
muslimanskimi in hrvaškimi
silami, v Sarajevu pa so se
pričele priprave Srbov na eva-
kuacijo. Predsednik vlade BiH
Haris Silajdžič je predsedniku
varnostnega sveta OZN poslal
pismo, v katerem zahteva, naj
OZN na podlagi resolucije in
sklepa o angažiranju Unpro-
forja čimprej uvede ukrepe za
zaščito Goražda. Mislimanska
vlada je začela akcijo proti
hrvaškim obrambnim silam
BiH in od njih zahteva, da
preidejo pod oblast vlade BiH,
saj ne bodo več pod komando
Mateja Bobana. Tudi sicer je
vlada v Sarajevu ukazala iz-
vedbo številnih aktivnosti, s
katerimi želi utrditi oblast in
napovedati boj proti kriminalu
in vojnemu dobičkarstvu. Na-
jhujši boji za vzpostavitev in
utrditev oblasti BiH so v Kon-
jiču, Jablanici in na območju
Zenice.
GRČIJA: Grški zunanji mi-
nister Karolos Papuljas se je
na začetku svojega mandata
odločil za balkansko turnejo.
V Atenah izražajo vse bolj
prosrbskla stališče, nastrojeni
pa so seveda proti Makedoniji.
Tako je v svoji turneji zunanji
minister že ali pa še bo obi-
skal Beograd, Podgorico, Sa-
rajevo, Zagreb, Ljubljano, So-
fijo, Bukarešto in Tirano, ne
pa tudi Skopja. Grški vladni
tisk njegove turneje sploh ne
omenja, opozicijski pa trdi, da
gre za skrivnostno diplomat-
sko aktivnost vlade, ki je že na
volitvah trdila, da so sankcije
Združenih narodov proti Srbiji
pristranske.
RUSIJA: V soboto opolnoči
se je tain uradno pričel pred-
volilni boj. Mandat skupščine
bo dve leti, mandat predsedni-
ka Borisa Jelcina pa naj bi se
iztekel konec leta 1996. Znane
so že morebitne koalicijske
povezave. Združile naj bi se
projelcinova Ruska odločitev,
Stranka nacionalnegea sogla-
sja in blok Grigorja Javlinske-
ga. Ta naj bi dobil večino v
parlamentu in pripravil teren
za Jelcinovega naslednika Ja-
vlinskega. Jelcin bo z ukazom
12. decembra dal na referen-
dum tudi novo rusko ustavo,
kainor namerava v prehodna
določila zapisati, da bo man-
dat dume samo dve leti, potem
pa bo napovedal razpis pravih
svobodnih parlamentarnih vo-
litev. Pri tem ga je podprlo tu-
di nekaj vidnih ruskih intelek-
tualcev, med njimi tudi zname-
niti disident Aleksander Solže-
nicin. Argument za tako ome-
jitev mandata parlamentu naj
bi bile predvsem izkušnje
vrhovnega sovjeta in držav, ki
so prešle iz socializma na par-
lamantarne ureditve.
SEVERNA IRSKA: Irska
republikanska armada je še z
enim bombnim napadom pre-
trgala sedemindvajseto pre-
mirje. Tokrat na srečo ni bil
nihče ranjen. Gverilske akcije
usmerjene proti britanski vladi
so se znova začele in njihovo
opravičilo naj bi bilo, da bri-
tanska vlada pobija ljudi, ki
želijo /družitev Irske.
AFGANISTAN: Sprti strani
v islamski vladni koaliciji se
že nekaj časa krvavo spopada-
ta. V tednu dni je bilo tako
ubitih ali hudo ranjenih 200
oseb, večinoma civilistov. Or-
ganizacija OZN je te dni izda-
la poziv za mednarodno po-
moč .Afganistanu, ki naj tej
deželi pomagu prebroditi 14-
letno krizo zaradi državljanske
vojne. Akcija se je uradno
pričela ta teden.
NEMČIJA: Od združitve
Nemčij v letu 1990 naprej je
zaradi neonacističnega nasilja
umrlo 30 ljudi, največ tujcev.
Do zadnjega napada na prisel-
jence, tokrat kurdske, je prišlo
tik pred 9. novembrom, ki vel-
ja za 55. obletnico kristalne
noči, ko se je začel množičen
nacistični pogrom proti nem-
škim Židom in njihovemu pre-
moženju.       Pripravila: DLŽ
TEDNIK —      NOVKMBER 1993
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Izvedeli smo
s SEJE IZVRŠNEGA SVETA
Zaradi težav s sklepčnostjo je ptujski izvršni svet prejšnjo
sredo obravnaval le eno točko dnevnega reda: imenoval je ko-
misijo, ki bo na osnovi zakona o gospodarskih javnih službah
pregledala predloge za ugotavljanje vrednosti deležev družbe-
nega kapitala, ki bodo skladno z omenjenim zakonom postali
državna lastnina. Predloge morajo predložiti komunalno in ce-
stno podjetje. Terme, plinarna in nekatera druga. Dejstvo je, da
so infrastrukturni objekti že drugega julija postali last občine.
Kaj to pomeni za proračun, v tem trenutku še ni znano. Če bo
morala občina prevzeli tudi kredite pri objektih, ki so postali
njena last, je to lahko dodatna obveznost, za katero pa v le-
tošnjem proračunu ni zagotovljenega denarja. Ugotavljanje de-
ležev družbenega kapitala, ki bodo skladno z zakonom o gospo-
darskih javnih službah postali državna lastnina, je predvsem po-
membno zaradi lastninjenja. Dokler tega ni, se omenjena pod-
jetja ne bodo mogla lastniniti.
Določitev državne lastnine pa je pomembna tudi zaradi bo-
doče organiziranosti komunalnih, cestnih in drugih podjetjih in-
frastrutkturne narave. Komisija, ki jo je v sredo ustanovil ptuj-
ski izvršni svet, je pričela takoj delati, republiško ministrstvo za
urejanje prostora in varstvo okolja pa se ni niti toliko potrudilo,
da bi občini predložilo navodila za izvajanje uredbe o načinu
ugotavljanja družbenega kapitala, ki po zakonu o gospodarskih
javnih službah postanejo lastnina občine ali mesta Ljubljana.
Vlada je uredbo sprejela že sedmega oktobra, 22. je bila obja-
vljena v Uradnem listu, občine so ga prejele 26., do 2. novem-
bra pa naj bi bile komisije ustanovljene. Se dobro, da so navodi-
la sprejeli sindikati.
V ptujski komisiji delajo delavci upravnih organov, ki jim bo
pomagal zunanji izvedenec. Pred obravnavo predlogov za ugo-
tavljanje vrednosti deležev družbenega kapitala, ki bodo postali
državna lastnina, bo komisija morala pridobiti tudi mnenje
družbenega pravobranilca in sindikata. Po sprejemu soglasja na
izvršnem svetu mora razmejitvene deleže potrditi še agencija
Republike Slovenije.
REVIZIJE NEMOTENE,
MANJ SPODBUDNE UGOTOVITVE
Kot je znano, je ptujska podružnica SDK izdala 27 sklepov o
uvedbi revizijskega postopka po zakonu o lastninskem preobliko-
vanju podjetij. Oktobra so prejeli še eno zahtevo po uvedbi revizi-
je. Direktor podružnice Ivan Tement in pomočnik Boris Presker sta
povedala, da njihovi inšpektorji trenutno delajo v desetih podjetjih
v ptujski in ormoški občini. Za štiri podjetja so že izdali revizijska
poročila; v treh so ugotovili oškodovanje družbene lastnine.
V ptujski občini revizijo opravljajo tudi inšpektorji podružnice
SDK iz Maribora. Na trenutno najbolj aktualno vprašanje, kako je
z odlivom kapitala v tujino, je Boris Presker povedal, da tega poja-
va pri štirih dokončanih revizijah v Ptuju ni bilo in da delo pri revi-
zijah poteka brez zapletov.
BLOKADE SE VEDNO VISOKE
Podatki o številu podjetij z blokiranim žiro računom in zneski
blokad so še vedno zaskrbljujoči. Osmega novembra je imelo
blokiran žiro račun v ptujski občini 18 družbenih podjetij v
skupnem znesku 497 ter 32 zasebnih v višini 246 milijonov to-
larjev. V Ormožu so imele na ta dan blokiran žiro račun tri
družbene firme v skupnem znesku 17 milijonov in štiri zasebne
v znesku 39 milijonov tolarjev.
NOV KREDiTI ZA KMETIJSTVO
V drugem letošnjem natečaju za dodelitev sredstev za razvoj
občine Ptuj zasebnim kmetijskim proizvajalcem bodo skupaj s
sredstvi banke za spodbujanje razvoja kmetijstva razpisali za enajst
milijonov tolarjev kreditov. Za posojilo lahko zaprosijo zasebni
kmetijski proizvajalci iz ptujske občine.
Pogoji razpisa so bili objavl|crii \ proišnjem Tedniku na sliam 14.
529 VLOG ZA ODPIS DOHODNINE
Ptujska i/pi.)sia\a ropunliske upia\e /a javne prihodke je do
začetka novembra prejela 529 vlog za odpis plačila dohodnine za
leto 1992. Od tega so 201 vlogo pripravili za odločanje na izvrš-
nem svetu: za 134 zavezancev predlagajo odpis v celoti, za 16 del-
no. 51 prctllaLMlcIjcN' pa naj no hi imcld ncLMiji-N /;> o-Av'.-^
OD AVGUSTA DO OKTOBRA
2100 OBISKOVALCEV TICA
Od avgusta do oktobra je Turističnoinformativni center Ptuj obi-
skalo 2100 domačih in tujih turistov. TIC je bil v tem obdobju tudi
uspešen pri obisku organiziranih skupin. Z njegovim posredovan-
jem je Ptuj obiskalo več deset tujih in domačih skupin, od tega
enajst oktobra. Čeprav se ponudba izdelkov Ptuja in turističnih
spominkov povečuje, pa ne moremo biti zadovoljni s ponudbo raz-
glednic, propagandnega materiala in drugih turističnih edicij.
Pripravila: MG
Izvedeli smo
Lenarške novice
DIREKTOR CAPRICEA
ODSTOPIL
V lenarškem podjetju Caprice
konfenkcija, p. o., imajo težave z
izplačili osebnih dohodkov že od
letošnjega maja. Plače, ki so celo
do 20 odstotkov nižje od repu-
bliškega povprečja, delavci dobi-
vajo z zamudo. Na pobudo
izvršnega odbora sindikata pod-
jetja in pritiskov delavcev so 25.
oktobra na posebni seji med dru-
gim zahtevali izplačilo osebnih
dohodkov za september najka-
sneje do 29. oktobra in izplačilo
preostanka regresa za letni dopust
v višini 7.500 tolarjev do omenje-
nega datuma. Če podjetje ne bi
imelo denarja za gotovinsko iz-
plačilo regresa, .so delavci predla-
gali izplačilo regresa v vredno-
stnih bonih ali možnost nakupa v
Capriceovi trgovini.
Sindikat podjetja je tudi zah-
teval, da če do 29. oktobra ne
bodo izpolnili njihovih zahtev,
mora direktor Franc Oletič od-
stopiti s svojega položaja.
29. oktobra delavci niso dobili
izplačenega ne osebnega dohodka
in ne regresa. Na izredni seji de-
lavskega sveta je direktor Franc
Oletič pisno odstopil. Delavski
svet se je strinjal z njegovim od-
stopom in za vršilca dolžnosti po-
trdil Romana Kornika. Novo vod-
stvo se trudi in obljublja, da bodo
delavke dobile osebne dohodke
najkasneje do jutri.
RAZDELILI KREDITE
ZA KMETIJSTVO
Občinska komisija je že raz-
delila kredite pod ugodnejšimi
pogoji za naložbe v kmetije na
lenarškem območju. Dvajset
milijonov tolarjev so v večini
dodelili tistim kmetom, ki bo-
do razvijali prašičerejo (devet
milijonov tolarjev), šest mili-
jonov tolarjev za govedorejo,
dva milijona dvesto tisoč to-
larjev so dali vinogradnikom
in sadjarjem, štiristo tisoč to-
larjev pa za graditev in poso-
dabljanje turističnih kmetij.
^ Predsednik komisije Marjan
Čuček je povedal, da je komi-
sija imela zahtevno nalogo,
saj je bilo prosilcev več, kot je
bilo sredstev.
LENARTOVA NEDELJA
Lenarčani so god svojega
farnega zaščitnika proslavili s
slavnostno mašo, ki sta jo vo-
dila tamkajšnji župnik Martin
Bezgovšek in škof Franc
Kramberger. Zelo je bilo ži-
vahno, saj je lepo vreme pri-
vabilo veliko sejmarjev. Praz-
novanje so popestrili konjeni-
ki iz lenarškega Konjeniškega
kluba, ki so pripravili konjsko
parado. Škof je ob tej prilož-
nosti konje tudi blagoslovil.
ZADREGA
NAD ZADREGO
Dramska skupina KUD Ja-
kobski Dol bo v soboto ob 19.
uri gostovala v kulturnem do-
mu v Jurovskem Dolu. Igrali
bodo komedijo Zadrega nad
zadrego. Marija Slodnjak
Govori se
... DA so začeli mariborsko-
ptiijskega roparja po četrtem
uspešnem ropu iskati davkarji.
Ne, da bi ga zaprli, temveč za-
radi neplačanih davkov. Sicer
ne vedo natančno, kakšen da-
vek bi mu v primeru ujetja
obračunali: od storitev, iger na
srečo ali od prodaje roparskih
potegavščin. Agencija GS pre-
dlaga obračun davka od iger na
srečo: ropar se že dolgo igra z
živci državljanov in policije, pa
še srečo ima poleg vsega.
... DA je pred dnevi policaj
ustavil vozilo, polno omamlje-
nih dobrovoljčkov. Šofer mu je
v skladu s svojo dobrodušnostjo
pojasnil, da na žalost zanj v av-
tu ni več prostora.
... DA so na sejmu Mini Para-
celsus v Ptuju predstavili pripo-
močke, izdelke in ideje za zdra-
vo življenje. Nekateri so menili,
da je za poduk o zdravem
življenju potrebno pokazati tudi
nasprotno in so, sebi in drugim
na sejmu, veselo podkadili.
... DA je radio Ptuj očitno
postal nevaren nasprotnik v
slovenskem medijskem pro-
storu. Pred dvema letoma so
mu ob bok postavili močan
murskosoboški oddajnik, do-
sedanjemu močno stražo iz
Zasavja, novemu oddajniku pa
kar dva močna stražarja na
istih frekvencah iz tujine.
... DA ptujski rokometaši
iščejo četrtinskega partnerja: sa-
mi bi odigrali tri četrtine tekme,
prejetih golov prepolno zadnjo
četrtino pa spočiti partner.
... DA je med ptujskimi la-
stniki postavljaških avtov zavla-
dala panika. Po zgoretju
rdečega šminkerskega lambur-
ghinija so navalili na gasilne
aparate. Da zavist peče, je bilo
znano, da gori, pa še ne.
... DA je pred nami svetla, za-
gotovo pa nadvse vama prihod-
nost. Saj pride vendar na vsake-
ga občana že cca 1,5 zavaroval-
nice in okoli 12 zavarovalnih
agentov. Občani pa končno ve-
do, koliko so vredni.
PREJELI SMO
Pojasnilo
v zvezi z objavljeno vestjo v Tedniku 28. 10. 1993 pod rubriko
"GOVORI SE" o užaljeni grajski gospe želim pojasniti, da gospa ni
bila užaljena nad rimljanskim sponzorjem in tudi ni nikomur zalo-
putnila grajskih gostinskih vrat. ampak so vzrok za zaprtje grajske
kavarne žaljive besede Srečka Lovrenčiča nekaj dni pred tem do-
godkom, za Grajsko kavarno: Nataša Miško
4 — PO NAŠIH KRAJIH
11. NOVEMBER 1993
TEDNIK
OB 100-LETNICI SMRTI IZVRSTNEGA VINOGRADNIKA IN RODOLJUBA
Dominik Čoinik - nekronani kralj Slovenskili goric
Na tiskovni konferenci v Lenartu so predstavili program prireditev ob 100-letnici smrti velikega slovenskega rodolju-
ba in naprednega gospodarja iz Slovenskih goric Dominika Čolnika, ki je imel na Drvanji prekrasen dvorec, ali kot so
rekli domačini, grad, ob njem pa za tiste čase moderno grajena gospodarska poslopja.
Spominske slovesnosti ob
100. obletnici njegove smrti so
pripravili Kulturnini forum iz
Maribora, Skupščine občine in
Izvršni svet Lenart ter krajevna
skupnost Benedikt v Slovenskih
Igor Žemljic (levo) je zadovoljen, da je knjižica Dominik Colnik pozablje-
ni narodnjak Slovenskih goric ugledala luc sveta.Mag. Tone Zafošnik je
zapisal v knjižici Čolnikove recepte, ki so še danes uporabni. Dominik
Colnik je že pred 130 leti poznal ledeno vino in beli burgundec ali
chardonnay.
goricah. V okviru prireditev, ki
bodo jutri, 12.novembra, v lov-
skem domu in v cerkvi svetih
Treh kraljev pri Benediktu. Ob
13.30 bo okrogla miza o sadjar-
stvu in vinogradništvu v Slo-
venskih goricah. Na njej bodo
med drugim sodelovali sloven-
ski kmetijski minister dr Jože
Ostre, Borut Ambrožič, Ervin
Kuhar, Lojze Filipič, Tone Za-
fošnik in drugi strokovnjaki s
tega področja.
Ob 16. uri bodo na rojstni hiši
Dominika Čolnika pri sv. Treh
kraljih pritrdili spominsko
ploščo. Tu bo tudi krajši kultur-
ni program, slavnostni govornik
pa bo akademik dr Anton
Trstenjak. Nato bodo v obno-
vljeni cerkvi sv. Treh kraljev
odprli razstavo o Dominiku
Čolniku. Govorili bodo dr Jože
Osterc, dr Sergej Vrišer, Viktor
Gojkovič in Neva Urek.
Sledila bo predstavitev knji-
žice mladega zgodovinarja Igor-
ja Žemljica v kateri je prikazal
Čolnikovo narodnobuditeljsko
in kulturno vlogo. V njej lahko
spoznamo človeka, ki je sou-
stvarjal slovenjegoriško zgodo-
vino, bil učitelj mladim vino-
gradnikom in sadjarjem, pisec
strokovnih člankov o vinograd-
ništvu, sadjarstvu in gojenju svi-
loprejk, avtor neobjavljenega
dela Trsoznanstvo, ljudski živi-
nozdravnik, ustanovitelj Kmetij-
ske čitalnice v Benediktu, sou-
stanovitelj Slovenske matice ter
časopisa Slovenski gospodar,
predvsem pa je bil narodni budi-
telj in borec za slovenski jezik.
Prireditev bodo sklenili ob
17.30, ko bodo dramatizirano
uprizorili Čolnikovo življenje.
Mladi umetniki iz Maribora
pod vodstvom prof. Andreje
Lep bodo^ nastopilio z igro
Dominik Čoinik — kralj Slo-
venskih goric. Program bodo
popestrili tudi Završki fantje
iz Lenarta.
Tekst in foto: Marija Slodnjak
MONOGRAFIJA JOGA ZNIDARSICA
Slovenski vinogradi
v organizaciji ptujske kleti so v petek v refektoriju minoritskega samostana predstavili monografijo Joca Žnidaršiča
Slovenski vinogradi. Knjiga ni samo tematska zbirka fotografij, ampak veliko več: spomenik slovenskemu vinograd-
ništvu, pravi prof. dr. Jože Colnarič; izpolnitev dolga slovenskemu narodu, meni prokonzul konzulata Panonsko-gra-
diščanskega reda vitezov vina za Slovenijo Fedor Pirkmajer; je knjiga, kije ganila tako vinogradnike kot vinarje.
Joco Žnidaršič je gradivo za
knjigo zbiral sedem let, sedem
let ob vsakem vremenu hodil
po slovenskih vinogradih in
fotografiral. Nekaj tisoč moti-
vov je nastalo in z oblikoval-
cem knjige Miljenkom Licu-
lom jih je izbral za monografi-
jo, kakršne tudi večji narodi
nimajo. Tekst je napisal Tone
Pavček, tudi sam vinogradnik.
Knjiga je izšla tudi v an-
gleščini in nemščini pri Za-
ložbi Mihelač.
Petkovo predstavitev je
spremljala degustacija najbolj-
ših vin slovenskih kleti, ki jo
je vodil enolog ptujske kleti
Joco Žnidaršič
mag. Anton Skaza. V kultur-
nem programu je nastopil Ko-
morni moški pevski zbor Ptuj
pod vodstvom Franca Lačna,
pesmi Alojzija Remca pa je
predstavil Vojko Belšak.
Za dobrim vinom je ta knjiga drugo največje slovensko bogastvo, je
menil prof. dr. Jože Colnarič. Foto: OM
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
''Pogojne barabe'*
v tem tednu se je nekaterim zavrtelo v glavi zara-
di direktorskih plač. Poleg "rdečih" in drugače obar-
vanih direktorjev smo tako dobili .še direktorje "po-
gojne barabe", če so novinarji prav interpredrali ne-
kaj izjav predsednika slovenske gospodarske zbor-
nice Dagmarja Šusterja v zvezi s tem. Dagmar
Šuster naj bi ob soočenju s spiskom 80 najbolje
plačanih direktorjev na Slovenskem dejal, da gre za
"pogojne barabe", ki mečejo senco na dobre, pošte-
ne direktorje. Šuster naj bi priporočil predstavnikom
sindikatov, naj takšne "ekstremiste pomečejo ven"
(Dnevnik, 5. novembra 1993).
Ob podpisu kriterijev in priporočil za določanje
direktorskih plač pa je predsednik gospodarske
zbornice Šuster verjetno poskušal pojasniti, zakaj
govori o "pogojnih barabah", ko je dejal, "da bi
bilo potrebno v konkretnih podjetjih videti, ali
gre za zaslužene palače (neto osebni dohodek s
stimulacijo) zaradi dobrih poslovnih rezultatov,
za izkoriščanje monopolnega položaja ali pa za
izjemno tržno pozicijo. Šuster se je potemtakem
vendarle zavzel za določeno distinkcijo, to pa so
povsem izgubile izpred oči mnoge druge reakcije
na visoke plače nekaterih direktorjev, predvsem
pa prve informacije iz Službe družbenega knjigo-
vodstva. Podatki o direktorskih plačah so bili
namreč najprej tako nepopolni, da sploh niso na-
vajali, za katere direktorje in podjetja gre. Govo-
rili so samo o resnično visokih izplačanih vsotah
za direktorske plače. Kot da bi eden izmed najpo-
membnejših državnih organov — Služba družbe-
nega knjigovodstva — poskušal v že sicer z afera-
mi nabito slovensko ozračje dodati še eno, novo
afero. Služba družbenega knjigovodstva in vlada
oziroma posamezni njeni resorji bi pač morali
"šokantne podatke" opremiti z dodatnimi kazalci,
ki bi pojasnili, za katera podjetja gre (ali so.po-
slovno uspešna ali propadajoča), kakšna so v njih
razmerja med plačami, kateri direktorji so rekor-
derji v visokih plačah in predvsem, zakaj država
(konkretno vlada) doslej ni storila nič, da bi pre-
prečila takšno divjanje direktorskih plač, če ob-
staja tako enotno mnenje, da so le-te presegle vse
dopustne okvire.
JE PREDSEDNIK VLADE
NEVOŠČLJIV?
v krogu direktorjev z najvišjimi plačami so di-
rektorji različnih podjetij. Najvišjo direktorsko
plačo v Sloveniji — 830.000 tolarjev neto — je
prejel direktor Kemofarmacije, ki pokriva kar 64
odstotkov celotnega slovenskega tržišča s farma-
cevtskimi in kozmetičnimi proizvodi. Direktor te-
ga podjetja je novinarjem dejal, da so njegova
plača in plače drugih v tem podjetju posledica do-
brih poslovnih rezultatov, v svojo obrambo pa je
navedel, da v Kemofarmaciji tudi najbolje
plačana snažilka zasluži 209.000 tolarjev plače.
Vsekakor bi bilo zanimivo ugotovid, ali gre pri
Kemofarmaciji res za izjemno uspešno podjetje
ali pa za kakšne druge sumljive igre v razumevan-
ju poslovnosti. Na spodnjem spisku direktorjev s
"problematičnimi" plačami so tudi voditelji zares
vsestransko uspešnih podjetij z več tisoč zaposle-
nimi — Krke iz Novega mesta, Leka iz Ljubljane
in Bclinke iz Ljubljane. Njihove plače se sučejo
blizu poslanskih in funkcionarskih plač.
Vsekakor je nepojmljivo, da vlada, ki sicer ne
zamudi nobene priložnosti, da ne bi opozarjala na
škodljivost (pre)visokih povprečnih plač v Slove-
niji na konkurečno sposobnost slovenskega go-
spodarstva v svetu in ki kar naprej dokazuje, da
bi se morale realne slovenske plače znižati, vse
doslej ni imela nobenega mnenja glede direktor-
skih plač. To, da zdaj premier dr Janez Drnovšek
govori, "da je težko opravičiti direktorske plače,
ki so petkrat višje od plače predsednika vlade", je
kaj klavrna tolažba, slabo opravičilo in prej dokaz
nekakšne nemoči in zavisti kot česa drugega.
Predsednik vlade in vlada bi morali imeti glede
direktorjev (pa ne samo njihovih glač) pač bolj
razvidno (in nedvoumno) stališče. Se zlasti zato,
ker se v Sloveniji kar naprej srečujemo z mnenji
in tendencami, ki poskušajo prav v direktorjih od-
krivati glavno zlo vseh družbenih zagat. Prav tako
pa so nenormalni tudi vsi poskusi vnaprejšnjega
tabuiziranja in glorificiranja vseh direktorjev kar
nasploh. Od kvalitetnih in prodornih direktorjev
je v marsičem odvisna usoda Slovenije. In zato
imajo še kako prav tisti, ki opozarjajo, da bi bilo
še kako nevarno posamezne ekscese (denimo pri
plačah) posploševati kar na vse direktorje.
ALI NIHČE NE VE, KAJ SE
DOGAJA V GOSPODARSTVU?
Čeprav mislim, da je nekaj narobe z direktor-
jem, ki si v naših splošnih razmerah dovoli iz-
plačati za naša pojmovanja astronomsko visoko
plačo, pa vendarle vsa odgovornost za to ne more
biti (in ni) samo njegova. Zakaj država že prej ni
zahtevala, da se glede direktorskih plač v družbe-
nih podjetjih (drugod to tako ali tako urejajo in
določajo lastniki sami) vzpostavijo družbeno (še)
sprejemljivi kriteriji. Zakaj sta Gospodarska zbor-
nica Slovenije in združenje Menager (ki združuje
slovenske direktorje) šele, ko seje pojavil spisek
30 najvišjih direktorskih plač "slovesno razglasi-
la" svoja priporočila in kriterije za urejanje direk-
torskih plač, po katerih naj bi imeli direktorji v
srednje velikih podjetjih pravico do neto plače v
višini štirikratne povprečne neto plače v podjetju,
v velikih podjetjih pa do plače v višni petih pov-
prečnih plač. Ali so v gospodarski zbornici in
združenju Menager sploh vedeli, kakšne so
zdajšnje direktorske plače, ko so pripravljali
takšno priporočilo? Vsekakor je nenavadno, da
predsednik Gospodarske zbornice Dagmar Šuster
ni mogel takoj s preciznimi podatki oceniti upra-
vičenosti ali neupravičenosti "visokih" direktor-
skih plač, ampak je lahko (kot vsi drugi) samo
ugibal, kaj se skriva za njimi (dobro delo ali lum-
parija). Prav tako je značilno, da direktorji z
vrhunskimi plačami v glavnem samozavestno iz-
javljajo, da ne mislijo, da so storili karkoli naro-
be, ker so, kakor pravijo, delili plače v skladu s
splošnimi merili, kakršne sta zdaj tudi uradno
predpisala Gospodarska zbornica in združenje
Menager Potemtakem bi lahko rekli, da gospo-
darska in državna superstruktura ne ve, kaj se v
resnici dogaja v gospodarski bazi. Prav tako je
zanimivo, da se v teh dneh ni zdelo nikomur po-
trebno, da bi pojasnil, kolikšen del visokih direk-
torksih plač bodo pobrali davki. Država ima nam-
reč vse možnosti, da "prekomerno" ali nenormal-
no visoke osebne dohodke progresivno obdavči
in s tem izravna (morebitna nedopustna) nesklad-
ja. Ali pa tega ne zna ali noče delati? Ob normal-
nem funkcioniranju davčnega sistema potem pri-
mieru dr Drnovšku ne bi bilo treba jadikovati za-
radi "petkratno višjih direktorskih plač". Pravza-
prav bi si v načelu morali želeti čim višjih plač,
ker bi potem (prek pobranih davkov nanje) imeli
veliko več koristi tudi država, povsem konkretno,
če bi se tako odločili, tudi njeni socialni programi
za pomoč nezaposlenim ali slabo plačanim delav-
cem. Sicer pa se bomo tudi v Slaovneiji morali
navaditi, da je bolje imeti direktorje z visokimi
plačami in dobro stoječimi podjetji kot pa direk-
torje z "razumnimi" ali celo nizkimi plačami ter s
podjetji v stečaju in z delavci na cesti. Nekaj je
narobe z nami, če znamo vpiti samo na tiste, ki
so uspešni, hkrati pa nemo (ali celo dobrohotno)
opazujemo tiste, ki nas vodijo v propad.
Vsekakor pa je vrhunec ironije, da nekateri
zdaj poskušajo kompromitirati direktorje že samo
zato, ker imajo višje ali pa enake plače kot po-
slanci. Še zlasti, ker bi težko rekli, da so se doslej
poslanci (in drugi državni funkcionarji) ravno po-
sebej odlikovali po zmernosti pri svojih plačah in
privilegijih. Ali niso morda prav oni (kot pred-
stavniki ljudstva) s svojimi visoko nastavljenimi
plačami in drugimi prejemki zgled tudi nekaterim
drugim "posvečenim", da se v zadovoljevanju la-
stnih potreb pač ni treba posebej zgledovati po
večini ljudstva in njegovih socialnih težavah. Po-
slanske plače od 140 do 277 tisoč tolarjev (brez
drugih dodatkov in dnevnic) vsekakor ne govori-
jo o pretiranem sočutenju z večino naroda ...
Jak Koprive
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
Republiško srečanje
ljudskih pevcev in godcev
Republiško srečanje ljudskih pevcev in godcev je vsako
leto v drugem kraju Slovenije. Letošnje je bilo minulo so-
boto v srcu Prlekije — v Miklavžu pri Ormožu.
Sestre Nedelko iz Savcev pri Tomažu. Foto: 10
Prireditve, ki je potekala pod
pokroviteljstvom Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije in
občine Ormož ter gostoljubjem
KUD Miklavž pri Ormožu, seje
udeležilo 12 skupin in posamez-
nikov: skupini godcev iz Ivan-
jkovcev, ljudske pevke z Ložni-
ce pri Makolah, mešana skupina
ljudskih pevcev in pevk DPD
Svoboda iz Slovenske Bistrice,
iz Šmartnega ob Paki, tamburaši
iz Gorišnice, pevska skupina
KD Štefan Raj iz Turnišča v
Prekmurju, ^ Stari Ravnčani z
Raven pri Šoštanju, sestre Ne-
delko iz Savcev pri Tomažu pri
Ormožu, 81-letni harmonikar
Janez Arh — Goričarjev iz
Srednje vasi pri Bohinju,
mešana pevska skupina "Vino-
gradniki" iz Vidma pri Ptuju in
skupina ljudskih godcev iz
Ljubnega ob Savinji. Prireditev
je snemala ekipa Radia Sloveni-
ja, oddaja pa bo na sporedu v
torek, 30. novembra, zvečer
Pred srečanjem je potekal za
skupine ljudskih pevcev in god-
cev seminar o tehniki ljudskega
petja, ki so ga vodili strokov-
njaki za folklorno dejavnost pri
ZKOS, med njimi tudi prof.
Mirko Ramovš.
V zadnjem času se v instru-
mentalnih sestavih ljudskih
godcev pojavljajo gosli in pov-
sod, kjer nastopajo, požanjejo
obilen aplavz. Tudi na le-
tošnjem srečanju sta imeli dve
glasbeni skupini iz Ivanjkovcev
v svoji sestavi gosli; posebej je
navdušil 82-letni Ivan Petovar
Velikokrat so težave, v kakš-
na oblačila oziroma noše naj se
skupine oblečejo. Profesor Ra-
movš je mnenja, da če nastopa-
jo na prireditvah, ki niso vezane
na neko folklorno dejavnost, naj
nastopajo preprosto v svojih ci-
vilnih oblekah, ker ljudska pe-
sem ni vezana na nobeno ob-
dobje. Poje se tudi danes ob
raznih priložnosti, povsod tam,
kjer se ljudje družijo, zato ne
vidi razloga, da bi se skupine
oblačile v razne historične noše.
Če pa nastopajo v okviru fol-
klorne skupine, se morajo prila-
gajati noši, ki jo skupina ima.
Večer se je nadaljeval tudi po
končanem nastopu: pesem in
igranje sta iz prosvetne dvorane
pri Miklavžu odmevala še dolgo
v noč. Vida Topolovec
V nedeljo slavje na Janškem Vrhu
Kot so sporočili iz župnišča
na Ptujski Gori, bo v nedeljo,
14. novembra, slovesnost na
Janškem vrhu. Začeli jo bodo
ob 11. uri z mašo, ki jo bo vodil
pater Maks Klajnšek. Sledilo bo
družabno srečanje s pokušnjo
vina, zato prosijo domačine, da
s seboj prinesejo vzorec le-
tošnje dobre kapljice. Ob 14.
uri bo blagoslovitev kapele v
Lipnem in otvoritev asfaltirane
ceste Slape — Janški Vrh.    jg

11. NOVEMBER 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
PIŠE: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ — 59
ZGODOVINA REUGIJE ZA MLADE
o prvotnem krščanstvu —
prakrščanstvu — vemo le ma-
lo, saj je ta vera vzklila med
preprostim prebivalstvom, ki
seveda ni znalo pisati in tako
nimava pisnih — zgodovinskih
virov. Pa ne samo midva, tudi
znanstveniki ne in tako je veli-
ko možnosti za ugibanja in
znanstvena prerekanja.
Nekaj pa drži gotovo in to je za
naju pomembno in si morava do-
bro zapomniti: krščanska vera je
imela od začetka posebno la-
stnost. Poleg tega da je verjela,
da je bog eden, je v svojo vero o
njem pritegovala vse ljudi.
Da se ti to ne zdi nič posebne-
ga? Pa se vendar spomni, dragi
bralec, na vse dotedanje religi-
je; bilo je obilo bogov in ti so
služili le svojim izbrancem ali
pa svojemu plemenu, ljudstvu.
To, da bi prišel tujec in smel
prositi nekega boga za uslugo
— nak, to ni bilo mogoče. Vse
dotedanje religije so svoje bo-
gove ljubosumno skrivale in so
bili namenjeni le njim in niko-
mur drugemu. Krščanstvo pa je
združevalo ljudi ne po bogastvu
in tudi ne po etničnih skupinah,
združevalo je ljudi po veri. Z
drugimi besedami to pomeni, da
IDEJA O ODREŠITELJU, ki je
namenjen vsem ljudem, ki vanj
verjamejo, PRERAŠČA PLE-
MENSKE IN NARODNOSTNE
OKVIRE, SAJ NE ZDRUŽUJE
OKROG SEBE LJUDI, ki bi jih
povezovala plemenska ali na-
cionalna enotnost, temveč skup-
nost veroizpovedi in prostovolj-
ni pristop k neki verski skupno-
sti. To pa je tudi glavni razlog,
zaradi katerega je krščanstvo
imelo možnost stopiti iz svojih
Rimsko cesarstvo je pobarvano v belo; res je bilo veliko, kajne? Tiste
tanke črte so ceste. Zaradi odlične cestne mreže je bilo potovanje hi-
tro. Zraven blaga so hitro potovali iz vzhodnih dežel tudi novi kulti: Izi-
da in Apis iz Egipta, krščanstvo pa iz Palestine.
ozkih nacionalnih meja navz-
ven, prek Aleksandrije, čez
morje v Rim in od tam pa po
celem svetu.
Krščanstvo se je še oblikova-
lo, veliko judovskih elementov
je izginilo, med drugim prazno-
vanje sobote in običaj obrezo-
vanja dečkov. Za soboto ti je
menda vseeno, prepričana pa
sem, da si prav vesel, da so
opustili tisti drugi običaj. Seve-
da pa so nekateri elementi ju-
dovstva ostali: osebnost Jezusa
Kristusa, ki je bil Žid, kraj
evangelijskih dogodkov je Pale-
stina, vse osebe v evangelijih so
Judje. Končno pa je pomembna
značilnost, ki jo je krščanstvo
obdržalo kot judovski element,
tudi monotci/eni.
VERA KRISTJANOV
Kristusov kult se je širil in v
Rimu si je hitro pridobil veliko
vernikov. Prav tu so se izobliko-
vali tisti pravi krščanski ele-
menti, ki predstavljajo novo
stopnjo v razvoju verstva.
Ali veš, kaj je pravzaprav bi-
stvo te vere? To sta IDEJA o
(;rksnosti in zamisel o
odrešitvi
Pa si te ideje poglejva na-
drobneje. Bog je ustvaril svet in
tudi prvega človeka Adama, po-
tlej pa še Evo. Ker se je le-ta
pregrešil zoper Božjo voljo, je
bil kaznovan. Kazen je bila zelo
huda, saj je Bog oba, Adama in
Evo, izgnal iz raja, smrt pa je
postala kazen za greh. Ker je bil
to prvi greh, ga imenujemo iz-
virni greh.
Vsi ljudje smo potomci Ada-
ma in Eve in prav zato nosimo
že od rojstva prav vsi tudi ta iz-
virni greh, ki smo ga po njiju
podedovali. Vse, kar se dogaja
na tem svetu, za to, da je
življenje ljudi tako, kakršno pač
je, smo krivi sami, saj si ga sa-
mi ustvarjamo.
Krščanstvo je z idejo o izvir-
nem grehu ponudilo odgovor za
razumevanje obstoječega druž-
benega stanja — in to ne le v
Rimu, kjer so takrat vladali
družbeni nemiri in splošno ne-
zadovoljstvo, ampak lahko ra-
zlagamo obstoječe stanje sveta
tako tudi danes. Žal pa to pome-
ni tudi, da ne bo nikoli bolje,
saj se bodo zmeraj rojevali ljud-
je z grehom in bodo tudi grešili.
In kako točno je to spoznanje!
Kaj torej storiti?
Vsaka vera mora nuditi lju-
dem versko tolažbo. Kje pa je,
lepo te prosim, verska tolažba,
saj me te misli o grehu, razume-
vanju sveta, ki je slab in bo slab
tudi ostal, ker ga ne moremo
spremeniti, vodijo v slabo vol-
jo. Uf, temu se reče pesimizem
ali vsaj krut realizem in ljudje
ga ne maramo. Ljudje imamo
radi upanje, upanje na boljši in
lepši jutri. Kajne, da se strinjaš
z mano?
Upanje na boljši jutri, na
spremembo, je ponudilo kr-
ščanstvo v drugi ideji — ZA-
MISLI O ODREŠITVI. Krščan-
stvo torej najde kjuč rešitve iz
takratnega kriznega stanja.
Ugotovila sva, da je kazen
za storjeni Adamov in Evin
greh postala smrt. Smrt posta-
ne žrtev za storjeni izvirni
greh. Veš, v razlagi cerkve
smrt ni naraven pojav, ki pač
doleti vsakega človeka, pač pa
je kazen za izvirni greh.
In po smrti? Po smrti se člo-
vek združi z Bogom in takrat
doživi odrešitev, komaj takrat
prav zaživi v smislu dobrote,
lepote pravičnosti. Smrt ni ko-
nec, smrt je začetek nečesa no-
vega, boljšega, lepšega ... Ta
svet, ki ga živimo tu sedaj ti in
jaz, ali pa svet, v katerem so
živeli prvi kristjani, kakor da ni
pravi svet kakor, je pač nekaj,
kar moramo preživeti; tisto pra-
vo, večno, dobro in lepo, brez
muk in trpljenja pride kot
odrešitev šele po smrti.
Kako pravilno posloveniti
ime antičnega Ptuja
Pisanje antičnih, predvsem grških in latinskih imen v slo-
venščini je zapleteno vprašanje, na katero doslej še nihče
ni dal zadovoljivega odgovora. Edini, ki se je problema
lotil strokovno in ga skušal rešiti oz. vsaj deloma razja-
sniti v članku v Arheološkem vestniku (25, 1974, 539—
549: Nekaj misli o pisavi antičnih imen in strokovnih
izrazov), je bil Kajetan Gantar. Zal ne obstaja tako
zaželeni slovar, ki bi poleg uvodnih načelnih smernic dal
tudi seznam najpogostejših antičnih imen in njihovo po-
slovenjeno obliko. Mnogo manj težka naloga pa je ute-
meljiti, kako bi najpravilneje poslovenili le eno krajevno
ime — v našem primeru Poetovio, ime Ptuja v antiki.
Krajevna imena so bila v
rimskem imperiju in grškem
svetu pogosto ženskega spola,
kar je načeloma splošno zna-
no, saj se tega slovničnega
pravila otroci učijo že v
prvem letu učenja latinščine:
"Žena, dreves, otokov zgolj,
dežel in mest je ženski spol."
Vsem tistim seveda, ki se la-
tinščine niso učili, to ni zna-
no. Kadar se antična krajevna
imena končujejo na -a, kot
npr. Emona in Celeia, poslo-
venjenje ni problematično:
ime Emona ostane nespremen-
jeno, Celeji dodamo j, ki jo
prilagodi slovenščini in jo na-
pravi tudi laže skloniljivo. Če
pa se imena končujejo na ka-
terokoli drugo črko, se nepou-
čenim sam od sebe vsili obču-
tek, da gre za imena moškega
spola, t. i. maskulinizacija pa
je tudi sicer znan pojav v slo-
venskem jeziku. Le redkokdo
npr. ve, da je Korint v izvirni
obliki pravzaprav ženskega
spola in celo polis, grška be-
seda za mesto, ki je ženskega
spola, "vsem rednica in mati"
(Sovretov prevod iz Odiseje,
X 416/417), je za nefilološko
šolanega človeka v slovenšči-
ni moškega spola.
Ime Poetovio so slovenili na
različne načine. V slovenski iz-
daji Abramicevega vodnika po
antičnem Ptuju, Poetovio, ki jo
je priredil A. Sovre (Ptuj 1925)
in ki je bilo nedvomno eno naj-
bolj odmevnih slovenskih bese-
dil o rimskem Ptuju, je ime po-
slovenjeno v obliki Poetoviona.
Oblika odraža Sovretovo težnjo,
da bi za imena izbirali sloven-
ske oblike, ki bi bile čim bolj
podobne izvirni obliki imena.
Njegova težnja po avtentičnosti
sicer ni bila dosledna in v teku
svojega plodnega prevajalskega
in ustvarjalnega dela je za ista
imena v slovenščini uporabil ra-
zlične poslovenjene oblike, ven-
dar je bil pri obliki Poetoviona
dosleden. Ravno zaradi poljud-
nosti in razmeroma velikega
vpliva Abramičeve knjižnice v
Sovretovi priredbi preseneča, da
se je po vojni v veliki meri v
strokovni arheološki in poljudni
literaturi udomačilo ime Petovij,
Petovija, kar ni ustrezna oblika.
Podobno neustrezna je tudi
oblika Petovija, Petovije.
Ko iščemo najbolj primerno
obliko imena Poetovio v slo-
venščini, moramo vsekakor
upoštevati ženski spol tega ime-
na, torej moramo ime pravilno
tvoriti iz osnove besede, namreč
iz oblike Poetovion-, ki jo dobi-
mo, če genetivu odbijemo nje-
govo obrazilo. Podobno slove-
nimo Junono v Junono in ne v
Juno ali npr. Artemido v Arte-
mido in ne v Artemiso.
Problematično tako ostaja
zgolj vprašanje, kako poslove-
niti diftong oe. Sovre seje od-
ločil za zapis, ki povsem
ustreza izvirni obliki imena,
vemo pa, da se je diftong v
času klasične izgovorjave la-
tinščine, torej v republikan-
skem obdobju in v zgodnjem
principatu, izgovarjal kot oj, v
poklasičnem obdobju, v pozni
in srednjeveški latinščini to-
rej, obdobju, ki je v Sloveniji
trajalo neprimerno dlje časa,
pa kot e. V skladu z uvajan-
jem klasične izgovorjave na
Oddelku za klasično filologijo
ljubljanske univerze se je M.
Sašel Kos v knjigi Zgodovin-
ska podoba prostora med Al<-
vilejo, Jadranom in Sirmijem
pri Kasiju Dionu in Herodija-
nu (Ljubljana 1986) odločila,
da dosledno uporabi obliko
Pojtoviona. Odmev na uvajan-
je klasične izgovarjave v zgo-
dovinsko in arheološko litera-
turo je bil razmeroma negati-
ven; zgodovinarjem in arheo-
logom se namreč ni zdelo pri-
merno tako odsekano prekiniti
z večstoletno tradicijo izgo-
varjave latinščine na Sloven-
skem, kjer se je upravičeno
uveljavila t.i. poklasična izgo-
varjava, zato smo se po skup-
nem premisleku odločili za
obliko Petoviona, ki bi v slo-
venščini po vsej verjetnosti
lahko brez pridržkov veljala
za najbolj ustrezno.
Marjeta Šašel Kos
PLESALEC MAKS FRIDL
Ples je garaški šport
Maks Fridl je v plesni šoli pri DPD Svoboda na Ptuju plesal nekaj manj kot deset let. S pogovorom z njim pričenjamo
predstavitev najbolj vidnih ptujskih plesalk in plesalcev.
Kdaj so vas pritegnili v ple-
sno sekcijo in za kakšno vlogo?
Maks Fridl: V plesno sekcijo
so me pritegnili leta 1964, ko
sem prišel iz vojske. Takrat me
je gospa Anjeta Kralj vprašala,
ali bi bil pripravljen plesati in
trenirati. Prej nisem še nikoli
plesal, niti tečaja nisem opravil,
potem pa me je vzel v roke ple-
sni učitelj Franjo Kožar. On je
zelo velik strokovnjak, ki je
zahteval trdo delo in predvsem
resnost in o njem imamo izred-
no dobro mnenje.
Ste prve vidne rezultate na
plesnih turnirjih hitro dosegli?
Maks Fridl: Najprej moram po-
vedati, daje največja smola za pe-
salca to, da plesalka odide in je
ves vloženi trud potrebno znova
ponoviti, saj moraš plesalko nava-
diti na sebe, na gibe, na držo in na
vse svoje značilnosti. Moja prva
plesalka je bila Anjeta Kralj, ki
me je nagovorila, da bi prišel ple-
sat. Bil sem popoln novinec in za-
to je bilo v začetku z menoj malo
težje. Pred vojsko sem se ukvarjal
z nogometom, potem .sem bil po-
škodovan in se tja nisem več vrnil.
Za ples sem se takoj navdušil. Va-
dil sem dvakrat na teden v pripra-
vljalnem delu, za plesni turnir pa
vsak dan v večernih urah. Ko sva
plesala pol leta, sva nastopila na
prvem turnirju.
Kako je bilo na prvem tek-
movanju?
Maks Fridl: Trema je bila veli-
ka, zame je bil turnir in vse v zve-
zi z njim velika novost. Čeravno
sam resno treniral, sem bil precej
nezanesljiv. Prvi turnir je bila v
Narodnem domu na Ptuju in takrat
je bilo na plesišču precej parov.
Ko plešejo novinci strogo naučen
program v štirikotniku, delajo trde
in kratke korake, tisti bolj iz-
kušeni pa daljše in mehkejše in
potrebujejo več prostora. Tako se
zgodi, da se vsi zapodijo v isti kot
in tam nastane gneča, hoja po no-
gah, izguba ritma, zmotiš se in
začeli moraš znova. In to je za
začetnike precej hudo, zato sem
bil precej razočaran.
Rekli ste, da s plesalkami
niste imeli sreče. Pa vendar
ste plesali kar nekaj let ...
Maks Fridl: Moja prva plesal-
ka Anjeta Kralj je poučevala mla-
dino in ni imela več toliko časa za
trening. Potem sem plesal z dve-
ma Milenama Vidovič. Prva je
prišla v klub sama in smo jo
vprašali, ali bi plesala. Plesala sva
leto in pol. Takrat smo bili običaj-
no trije ali štirje pari: Aleksander
Glatz je plesal v A razredu. Rudi
Menhart in Mira Kajnih ter jaz pa
v C razredu. Pozneje so prišli še
drugi. Potem sva se s prvo Mileno
Vidovič razšla in pojavila se je
druga Milena Vidovič, s katero
sem potem plesal še dve leti. Bila
sva na plesnem turnirju v Roga.ški
Slatini, na Otočcu, v ljubljanskem
Tivoliju in na Ptuju. Turnir na
Ptuju je bil praviloma enkrat na
leto. Publike je bilo vedno dovolj,
turnir je potekal v Narodnem do-
mu. Zanimanje zanj je bilo veliko,
po podjetjih smo vodstva seznani-
li, kaj se dogaja, in karte smo lepo
prodajali, tako daje prišlo je veli-
ko gledalcev. Tretja plesalka Mle-
na Vidovič je spoznala fanta in
odšla v Nemčijo; tako sem bil spet
brez plesalke.
Kaj je pri plesu odločilno in
kaj je nejtežje?
Maks Fridl: Ples je izredno ga-
raški šport in pri tem je značilno,
da plesalci in trenerji niso toliko
dajali na kondicijsko pripravlje-
nost. Pomanjkanje kondicije se je
pokazalo kot velika pomanjklji-
vost. Če želiš plesati v polnem sti-
lu in nimaš kondicije, pride proti
koncu plesa do krajšanja korakov.
Brez kondicije pri tem športu krat-
ko malo ne gre. Bodoči vaditelji
bi morali vpeljati več kondicijskih
treningov prav zaradi tempa na
tekmovanjih.
Za vas je ples pomenil tudi
srečanje z vašo sedanjo ženo,
tako rekoč vas je povezal z njo
za celo življenje.
Maks Fridl: Ja, pri plesu sem
spoznal Miro Bakunič. Dobrih
šest mesecev sva plesala in že do-
segla lep lispeh na turnirju, kjer
sva bila druga. Tako rekoč zaple-
sala sva v zakon in tudi hči in sin
sta pozneje nekaj časa plesala,
izrazitega veselja in vztrajnost pa
ni bilo.
Je res, da je plesalec pri ple-
su pomembnejši od plesalke?
Maks Fridl: Mislim, da je, saj
pravijo, da je plesalec absolutni
vladar plesa. On določa ravno-
težje, držo in gibe, porrfembna je
tudi mehkoba. Ravno to mehkobo
nam je Franjo Kožar pokazal ne-
koč na zelo nazoren način. Posta-
Maks Fridl
vil nas je v dvorano in smo plesali
najprej dunajski valček tako rekoč
do onemoglosti. Vsem so .se nam
že šibila kolena in brez premora
nam je potem rekel, naj zaplešemo
še angleški valček. Nič več nismo
plesali zategnjeno, tako rekoč za-
plavali smo po parketu.
Obleke in čevlji so na tur-
nirjih pomembni: obleke za-
radi videza, čevlji zaradi
obremenjenosti nog. Je bilo v
vaših časih težko dobiti kako-
vostno plesno opremo?
Maks Fridl: Z oblekamije bilo
tako, da smo si jih morali pri-
skrbeti sami. S fraki- ni bilo tako
težko, težje je bilo z materiali za
ženske obleke. Ženska garderoba
je bila zelo draga, vendar je na
Ptuju bilo veliko plesalk in so lah-
ko tiste, ki so nehale, posojale
obleke za turnirje ali pa jih proda-
le in so jih potem prilagodili dru-
gačni postavi. Plesne čevlje je bilo
težko dobiti v Sloveniji, možnost
je bil le uvoz iz tujine. Prinesel jih
je trener ali pa kdo drug. Morali
so biti usnjeni, brez gume ali pla-
stike in kovinskih delov. Parket
smo mazali s posebno snovjo in v
DPD Svoboda so nam zatrjevali,
da uničejmo parket že s tem, pose-
bej pa še z visokimi petami, češ da
so na njih kovinski deli. To seve-
da sploh ni bilo res, saj so bili
čevlji usnjeni.
Kdaj ste ljubitelje plesa naj-
bolj navdušili, kdaj ste bili za-
res ponosni, da ste plesalec?
Maks Fridl: Izredno dobro se
spomnim večera v Rogaški Slatini
v kristalni dvorani. Bili smo na ve-
čerji po plesnem turnirju in tam so
bili tudi tuji turisti. Nekaj časa so
nas gledali kot nekaj posebnega.
Natakarji so nam sporočili, da si
gostje želijo, da bi turistke zaplesa-
le s plesalci in turisti s plesalkami
dunajski valček. Na njihovo veliko
veselje smo to tudi storili.
Prav gotov pomnite tudi
kakšen zabavni dogodek ...
Maks Fridl: Velikokrat je odvi-
sno, s kom ple.šeš, in ženske imajo
navado, da se preveč naslonijo na
moškega, ki bi jih potem naj vlačil
za seboj. In res meje roka večkrat
bolela. Ženske so pogosto vso
svojo težo prevalila na mojo roko,
namesto da bi stale na svojih no-
gah. Na plesih mi je bilo včasih
lepo. Četudi je bila gneča, so mi
naredili dovolj prostora, da sem
lahko plesal in so naju občudovali.
Spet drugje je bil problem, ker so
me poznali. Vedeli so, da znam
plesati, in nobena ni hotela plesati
z menoj, ker ji je bilo nerodno.
Tako sem velikokrat na plesu mo-
ral kar obesedeti. Je pa res: ko se
enkrat naučiš dobro plesati, na
plesišču vse opaziš.
Anjeta je imela plesni tečaj in je
imela nekaj parov, ki so bili trdi in
nerodni, zato me je prosila, naj ji
pomagal. Spominjam .se močnega
in visokega fanta, starega okoli 35
let. Na noben način ga ni mogla
naučiti, da bi plesal po taktu. Anje-
ta me je prosila, da grem z njim v
drugi protor in ga naučim nekaj ko-
rakov in desni obrat angleškega
vakčka. Dobre pol ure sem se trudil
z njim, bil je že ves zaripel ... Usta-
vil seje in rekel: "Ve.ste kaj, če me
ima moja punca rada, me bo imela,
če bom znal plesat ali ne." In je za
vedno odšel s plesnih tečajev.
Včasih pa ti.sti na plesnem teča-
ju niso vedeli, da sem plesal, in ta-
krat je bilo zanimivo. Pri.šel sem
na plesni tečaj in Anjeta-me ni
predstavila. Namignila mi je, po
katero dekle naj grem. Bila je sra-
mežljiva in ni se pustila stisniti;
karkoli sem naredil, ni odmaknila
noge in sem jo pošteno pohodil.
Razjezila se je in mi rekla, naj se
naučim najprej plesati, potem pa
naj pridem ponjo. Ko je Anjeta
potem pokazala novo slika in me
poklical, dajo skupaj pokaževa,je
deklica, s katero sem prej plesal,
pobegnila iz dvorane in nikoli je
nismo več videli. DLŽ
Vera in Maks Fridl na plesnem turnirju na Ptuju leta 1970.
6 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
11. NOVEMBER 1993
TEDNIK
OD^V
PAČ
CIRKULANE: Športno društvo Cirkulane pripravlja to soboto
zvečer martinovanje s krstom mošta in HALOŠKE IGRE BREZ
MEJA. Pričeli jih bodo ob 19. uri v tamkajšnjem kulturnem domu.
Na prireditvi bodo tehtali in izbrali najtežjega Martina. V igrah se
bodo moški pomerili v vlečenju vrvi in skakanju v vrečah, ženske
pa v zabijanju žebljev in metanju metle. Povabili so ekipe iz Le-
skovca, Žetal in domačine.
TEDNIK
MEJE: Tudi prebivalci tega zaselka v cirkulanski krajevni skup-
nosti imajo nevšečnosti zaradi obmejne lege svojega kraja. Dogaja
se podobno kot v Zavrču, saj 50 metrov edine ceste do slovenskih
domačij poteka po hrvaški strani. Na tem odseku hrvaški policaji
nadzirajo domačine, vendar pri tem precej pretiravajo in jih
zadržujejo na meji tudi po uro. Največje težave imajo tisti, ki se
morajo voziti na svoje kmetijske površine in spravljati pridelek z
njih čez hrvaško ozemlje. Rešitev tu ni tako preprosta kot v Zavrču,
saj obvoznice zaradi strmega terena ni mogoče speljati v neposred-
ni bližini kraja, daljša pa bi zahtevala veliko denarja. Po mnenju
tamkajšnjih krajanov bi morali domačinom zagotoviti ustrezne le-
gitimacije, s katerimi bi se izognili neprestanemu nadlegovanju s
strani hrvaških obmejnih organov.
TEDNIK
POLENSAK: V nedeljo so se srečali nekdanji sošolci, ki so pred
triinpetdesetimi leti skupaj začeli hoditi v osnovno šolo na Po-
lenšaku. Vsi so se še posebej razveselili učiteljice Gizele Blagovič,
ki jih je učila v prvem razredu. Generacija, ki šteje letos že šestde-
set let, seje spomnila hudih časov in grozot druge svetovne vojne,
ko so jih učili nemški učitelji.
Šestdesetletniki so imeli slovesno zahvalno mašo v farni cerkvi,
kjer jim je tamkajšnji župnik podelil spominke.
V nekdanjem razredu so jim Andrejka, Vesna, Maja in Leonida
pripravile bogat kulturni program. Skupaj s cerkvenimi pevci so za-
peli tudi pesem, ki je še posebej ostala v spominu njihovi učiteljici:
Na svetu lepše rože ni, kot je ta vinska trta.
Prijetno je bilo klepetati po toliko letih, saj jih je življenjska pot
razkropila po svetu in nekateri so se po mnogih letih spet srečali.
Največkrat si slišal: "Se še spomniš..." in potem si slišal smeh,
tuintam pa je pritekla tudi kakšna solza spomina.
Nekdanji sošolci so prepevali vse do večera, ko je šolski zvonec
naznanil, da je srečanja konec. Vsi so bili nekdanjemu sošolcu Ja-
nezu Starčiču zelo hvaležni, da seje potrudil in organiziral srečan-
je. Zatrdili so, da njihovo prvo srečanje zagotovo ni bilo zadnje ter
da se bodo odslej pogosteje družili. Pripravila: DLŽ
Mnogi niso mogii verjeti, da jili štejejo že šestdeset, saj se jim zdi, da
je od taiirat, l(o so zapustili solo na Polenšaku, minilo le nekaj kratkih
let. Tekst in foto: M. Slodnjak
DO

UPEČJE VASI
Zanimivosti iz ormošice občine
Ni VZROKA ZA PREPLAH
Po naročilu sanitarne inšpekcije
občine Ormož in na zahtevo kraja-
nov vasi Pušenci in Frankovci so v
Zavodu za zdravstveno varstvo v
Mariboru opravili analizo odpadne-
ga blata iz čistilne naprave Ormož,
ki je v lagunah tovarne sladkorja.
Problem preiskanega blata je vezan
izključno na razkrojne produkte —
žveplodušikove spojine, ki pov-
zročajo na odlagališču smrad, obe-
nem pa se izlužijo in močno obre-
menjujejo izcedno vodo.
V vzorcu blata so izmerili kon-
centracijo sulfidov, kovin in orga-
noklornih spojin. Kot je bilo iz
njih razvidno, je v.se še v dopu-
stnih mejah in ni vzroka za alarm.
PODPORA OSNUTKU PISMA
O NAMERI
Pokrajinski muzej Ptuj je občini
Ormož  posredoval  ponudbo  za
ustanovitev poljskega konservator-
skega misijona na Ptuju oziroma
restavracijo fresk v ormoškem gra-
du. Ker Zavod za varstvo naravne
in kulturne dediščine iz Maribora iz
nepojasnjenih razlogov že več kot
desetletje odlaga ureditev fresk v
gradu, ocenjujejo v Ormožu, da je
ponudba za obnovo in zaščito fresk
v okviru poljskega konservatorske-
ga misijona ugodna, zato je izvršni
svet pismo o nameri sprejel z do-
datkom, da predlaga razširitev kon-
sevatorske dejavnosti na območju
celotne občine. Predloge, kaj bo
potrebno urejati, naj poda Zavod za
varstvo naravne in kulturne de-
diščine iz Maribora.
ŠIRJENJE DEJAVNOSTI
KNJIŽNICE
Javni zavod Knjižnica Ormož
naj bi razširil svojo dejavnost še
na področje založniške dejavno-
sti v širšem pomenu besede
(spremenil bi se v javni zavod
za splošnoizobraževalno, knjiž-
ničarsko in kulturnoumetniško
dejavnost), je bilo med drugim
slišati na zadnji seji občinske
vlade. Na takšen način bi lahko
zavod med drugim prevzel tudi
organizacijsko-tehnične naloge
za izdajo četrtega zbornika Or-
mož skozi stoletja in vseh nadal-
jnjih zvezkov ter razširil za-
ložniško dejavnost tudi na izda-
janje drugih edicij.
Četrti zvezek zbornika Ormož
skozi stoletja bo izšel še letos ob
20-letnici izdaje prvega, ob 720-
letnici prve omembe Ormoža v pi-
sanih virih ter 500. obletnici, od-
kar je ormoški graščak Seckely
dobil dovoljenje za gradnjo fran-
čiškanskega samostana v Ormožu.
ORGANIZACIJA STRATEŠKE
RAZVOJNE KONFERENCE
v okviru projekta Revit bodo v
ormoški občini v decembru orga-
nizirali strateško razvojno konfe-
renco občine Ormož, ki bo trajala
predvidoma tri dni. Pričeli jo bodo
s kulturnim programom, nadalje-
vali s problematiko razvoja obči-
ne, predstavili program Revit in
prisluhnili, kaj o razvoju razvoju
občine menijo politične stranke.
Konferenco bodo sklenili z okro-
glo mizo ter tiskovno konferenco.
EKOLOŠKA ETIKA
Vemo, kaj moramo storiti, in ve-
mo, kako to storiti. Ce naša genera-
cija ne more spremeniti razvoja,
naši otroci morda ne bodo imeli
več možnosti, da bi to storili.
"Potrebujemo novo etiko. Že
danes gre namreč za preživeti
ali ne preživeti," so med drugim
besede dr Vekoslava Grmiča. O
tej temi bo imel prihodnjo sre-
do, 17. novembra, ob 17. uri
predavanje in pogovor v prosto-
rih osnovne šole Ormož.
Vida Topolovec
TADEJ TOS
Gledališka kronika 1983-1993
VI.
v Gledališki kroniki je popisana gledališka de-
javnost v Ptuju od sezone 19H2/83 do 1992/93.
Avtor je nalogo napisal v okviru gibanja Zna-
nost mladini.
MATEJA MLAKAR
GLEDALIŠKA SHZONA 1991/92
Nevenka Samobor: KAM PA KAM, SNEGULJČICA?
SONJA MLAKAR
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Machado — Simon: MALI STRAH BAV-BAV —
Lučka Trepetlika
ZVEZDANA MLAKAR
GLEDALIŠKA SEZONA 1990/91
Vili Ravnjak: ANEKS — Psiha
ANDREJ MRŠEK
GLI;DALIŠKA sezona 1984/85
Alenka Goljevšček: HIŠA — vodja črvov
VIDA MUNDA
GLEDALIŠKA SliZONA 1984/85
Slavko Fregl: ZGODE NA DVORU KRALJA JANE-
ZA — zmaj
SANDRA MURAT
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Nevenka Samobor: KAM PA KAM. SNEGULJČICA?
JOLANDA MURKO
GLEDALIŠKA SEZONA 1992/93
Franček Rudolf: PEGAM IN LAMBERGAR — Lam-
bergarjeva mati
TONJA NEUBAUER
GLEDALIŠKA SEZONA 1986/87
Žarko    Petan:     ZASPANA    TRNULJČICA     IN
KRMEŽLJAVI MATJAŽEK — kraljica
ANDREJ NOVAK
GLEDALIŠKA SEZONA 1986/87
Peter Božič: ČLOVEK V ŠIPI — meščan
JELENA NOVAK
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Vika Grobov.šek: NOČ, KO JE POSIJALO SONCE —
Vivian
DUŠAN OREŠEK
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Georges Fej/deau: DAMA IZ MAXIMA — Chamerot
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Banislav Nušič: ŽALUJOČI OSTALI
STANE PAL
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-
JANSKI — notar
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Dušan Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJ-
BOJEV — Pandollo
Denis Poniž: SPOLNO ŽIVLJENJE FRANJA TAHI-
JA — najemni vojak Koznia
GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88
Franček Rudolt: KOŽA MEGLE — vojak
GLEDALI.ŠKA SEZONA 1988/89
Izbor besedil Ivana Cankarja: IZ MOČVIRJA SE JE
VZDIGNIL
Georges Fe;/deau: DAMA IZ MAXIMA — Sauvarel
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Branislav Nušič: ŽALUJOČI OSTALI
ERIK PAPDI
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Leopold Suhodolčan: NAROBE STVARI V MESTUJ
PETPEDI — strašilo
METOD PEKLAR
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84 i
Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-'
JANSKl — popotnik \
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Dušan Jovanovič; ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJ-
BOJEV — v zboni
Jean Tardieu: ZALJUBLJENCA V PODZEMELJSKI
ŽELEZNICI — potnik
GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88
Franček Rudolf: KOŽA MEGLE — Simon
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Georges Feydeau: DAMA IZ MAXIMA — Corignon
HELENA PERŠUH
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Dane Zajc: OTROKA REKE — Reka
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Emil Filipčič: UJETNIKI SVOBODE — gospa Hoff-
mannova
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Federico Garcia Lorca: PUBLIKA — Julija
ANDREJ PETEK
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Vika Grobovšek: NOČ, KO JE POSIJALO SONCE —
Kripli
BRIGITA PETROVIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Nevenka Samobor: KAM PA KAM, SNEGULJČICA?
ALENKA PIŠEK
GLEDALIŠKA SEZONA 1986/87
Žarko Petan: ZASPANA TRNULJČICA IN KRMEŽ-
LJAVI MATJAŽEK — kraljica Alenčica
NATALIJA PLAJNŠEK
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Dane Zajc; OTROKA REKE — v zboru
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Emil Filipčič; UJETNIKI SVOBODE — Štorklja
KLAVDIJA POHERC
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Ivan Cankar; POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-
JANSKI — Jacinta
MATEJA POLANEC
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Alenka Goljevšček; HIŠA — mačka
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Jean Tardieu; ZALJUBLJENCA V PODZEMELJSKI
ŽELEZNICI — potnica
GLEDALIŠKA SEZONA 1986/87
Peter Božič; ČLOVEK V ŠIPI — meščanka
DARJA POTOČNIK
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Ivan Cankar; POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLOR-
JANSKI —Štacunarka
MARKO PRAH
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Nevenka Samobor; KAM PA KAM. SNEGULJČICA?
BARBARA PRALIJA
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Leopold Suhodolčan; NAROBE STVARI V MESTU
PETPEDI — igralka
MILAN PRAPOTNIK
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Slavko Pregl; ZGODE NA DVORU KRALJA JANE-
ZA — Tosic
UROŠ PRAŠ
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Vika Grobovšek: NOČ, KO JE POSIJALO SONCE —
Miha
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Leopold Suhodolčan: NAROBE STVARI V MESTU
PETPEDI — policaj
GLEDALIŠKA SEZONA 1992/93
Franček Rudolf; PEGAM IN LAMBERGAR — ptičica
Nadaljevanje prihodnjič i

11. NOVEMBER 1993
NASI KRAJI IN LJUDJE — 7
POGOVOR Z ALEŠEM KARDELJEM,
PREDSEDNIKOM ZDRUŽENJA RADIJSKIH POSTAJ SLOVENIJE
"Samo v žlahti je lahko toliko prepira"
ZGLEDNO SODELOVANJE MED LOKALNIMI RADIJSKIMI POSTAJAMI SLOVENIJE • UKINIMO RTV NA-
ROČNINO • V OSREDNJI RADIJSKI HIŠI SE NE MOREJO SPRIJAZMNITI, DA NISO GLAVNI UREDNIKI VSEH
RADIJSKIH PROGRAMOV V SLOVENIJI • DOBRO, DA LAHKO ČLOVEK POSLUŠA TISTO, KAR HOČE
"Vesel sem, da je do četrtega
festivala radijskih postaj Slove-
nije sploh prišlo, kajti po tret-
jem so bile manjše organizacij-
ske težave. Zavod Radio—Ted-
nik Ptuj, letošnji organizator, je
zelo korektno poskrbel tako za
poslušanje oddaj kot za ude-
ležence. Mislim pa, da nismo
imeli srečne roke z izborom
žirije, saj Igorja Savica in Bori-
sa Dolničarja v prvem delu
ocenjevanju na festivalu ni bilo.
Res je, da je žirija dobila kasete
s posameznimi oddajami domov
in jih je že pred festivalom lah-
ko poslušala, vendar je prav, da
so na festivalu prisotni že zaradi
avtorjev oddaj.
Festival, ki ima tekmovalni
značaj, je sočasno druženje, iz-
menjava mnenj in komentarjev
o posameznih stvaritvah. Po-
membno je, da se pri tem avtor-
ji dobijo, slišijo, kar je kdo pri-
pravil, in potem lahko primerja-
jo. Tako dobijo občutek, da je
njihovo delo ovrednoteno tudi v
tem pogledu, kar se potem pri
ustvarjanju radijskih programov
čuti vse leto," je povedal Aleš
Kardelj, predsednik Združenja
radijskih postaj Slovenije.
Menil je, da je sodelovanje
med posameznimi radijskimi
postajami Slovenije zgledno na
vseh področjih — program-
skem, pri izmenjavi posameznih
informacij, poročil, skupni me-
sečni oddaji in pri tehničnem
sodelovanju, kjer gre za prija-
teljski odnos med posameznimi
radijskimi postajami, ki je
možen samo, če se ljudje poz-
najo. Pa ne samo med "šefi",
temveč tudi na drugih področ-
jih, zato pa lahko tako imenova-
na četrta radijska mreža funk-
cionira.
Aleš Kardelj. Foto: JB
Aleš Kardelj: "Ni prav, da
si posamezne radijske po-
staje posojajo napovedoval-
ce in voditelje. S tem se ra-
dijska postaja ne more
identificirati."
To, da osrednja slovenska ra-
dijska hiša še vedno ne zmore
sprejeti drugih radijskih postaj
kot enakovrednih partnerjev, je
še vedno dediščina vodstvenega
kadra v tej hiši.
"Vendar izvirni greh ni toliko
v ljudeh, temveč v državi, ker s
sprejemanjem zakonov to do-
pušča. Po njihovem mnenju je
vse, kar prihaja iz Tavčarjeve 17
ali Moša Pijadejeve 10 in nju-
nih satelitov, nacionalni pro-
gram, kljub temu da so progra-
mi radijskih postaj, da navedem
za primer Mursko Soboto, Ptuj,
Celje, Šmarje pri Jelšah ali še
katere druge, ravno toliko ali pa
še bolj nacionalni, ob tem pa.
da osrednji radijski in televizij-
ski hiši reže bel kruh naročnina.
Moja teza je povsem drugačna.
Sem vnet zagovornik tega, da se
naročnina RTV v Sloveniji po-
polnoma ukine in naj nihče ne
plačuje tega davka, ki je zagoto-
vo že preminil. Ta teza v vlad-
ne, še manj pa v finančne kroge
ne prodre. Seveda, če bi najini
hiši dobivali to naročnino, mid-
va ne bi bila tista, ki bi sprožila
vprašanje njene ukinitve. Mi-
slim pa, da bi bilo prav, da bi
bili vsi na enakem imenovalcu.
Programe, za katerere je država
zainteresirana — politični,
vzgojno-izobraževalni, športni,
kulturni in drugi —, naj financi-
ra s sredstvi resornih mini-
strstev. Če poenostavim: v Slo-
veniji je dovolj en nacionalni
radijski in TV program, drugo
pa naj bo na tržišču, vendar ne
pod enakimi pogoji, kajti ločiti
moramo radijske postaje, ki se
ukvarjajo izključno z reklamami
in glasbo, od tistih, ki imajo
drugačne vsebine. Slednje bi
morali obravnavati drugače,
vendar ne z dotacijami, pač pa
pri koncesijah za frekvence, ob-
davčevanju in drugih dajatvah
in pri vzdržavanju oddajniško-
pretvorniškega sistema," je do-
dal predsednik Združenja radij-
skih postaj Slovenije.
Da imajo mediji veliko moč,
je znano že dolgo časa. Pred na-
mi so lakalne volitve, pri kate-
rih se bo, po besedah Aleša
Kardelja, potrebno vesti izrazito
komercialno. Če velja za radij-
ske postaje v Sloveniji vsa kru-
tost trga, naj to velja tudi za po-
litiko. Časi so pač takšni, je me-
nil A. Kardelj, da politika ne
sme imeti ničesar več zastonj.
"V marsičem smo v teh letih
že uspeli, nismo več glas vpi-
jočega v puščavi, temveč se nas
že upošteva. Mislim, daje odlo-
čitev, da bo oddajniško-pretvor-
niški sistem imel do vseh ena-
kovreden odnos, že velik korak
dalje in upam si trditi, daje pri
tem imelo naše združenje velik
vpliv. Ker v zadnjem času na-
stajajo številne nove radijske
postaje, sem mnenja, da bo njim
v odnosu osrednje radijske hiše
do 'mlajših bratov' veliko lažje,
kot je bilo v začetku nam, kljub
temu da se v RTV še vedno ne
morejo povsem sprijazniti, da
niso odgovorni uredniki vseh
radijskih postaj Slovenije, tem-
več da ima vsaka svojega samo-
stojnega urednika in uredniško
piolitiko," je komentiral pred-
sednik Združenja odnose med
osrednjo radijsko hišo in drugi-
mi radijskimi postajami.
S kontaktnimi oddajami, ki so
na sporedu vsak zadnji četrtek v
mesecu, bodo na četrti radijski
mreži nadaljevali, s tem da v
teh oddajah ne bi obravnavali
samo politike, temveč bi se loti-
li tudi drugih področij, od kul-
ture in športa do gospodarstva
in umetnosti, avtorji oddaj pa bi
bili vedno na drugi radijski po-
staji. Že dalj časa obstajajo po-
božne želje, da bi imela četrta
radijska mraže tudi svoj nočni
program, vendar bo potrebno še
nekaj časa čakati, v letu 1994
pa bo zagotovo tudi to zaživelo.
S tem se bo pričela tekma tudi
med posameznimi radijskimi
postajami Slovenije. Ker pa je
zadnje čase čedalje več radij-
skih postaj, se po besedah Aleša
Kardelja v prihodnje govori že
tudi o peti radijski mreži.
Vida Topolovec
Številne čestitke ptujskim radUceniJ
Gostitelj nedavnega 4. festivala radijskih postaj Slovenije je bil radio Ptuj, organizatorja pa Zavod Radio—Tednik in
Združenje radijskih postaj Slovenije. Ob pohvalah za odlično organizacijo letošnjega srečanja, vanjo so bili vključeni
prav vsi delavci našega zavoda pod vodstvom ter koordinacijo direktorja in glavnega urednika Franca Lačna, smo
prejeli tudi veliko čestitk za tehnično izvedbo festivala, še zlasti prenosa okrogle mize z doktorjem Janezom
Drnovškom, ki smo ga za slovensko četrto radijsko mrežo izpeljali v četrtek, 28. oktobra, od 16.50 do 18.00.
Kljub temu da so nam z no-
vim oddajnikom radia Trbovlje
na Kumu (98,1 MHz) omejili
slišnost, saj motijo našo frek-
venco 98,2 MHz, pa tudi nova
frekvenca na Belskem Vrhu
(99,5 MHz) je — milo rečeno
— neposrečena (na isti sta še
dve radijski postaji v so-
seščini!), je naši tehnični ekipi
uspel brezhiben prenos. Vodja
in glavni tehnik je bil Davorin
Jukič, v Podlehniku sta mu po-
magala Peter Kukovec in Dani-
lo Majcen, v ptujskem studiu pa
je bil tehnik Rado Škrjanec.
Okroglo mizo je z naše strani
odlično vodil novinar Martin
Ozmec, s poslušalci iz vse Slo-
venije je bila na zvezi novinar-
ka Majda Goznik, koordinator
vsega pa je bil odgovorni ured-
nik Ludvik Kotar.
Odlični smo bili tudi po tek-
movalni glati. Novinarka Darja
Lukman-Žunec in Rado Škrja-
nec sta z Radijsko poroto petko-
vega večernega programa zma-
gala v kategoriji kontaktnih od-
daj, četrti mesti sta dobili infor-
mativna oddaja Včeraj-danes-
jutri in komentar novinarke Na-
taše Vodušek o varovanju kul-
turne dediščine, peta je bila gla-
sbena oddaja o venčeseljskih
pevkah glasbenega urednika Iva
Cianija, blizu najboljšim pa sta
bila tudi novinarka Milena Zu-
panič z reportažo iz Sobetincev
in služba ekonomske propagan-
de EPS Luka z EP sporočili.
Skratka, znova smo se potrdili
Tehnična ekipa radia Ptuj na festivalu radijskih postaj. Od leve: Davo-
rin Jukič, Rado Škrjanec, Peter Kukovec in Danilo Majcen. Foto: J.
Bračič
DR. CIRIL RIBIČIČ O KNJIGI RAD SEM JIH IMEL
Dnevnik o 90 dneh pred volitvami
v organizaciji Združene liste socialnih demokratov je bila prejšnji torek v kletni dvorani ptujskega gledališča pred-
stavitev dopolnjene izdaje knjige dr. Cirila Ribičiča Rad sem jih imel.
Dr. Ciril Ribičič
Knjiga ni napisana v kla-
sičnem političnem jeziku, am-
pak avtor skuša čimbolj nepo-
sredno in slikovito opisovati
dogodke, ki jih je sam doživ-
ljal. Vsi opisi dogodkov, ljudi,
pogovorov so neposredni, le
redko opisuje tisto, kar so mu
drugi pripovedovali.
Sam pravi o knjigi: "S knjigo
sem želel doseči to, da bi se
ohranila neka sled za aktivno-
stjo v obdobju, ki ga lahko ime-
nujemo tudi prenoviteljsko.
Želel sem, da bi s to knjigo v
zgodovini Slovenije, slovenske-
ga naroda ostalo to obdobje opi-
sano tudi s peresom nekoga, ki
je bil in si upa ostati na levici. S
tem je knjiga posvečena ne sa-
mo funkcionarjem bivše preno-
vitelj ske stranke, ki je zdaj po-
vezana z drugimi strankami,
ampak želi biti posvečena vsem
tistim, ki so ostali zvesti neke-
mu prenoviteljskemu, uporni-
škemu duhu, ki se je rodil v
osemdesetih letih, vsem tistim,
ki so ostali zvesti tej usmeritvi
tudi takrat, ko to ni bilo več po-
pularno. V tej knjigi opisujem
90 dni volilnih bojev pred zad-
njimi volitvami, ki so bile de-
cembra leta 1992. Obenem pa
se spominjam starejših dogod-
kov, ki se mi zdijo pomembni
tudi za današnji čas kot neka
posebna izkušnja, kot nek pose-
ben opomin, kot nekaj, kar je
privedlo Slovenijo ne samo v
proces osamosvajanja, ampak
tudi v večstrankarsko demokra-
tizacijo. Pri tem poskušam opi-
sovati bolj dogodke, čas, v kate-
rem se je to dogajalo, in v
manjši meri ljudi oziroma ljudi
bolj na posreden način, kolikor
o njih govorijo dogodki, dejanja
in moje ocene teh dogodkov.
Zato v tej knjigi ne boste našli,
razen mogoče na nekaj mestih,
ko gre za predsednika Milana
Kučana, poglobljenih analiz o
osebnih vrednostih, zgodovin-
skih zaslugah ali tega obdobja
ali posameznih osebnosu."
Knjigo je ilustriral Franco
'l^L_________________w,v
Piše: FRANC FIDERSEK — 25.
Naša jubileja
Takratni organizacijski sekretar
komiteja Franc Tetičkovič se je
iz tistega "kolektivnega po-
slušanja" vrnil
vidno prizadet
in vznemirjen.
Rekel mi je ne-
določno očita-
joč stavek v Ce-
zarjevem stilu:
"Tudi ti, Bru-
tus?" Potem se
je nekoliko po-
miril in dejal,
da se ne bo nikomur vsiljeval,
če ga kolektiva ne sprejmeta.
V naslednjih dneh so dogod-
ki okoli prekinitve dela osnov-
nošolskih učiteljev zasenčili
dogajanja v zvezi z združitvi-
jo obeh lokalnih medijev, saj
je bil štrajk učiteljev nekaj
edinstvenega v Sloveniji. Ta-
krat sem se kot odgovorni
urednik radia prvič uprl politi-
kom, ker sem odločno zavrnil
zahtevo, da bi po radiu pred-
vajali izjave občanov, ki so
obsojali učiteljski štrajk. Sti-
skalo me je praktično s treh
strani. Kot podrejen uslužbe-
nec komiteja bi moral po-
slušno delati v skladu s partij-
sko linijo. Kot tajnik občin-
skega sindikata družbenih de-
javnosti sem poznal probleme
učiteljev, ki so zahtevali "za
enako delo — enako plačilo".
Tedej je imel učitelj npr. v
Ljubljani tudi do trikrat višjo
plačo kot učitelj v ptujski
občini, prav takšne razlike pa
so bile tudi v materialnih po-
gojih delovanja šol. Kot odgo-
vorni urednik radia pa sem
moral skrbeti, da je bilo ob-
veščanje nepristransko, zlasti
še, ker je bilo iz vrst učiteljev
veliko sodelavcev radia. Kljub
vsemu mi je uspelo, da sem
kar uspešno krmaril.
Tednik je v št. 12 z dne 5. 4.
1968 obširno poročal o bur-
nem posvetu v Ptuju, ki je bil
2. aprila. Na njem so sodelo-
vali minister za šolstvo dr. Mi-
ro Bračič, predsednik komisi-
je CK ZKS Ivo Tavčar in več
drugih republiških funkcionar-
jev, seveda pa tudi vsi občin-
ski. Uspeha ni bilo. V članku
je bilo tudi zapisano, da je
"prejšnji teden 8 šol v ptujski
občini prekinilo s poukom,
pozneje pa še dve", in dodano
mnenje občanov, "da način ni
bil najprimernejši".
Bilo je še več drugih sestankov,
odnosi pa so se še bolj zaostrova-
li. Učiteljem, članom ZK, ki so
bili med organizatorji ali vsaj
udeleženci prekinitve pouka, so
že grozile partijske kazni. Tedaj
sva z Otonom Mlakarjem, ki je bil
predsednik občinskega odbora
sindikata dražbenih dejavnosti,
prevzela pobudo. Prebrskal sem
tedanjo republiško zakonodajo o
financiranju šolstva in začel doka-
zovati, da zahteve ptujskih uči-
teljev niso prav nič proti obsto-
ječemu sistemu, temveč so le zah-
teve za dosledno uresničevanje ti-
stega, kar je v zakonu zapisano.
To mojo trditev sta prva dojela
ugledna ptujska učitelja Adi Pra-
protnik in Zofka Kodrič, potem
pa tudi drugi. V okviru sindikata
družbenih dejavnosti smo tedaj
v Ptuju prvi v Sloveniji ustano-
vili tudi odbor za šolstvo, ki mu
je predsedoval Benjamin Belšak,
tajnik pa je bil Zvonimir Kralj.
Tako smo skupno tudi ob razu-
mevanju nekaterih občinskih po-
litikov in preudarnem delu
občinske izobraževalne skupno-
sti, ki ji je predsedoval Lojze
Čuček, vso zadevo izpeljali brez
vidnejših prask.
TEDNIK IN
RADIO DANES
IN JUTRI
Ni namen mojega pisanja, da
bi podrobneje razčlenjeval pro-
bleme ptujskega osnovnega šol-
stva v tistem času, vendar so bi-
li nekateri dogodki tako poveza-
ni, da jih zaradi celovitosti ta-
kratnega dogajanja moram
omenjati. Dogajanja v ptujskih
lokalnih občilih in v osnovnih
šolah so povezovali tudi v upra-
vi državne varnosti, kar sem tu-
di sam občutil.
Približno v tistem času, ko je
bil opisan buren sestanek čla-
nov radijskega kolektiva, je bil
tudi sestanek kolektiva Tednika.
Bil je baje bolj umirjen, vendar
razprava enako ostra. Novinarja
Petra Potočnika, ki je zagovar-
jal združitev, so odločno zavrni-
li in sprejeli odklonilna stališča.
Nekaj dni zatem so se na skup-
nem sestanku sestali še vsi ena-
komisleči od Tednika in radia
Ptuj. Oba direktorja sta po-
ročala, kakšno je bilo stališče
na ločenih sestankih delovnih
skupnosti. Po daljši razpravi so
se zedinili za stališča in poobla-
stili Antona Baumana, da jih
ustrezno oblikuje za objavo v
obeh medijih.
Na podlagi tega je bilo v Ted-
niku št. 15 z dne 12. 4. 1968 na
prvi strani (isti dan pa tudi po
radiu) objavljeno skupno po-
ročilo pod naslovom "Tednik in
radio danes in jutri". Na koncu
so bila objavljena tudi imena
podpisnikov: Anton Bauman,
Ivo Ciani, Franc Golob, Bogo
Hmelina, Franc Plohi, Jože
Slodnjak, Marjan Šneberger in
Roman Zavec. Nesojeni odgo-
vorni urednik obeh medijev Pe-
ter Potočnik tega dokumenta ni
podpisal. Spoznal je, da je nje-
govo delo pri Tedniku onemo-
gočeno, dal je odpoved in bil s
30. 4. 1968 razrešen. Nadaljeval
je kot novinar Dela, kjer je do-
segal vidne uspehe in je še da-
nes dopisnik Dela iz Zagreba.
Naj na kratko povzemam
glavno vsebino iz navedenega
skupnega sporočila. Uvodoma
je navedeno, da so "na nedav-
nem sestanku navzoči analizira-
li dosedanje odnose ter obrav-
navali sugestijo o integraciji
obeh delovnih skupnosti v sku-
pen zavod". Potem so omenjena
stališča ločenih sestankov čla-
nov obeh delovnih skupnosti z
ugotovitvijo, da je razprava po-
tekala v "luči informacije IK
CK ZKJ" in da so "ugotovili
potrebo po čim tesnejšem sode-
lovanju obeh delovnih skupno-
sti glede na isti cilj". Za tem je
bila opisana pot, ki jo je naredil
Tednik v zadnjih 20 letih, ko je
začel izhajati — s poudarkom,
da danes "zaposluje 5 ustrezno
usposobljenih novinarjev, piše
iz petih občin (Ptuj, Ormož, Le-
nart, Ljutomer in Slovenska Bi-
strica) in ima v njih naročnike
ter izdaja list na 8 straneh". Za
radio je bilo zapisano, da je
"kljub sorazmerno kratkemu
času izboljšal program, ima
dnevno 100 minut programa,
zgradil novo srednjevalovno po-
stajo in studio". Nazadnje pa je
bila ugotovitev, da se obe infor-
mativni sredstvi medsebojno
dopolnjujeta. Naj k temu do-
dam, da sem to o medsebojnem
dopolnjevanju javno zastopal že
takoj ob ustanovitvi radia, ven-
dar ni pri nekaterih politikih in
tudi ne pri Tedniku naletela na
razumevanje.
Pomembna sta zlasti zadnja
odstavka tega sporočUa, zato ju
v celoti navajam: "Člani obeh
delovnih skupnosti so soglasno
ugotovili svoje skupno nezado-
voljstvo zaradi poskusov priti-
ska v smeri njune integracije.
Na sestanku so bila odstranje-
na in pojasnjena vsa trenja med
obema delovnima skupnostima
ter ugotovljena potreba po na-
jožjem sodelovanju, ki sta ga
delovni skupnosti že začeli ure-
sničevati."
Tu ni odveč moje pojasnilo,
daje to "sodelovanje" trajalo le
nekaj mesecev, dokler je bil
občuten močnejši pritisk na
združitev, potem je bilo spet vse
po starem. Glavni vzrok je bil
pri obeh direktorjih, ki sta bila
po značaju povsem različna, za-
to je — tako eden kot drugi —
vedno znova uhajal nazaj na
svoj breg, s katerega se je "ka-
zal vzvišenega nad drugim". Že
tedej sem ocenjeval, da v enot-
nem kolektivu ta dva človeka ne
bi mogla nikoli pošteno sodelo-
vati. Sam sem po novinarski
strani dobro sodeloval z obema,
saj sem vždno dopisoval v Ted-
nik, v druga trenja med obema
kolektivoma pa se nisem hotel
vmešavati.
8 — TRZNI KAŽIPOT
11. NOVEMBKR 1993 — TEDNIK
TEDNIK —      NOVEMBER 1993
TRŽNI KAŽIPOT — 9
10 — TRZNI KAŽIPOT
11. NOVEMBER 1993
TEDNIK
TEDNIK — ^- NOVEMBER 1993
ŠPORT — 1
3. slovenska
nogometna liga - vzhod
TUDI ŽALEC NA KOLENIH
Žalec —Drava 1:2 (0:1)
Igrišče v Športnem parku Žalca, gledalcev 200, sodniki
Sart (Prevalje). Strelci: 0:1 Vrbanec (v 18. minuti), 0:2'
Zolek (v 52. minuti) 1:2 Zirdum (v 80. minuti).
Drava: Klinger. Leben, Roman Krajnc, Robert Krajnc, Ramšak, ■
Mihael Krajnc, Hotko, Mere, Žolek, Vrbanec, Vesenjak (Silvester \
Komik, Ostroško, Meznarič). ]
Sobotni izid derbija icola v Žalcu ni pravi odsev dogodkov naj
igrišču. Igralci Drave so bili boljši tekmeci in so si njeni napadalci;
priigrali številne priložnosti, tako da je lahko vrater Verbotcn'
srečen, daje žogo le dvakrat pobral iz mreže. Slabšo učinkovitost;
gre pripisati deževnemu vremenu ter blatnemu in spolzkemu
igrišču, na katerem je bilo težko kontrolirati žogo.
Ptujčani so povedli v 18. minuti po lepem zadetku Vrbanca, ki se-
je izkazal kot dober napadalec. Po vodstvu modrih so gostitelji si-,
cer imeli rahlo pobudo, vendar brez priložnosti. Srednji napadalec j
Drave Žolek bo še dylgo pomnil priložnost, ko bi bil moral matirati;
vratarja Žalca, vendar je bil nespreten. ■
V drugem polčasu so gostje še naprej uresničevali zamisli \
odličnega stratega Drave Jožeta Hadlerja. To se jim je obrestovalo
v 52. minuti, ko je Žolek povišal rezultat na 0:2. Obrambna vrsta i
Ptujčanov na čelu z Ramškom in Mihaelom Krajncem je igrala!
izredno zanesljivo. Moštvo Žalca je rezultat znižalo v 80. minuti iz
protinapada. ^
Srečanje je bilo izredno športno. Za sijajen uspeh s čestitkami le-
po izzvenijo besede predstavnika kluba g. Vogrinca: "Naši igralci
niso zvezde, pa vendar sijcjo." Ivo Kornik
SLOVENSKA KADETSKA LIGA_'
9. kolo: ŽNK Štajerska pivovarna (Maribor) — Dra\a 1:5 :
1 2. ko\o: Drava — Mavrica 4:0 '
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA_
9. kolo: ŽNK Štajerska pivovarna — Drava 2:2 '
12. kolo Drava — Mavrica 2:2 Ivo Kornik i
i
ROKOMET
Tokrat brez prvollgaskih točk
Kokumetašem Drava se je prva letu.šnja /maga na |;ostuvanju
znova i/muznila. Po čudnem porazu z Jadranom so v zaključku
tekme izj^ubili tudi v Ajdovščini. Velika Nedelja je proti Ribnici
vodila do zaključka, nato pa tudi zaradi sodnikov izj^ubila iz-
jemno pomembni točki. Članice Drave so znova visoko izgubile
(tokrat je proti njim prve točke osvojilo Novo mesto), Or-
možani pa so v drugi ligi zanesljivo zmagali v Murski Soboti.
FRUCTAL — DRAVA
19:17 (6:7)
PtLijčam so v dvorani Police
odlično odigrali 50 minut. Do-
mačine so povsem onemogočili z
globoko obrambo, zato je vse ka-
zalo na zanesljivo zmago, še zla-
sti ker so imeli deset minut pred
koncem kar štiri zadetke predno-
sti. Zaključek pa je bil za Dravo
izjemno slab, saj so domačini ob
bučni podpori gledalcev naredili
serijo 6:0 in zmagali.
Ptujski ekipi so to na prven-
stvenih tekmah ni primerilo
prvič. Letošnja igra Drave je za-
gotovo v slovenskem vrhu, za
uvrstitev med najboljše pa jim
očitno manjka več samozavesti
v kritičnih trenutkih tekem.
Drava: Koštomaj, Belančič,
Novak 1, Terhuc, Hrnjadovič 2,
Sabo, A. Potočnjak 3, N. Po-
točnjak 3, Vugrinec 5, Pisar,
Privšek 3, Pintarič.
VELIKA NEDELJA —
RIBNICA 14:15 (10:7)
Po prvem polčasu je v Veliki
Nedelji vse kazalo na novo
zmago domačinov, ki so bili v
tem delu pred 400 gledalci pre-
cej boljši od ekipe, ki je med
tednom presenetljivo(?) prema-
gala Pivovarno Laško. Očitno
se nekateri v slovenskem roko-
metu (tudi Pivovarna Laško!)
gredo čudnih iger, saj sedanja
ekipa Ribnice nikakor ni spo-
sobna premagati Celjanov. Toda
tudi to se zgodi in zato so v Ve-
liki Nedelji upravičeno besni,
ko neposredni konkurent dobi
točke od ekipe, ki si tega ne bi
smela privoščiti. Kakorkoli že,
domačini so drugi del začeli
slabo in gostje so izenačili na
10:10. Kljub številnim napakam
na obeh straneh so domačini še
dvakrat vodili z dvema zadetko-
ma prednosti, 13:11 in 14:12
osem rninut pred koncem. Ven-
dar sodnika Tomič iz Celja in
Skubic iz Ljubljane v zaključku
nista sodila nekaj očitnih
prekrškov ob strelih na vrata
gostov, tik pred koncem pa sta
prekršek na črti vrnila na devet-
metrovko. Resda sta gostom
dvakrat odvzela žogo zaradi ko-
rakov, vendar so bili očitni.
Velika Nedelja: Kovaeec, Zorli
2, Trofenik, Gregorič, Ivanuša,
Kumer 2, Šoštarič 5, Sok J, Novak
2, Lah, Mesarec 2, Gaberc.
NOVO MESTO —
DRAVA 26:15 (12:4)
Piujčanke so v beli skupini prve
lige še edine brez točk, saj so prve
osvojile Novomeščanke.
Drava: Sitzenfreieva, Karnekar-
jeva, Gomilškova 2, Malekova 10,
Topolovčeva, Mlakarjeva, Munda
2, Kaučevičeva 1, Grabnarjeva,
Skakava, Dišičeva.
POLET — ORMOŽ
12:20 (6:8)
Ormožani so v Murski Soboti v
drugem polčasu domačine popol-
noma preigrali in so trenutno v
skupini ekip, ki si v vzhodni drugi
ligi delijo tretje mesto.
Druga ekipa Drave je v tretji li-
gi jesenski del sklenila z zinago v
gosteh proti tretjeuvrščeni ekipi in
nekoliko popravila slab vtis iz
prejšnjega kola, ko so jih v Ptuju
premagale Brežice. Ekipi .še man-
jka zaostalo srečanje z drugo eki-
po Velike Nedelje.
PVRAMIDIA MOŠKANJCI —
Ta konec tedna je Pvramidia v
dvorani v Veliki Nedelji gosdla
trenutno drugouvrščeno ekipo RK
Nova oprema B iz Slovenj Grad-
ca. Domačini so od vsega začetka
zaigrali zbrano in zelo zavzeto, to
pa se je kazalo tudi v rezultatu, saj
so ves prvi polčas prepričljivo vo-
dili. Niso dovolili, da bi se napad
Nove opreme razigral. Po odmoru
so gostje nekajkrat zapretili, se
JUDO
Dornava državni prvak v judu
Učenci Osnovne šole Dornava
so na drugem državnem prvenstvu
v judu dokazali, da so najboljši.
Med tekmovalci iz kar 61 osnov-
nih šol so v Ljubljani namreč do-
segli ekipno prvo mesto. Sicer pa
so bili izredno uspešni tudi osnov-
nošolci iz Olge Meglic, ki so
osvojili tretje mesto, med posa-
mezniki pa so bili uspešni tudi
osnovnošolci iz Ljudskega vrta.
Pa tudi posamezno so učenci
osnovne šole Dornava dosegli ne-
kaj najboljših uvrstitev. V posa-
meznih kategorijah sta osvojila
Jože Kokol in Donald Rus prvo
mesto, Denis Rus, Danijel Rus in
Damjan Ivančič drugo m^esto, na-
stopila pa sta še Marjan Žuran in
Andrej Pihler z 9. oziroma ii.
mestom. Ti uspehi pa niso na-
ključni, saj vsi d fantje trenirajo v
Judo klubu Gorišnica.
Med 167 osnovnošolci, kolikor
jih je nastopilo v Ljubljani, so me-
dalje dosegli še Krajnc, Ornik,
Seničič in Boškovič iz OŠ Olga
Meglic ter Predikaka iz OŠ Ljud-
ski vrt.
McZ
KICK BOXING ZVEZA SLOVENIJE
Medalja na svetovnem prvenstvu
Na svetovnem prvenstV^v bo-
rilnih veščinah, ki se ga je^ ame-
riškem Atlantic Cityju udeležilo
tudi 11 tekmovalcev iz Slovenije,
je naša reprezentanca osvojila po
pričakovanjih eno bronasto medal-
jo. Osvojil jo je mariborski tekmo-
valec Miaden Pavlin.
Vodja reprezentance in predsed-
nik Kick boxing zveze Slovenije
Zvone Zinrajh je z rezultatom za-
dovoljen, povedal pa je tudi, da so
se vsi štirje ormoški tekmovalci in
Ptujčan Branko Fidler solidno
uvrstili med 20 najboljših, naj-
bližje medalji pa je bil med njimi
Ormožanec Marcel Fekonja, a je
zaradi sodniške odločitve izpadel
iz osmine finala.
Slovenski reprezentantje so se v
Ameriki dogovorili s predstavni-
kom svetovne karatcistične orga-
nizacije Wako, da bo obiskal Slo-
venijo. McZ
ODBOJKA
Ptuj - Celje 1:3 (8, -3, -7, -8)
Kar dobro uro in pol je trajal dvoboj igralcev izenačenih ekip, zmagali
pa so bolj izkušeni Celjani. V naslednjem kolu bodo igralci Ptuja go-
stvali pri ekipi Vilede III v Mariboru.
PTUJ — POMURJE 0:3 (-9, -16, -13)
V srečanju zadnjeuvrščenih ekip v II. odbojkarski ligi so igralke Ptuja
doživele peti zaporedni poraz v prvenstvu. Igralke iz Murske Sobote so
srečanje dobile z najvišjim izidom, toda pot do zmage je bila težja, kot
kaže rezultat.
V soboto bodo igralke Ptuja gostovale pri prvouvrščeni ekipi Vital v
Ljubljani. L Z.
ŠPORTNE VESTI
• NAMIZNI TENIS — V
petem kolu prve ženske na-
miznoteniške lige je ptujska
Poetovia zmagala proti Mer-
kurju z rezultatom 4:3. V
skupnem seštevku je po jesen-
skem delu na tretjem mestu s
šestimi točkami za Olimpijo
in Kajuhom Slovanom. Ptuj-
ski igralci namiznega tenisa,
ki igrajo v drugi ligi, so v tem
kolu izgubili z Istrabenzom in
Gorico, in sicer obakrat z re-
zultatom 3:4. Tako so fantje
končali jesenski del lige na
zadnjem, devetem mestu brez
dobljene točke.
• NOGOMET — V kvali-
fikacijski tekmi za evropsko
mladinsko prvenstvo v nogo-
metu, ki je bila v Murski So-
boti, Je reprezentanca Sloveni-
je, v kateri sta igrala tudi Alu-
minijev igralec Marko Kme-
tec in Dravin Primož Brod-
njak, izgubila z Bolgarijo z
rezultatom 1:2.
• NOGOMET — Prijatel
jska nogometna tekma med ka-
detskima reprezentancama Slo-
venije in Avstrije, ki stajo ekipi
odigrali prejšnji četrtek v Ar-
noldsteinu, se je končala z rez-
tultatom 3:3. Med slovenskimi
reprezentanti sta zelo uspešno
nastopila kadeta Nogometnega
kluba Drava Damjan Bezjak in
Srdan Gojkošek. Gojkošek Je
dosegel celo dva zadetka. Re-
prezentanco je vodil trener
Marjan Lenartič.
• KOLESARSKI KLUB —
KK Perutnina Ptuj vabi vse, ki
želijo voziti in trenirati v njiho-
vem klubu^ da se vpišejo v telo-
vadnici OS Olge Meglic 15. ali
17. novembra ob 18. uri.
Pričakujejo predvem mladino,
rojeno med 1979. in 1983. le-
tom. Ob vpisu bodo nove člane
tudi testirali.
• AEROKLUB — BALO-
NARJI — Tudi balonarji ptuj-
skega Aerokluba  iščejo nove
prijatelje, ki se želijo naučiti
voditi balon. Biti morajo polno-
letni, sicer pa leta niso ovira. Po
teoretskem šolanju, ki se bo pri-
čelo takoj, bodo do pomladi na-
leteli 16 ur, kolikor je potrebno
za dovoljenje pilota balona. Pri-
jave zbirajo do 5. decembra po
telefonu 708-302 ali pisno na
PP 25.
• KRALJEVI PIKADO —
V Teniškem centru Luka bodo
organizirali turnirje v kraljevem
pikadu, na katerih bodo naj-
boljši takoj dobili tudi denarne
nagrade. Turnirji bodo ob sobo-
tah. Prvega so že odigrali prete-
klo soboto. Udeležilo se ga je
25 tekmovalcev, med njimi pa
Je zmagal Janez Bezjak pred
Kekcem in Sokom.
• MARATON  V   NEW
YORKU — Tekači rekreativ-
ci, člani Tekaškega kluba Ma-
raton, Ivan Rogelj, Urban
Toplak, Marjan Rogina in
Božo Doki se bodo udeležili
24 newyorškega maratona, na
katerem teče vsako leto pri-
bližno 30.000 udeležencev z
vsega sveta. Lanskega teka se
je udeležil Ptujčan Svržnjak.
Letos bo maraton, na katerem
je pomembno sodelovati in
zdržati do cilja, v nedeljo. S
ptujskimi tekači bo odpotova-
lo v ZDA tudi 12 navijačev.
• STRELJANJE — V ne
deljo Je Občinska strelska zveza
izvedla prvo kolo občinske lige
v streljanju s serijsko zračno
puško, ki se ga Je udeležilo 16
štiričlanskih ekip. Zmagala Je
Strelska družina Kidričevo
pred Strelsko družino Dornava
in Petoviaavtom. Med posa-
mezniki Je bil najuspešnejši
Bruno Šincek iz Dornave pred
Francem Ljubcem iz Kidri-
čevega in Ludvikom Pšajdom
starejšim iz Strelske družine
Jožeta Lacka.
Pripravila M. Zupanič
1. mednarodni šahovski!
festival Kurent '93
člani Šahovskega društva Li-
pa Ptuj se pospešeno pripravlja-
jo na veliko mednarodno šahov-
sko prireditev. Od 18. do 28.
novembra bo v palaciju na gra-
du 1. mednarodni šahovski fe-
stival Kurent '93, v okviru kate-
rega bodo trije turnirji: A — ve-
lemojstrski, B — Berger III. do
IV. kategorije in C — 1. mla-
dinski mednarodni turnir. Na
vseh od navedenih turnirjev bo
nastopilo devet članov šahov-
skega društva Lipa Ptuj: MM
Danilo Polajžer (A), FM Rado
Brglez, Damijan Plesec in Si-
mon Jerič ter mojstrica Anita
Ličina (B), na C turnirju pa per-
spektivni mladi člani MK Ro-
bert Roškar in Matjaž Plajnšek
ter prvokategornika Gregor
Podkrižnik in Helena Rižnar
(slednja je pred dnevi zmagala
v kvalifikacijah do 14 let za na-
stop na evropskem prvenstvu v
pospešenem tempu, ki bo sredi
decembra v Parizu).
Ptujski festival bo pritegnil
številne velemojstre iz bivše
SZ, pa tudi številna druga ime-
na svetovnega šaha.
V četrtek ob 18. uri bo žre-
banje številk in tiskovna konfe-
renca, svečana otvoritev in pri-
četek festivala pa v petek, 19.
novembra, ob 15. uri. Igre bodo
vsak dan od 15.30 dalje.    „ „
o. K.
KARATE
Državno ekipno prvenstvo
v Žalcu je bilo 30. oktobra
državno ekipno prvenstvo v kara-
teju za starejše dečke in deklice,
mlajše mladince, starejše mladin-
ce in ženske. Udeležilo se gaje 19
klubov s 132 tekmovalci. KK Poe-
tovio je nastopil z dvema ekipa-
ma. Za mlajše mladince so nasto-
pili Gorazd Grula, Daniel Pongrac
in Andrej Žitnik, za starej.še dečke
pa Boštjan Gašljevič, Aleš Šušter-
šič in Ivan Stopajnik.
Mlajši mladinci so se solidno
odrezali, saj so med 16 ekipami
zasedli 5. do 8. mesto. Manj
uspešni .so bili starejši dečki. V 1.
kolu so naleteli na kasnejše vice-
prvake KK Emona Ljubljana in iz-
gubili z 2:1. Vendar ta rezultat ni
niti približen pokazatelj njihove
dejanske forme, saj je bila ptujska
ekipa ena od favoritov.
Dva člana KK Poetovio, Andrej
Cafuta in Aljoša Horvan, sta na
DP sodila in se uspešno začela
uveljavljati kot sodnika. Trener
kluba Silvo Vogrinec, ki je letos
postal predsednik tekmovalne ko-
misije ZKS, pa je kot delegat zve-
ze vodil prvenstvo.
Rezultati DP-ja: starejši dečki:
1. Domžale, 2. Einona Ljubljana,
3. Žalec; mlajši mladinci: Žalec,
2. WKSA Maribor, 3. TIKA Trbo-
vlje; starejši^ mladinci: i. WKSA
Maribor, 2. Žalec, 3. Ljubljana.
Vpis v srednjo šahovsko šolo
v želji za to, da bi mladim
šahistom nudili čim več stro-
kovnega znanja, bodo v šahov-
skem društvu Lipa Ptuj pričeli
triletno srednjo šahovsko šolo.
Vodili jo bodo priznani šahov-
ski strokovnjaki in bo v le-
tošnjem šolskem letu obsegala
90 učnih ur, za katere bo po-
trebno poravnati del stroškov
(200 DEM v tolarski protivred-
nosti).
Vpis in seznanitev s progra-
mom bo v petek, 19. novembra,
od 17. do 18. ure in v soboto,
20. novembra, med 15. in 16.
uro v prostorih Šahovskega
društva Lipa Ptuj (bivše staro
mestno kopališče).
S. R.
12 — NASVETI
11. NOVEMBER 1993
TEDNIK
Sušilnica sadja na Kmetijski šoli Ptuj
Ljudje so živeli /c veliko prej, preden so i/.uniili konzerve in zamrzovalne skrinje. Prehrano, ki je je bilo poleti sveže dovolj, so morali nekako shraniti za zimo. ludi koline pozimi
so dale naenkrat obilo mesa, ki ga je bilo treba nekako shraniti za tople poletne dni.
Med osnovnim konzerviran-
jem je bilo že od nekdaj suše-
nje sadja, rib, zelenjave, zdra-
vilnih zelišč, gozdnih jagod,
gob in mesa. Sušenje je posto-
pek konzerviranja živil, iz ka-
terih mora izhlapeti toliko vla-
ge, da se prepreči razvoj in
preživetje bakterij in drugih
mikroorganizmov.
Nekoč je bilo sušenje hrane,
še zlasti sadja, pravo folklorno
opravilo. Najprej so sušili ta-
ko, da so zrezana živila dali
preprosto na zrak, kjer jim je
nato v senci veter odvzemal
vlago. Pozneje so si pri po-
stopku pomagali s pečmi. V
krušni peči, na primer, so iz-
koristili toploto po peki kruha,
tako da so zrezane plodove
spravili na pletene pladnje ali
na lesene okvirje z mrežo na
dnu. Danes je najpogostejši
postopek sušenje v modernih
kuhinjskih pečicah, ki jih se-
grejemo do 50 Celzija, vrata
pa pustimo priprta. Sušenje je
sorazmerno hitro in ga še po-
spešimo, če sušena živila ob-
časno obračamo.
Marsikje so postopki sušen-
ja živil tudi danes med ljudmi
še živi, marsikje pa, žal, že
zdavnaj pozabljeni ali odmiš-
Ijeni. V starih časih je bilo
prav sadje, posebej posušeno,
pogosta prehrana, saj druge ni
bilo. Sam se spominjam, ko
sem kot otrok obiskal babico.
"Na klojce in glodaj," je rada
rekla hudomušno. Današnje
babice to dobroto še komaj
poznajo in nas odpravijo s
sadno napolitanko ter frukta-
lovim sokom ali kavico.
Dedek mi je pravil, da je
njega dni nosil sušit sadje in
meso v velike skupne sušilni-
ce. To so bile posebne zgrad-
be, zgrajene za sušenje posa-
mezne vrste živil. Marsikatero
takšno so do danes predelali v
moderni vikend z 200-litrskim
hladilnikom in 300-litrsko
hladilno skrinjo, kjer najdeš
tudi suho sadje in meso.
Slovenci so v preteklosti na
veliko celo trgovali s sušenim
sadjem, mesom, zelišči ter
gozdnimi sadeži. Ohranilo pa
se je veliko ljudskih imen za
sušeno sadje, na primer pri
nas krhlji, platičke ali klojci.
Iz posušenega sadja so pekli
kruh pomižjek za božič in no-
vo leto, kar bežno poznamo še
danes. Povsem pozabljene pa
so že jedi, celo juhe iz suhega
sadja (slivova župa, češpljeva
kaša, hruškov močnik, hruške,
kuhane skupaj z belim fižo-
lom, ipd.).
Na Kmetijski šoli Ptuj smo se
pred kratkim v okviru projekta
dopolnilnih .šolskih dejavnosti
za posebej zainteresirane in v
okviru družinske kmetije ust-
rezno orientirane učence odlo-
čili tudi za projekt proizvodnje
sušenega sadja. Šola se torej tu-
di tržno usmerja. Projekt pred-
videva, da bi v okviru te dejav-
nosti zainteresirane učence sez-
nanili z že pozabljenimi po-
stopki sušenja živil in jih nau-
čili visokoproduktivne in najk-
valitetnejše tehnologije sodob-
nega sušenja sadja.
V ta namen je Kmetijska
šola Ptuj nabavila za naše slo-
venske razmere še kar sodob-
no sušilno napravo. V okviru
projektov drugih dopolnilnih
dejavnosti šole pa bomo učen-
ce seznanili tudi z možnostjo,
da si bo na primer spretnejši
gospodar na kmetiji kaj po-
dobnega naredil sam, če ima
okrog hiše dovolj kvalitetnega
sadja, ki ga ne namerava pre-
delati v žganje, ko je že proiz-
vodnja sadjevca (tukle) pov-
sem pozabljena. Svojčas pa je
bila ob domačem žganju prava
slovenska posebnost.
Pa se povrnimo k industrijsko
izdelanemu sušilniku z elek-
tričnim grelnikom in ventilator-
jem. Šola razpolaga torej z bio-
sušilnico pod nazivom SUŠA,
ki suši sadje, gozdne sadeže,
zelenjavo, zelišča, cvetni prah,
kristalizirani med ipd. Proizva-
jalca naprave sta zasebna pod-
jetnika in izdelujeta dva tipa
prenosne sušilne naprave v ve-
likosti 620 X 870 X 520 mm in
495 X 460 X 345 mm. Napravi
sta izdelani pretežno iz kvalitet-
nega lesa in opremljeni z venti-
latorjem 7 W/220 V ter z regu-
lacijskim grelnikom 1200 W
oziroma 700 W/220 V (SUŠA
6, SUŠA 4).
Učenci kmetijske šole na
Ptuju pod vodstvom učiteljev
mentorjev z veliko interesa
pravkar sušijo prve kilograme
sadja lastne proizvodnje in
kmalu boste na tržišču lahko
zasledili prve platnene vrečke
tega našega proizvoda z zna-
kom Kmetijske šole Ptuj. S to
dejavnostjo šola želi animirati
svoje udeležence in nato svoje
okolje, da ponovno vsi skupaj
v svoj jedilnik uvrstimo nekaj
okusa naših prababic. Ob tem
bomo naredili nekaj za to, da
v bodočih zelo rodovitnih tleh
sadje bolj smotrno izkoristi-
mo, kot da bi nam zgnilo na
drevju ali pod njim. Takšnih
let se namreč žal ne spomnijo
le dedki, pač pa celo nekatere
generacije naših učencev. Do-
mač proizvod posušenega sad-
ja so prvi pokusili udeleženci
letošnje slovesnosti ob 40-let-
nici Kmetijske šole Ptuj v ok-
tobru.
Tudi vam želim dober tek ob
klojcih ali krhljih, ki si jih bo-
ste, upam, za ozimnico kdaj
morda nasušili sami s svojim
sušilnikom SUŠA 4.
Stanko Ropič
Biosušilnica sadja, primerna za domače potrebe. Informacije lahko do-
bite pri l\/lartinu Severju v Ljubljani, Mala čolnarska 14 (tel. 061/221-
801) ali pri Ivanu Lazarju iz Škofje Loke, Podlubnik 226 (064/622-092).
Z vlakom v Ljubljano
Učenci OŠ Videm z OE Leskovec in podružnico Sela smo
doživeli enkraten naravoslovni dan. S posebnim vlakom
smo se namreč odpeljali v Ljubljano in si tam ogledali
živalski vrt.
Mislim, da ni treba pisati o
tem, kako so bili mnogi nav-
dušeni nad vožnjo z vlakom,
saj so se prvič peljali z njim.
Tudi živalski vrt smo mnogi
obiskali prvič in vse je zelo
navdušila urejenost in pre-
čudovito naravno okolje, v ka-
terem prbivajo živali. Skratka,
vse je bilo enkratno. Naj po-
vemo še to, da smo se v Lju-
bljano peljali vsi učenci in vsi
delavci vseh treh šol. Potovali
smo kot prava družina.
To je bil prvi dan v tem šol-
skem letu, ki smo ga učenci
šole Videm preživeli skupaj,
saj vsi veste, da zradi gradnje
šole ne delamo vsi pod isto
streho. Da bi bila vožnja še
bolj zanimiva, smo se Katja,
Mojca in Petra odpravile na
klepet po vlaku. Najprej smo
vprašale^ gospo ravnateljico
Marijo Cernila, kako je sploh
prišlo do vožnje z vlakom.
Gospa ravnateljica: Dobili
smo ugodno ponudbo gospoda
Branka Mariniča, za katero
smo se vsi navdušili. Ogled
živalskega vrta in vožnja z
vlakom sta v učnih programih.
Predvidevali smo tudi to, da
se mnogi naši učenci še nikoli
niso peljali z vlakom. Vesela
sem, ker so Slovenske železni-
ce resnično dobro pripravile
našo ekskurzijo in ker smo vsi
učenci in delavci iz vseh šol
preživeli prijeten dan.
Kakšna se jim zdi vožnja z
vlakom, smo povprašale še
nekatere učence.
Davorin, OŠ Leskovec: Za-
nimiva. Imam čas opazovati
naravo.
Silva, OŠ Videm: Super. To
je moja prva vožnja z vlakom.
Tomaž, OŠ Leskovec: En-
kratna je. Veliko pojemo, se
zabavamo in gledamo za pun-
cami.
Kaj ti je bilo najbolj všeč na
naravoslovnem dnevu?
Lila, OŠ Sela: Opice. Na
ves glas so vpile, skakale in
so bile zelo razigrane.
Maja, OŠ Videm: Srnica,
ker je tako lepe barve.
Marjetka, OŠ Videm: Všeč
mi je bil živalski vrt. Dobila
sem občutek, da zaposleni v
njem resnično skrbijo za živa-
li. Tudi vožnja z vlakom mi je
ugajala.
In kaj so povedali še drugi
potniki?
Hišnik: Bilo je zanimivo in
nekaj posebnega. Po vaših
obrazih sem videl, da ste tudi
vi zadovoljni s to ekskurzijo.
Čistilka: Ta dan je bil zares
čudovit, ker je bilo tudi lepo
vreme in nam je bilo lepo.
Učitelj: Mislim, da je bilo
za učence pravo doživetje in
da tega dne ne bodo nikoli po-
zabili.
Železničar: Na posebne pre-
voze učencev smo navajeni. Z
vami sem zadovoljen. Žal mi
je, da ne hodim več v osnovno
šolo.
Katja, Mojca, Petra, 7.a
OŠ Videm
Foto: Anton Roškar
Planinski lioleilai' izletov in prireditev
Po uspelem pikniku na Šva-
bovem bodo ptujski planinci ak-
tivni tudi v novembru:
7. novembra • Celjska koča,
vodi Franc Kodela
13. novembra • pohod po
Levstikovi poti od Litije do
Čateža. Zbor ob 6. zjutraj na av-
tobusni postaji. Cena 550 SIT.
Prijavite se na sedežu društva
do 9. 11. Vodi Franc Kodela.
^ 20. novembra • pohod na
Žavcarjev vrh
27. novembra • ob 19. uri v
Narodnem domu na Ptuju akade-
mija ob 40-letnici Planinskega
društva Ptuj. Slavnostni govor-
nik bo predsednik PZS Andrej
Brvar, za kulturni program bo
poskrbel Komorni zbor iz Ptuja.
V novembru bo Sandi Kelne-
rič peljal planince na ogled ja-
me v Halozah, ki je dolga 400
m. Prav tako bo v novembru
predavanje in predstavitev dia-
pozidvov z odprave Ptujčanov
na Kilimandžaro.
Odbor za informiranje
in propagando pri PD Ptuj
Krvodajalci
26. OKTOBRA — Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Jožica Te-
tičkovič, Lovrenc na Dravskem polju 8; Janez Selinšek, Sto-
govci 5/a, Ptujska Gora; Anton Zajko, Pobrežje 86/a, Videm;
Arpad Rudaš, Ljutomerska 24, Ormož; Stanko Vajda, Gajevci
34, Gorišnica; Miran Pešl, Arbajterjeva 8, Ptuj; Franc Mat-
jašič, Vlahovičeva 5, Kidričevo; Janez Bukovič, Ulica 5. pre-
komorske brig., Ptuj; Jože Pavlinik, Vičava 47; Franc Mi-
lošič, Podlehnik 59; Franc Veselic, Podgorci 11, Ormož; Leo-
pold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Fredi Fijavž, Sestrže 10,
Majšperk; Vincenc Krajnc, Bukovci 182.
^ 28. OKTOBRA — Miroslav Dobič, Mihovce 24, Cirkovce;
Štefan Dončec, Ulica N. Tesle 3, Njiverce; Vinko Bauman, Ple-
terje 70/a, Lovrenc; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Miran Cafuta,
Čučkova 13, Kidričevo; Matevž Mohorko, Apače 3; Alojz Purg,
Stranske Makole 4; Janez Kužner, Lovrenc na Dravskem polju 6;
Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 137; Radko Hojak, Kraigherjeva
15, Kidričevo; Boris Blažek, Keleminova 16, Maribor; Rajko Ko-
larič. Tovarniška c. 5, Kidričevo; Stanislav Vidovič, Lancova vas
68/b, Videm; Štefan Pesek, Ulica 5. prekomorske brig., Ptuj; Ja-
nez Fajfarič, Gorišnica 35; Vlado Mohorko, Ul. 25. maja 3, Ptuj;
Vinko Sirec, Kočice 55, Žetale; Frane Vindiš, Soviče 18, Videm;
Anton Mohorko, Trnovec 11, Lovrenc; Ivan Kujavec, Višnjička
jazbina 18; Štefan Ros, Ulica B. Kraigherja 14, Kidričevo; Ivan
Pišek, Lovrenc 77/a; Alojz Janežkovič, Strelci 5, Markovci; An-
ton Širovnik, Apače 117, Lovrenc; Stanko Frčeč, Apače 175;
Francka Zajšek, Ptujska Gora l/a; Branko Čepic, Prešernova 20,
Maribor; Alojz Kelc, Osluševci 7; Željko Cj^rečnjak, Ulica 1. ma-
ja 6, Ptuj; Danica Leben, Zavčeva 4, Ptuj; Albin Dončec, Kajuho-
va 3, Ptuj; Franc Zaje, Sela 34, Lovrenc; Dušan Menoni, Lovrenc
120; Alojz Cajnko, Kajuhova 11, Kidričevo; Branko Drevenšek,
Mihovce 48, Cirkovce; Radovan Mesaric, Slape 17, Ptujska Gora;
Kristina Žgeč, Kraigherjeva 21, Ptuj; Janez Plajn.šek, Tovarniška
1, Kidričevo; Andreja Krajnc, Zg. Leskovec 23; Bogdan Kerle,
Kajuhova 11, Kidričevo; Peter Nahberger, Župečja vas 20, Lo-
vrenc na Dr. polju; Miran Levičnik, Volkmerjeva 22, Ptuj; Klav-
dijo Pilko, Tomšičeva 50, Slovenska Bistrica; Franc Novak, Cir-
kovce 22; Ivica Lukaček, Gornja Voča 116; Branko Črh, Podvinci
73; Branko Ivančič, Hrastovec 73, Zavrč; Danijel Ters, Hotinja
vas 122, Orehova vas; Drago Marčič, Marjeta na Dr. polju 1;
Mojca Fras, Koroška cesta 77, Maribor; Ivan Horvat, Kicar 111;
Miran Babic, Tomšičeva 46, Slovenska Bistrica; Daniel Petrovič,
Podvinci 124/a; Štefanija Slana, Ob Studenčnici 2, Ptuj; Branko
Cajnko, Nova vas pri Ptuju 10; Beno Kučer, Irgoličeva 69, Mari-
bor; Dragan Demirovič, Zlatoličje 25, Starše; Janez Skodič,
Trniče 73, Starše; Marjan Frangež, Župančičeva 13, Maribor;
Alojz Gorinšek, Marjeta 94/a, Starše; Žarko Mišic, Štantetova 4,
Maribor; Robert Medved, Mihovce 6, Cirkovce; Ivan Raščan, Slo-
venja vas 35/b.
29. OKTOBRA — Stanko Solina, Ulica 5. prekomorske
14; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj; Vladimir Vo-
zlič, Zamušani 4/a, Gorišnica; Franc Zorli, Gorišnica 80.
30. OKTOBRA — Angela Forštnerič, Ul. 5. prekomorske
9, Ptuj: Daniel Fras, Ob Grajeni l/a, Ptuj; Armando Hvala,
Črtkova 14, Ptuj; Franc Božičko, Apače 189; Angela Amuš,
Podvinci 43/a, Ptuj; Anica Tili, Podvinci 39/b, Ptuj.
^ tt V vrtu ^ it
SADNO DREVJE smemo
saditi le med zimskim mirovan-
jem, to je od jeseni, ko se je
končala vegetacija, do pomladi,
ko začnejo v rastlini krožiti so-
kovi in se napenjati brsfi. Sadi-
mo v vnaprej skopane jame in
dobro pripravljeno zemljo.
Zemlja mora biti dovolj godna,
sajenje pa opravimo, ko še ne
zmrzuje in ko zračne temperatu-
re še niso padle pod zmrzišče.
Za uspešno sajenje posvetimo
vso pozornost stanju korenin in
splošni kakovosti sadike. Koreni-
ne so med vsemi organi sadne ra-
stline najobčutljivejši organ, saj
so v tleh zavarovane pred večjimi
toplotnimi spremembami in tudi
pred mnogimi zunanjimi neugod-
nimi vplivi. Korenine so za mraz
občutljive. Lahko zmrznejo že ob
slabo zavarovanem prevozu iz
drevesnice ali če jih sadimo v
zmrznejeno zemljo ali pokrivamo
z zmrznjenim kompostom. Ker so
korenine v tleh zavarovane pred
zunanjimi, predvsem toplotnimi
nihanji, v jeseni dolgo vegetirajo,
ko so nadzemni organi že pričeli
zimsko mirovanje, spomladi pa
se prično rastlinski sokovi premi-
kati po koreninah že precej pred
začetkom vegetacije oziroma br-
stenja. Iz tega zaključujemo, da
ima zgodnje jesensko sajenje sad-
nega drevja prednosti pred spom-
ladanskim, ker se bodo korenine
v tem primeru imele čas sprijeti
se z zemljo in začeti vsrkavati vo-
do in hranila, še preden se bo pri-
čelo brstenje nadzemnih organov.
Uspeh sajenja pa je poleg
zdravih in dobro razvitih kore-
nin odvisen tudi od splošne ka-
kovosti sadike. Prvovrstna sadi-
ka naj bo predvsem enoletna,
starikave niso uporabne; imeti
mora zdravo, lepo pokončno de-
blo z razvitimi brsti ali predčas-
nimi poganjki, z dozorelim le-
som in dobro zraščenim cepil-
nim mestom. Vsaka sadika zase
mora imeti etiketo z oznako sor-
te, podlage in pridelovalca, kar
je jamstvo za kakovost.
Sadik ne prevažamo nezava-
rovanih na odprtem prtljažniku
avtomobila, če pa je to že nei-
zogibno, pa jih zavarujemo pred
vetrom, kjer bi se izsušile, in
mrazom, da ne bi pomrznile.
V OKRASNEM VRTU če-
buljnice in gomoljnice, izkopa-
ne konec poletja in v začetku
jeseni, novembra pred občut-
nejšimi ohladitvami vložimo v
prezimovaliišče. Gomoljem in
čebulicam smo pri izkopu pusti-
li dele stebel in luskoliste, da bi
tako na zračnem in suhem pro-
storu bolje dozorele in se dobro
osušile. Te sedaj, preden jih
hranimo, očisfimo zemlje, go-
moljem porežemo stebla, če-
bulicam pa vrhnje luskoliste. Za
vlaganje so najprimernejši lese-
ni plitvi sadni zabojčki, kamor
na dno nasujemo 2 cm debelo
plast suhe šote, vanjo pa zlaga-
mo gomolje ali čebulice v eni
plasti. Poškropimo ali popraši-
mo jih z bakrenim antracolom
ali drugim fungicidom, da pre-
prečimo razvoj raznih skladišč-
nih rastlinskih glivičnih bolez-
ni, predvsem pa gnilobe in ple-
sni. Po vloženih gomoljih nasi-
pamo še 2 do 3 cm debelo plast
šote in vložimo v teman in zra-
čen prostor, ki ima ustaljeno to-
ploto 8 — 12°C. Večjih nihanj
toplote ne smemo dopustiti, ker
čebulice in gomolji pri nizkih
temeperaturah pomrznejo, pri
toploti pa prično predčasno od-
ganjati.
Zelenjava z ZELENJAVNE-
GA VRTA je v glavnem pospra-
vljena. Ostali so brstični ohrovt,
por, zimska solata, motovileč in
črni koren. Brstičnemu ohrovtu
ovenelih spodnjih listov ne ob-
trgujemo, ti namreč glavicam
služijo kot varovalo ob ostrejšem
mrazu, da ne pomrznejo.
Pred občutnejšimi ohladitvami
še pospravimo radič. Radič štru-
car s povsem razvitimi glavicami
populimo s koreniko vred in zavi-
jemo v časopisni papir. Rastline
pulimo v suhem vremenu, ko li-
stje ni rosno in mokro. Ovele
stranske liste odstranimo, glavice
pa ovijemo in leže položimo v le-
sene zelenjavne zaboje. Zaboje
shranimo v zračen in zaveten pro-
stor, kot so polzaprt balkon, veža
ali kolarnica. Zavite glavice ra-
diča sorazmerno dobro prenesejo
zimski mraz, vsekakor bolje kot
toplo in suho klet, kjer bo zagoto-
vo že v kratkem času pričel gniti.
Rastline radiča, ki niso razvi-
le glav, ker so bile prepozno sa-
jene, pustimo na gredi in jih po-
krijemo s tunelom iz folije ali
tudi samo z vrteksom. V zim-
skih mesecih se takšne rastline
obelijo, in če ni skrajno nizkih
temeperatur, so uporabne kot iz-
vrstna sveža solata.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
7., 15. in 16. novembra, zaradi
plodov, med katere spada tudi
sadno drevje, od 7. do 9. ter od
16. do 18. novembra, rastline,
ki jih pridelujemo zaradi kore-
nike ali gomolja in čebulice, 10.
in 11. ter od 18. do 20. novem-
bra ter cveta in zdravilna ze-
lišča od 20. do 24. novembra
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK
11. NOVEMBER 1993
ZA KRATEK CAS — 15
Mladi dopisniki ^ Mladi dopisniki ^
PO GOBE
Jutranje sonce je žarelo. Zbudila
sem se, pojedla zajtrk in se pripra-
vila. Ta dan naj bi šli v gozd po
gobe. Z avtomobilom smo se od-
peljali do bližnjega gozda. Pogled
mi je zastal na pisanih barvah je-
senskega gozda. Začeli smo iskati
gobe. Pod pisanim listjem se je
skrivalo kraljestvo gob. Bile so
velike, majhne, pisane, tanke ...
Mi smo nabirali jurčke. Teh ni bi-
lo veliko, a to me ni motilo. V
gozdu sem se čisto spremenila,
naprava me je očarala: ptice, ki so
tako lepo pele, drevesa, ki so se
pisano svetila ... Hodila sem in
opazovala naravo. Jesen jo je res
spremenila. Iskali smo gobe in se
pogovarjali. Ko smo jih imeli do-
volj, smo se odpravili domov in si
jih skuhali za kosilo. Doživela sem
čudovit dan, saj sem ponoči sanjala
o velikanski gobi, ki je zrastla v
gozdu.
Mojca Mayr, 5.a, OŠ Breg
■I JHHH
NAŠA TRGATEV
Mami in ati sta se odločila, da
bomo trgali grozdje v soboto, pe-
tindvajsetega septembra. V trgatev
smo povabili .strica Slavka, teto
Sonjo, bratranca Dejana in se-
strično Petro, oba dedka in obe ba-
bici ter mamičine prijatelje Miro,
Slavka in Sanjo.
Natrgati smo morali petdeset
zabojčkov grozdja. Ko smo nabra-
li dvajset zabojčkov, je pričelo
deževati. Ati in stric Slavko sta
stisnila grozdje. Drugi smo odšli
pod streho. Mami je pripravila ko-
silo. Proti večeru je posijalo son-
ce. Odšli smo nazaj v gorico. Na-
trgali smo še ostalih trideset za-
bojčkov grozdja.
Medtem je prišla teta Angelica s
kamero. Na film je posnela našo
trgatev. Odrasli so naložili za-
bojčke v prikolico in jih odpeljali
v prešo. Otroci smo nabirali gobe
in kostanje. Bili smo mokri in
blatni. Kostanje smo spekli na šte-
dilniku. Ati je iz kleti prinesel
mošt od rane trgatve. Mošt in ko-
stanji so posebej teknili odraslim.
Otroci smo pili sok, ki je pritekel
iz zmletega grozdja.
Čeprav je bilo vreme muhasto,
smo opravili svoje delo. Zvečer
sem bila zelo utrujena, a mi je
trgatev kljub temu ostala v prijet-
nem spominu.
Vesna Polanec, 2. r.
OŠ Leskovec
NAŠA DOŽIVETJA
S PTUJSKEGA GRADU
Bili smo na gradu. Ogledali smo
si razstavo iz davnih časov. Grad
je star 800 let. V njem sta živela
grof in grofica. Bila sta bogata. V
gradu so velike sobe. Videli smo
sobe, kopalnico, viteško dvorano.
Zana, 2. a
Videli smo sobo, v kateri so
se pogovarjale gospe, in sobo, v
kateri so se pogovarjali samo
gospodje. Potem smo se zunaj
igrali. Nina, 2. a
Na koncu, smo šli v viteško
dvorano. Videli smo sulice in
topove, helebarde, puške in kro-
gle. Na gradu mi je bilo všeč.
Simona, 2. a
Risali smo grad. Kupili smo
si značke in razglednice.
Natalija, 2. b
Šli smo na grajska dvorišča.
Vsak je narisal, kaj si je zapom-
nil. Peter, 2. b
Risali smo grad in se veselili.
Jure, 2. b
Na gradu imajo lepe sobe.
Tamara, 2. b
Na stenah je veliko slik.
Sandra, 2. b
Ogledala so lesena, železna in
pozlačena. Natalija, 2. a
Videli smo staro pohištvo.
Leon, 2. b
Poslušali smo pravljico. Bar-
bara se ni hotela poročiti z vite-
zom in oče jo je zaprl v stolp.
Gordana, 2. b
Ogledali smo si staro orožje
in kamin. David, 2. b
Najbolj všeč mi je bila velika
kuhinja s tapiserijami.
Uroš, 3. b
Najlepše so bile skrinje za
obleke, ki so si jih oblačile žen-
ske. Moški pa so imeli skrinje
za orožje. Anže, 3. a
Ko smo vse videli in doživeli,
smo se poslovili in polni lepih
vtisov odšli domov.
Viktoria, 3. b
Na stropih so se lesketali ste-
kleni lestenci. Zelo so mi bili
všeč. Mateja, 3. a
Ena soba na gradu je bila še
posebej skrivnostna. V njej so
se zadrževali samo možje.
Nina, 3. a
Risala sem sobo za dojilje. V
njej sem videla zibko, posteljo,
slike in zaboje. Mia, 3. a
Stropi so lepo okrašeni, le-
stenci pozlačeni.
Leonela, 3. a
učenci OŠ Kidričeva.
BILA SEM ELEONORA
AKVITANSKA
Preden začnem karkoli pisati,
moram navesti nekaj podatkov o tej
precej neznani osebi. Eleonora Ak-
vitanska se je pri petnajstih letih
poročila z Ludvikom VII. (franco-
skim kraljem). Imela sta dve hčeri.
Mož jo je razočaral, zato se je po-
ročila še drugič, tokrat s Henrikom
II. (angleškiin kraljem). Umrla je
leta 1204, stara skoraj 80 let.
V šoli smo dobili nalogo, da na-
pišemo spis z naslovom: Spreme-
nila sem se v ... Vprašanje je, v
katero osebo naj se spremenim!
Odprla sem Enciklopedijo vpra-
šanj in odgovorov. Listala sem in
brala. Ker je bilo že pozno, sem
morala vse skupaj odložiti in iti
spat. Brati sem nehala pri Eleono-
ri Akvitanski.
Pozno je že. Kuj naj počnem?
Ludvika še zmeraj ni. Sicer pa sem
naredila grozno napako, ko sem se
NEW KIDS bodo kmalu v vaših ušesih s pesmijo KEEP ON SMILING.
sploh poročila z njim. Upam, da
bo papež razveljavil zakon. Hčerki
bosta trpeli, ker bova ločena. Pa
kaj, Henrik je veliko boljši. Zelo
ga imam rada. Ima on tudi mene?
Me bo vzel zaradi zemlje?
"Oh, gospa, nehajte premišljevati
in pojdite spat! Potrebovali boste
moči za jutri. Gospod Ludvik se
bodo zopet prepirali z vami."
"Hvala, Marie. Res bom morala
počivati. Je prišlo kakšno spo-
ročilo od gospoda papeža?"
"Ne, gospa".
"Ali je gospod Ludvik ..."
"Kje si? Ti prevzetnica! Nisi še
prosta! Še me moraš čakati, kot se
spodobi! Nora si, ko greš od fran-
coskega kralja k nekemu anžuj-
skemu grofiču. Saj te noče!!! On
hoče Francijo!"
Oh bog, saj se mu je utrgalo.
Tako še ni norel. Poskušala bom
mimo. "Ludvik, poslušaj ..."
"Ludvik! Ludvik! Ludvik! Ne-
koč si mi rekla ljubi ali dragi. Se-
daj pa le Ludvik."
Zakaj bi morala biti mirna? Saj
razume vse narobe! "Oprosti, dragi,
ljubi ali kakorkoli že! Tudi ti si me-
ni nekoč pravil draga. Sedaj pa sem
vse drugo. Ne poznaš več manir le-
pega vedenja. Kaj se pravi ob dva-
najstih ponoči priti v damsko spal-
nico! In se dreti na mene!"
Upam, da bo zaleglo. Da bi že
odšel. Izčrpana sem. To je danes
že tretji prepir. Naj gre k hudiču!
"Kako naj ti pa rečem? Prevara-
la si me!"
"Jaz da sem te prevarala? Ne bi
rekla tako. Recimo, da sem si poi-
skala uteho drugje!"
"Uteho? Kaj jaz nisem dober?
Vsi dragi to že vedo. Čas je, da to
izveš tudi ti. Zate sem zmeraj re-
kla, da si bolj menih kakor kralj."
"Taka predrznost ..."
O bog, udaril me je! Moram se
onesvesdd!
"Eleonora, Eleonora, Eleonora,
zbudi se ..."
Le kriči. Ne bom imela več
težav. Z lahkoto se bom ločila.
Udariti ženo je greh. Poročila se
bom s Henrikom ...
Potem sem dobila pljusk vode v
obraz. Ne moram reči, da mi je
žal, ker sem se prebudila, pa tudi
vesela nisem. Dobila pa sem snov
za ta spis.
Petra Kosec, 8. a
OŠ Ivanjkovci
MOJ NAROBE DAN
Zjutraj sem vstal z levo nogo.
Ko sem dal zobno pasto na ščet-
ko, sem si popackal pižamo.
Mama mi je segrela mleko. Na-
redil sem si kakao. Ker sem bil
neroden, sem polil kakao po
svežem prtu in po belih hlačah.
Moral sem se preobleči. Potem
sem šel v šolo. V šoli je bilo še
kar lepo. Ko sem pisal domačo
nalogo, sem moral dvakrat utr-
gati list iz zvezka. Potem smo
šli na tenis. Na treningu mi je
prijatelj s polno močjo nabil
žogico v brado. Bolelo me je.
Zvečer sem legel v posteljo. Ta-
ko seje končal moj narobe dan.
Peter Štrafela, 2. a
OŠ Hajdina
16 — ZA RAZVEDRILO
11. NOVEMBER 1993
TEDNIK
TEDMIK —      NOVEMBER 1993
POSLOVNA SPOROČILA — 17
18 — POSLOVNA SPOROČILA
11. NOVEMBER 1993 — TEDNIK
TEDNIK —      NOVEMBER 1993
OGLASI IN OBJAVE — 19
20 — KRONIKA
11. NOVEMBER 1993
TEDNIK
DARKO SKODA NA SVOJEM NAJKRAJŠEM BEGU
Policiji padel v roke
ORMOŽ — 4. NOVEMBRA 1993 • Pred dobrini tednom dni je bil 31-letni Darko Ško-
da, eden najbolj znanih slovenskih zapornikov, ki je pred tem v KPZ Dob prestajal ka-
zen za vsa svoja storjena kazniva dejanja in pobege, še pacient na ormoški psihiatriji,
kamor je prispel 13. oktobra letos.
Možnost pobega iz bolnice Je imel že prej, saj seje
že nekaj dni lahko med 13. in 15. uro prosto sprehajal
po bolnišničnem parku in s strežnikom je šel celo že
v mesto k okulistu. Kaže pa, da je čakal na ugoden
trenutek, in njegov sicer kratki beg je bil kljub vsemu
dobro premišljen.
Tako je imel tega dne, v četrtek, 4. novembra, ob se-
strinem obisku dveurni prosti izhod v mesto. Z njo in
njeno znanko so se odpravili v ormoški hotel, kjer pa
se je Darko čez nekaj časa od njiju oddaljil in s k njima
ni več vrnil. Ko je sestra sča.soma ugotovila, da ji man-
jkajo tudi ključi od avtomobila, sta z znanko odšli do
mesta, kjer je bilo vozilo parkirano. Ker ga ni bilo, sta
se peš napotili proti bolnišnici, kjer sta ga celo še nekaj
časa čakali, šele nato sta sporočili, da ga ni.
Darko Škoda pa je medtem že brzel proti Ptuju.
Ker se mu je nadvse mudilo, je preveč pritiskal na
plin, tako da gaje v Cvetkovcih odneslo s ceste. Avto
R 5 se je nekajkrat prevrnil, vendar jo je pobegli od-
nesel samo z manjšimi praskami.
Medtem je ormoška policija ob 14. uri in 40 minut
dobila sporočilo, da seje v Cvetkovcih dogodila pro-
metna nezgoda. Ker je bil eden izmed policajev v ne-
posredni bližini, je bil že dve minuti po sporočilu na
kraju nezgode. Ugotovil je lahko samo to, da je voz-
nik pobegnil, kdo pa je bil, takrat še niso vedeli^ Ko
pa so izvedeli, daje z avtomobilom bežal Darko Ško-
da, je policijska akcija stekla.
Komandir ormoške policijske postaje Stanko Iva-
nuša je poudaril, da tu ni šlo za noben spektakel,
temveč za klasično policijsko akcijo, kjer so izkori-
stili prednost domačega terena. Prve poteze so pote-
gnili mariborski policisti, kasneje pa so vodenje in
celotno koordinicijo prepustili komandirju ormoške
policije. S terena so policaji v tem času dobili precej
infomacij, ki so bile bolj dezinformacije; pravi poda-
tek so dobili .šele ob 19. uri.
V kratkem času, odkar je bil Darko Škoda na pobe-
gu, je zagrešil kar tri kazniva dejanja. Prvi je bil po-
skus odvzema vozila neposredno na kraju nesreče. To
je bila v bistvu priča, ki je vozila za njim in videla,
kako .se je nesreča dogodila, ter ustavila svoj avto z
namenom, da mu pomaga. Darko pa je v avto že vlo-
mil in ga hotel odpeljati, a je iz njega lahko vzel le
prvo pomoč in si obvezal praske, ki jih je dobil v
prometni nezgodi. Drugo kaznivo dejanje je storil v
Cvetkovcih 70, ko je hotel ukrasti avto znamke Golf,
in tretje je bila kraja kolesa z motorjem in čelade iz
garaže prav tako v Cvetkovcih. Tu se je manda tudi
"oborožil" z nožem in dolgo kovinsko palico.
Kljub temu da je bil Darko Škoda v bezanju pravi
veteran in je znal bežati, se mu je tokrat orientacija
nekoliko zamešala. Bila je megla, rahlo je deževalo,
kraja ni poznal, zato se je namesto proti Ptuju peljal
proti Ormožu. Ker pa je policija v tem času na magi-
stralni cesti Ormož — Ptuj pregledala vse, ki so se v
tem času tod znašli, jim je v Mihovcih pri Veliki Ne-
delji dobesedno padel v roke.
"Vse se je dogodilo tako hitro, da ni moglo priti do
uporabe prisilnih sredstev ali česa podobnega. Me-
nim, da je bil tudi sam sila presenečen in se nam ni
upiral, kljub temu da je pri sebi imel nož in daljšo
kovinsko palico, kar pa smo mu ob aretaciji odvzeli.
Na policijski postaji so z njim opravili pogovore, po-
klicali so tudi zdravnico splošne prakse, ki mu je
oskrbela rane, ter dr. Marijana Preglja, direktorja or-
moške psihiatrije, da je z njim opravil pogovor. Ker
so medtem prišli v Ormož tudi zaposleni v KPZ Dob,
smo ga predali njim in za nas je bilo delo opravlje-
no," je povedal ob koncu Stanko Ivanuša.
Vida Topolovec
"Bog daj milo zimo!"
Med ljudmi je slišati, da bo
letošnja zima dolga in ostra, za-
to se nanjo pripravljajo že tudi
izvajalci zimske službe. V pod-
jetju Tampon, katerega ustano-
vitelj je Cestno podjetje Ptuj, so
že ustanovili štab, predstavili pa
so tudi skrbno pripravljen in do-
kaj obsežen program izvajanja
zimske službe na območju ptuj-
ske in ormoške občine, ki pa
ima osnovno napako: finančno
ni ovrednoten. In verjetno prav
zaradi tega tudi ni zagotovljen
denar za njegovo realizacijo. Na
tem področju torej nič novega.
Pa tudi sicer naj bi zimsko
službo opravljali kot minula le-
ta po prioritetnem vrstnem redu
in po načelu: Dokler bo, pač bo
— denar in posipni material
namreč. Zato nam uporabni-
kom cest ne preostane druge-
ga, kot da moledujemo: Bog
nam daj milo zimo.
Vodja vzdrževanja v Cestnem
podjetju Dušan Sagadin je si-
cer zatrdil, da so v zimski služ-
bi na zimo pripravljeni, saj ima-
jo na deponiji kakih 300 ton po-
sipnega materiala (soli in dro-
bljenca), za nemoteno oprav-
ljanje zimske službe na območ-
ju ptujske in ormoške občine pa
bi potrebovali vsaj štiri krat to-
liko — dobrih 1.300 ton. Pri-
pravljen je tudi vozni park, tako
da večjih težav ne bi smelo biti.
Uradno pričenjajo dejavnost
zimske službe 15. novembra, se-
zono pa običajno sklenejo s 15.
marcem. Tako bodo v ponedeljek
pričeli postavljati obcestno signa-
lizacijo in količke za označevanje
cest v visokem snegu, preverjali
bodo brezhibnost plužnih in dru-
gih vozil ter se dogovorili za do-
bavo soli in peska. V stalni pripra-
vljenosti bo dežurna služba, ki bo
ob prvem sneženju postala stalna
služba z dežurno ekipo in telefon-
sko številko 773-321.
Cestno podjetje je zimsko službo
dolžno zagotavljati po zakonu. Sa-
mo za pripravo cest in opravljanje
zimske službe bi do konca leta po-
trebovali 9,9 milijona tolarjev, v
ptujski občini pa je od predvidenih
21 milijonov za vse ceste namenjen
za vzdrževanje le milijon. Denar bo-
sta, hočeš nočeš, morala zagotoviu
tako ptujska kot ormoška občina.
Vendar pa tako eni kot drugi upra-
vičeno zahtevajo, da jim izvajalci
zimske službe ob koncu vsake sezo-
ne položijo račune, kot se sicer pov-
sod spodobi. Tega pa do sedaj, vsaj
po zatrjevanju prisotnih predstavni-
kov ptujske in ormoške občine, še
nikoli niso bili deležni. Ugibanja so
lahko različna, morda tudi neosno-
vana. Vendarle pa brez predložitve
dokazov (finančno ovrednotenih
obračunov) nihče ne more zatrditi,
da so v minulih dveh blagih zimah
sredstva, namenjena zimski službi,
porabili izključno v te namene.
M. Ozmec
Kulturni Križemkražem
PTUJ ^ Še do sobote lahko na gradu vsak dan
od 9. do 19.ure gradite grad iz lego kock.
MARIBOR ^ Teater III gostuje v petek, 12.
novembra, na Drugi gimnaziji s predstavo
Francka Rudolfa Pegam in Lambergar v režiji
Branke Bezeljak Glazer.
PTUJ * V petek, 12. novembra, ob 19.uri bo v
kletni dvorani gledališča literarni večer pesnika
Uroša Zupana.
PTUJ * V petek, 12. novembra, ob 21. uri bo
v starem kopališču tematski večer ročk glasbe 60.
let.
PTUJ * V pritličju gradu je na ogled razstava
ob 100-letnici muzeja ARCHAEOLOGiA POE-
TOVIONENSIS.
PTUJ * V galeriji sv. Jurija razstavljata slikar-
ki Andreja in Marjetka Dolinar iz Buenos Airesa.
Predstavitev dežel svilene poti
Klub ptujskih študentov orga-
nizira atraktivno in zanimivo
predavanje o zgodovinski poti
avanturista, raziskovalca, popot-
nika in trgovca Marca Pola iz
Benetk. Njegov potopis je naj-
boljše srednjeveško pričevanje
o Aziji. Zato ne preseneča, da
vsak,  ki   ima  malo  avanturi-
stičnega duha, želi ponoviti to
pot po deželah "svilene poti".
Tudi avtor te zanimive predsta-
vitve Andrej Strahovnik iz Žalca
je prepotoval to pot. Z diapoziti-
vi, glasbo in pripovedovanjem o
Turčiji, Kurdistanu, Iranu, Paki-
stanu, Kitajski in Mongoliji bo
tudi nam skušal pričarati vse
skrivnosti  Orienta.  Predstavitev
bo to soboto, 13. novembra, ob
20. uri v prostorih starega ko-
pališča na Dravski ulici. Vstop-
nina za dijake in študente je 100
SIT, za druge pa 200 SIT. Vsi,
ki vas zanimajo skrivnosti Dal-
jnega vzhoda, in vsi, ki mogoče
sami želite na takšno pot, vljud-
no vabljeni. A. F.
DANES OSREDNJA MARTINOVA PRIREDITEV NA BAKROVEM TRGD V PTUJU i
Prireditev, l(i ne \m ptujsliega vinsi(ega iiogastva
Ob Martinu, ko se mo.št spremeni v vino, bo v Ptuju osrednja
prireditev krst mošta na Bakhovem trgu. Pripravlja ga \ inarstvo
Slovenske gorice — Haloze v sodelovanju z restavracijo Ribič.
Že od ponedeljka pa svoje pridelke in domače dobrote pred Bla-j
govnico Mercator in prodajalno Volan prodajajo člani društev vino-j
gradnikov in sadjarjev Haloze in Ptuj. Martinov sejem je z njihovo
pomočjo organiziralo ptujsko turistično društvo. Ponudba je glede'
na vinsko bogastvo ptujske občine izredno skromna. Kot da ljudje
ne znajo in ne morejo izkoristiti svojih prednosti.
Na martinovo bodo ptujski vinarji martinovali tudi v Ljubljani: v
tamkajšnjem gostinskem podjetju Figovec bodo predstavili krst
mošta. mg^
Črna kronika
z AVTOM V PEŠKO
V Lovrencu na Dravskem polju
je v ponedeljek, 1. novembra, ne-
kaj pred 18. uro prečkala križišče
regionalne ceste z lokalno cesto
za Župečjo vas Terezija Krajnc iz
Župečje vasi. Med prečkanjem jo
je zadel osebni avto, ki ga je vo-
zil Milan Trol iz Ptuja. Krajnčeva
je padla in se hudo ranila, prepel-
jali sojo v ptujsko bolnišnico.
MOTORIST HUDO
RANJEN
Po lokalni cesti od Tinja proti
Slovenski Bistrici je v soboto, 30.
oktobra, okoli 15. ure vozil mo-
tomo kolo Andrej Pristovnik iz
Slovenske Bistrice. V blagem de-
snem ovinku pri Visolah je padel
po cestišču in se hudo ranil.
ZARADI PREVELIKE
HITROSTI V SMRT
Od Ptuja proti Mariboru se
je v torek, 2. novembra, ob
5.35 peljal z osebnim avtomo-
bilom Viktor Pajek iz Maribo-
ra. Pri Staršah ga je v blagem
levem ovinku zaradi prevelike
hitrosti zaneslo na levo stran
ceste, kjer je trčil v avtobus,
ki ga je nasproti pripeljal Jo-
žo Gavran, državljan Hrvat-
ske. Po trčenju je Pajkov opel
odbilo še v odbojno ograjo. V
nesreči se je 33-letni Viktor
Pajek tako hudo ranil, da je
bil takoj mrtev.
Z AVTOM V JAREK
V torek, 2. novembra, ob
10.35 seje po lokalni cesti sko-
zi naselje Koračice, KS Tomaž
pri Ormožu, peljal z osebnim
avtomobilom Stojan Kralj iz
Maribora. V ostrem ovinku je
zapeljal na rob cestišča, nato pa
je zdrsnil v dva metra globok
jarek. Voznik v nezgodi ni bil
poškodovan, težje pa se je rani-
la njegova sopotnica Stojana
Kralj iz Maribora.
V KRIŽIŠČU ZADEL
MOTORISTA
Sabir Hasanovič iz Pobrežja,
KS Videm pri Ptuju, je v sredo,
3. novembra, zvečer vozil oseb-
ni avto po Razlagovi ulici v
Mariboru proti križišču s
Prešernovo ulico. Ko je zapeljal
v križišče, je z njegove leve po
Prešernovi pripeljal z motornim
kolesom Matjaž vilic iz Mari-
bora, ki je imel na motorju so-
potnika Andreja Kolenka. Oseb-
ni avto je trčil v motorno kolo,
motorist in sopotnik sta padla in
se hudo ranila.
OTROK PRED AVTO
Sonja Ambrož iz Slovenske
Bistrice je v petek, 5. novem-
bra, ob 15.30 vozila osebni avto
po Fochovi ulici v Mariboru. V
bližini osnovne šole Angela Be-
sednjaka je nekaj metrov pred
označenim prehodom za pešce
nenadoma prečkala ulico 9-let-
na K. Č. Voznica ni mogla pra-
vočasno ustaviti avtomobila, za-
dela je deklico in to je vrglo na
pokrov motorja ter potem na ce-
sto. Hudo ranjenega otroka so
prepeljali v bolnišnico.
Z VLOMOM DO ZDRAVIL
V ()rostor Zdravstvenega do
ma v Poljčanah je v noči s srede
na četrtek, s 3. na 4. november,
vlomil neznanec. Z vlomilcem
je izginilo nekaj medicinskih
pripomočkov in zdravil. Ocenili
so, daje škode za dobrih 30.000
tolarjev. F. F.
Osebna kronika
Rodile so — čestitamo: Brigita
Štrucl, Ormoška 116, Ptuj — De-
jana; Erika Janžekovič, Rimska pl.
11, Ptuj — Nejca; Marija Topolo-
vec, Veliki Oicič 6, Leskovec —
deklico; Katja Majerič, Presika
4/a, Ljutomer — Aleša; Marta
Perša, Podvinci 102/b, Ptuj — Do-
minika; Irena Kukovec, Frankovci
4, Ormož — Damjano; Antonija
Novak, Gradiščak 2, Juršinci —
Mardna; Zdenka Lah, Kolodvor-
ska 9, Ljutomer — Mašo; Suzana
Bransberger, Mladinska ul. 28,
Murska Sobota — Stašo; Marjana
Cafuta, Sedlašek 32, Podlehnik —
dečka; Marija Jagarinec, Cv. Jaz-
bina 76, Trakoščan — Samanto;
Darinka Kos, Zg. Velovlek 22/a,
Ptuj — dečka; Irena Kokol,
Prešernova 32, Ptuj — dečka;
Viktorija Kostanjevec, Draženci
26/a, Ptuj — Roka; Tatjana Cafu-
t_a, Krčevina 123, Ptuj — deklico;
Štefka Horvat, Biš 9, Trnovska
vas — deklico; Lidija Ivanuša,
Frankovci 4, Ormož — dečka;
Blanka Krajnc, Lovrenc na Dr.
polju 55 — Monjo; Nada Kuharic,
Loperšice 4, Ormož — Majo;
Minka Kralj, Vuzmetinci 28, Mi-
klavž — dečka.
Poroke — Ptuj: Milan Ranfl,
Gajevci 32, in Martina Vidrač,
Zamušani 7.
Umrli so: Ana Kogler, Ul. 5.
prekomorske 18, Ptuj, 1908 —
t 28. oktobra 1993; Jera Mohorko,
Apače 253, ^' 1916 — t 27. okto-
bra 1993; Alojz Sodeč, Formin 38,
1930 — t 27. oktobra 1993:
Marija Golob, Tibolci 37, ^i^ 1929
— t 28. oktobra 1993; Franc Pa-
pež, Spodnja Rečica 118, ^j: 1920
— t 28. oktobra 1993; Ljudmila
Ciglar, Mezgovci ob Pesnici 33, -i-
1931 — t 28. oktobra 1993; Aloj-
zija Hebar, Zgornja Pristava 35, ^
1932 — t 29. oktobra 1993; Ignac
Kaučič, Pavlovski Vrh 2,     1909
— t 31. oktobra 1993; Dominik
B račko, Krčevina pri Vurberku
44, ;}< 1935 — t 29. oktobra 1993;
Albina Kozel, Tržeč 33, * 1907
— t 2. novembra 1993; Marjan
Kune, Razlagova 18, Ljutomer, ^
1940 — t 29. oktobra 1993; Mari-
ja Cigler, Ledina 6, Maribor, -i^
1916 — t 3. novembra 1993; Ta-
dej Kmetic, Vičava 29, Ptuj, 'r^
1992 —t 5. novembra 1993.
Z odpadki je trelia gospodariti
v okviru ekološkega tedna je
podjetje Čisto mesto skupaj s Ko-
munalnim podjetjem Ptuj in vod-
stvom Srednješolskega centra pri-
pravilo zanimivo razstavo o go-
spodarjenju z odpadki s predsta-
vitvijo vodooskrbe in problemati-
ke s pitno vodo v ptujski občini.
Razstavo bodo odprli danes do-
poldne v avli Srednješolskega
centra Ptuj in bo na ogled do
vključno 22. novembra.
V ponedeljek, 15. novembra
dopoldne bo o tej temi tudi okro-
gla miza, na kateri bodo poleg
učencev centra s^odelovali gostje
in predstavniki Čistega mesta in
Komunale.
Na ogled več Itot 800 malih živali
Letošnja razstava društva go-
jiteljev malih živali iz Ptuja bo
bistveno večja in drugačna od
vseh dosedanjih. Pod pokrovi-
teljstvom Sekretariata za kme-
tijstvo Skupščine občine Ptuj
bodo namreč ptujski rejci letos
organizirali regijsko razstavo, ki
bo v dvorani Mladika. Odprli jo
bodo jutri, v petek, 12. novem-
bra, na njej pa bodo do
vključno nedelje, 14. novembra,
razstavili več kot 800 malih
živali — največ kuncev in golo-
bov ter okrasne perutnine in
koz. Razstava bo dnevno odprta
od 8. do 19. ure, v nedeljo pa le
do 17. ure.
Oddelek za notranje zadeve občine Ptuj obvešča
občane, da bo od 8. 11. 1993 dalje izvajal teoretični del
izpitov za voznike motornih vozil (testiranje) v noviti pro-
storih na Slomškovi ulici 10, Ptuj, v kletni etaži zgradbe.
To obvestilo velja tudi za vse prijavljene kandidate, ki so
prejeli obvestila Oddelka za notranje zadeve za opra-
vljanje preizkusa na dan 12. 11. 1993.
OBVESTILO
TEDNIK
11. NOVEMBKK 1993
ZDRAVSTVO — 211
ZASEBNI ZDRAVNIKI V PTUISKI OBČINI O SVOJEM DELO
V glavnem so zadovoljni
v ptujski občini za zdaj dela pet zasebnih zdravstvenih ambulant, v katerih dela šest zdravnikov. Občani so z njihovim delom zelo zadovoljni. Vsi zdravniki imajo koncesije (koncesija
pomeni vključitev zasebnega zdravstva v javno zdravstveno dejavnost). Ali bo posamezni zdravnik dobil koncesijo ali ne, je prvenstveno odvisno od potreb v javnem zdravstvu. S konce-
sijo je enakopravno vključen v javno zdravstvo z vsemi obveznostmi in dolžnostmi kot zdravnik v zdravstvenem domu ali bolnišnici. Drugo so zdravniki, ki od ministrstva za zdravstvo
dobijo dovoljenje za opravljanje zasebne dejavnosti, vendar pa ne prosijo za koncesijo. V tem primeru so uporabniki njihovih storitev izključno pacienti samoplačniki.
Uvajanje zasebne zdravstve-
ne prakse je izziv tudi za jav-
no zdravstvo. Po dobrem letu
dela v zasebni zdravstveni de-
javnosti smo se pogovorili s
ptujskimi zdravniki zasebniki.
PSIHIATRIČNA
AMBULANTA
Dr. Ttigomira Praničevič-
Mudnič, specialistka psihia-
trije, ima zasebno speciali-
stično psihiatrično ambulanto
v domu krajanov KS bratov
Re.š, Štuki l/a (telefon: 773-
816): "Kar zadeve mene, so
dosedanje izkušnje dobre, za
ljudi, ki me potrebujejo, pa
verjetno ne. Več dela imam
zato, ker je ljudem vedno
slabše, če je to kakšen odgo-
vor. Odnosi z zavarovalnico
so čisto tržni: sproti se uskla-
Dr. Tugomira Praničevič-Mudnič
juje vrednost točke glede na
stroške. Glede svoje odločitve
za zasebno prakso bi dejala,
da si zasebnik zato, ker to
želiš. Kdor ne tvega, tudi pro-
fitirati ne more. Skratka:
izredno sem zadovoljna."
mm mm
INTERNISTIČNA
KARDIOLOŠKA
AMBULANTA
v Aškerčevi 1 v l'tuju ima
sedež specialistična interni-
Jr. Stanko Janžekovrč
stična kardiološka ambulan-
ta (telefon: 773-575) dr.
Stanka Janžekoviča, interni-
sta kardiologa: "Dosedanje
izkušnje so v glavnem dobre.
Delo si sam organiziram,
imam vse potrebne diagno-
stične pripomočke za strokov-
no obdelavo bolnika na enem
mestu, za pregled jih naro-
čamo na točno določeno uro,
izvide dobijo v roko. Čakalna
doba je v nekaterih primerih
tudi do tri tedne, nujne prime-
re pa sprejmemo takoj. Dela
imamo dovolj, celo preveč, saj
presegamo faktorje, ki nam jih
priznava zdravstveno zavaro-
vanje. Za več dela ne dobimo
plačila. Lani smo sicer nekaj
dobili tudi za več opravljene-
ga dela. Letos pa se strogo
držijo pogodbe. Zasebni
zdravniki delamo v okviru 40-
urnega delovnega tedna.
V času dopusta je bila naša
ambulanta zaprta. Bolnike so
takrat sprejemali na internem
oddelku ptujske bolnišnice, s
katero imamo sklenjeno pogod-
bo o sodelovanju in kjer bolni-
ke sprejemajo tudi takrat, ko
naša ambulanta ne dela. Skleni-
tev te pogodbe je bil eden od
pogojev za pridobitev koncesi-
je. Moram povedati, da zelo do-
bro sodekijem z bolnišnico.
Za našo ambulanto ve že
mnogo Slovencev, saj prihaja-
jo iz različnih krajev. Okrog
deset odstotkov jih prihaja iz
regij zunaj mariborskega ob-
močja. Pacienti so zadovoljni
z našim delom, to lahko po-
vem iz izkušenj. V odnosih z
zavarovalnico pa bi morali do-
seči čisto storitveni odnos,
enako storitev bi morali pov-
sod enako plačati, ne glede na
to, kje se opravlja, ali v bol-
nišnici ali zdravstvenem domu
ali pa pri zasebniku. Problem
so tudi velike investicije.
Amortizacija se upošteva na
daljši rok. Čeprav zaslužek v
zasebnih zdravstvenih ambu-
lantah v Sloveniji ni takšen
kot na zahodu, lahko s pravil-
no organizacijo dela vplivaš
na občutno zmanjševanje stro-
škov. Če bi se še enkrat odlo-
čal med zasebnim in družbe-
nim zdravstvom, bi se ponov-
no odločil za zasebno kljub
dobrim odnosom, ki so vladali
na internem oddelku ptujske
bolnišnice."
PEDIATRIČNA
IN DRUŽINSKA
AMBULANTA
Pediatrična jn družinska am-
bulanta "Dr, Šolman" ima se-
Dr. Erik Šolman
dež na Rogozniški cesti 32 v
Ptuju (telefon: 772-327). V
njej delata dr. Erik Šolman,
specialist pediater, in dr. Ja-
dranka Šolman, specialistka
šolske medicine. Šolmanova
priznavata, da je bilo v začet-
ku težko, najhuje prve tri me-
sece. Potem pa se je enostav-
no uteklo. Po novi pogodbi so
razmere že ugodnejše. Bolni-
kov je tudi v njuni ambulanti
več kot dovolj. Trudijo se, da
Dr. Jadranka Solman
bi v njej vladali korektni od-
nosi, da bi bili mladi bolniki
in njihovi starši zadovoljni in
da bi bila čakalna doba čim
krajša. Ogniti pa se ji kljub še
tako velikemu trudu ni mo-
goče. Delo ambulante, kot je
Šolmanova, ima več predno-
sti, ki se kažejo v prostorskem
in kadrovskem pogledu. Za
eno ordinacijo je potrebnih 70
m-, za dve 90. Z eno samo se-
stro v ambulanti ni mogoče
delati, pri dveh se rezultat ne
izide, s tremi, ker je zraven še
priročni laboratorij, v katerem
delajo vse tri, pa teče delo ne-
moteno. Morebitna bolezen
enega od zdravnikov še ne po-
meni zaprtja arnbulante. Ker
je dr. Jadranka Šolman šolska
zdravnica, mora pogosto na
teren, v šole, ambulanta pa
kljub temu ne ostane brez
zdravnika.
V času dopusta Šolmanovi
pacienti ne ostanejo brez
zdravnika. Nadomešča ju
zdravnik, s katerim skleneta
posebno pogodbo. Težko oce-
njujeta uspešnost svojega dela
po enem letu. Zadovoljna sta,
ker so bolniki zadovoljni. V
nekem trenutku je denarja do-
volj, včasih pa je kritično. De-
nar pa mora biti vedno, saj se
nikoli ne ve, kaj bo odpoveda-
lo in kakšne bodo nabave. Se-
veda je v mesecih, ko nabav
ni, poslovanje boljše. Oba pa
si želita močno zbornico, ki se
bo pogajala s plačnikom. Pre-
pričana sta, da cena ni prob-
lem zdravnika; zdravnik je za-
to, da prvenstveno dela z bol-
niki, za vse drugo so odgovor-
ni drugi. Opozarjata pa tudi na
problem daljše bolezni zdrav-
nika, ko postane zadeva zelo
rizična. Tu bi prav tako mora-
la zbornica odigrati svojo vlo-
go. Trenutno se s tem vprašan-
jem malo ukvarja.
OČESNA
AMBULANTA
v Panonski 5 ima sedež
prva   zasebna   ambulanta   v
Dr. Ljuba NeudauehResnik
ptujski občini. To je očesna
ambulanta (telefon: 773-478)
dr. Ljube Neudauer-Resnik,
specialistke oftalmologinje.
Na naše vprašanje, kakšne so
njene izkušnje po dobrih pet-
najstih mesecih dela, je pove-
dala, da izkušnje v glavnem
niso slabe. Ker pa gre za pre-
hodno obdobje, je pač težav še
veliko, sčasoma pa jih ne bo
več. Ni pa jih mogoče prema-
gati čez noč. Zavarovalnica
plačuje obveznosti redno.
Največji problem pa je še
vedno amortizacija. Gre za to,
da naj bi bila realna oziroma
takšna, da bi v petih letih za-
gotovila nakup nove opreme.
V zdravstvu gre za evidenten
napredek, kvaliteta opravlje-
nega dela pa je odvisna tudi
od opremljenosti. Dr. Ljuba
Neudauer-Resnik pri delu v
svoji ambulanti opaža, da so
ljudje kljub vsemu trudu
zdravnika in sestre včasih ne-
zadovoljni. Morda je vzrok v
tem, ker se je zaradi razmer
stopnja tolerance znižala.
ZOBOZDRAVSTVENA
AMBULANTA
Dr. Jože Janžekovič, stoma-
tolog,   ima  zobozdravstveno
Dr. Jože Janžekovič
ambulanto v Juršincih (telefon
758-003). Prostore in opremo je
najel od ptujskega zdravstvene-
ga doma. "Eni se pritožujejo,
da jim zavarovalnica ne plačuje
redno. Jaz tega ne bi mogel
trditi; tudi avans dobim, če ga
potrebujem. Posebej pa bi želel
poudariti, da ob sklepanju po-
godbe z zavarovalnico nisem
imel nobene možnosti, da bi jo
kakorkoli spremenil — pripra-
vljena je bila na osnovi njiho-
vih izhodišč.
Želel bi opozoriti tudi na
problem dodatnega zavarovan-
ja: zavarovalnica je svoje po-
kasirala, pacienti pa svojih
pravic ne morejo izkoristiti.
Predvsem mislim na zobno
protetiko, kjer je čakalna doba
več mesecev. Za protetična
dela sem sklenil pogodbo z la-
boratorijem Zdravstvenega
doma. Ker pa sem jo že prese-
gel, bom moral do konca leta
odkloniti še kakšnega pacien-
ta. Hudo je, če pride bolnik, ki
ima dodatno zavarovanje, pa
inu kljub temu storitve ne mo-
reš opraviti. Edina možnost se
kaže v samoplačništvu, kar pa
lahko razumemo tudi kot neke
vrste izsiljevanje.
Velik problem je tudi amor-
tizacija, ki je nizko postavlje-
na. Delam s trinajst let starim
strojem. Zaradi nizke amorti-
zacije tudi v desetih letih ne
bom zbral toliko sredstev, da
bi si kupil nov stroj. Dobim
toliko, da zadovoljim potrebe
po rednem vzdrževanju, ob
tem da je stroj v bistvu zasta-
rel. Doslej še nisem zasledil,
da bi kje dajali ugodnejše kre-
dite za nakup opreme v zdrav-
stvu; morali pa bi jih, saj gre
vendar za javno službo, ki bi
morala biti deležna kakšne bo-
nitete. Najcenejši vrtalni stroj
stane od 18 do 20 tisoč
nemških mark.
Zavarovalnica tudi zahteva
od nas, da pišemo račune z
računalnikom. Ker sem ga po-
treboval, sem si ga moral ku-
piti. Sedaj sein računalniško
povezan z Zdravstvenim do-
mom, s katerim tudi strokov-
no sodelujem.
Za zasebnika je tudi težko, da
se udeležuje strokovnih srečanj
in seminarjev. Deset tisoč tolar-
jev sem moral plačati za semi-
nar za zasebnike, čeprav sem
član Zdravniške zbornice. Stro-
kovna srečanja in seminarji pa
so še dražji, ni jih pod tristo
nemških mark. Ne morem pa si
zamisliti, kako bi bilo, če bi
moral v bolniško. Svoje roke
čuvam kot največje bogastvo.
Rad delam v Juršincih, zave-
dam se, da se vse ne dogaja v
mestu. Še dobro, da sem pro-
store, ki sem jih sicer moral ob-
noviti, in opremo dobil pod
ugodnimi pogoji, sicer ne vem,
kako bi bilo."
PRIVATIZACIJA
IN ZDRAVNIŠKA
ZBORNICA
Kaj pa je o privatizaciji
zdravstvene dejavnosti v ptuj-
ski občini povedal dr. Miro-
slav Luci, specialist pulmolog,
predsednik regijskega odbora
Ptuj—Ormož v okviru Zdrav-
niške zbornice Slovenije?
"Zbornica podpira privatiza-
cijo, seveda v neki regulativni
meri, da se ne bi porušilo ti-
sto, kar je bilo že do sedaj do-
bro v okviru dosedanjih
zdravstvenih ustanov. Vsi, ki
so do sedaj zaprosili za mnen-
Dr. Miroslav Luci
je o koncesiji, so dobili pozi-
tivno mnenje za vpis v regi-
ster zasebnih zdravnikov, le v
enem primeru je bila koncesi-
ja zadržana zaradi nevarnosti,
da bi se zdravstvena mreža
širila. Zbornica je namreč
pooblastila regijske odbore, v
Sloveniji jih je enajst, da po-
magajo pri pripravi zdravstve-
ne mreže. Pozitivno ali nega-
tivno mnenje se izda le pri
koncesiji. Vpis v register za-
sebnih zdravnikov pa na to ni
vezan, vpišejo se vsi, ki izpol-
njujejo pogoje. Dokončno
mnenje o koncesiji da Mini-
strstvo za zdravstvo v sodelo-
vanju z Zdravniško zbornico."
MAJDA GOZNIK
Posnetki: OM
Rak na prsih
Mlade in starejše ženske bi rad spomnil, da dela vsako
sredo popoldne v Splošni bolnišnici na Ptuju ambulanta
za bolezni dojk. Ženske se lahko prijavijo za pregled v tej
ambulanti na ginekološko-porodnem oddelku ptujske
bolnišnice ali v ginekološki specialistični ambulanti v
Zdravstvenem domu v Ormožu.
Ko .sem leta 1987 začel z de-
lom, sem se zavedal, kako nujno
potrebna je za naše območje
takšna ambulanta, zavedal pa
sem se tudi težav, ki bodo
spremljale to dejavnost. Pri or-
ganizaciji in pri začetnih teža-
vah so mi nesebično pomagali
direktor dr. Lojze Arko in kole-
gi, veliko zahvale pa sem dolžan
tudi dr. Gorišku iz Maribora in
prof. dr. Lukiču iz Ljubljane.
Veliko je problemov, ki za-
devajo ženske v generativni
dobi, to je od 14 do 49 let.
Teh žensk je na Ptuju 2100,
žensk nad 50 let pa okoli
10.000. V teh številkah niso
zajete ženske iz Ormoža in
Ljutomera, ki v velikem števi-
lu obiskujejo ptujsko ambu-
lanto za bolezni dojk.
Pripomnil bi, da je strah
pred žarčenjem popolnoma
nepotreben, saj razpolaga bol-
nišnica s popolnoma novim,
sodobnim mamografom. Sve-
toval bi torej vsaki ženski, da
vsaj enkrat letno obišče ambu-
lanto za bolezni dojk. saj je
rak na prsih pri ženskah na
prvem mestu.
Kakšni so kriteriji pregleda?
Kompleten pregled s slikan-
jem delamo pri ženskah nad
50 let starosti, saj po 50. letih
ta bolezen strmo narašča.
Prvič slikamo po 35. oziroma
40. letih. Seveda imamo
strožji kriterij pri ženskah s
povišanim faktorjem tveganja,
npr. rak na prsih v družini,
sladkorna bolezen, zvišan pri-
tisk itd.
Žal redno obiskuje ambulan-
to za bolezni dojk le okrog
2000 žensk, kar je zelo malo v
primerjavi s številom žensk, ki
sem ga navedel in ki bi spadale
pod kontrolo te ambulante.
Včasih je bil strah in trepet
žensk rak na materničnem
ustju, vendar je bilo z zgodnjim
odkrivanjem, kjer ima citologi-
ja važno vlogo, in z rednimi
pregledi do.seženo, da je število
teh obolenj zdesetkano. Prav to
bi lahko dosegli tudi z rakom
na dojki. Delo v ambulanti za
bolezni dojk je povezano z
možnostjo izvajanja punkcij,
biopsij in ultrazvoka na gineko-
loškem oddelku. Ženske ji lah-
ko zaupajo in si s tem prihrani-
jo potovanja in dolge čakalne
dobe po drugih tovrstnih ambu-
lantah v državi.
Sočasno naprošam kolege
zdravnike, da ženske opozarjajo
na naraščajočo nevarnost raka
na dojki. Za organizacijsko ne-
j moten potek dela v tej ambu-
lanti gre velika zasluga medi-
cinski sestri, zelo pa je važna
tudi vloga rentgenskih tehni-
kov, ki so odločno osvojili teh-
niko slikanja.
Znanje, volja in požrtvoval-
nost vedno rodi sadove.
dr. Franc Strojnik
22 — OD TOD IN TAM
11. NOVEMBER 1993
TEDNIK
BOŽO GLAZER, DIREKTOR REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
Brezposelnost bodo zmanjšala le nova delovna mesta
zavod P()MA(;A pri iskanju zaposlitve • potrebe po delavcih s srednjo, višjo in visoko solo • ukrepi aktivne politike zaposlovanja «
v letu 1994 še več brezposelnih
Republiški zavod za zaposlo-
vanje je od lani javni zavod, ki
se ukvarja s problematiko zapo-
slovanja v Sloveniji. Organizi-
ran je na treh nivojih: na repu-
blišicem, kjer deluje centralna
služba, ki opravlja strokovno
razvojno funkcijo za celoten za-
vod, na regionalnem nivoju je
10 enot, v posameznih občinah
pa so Uradi za delo. Od 1. av-
gusta letos je direktor Repu-
bliškega zavoda za zaposlovanje
Ptujčan Božo Glazer. Z njim
smo se pogovarjali o problema-
tiki brezposelnosti v Sloveniji
in vlogi zavoda pri tem.
• Koliko zavod uspeva z
regionalnimi enotami in ura-
di za delo slediti vedno
večjemu številu brezposelnih
v Sloveniji?
BOŽO GLAZER: Konec
septembra je bilo v Sloveniji re-
gistriranih več kot 134.000
brezposelnih, zato je iluzorno
pričakovati, da bi lahko zavod
kompleksno iskal in nudil zapo-
slitev vsakemu brezposelnemu.
Osnovna naloga zavoda je, da
vsakemu posamezniku pomaga
pri iskanju zaposlitve, vsak po-
sameznik pa je osnovni nosilec
aktivnosti. Zavod nudi pri tem
osnovne usluge: prijava brezpo-
selnega, nudenje pravic, ki izha-
jajo iz zakona (nadomestilo za
čas brezposelnosti, denarna po-
moč za čas brezposelnosti). Vse
druge usluge pa so v veliki ineri
odvisne od vsakega posamezni-
ka, od njegovega interesa, nje-
gove želje in seveda od kadrov-
skih in finančnih možnosti sa-
mega zavoda.
• Na srečanju kadrovskih
delavcev v Ptuju smo slišali,
da se je Kmetijski kombinat
za trgatev pogovarjal z 250
brezposelnimi, v vinogradu
jih je potem trgalo le 16, Ka-
ko je s sezonsko zaposlitvijo
brezposelnih — lahko odklo-
nijo takšno delo?
BOŽO GLAZER: Nihče v
tej družbi ne more biti k nobe-
nemu delu prisiljen, tako tudi
brezposelni ne. Odklonitev po-
nujenega dela lahko samo po-
meni, da posameznik, ki preje-
ma nadomestilo za čas brezpo-
selnosti, izgubi to nadomestilo.
Vendar bi rekel, da gre marsik-
daj za poenostavitve. Treba se
je vprašati, koliko je vredno de-
lo, ki ga sezoncem ponujajo, ali
je to delo realno ovrednoteno,
kajti interes za posamezno delo
je odvisen tudi od plačila, ki ga
lahko posameznik dobi. Verjet-
no je težko pričakovati, da bo
nekdo zainteresiran za minimal-
no plačilo, ki ne pokriva niti
osnovnih stroškov, poleg tega je
takšno delo običajno le za nekaj
dni. Razlogi, zakaj ljudje ne
sprejemajo takšnega dela, so
lahko seveda zelo različni.
POTREBE PO
DELAVCIH S SREDNJO.
VIŠJO IN VISOKO ŠOLO
# Koliko brezposelnih uspe
zavodu zaposliti na mesec?
BOŽO GLAZER: Mesečno
uspe zavodu z vsemi svojimi
aktivnostmi zaposliti okrog
6.000 oseb. Tu ne gledamo na
vrsto zaposlitev: lahko gre za
zaposlitev za določen čas, za
pripravnike, za samozaposlitve
... Letno torej pomagamo in po-
sredujemo pri zaposlitvi okrog
60.000 osebam. Tu pa se sre-
čujemo s klasičnim problemom:
potrebe po delu ne ustrezajo po-
klicni strukturi brezposelnih.
Zaradi strukturnih sprememb v
celotnem gospodarstvu je vedno
večje povpraševanje po kadru s
srednjo, višjo in visoko šolo.
Med našimi brezposelniini pa
tako kot povsod po svetu pre-
vladujejo ljudje z nižjo stopnjo
strokovne usposobljenosti. Tako
se dogaja, da je povpraševanje
po kadrih z visoko šolo, za po-
samezne specialiste, ki jih ni
med brezposelnimi, prijavljeni-
mi na zavodu.
UKREPI AKTIVNE
POLITIKE
ZAPOSLOVANJA
# Koliko namenja država
za brezposelne? Slišati je, da
bo denarja za vse potrebe le-
tos zmanjkalo?
BOŽO GLAZER: Posredo-
vanje države na področju brez-
poselnosti je mogoče razdeliti
Božo Glazer
na dva dela, pasivni in aktivni
del. Pasivni del predstavljajo
pravice po zakonu o brezposel-
nosti, nadomestila za čas brez-
poselnosti, ki jih prejemajo vsi
brezposelni v sorazmerju s
časom delovne dobe in plačo, ki
so jo prejemali v podjetju, kjer
so bili zaposleni. Druga oblika
so denarne pomoči, ki jih preje-
majo po prenehanju denarnega
nadomestila za čas brezposelno-
sti in mnogim pomenijo edini
vir dohodka. Obe obliki sta
časovno omejeni, država pa
zanju namenja največ denarja.
Zavod bo za vso svojo dejav-
nost v letu 1993 potreboval 29
milijard tolarjev: za tako imeno-
vani pasivni del bo namenil
okrog 20 milijard in za aktivni
del, aktivno politiko zaposlo-
vanja ostaja le okrog 9 milijard
tolarjev.
Oblike aktivne politike zapo-
slovanja so različne. Gre za
ukrepe, s katerimi poskušamo
vplivati na dogajanja na trgu de-
lovne sile, brezposelnim poma-
gati, da lažje najdejo delo,
vzpodbujati delodajalce, da za-
poslujejo ... Gre za usposabljan-
je za delo, za pripravo na delo,
kot so razni tečaji, usposabljan-
je pri delodajalcu za konkretne
poklice in vključevanje brezpo-
selnih v delo za določen čas pri
posameznem delodajalcu, da si
lahko pridobijo delovne iz-
kušnje.
Druga oblika je vzpodbujanje
subvencioniranja pripravništva:
zavod pokriva stroške osebnih
dohodkov za to obdobje, mali-
ce, potne stroške in zdravniške
preglede; delodajalec praktično
nima stroškov.
Tretja oblika je vzpodbujanje
samozaposlovanja: nudenje
znanj, strokovne pomoči pri
ustanavljanju firme in finančne
pomoči v višini 150.00 tolarjev
kot začetni kapital. Tu je še sub-
vencioniranje delodajalcev,
preusposabljanje delovnih inva-
lidov in subvencioniranje delo-
dajalcev, ki zaposlujejo invali-
de. Tu so še javna dela ... Za
vse te oblike porabimo na leto
okrog 6 milijard tolarjev. Zavod
bo prejel za vse naloge okrog
27 milijard, kar pomeni, da
manjkata dve milijardi tolarjev.
V LETU 1994 ŠE VEČ
BREZPOSELNIH
• Se bo v prihodnjem letu
število brezposelnih še po-
večalo?
BOŽO GLAZER: Za leto
1994 se srečujemo z optimi-
stičnimi in pesimističnimi oce-
nami. Oboje pa kažejo na to, da
bo brezposelnost še naraščala,
saj se bodo posledice gospodar-
skih in sistemskih ukrepov po-
kazali šele prihodnje leto. To so
posledice denacionalizacije v
kmetijstvu, trgovini, gozdar-
stvu, ukrepi v okviru Sklada za
razvoj ... Število presežnih de-
lavcev se bo povečalo, mnogim
danes presežnim delavcem pa
bo delovno razmerje prenehalo
in se bodo znašli med brezpo-
selnimi. Naša ocena je, da bo v
povprečju brezposelnih delav-
cev 20.000 več. Optimistična
ocena pravi, da naj bi brezpo-
selnost naraščala po manjši
stopnji kot letos, pesimisti pa
pravijo, da bo še večja. Zavod
je ubral pri teh ocenah srednjo
pot: pripravljamo se na to, da
bo brezposelnost še naraščala,
vendar ocenjujemo, da se bo
konec leta 1994 tempo na-
raščanja umiril.
• Lahko z omejitvijo po-
godbenega dela povečamo
število delovnih mest?
BOŽO GLAZER: Brezposel-
nost se ne bo zmanjšala, s posa-
meznimi ukrepi lahko vplivamo
le, da se postopoma ustavi. Za
to, da se zmanjša, so potrebni
drugi ukrepi: odpiranje novih
delovnih mest, investicije v go-
spodarstvu ... Samo pogodbeno
delo nima neposrednega vpliva
na naraščanje stopnje brezpo-
selnosti, saj po naših ocenah re-
lativno malo brezposelnih uspe-
va dobiti pogodbeno delo, če-
prav se v javnosti na osnovi po-
sameznih primerov ustvarja
drugačen vtis. Omeniti pa je
treba, da je na pobudo Zavoda
in kasneje tudi Ministrstva za
delo vlada sprejela ukrep o do-
datni obdavčitvi pogodbenega
dela, saj je bilo nesmiselno, da
je bilo pogodbeno delo za delo-
dajalca cenejše kot zaposlitev
za določen čas.
PTUJČAN V LJUBLJANI
• Kakšna je bila vaša pot
od pomočnika direktorja Ta-
luma do direktorja repu-
bliškega Zavoda za zaposlo-
vanje?
BOŽO GLAZER: Sam način
dela, ki sem ga zadnji dve leti
opravljal, se bistveno na novem
delovnem mestu ne razlikuje.
Gre za širše področje dela;
srečujem se prav tako s kadrov-
skimi problemi, z organizacijo
dela, s strategijo, z vsem, kar
sem delal že v Talumu. Res pa
je, da je tu obseg aktivnosti
širši; na drugi strani so potrebne
drugačne metode dela, ker ima
Zavod zaposlene po vsej Slove-
niji. Izkušnje, ki sem jih dobil v
Talumu s sodelavci, pa mi po-
magajo.
• Kar nekaj Ptujčanov
vas je zdaj v Ljubljani. So
take migracije naravne?
BOŽO GLAZER: V svetu
že, za Ptuj še najbrž ne. Ver-
jetno se vsak od nas še vedno
težko odloči, da menja službo
in pri tem odide še v drugi
kraj. Res je, da nas je v Lju-
bljani trenutno kar nekaj Ptuj-
čanov, res pa je tudi, da imam
občutek, da bi inorali mnogi,
ki smo v Ljubljani, še marsi-
kaj početi na Ptuju, pa se nas
je Ptuj mogoče le prehitro ali
prelahko odpovedal. Marsikdo
od nas ugotavlja, daje za Ptuj
postal zanimiv šele takrat, ko
je odšel v Ljubljano, prej pa
nekako ni bilo pravega odziva
oziroma delo posameznikov
na Ptuju sploh ni bilo dovolj
znano ali pa dovolj cenjeno,
čeprav menim, da je večina
enako kvalitetno in enako do-
bro delala na Ptuju, kot dela
zdaj v Ljubljani.
Nataša Vodušek
ZMANJŠATI PRISPEVKE, KI NEPOSREDNO BREMENIJO PLAČE
Kako do novih delovnih mest
Ljubljana, 4. novembra • Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je skupaj z nekaterimi
ministri, predstavniki stroke, Gospodarske zbornice, menagerjev in sindikatov pripra-
vil posvet na temo Kako do novih delovnih mest — soočanje z nezaposlenostjo.
Temeljno vprašanje ekonom-
skih in socialnih politik po vsej
Evropi je danes, kako do novih
delovnih mest. Enako je v Slo-
veniji, kjer smo se po osamo-
svojitvi in spremembi družbene-
ga sistema odločili, da postane-
mo konkurenčni tudi na tujih
trgih, kar je nujno zmanjšalo
število zaposlenih. Danes je
brezposelnih več kot 134.000
oseb, ki so prijavljene na Zavo-
du za zaposlovanje, po metodo-
logiji mednarodne organizacije
za delo pa je brezposelnih
okrog 90.000 delavcev, je pove-
dala ministrica za delo Jožica
Puhar. Poleg tega imamo v Slo-
veniji veliko upokojencev, ak-
tivnega prebivalstva je okrog
900.000.
Dr. Davorin Kračun je pre-
pričan, da je brezposelnost te-
meljno vprašanje tako gospo-
darstva kot družbe nasploh. Za-
vedati pa se moramo, da stopa-
mo v obdobje privatizacije, ki
pa že po definiciji ni naklonjena
velikemu številu zaposlenih.
Podjetja so se očistila navidez-
no zaposlenih, vendar se bo števi-
lo brezposelnih povečevalo še tu-
di v prihodnjem letu, saj je po be-
sedah ministra Maksa Tajnikar-
ja tudi v danes boljših podjetjih
10 do 20 odstotkov presežnih
delavcev, zato bodo podjetja še
naprej odpuščala delavce in v
tem delu gospodarstva ni
pričakovati novih delovnih
mest. Zato bi po njegovih bese-
dah morali posebno pozornost
nameniti malemu gospodarstvu,
malim in srednjim podjetjem,
kjer res nastajajo nova delovna
mesta. Zavedati pa se moramo,
da bo treba delovna mesta iskan
tudi izven kraja bivanja, kar pa
nam je v Sloveniji še tuje.
Veliko je bilo slišati o ceni
dela, ki da je predrago. V letu
1994 naj bi se ob povečevanju
produktivnosti zmanjšala tudi ta
cena. Vendar, pravi dr. Janez
Drnovšek, če bo rezultat zniže-
vanja cene dela višja neto plača,
bo to najslabša varianta, oziro-
ma ponuja večje plače in manj-
še število zaposlenih ali obrat-
no. Da bi lahko bila cena manj-
ša, bo to na račun prispevkov in
spremembe strukture dohodni-
ne, ko naj bi tisti z večjimi
plačami bili bolj obremenjeni in
obratno, kar bi pomenilo social-
no prerazporeditev bremen.
Raziskava o trgu dela, ki teče
v Svetovni banki za Slovenijo
kot edino vzhodnoevropsko dr-
žavo, kaže, da so s prehodom na
tržno gospodarstvo prizadeti ta-
ko mladi delavci, ki šele začen-
jajo, kot delavci z daljšo delov-
no dobo. Je pa zdaj veliko bolj
cenjena izobrazba.
Posebnost za Slovenijo je, da
se brezposelnost ne povečuje
zgolj na račun žensk, kar je zna-
čilno za druge evropske države.
Neslovenci težje najdejo delo
kot pred leti. Nadomestilo za
čas brezposelnosti ni najbolj sti-
mulativno, enako odpovedni
rok. Tudi ni umestno subvencio-
niranje za ohranjanje delovnih
mest za vsako ceno;velja ohra-
niti le zares perspektivna delov-
na mesta. Tudi zgodnje upoko-
jevanje ne govori v prid zmanj-
šanja brezposelenosti, za država
pa je to še velika finančna obre-
menitev. Tudi ne kaže biti priza-
nesljiv z bankroti. Omejen do-
met imajo subvencije za preu-
sposabljanje. Visoka cena dela,
obremenitev plač s prispevki in
davki pa vzpodbuja delo na
črno. V Estoniji, na primer, je
obremenitev na plačo 30-odstot-
na, v Sloveniji 100-odstotna.
Nadomestilo za čas brezposel-
nosti kaže, da je manjša mož-
nost, da si bo tisti, ki ga preje-
ma, v tem času poiskal zaposli-
tev. Kazalo bi jo zinanjšati vsaj
v kasnejših mesecih; v Estoniji,
na primer, znaša takšno nado-
mestilo 20 odstotkov povprečne
plače, v Ameriki pa plača delo-
dajalec prispevek glede na šte-
vilo delavcev, ki jih odpusti.
Uspešno je subvencioniranje za-
poslitve pripravnikov; četudi
potem ne ostanejo v podjetju,
vendar s pridobljenimi izkuš-
njami lažje najdejo delo drugje.
Dobre rezultate dajejo tudi jav-
na dela.
Predstavniki sindikatov so se
zavzeli za socialni inir, o zni-
žanju cene dela na račun plač
pa so menili, da naj Slovenija
ne bi postala rezervat poceni
delovne sile. Obdolžili so vla-
do, da je kriva, da se pritožbe
delavcev iz delovnega razmerja
na sodiščih rešujejo leta dolgo,
medtem ko se pritožbe manage-
menta rešijo v nekaj dneh.
Dagmar Šuster iz Gospodarske
zbornice je menil, da je proračun-
ski memorandum za prihodnje leto
dober; edini odgovor na probleme,
ki jih imamo, pa tudi za brezpo-
selnost, je gospodarska rast.
Družbeni proizvod v letu 1993
je na ravni lanskega, v prihod-
njem letu naj bi porasel le za en
odstotek, večje število zaposle-
nih pa lahko pričakujemo v dru-
gi polovici leta 1994.        j^^Y
ORMOŽ - SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE KOIi^O^MKi.EPCNA
Občinsici poslanci želijo, da
postane Ormož upravni okraj
z dokaj visoko sklepčnostjo vseh treh zborov ormoške občinske skupščine, so občinski
poslanci v sredo, 27. oktobra, govorili o predlogu Zakona za območja upravnih okrajev,
kjer so zavrnili vse tri variante. Prav tako so zavrnili amadma občine Ptuj k predlogu
zakona o sodiščih, po katerem bi naj bilo v Ptuju okrožno sodišče za sodna območja Or-
moža, Ljutomera, Ptuja in Gornje Radgone. Zavrnjen je bil tudi enak amandma istega
predlagatelja, nanašajoč se na predlog zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Ob-
močja sodišč naj bodo glede pristojnosti po območjih organizirana tako, kot so doslej,
so menili v Ormožu.
Ormoški poslanci prav tako niso podprli pre-
dloga koiTiisije za volitve in imenovanje ter ka-
drovske zadeve SO Ormož o rezrešitvi načelnika
uprave za notranje zadeve Maribora Alojza Koc-
muta. Za mnenje jih je tako. kot vse občine na
tem območju zaprosil minister za notranje zadeve
že po tistem, ko je Kocmuta razrešil. Zanimivo je,
da so se tudi reči okoli njegovega imenovanja v
Ormožu zapletle, ko morali poslanci na hitro
menjati stališče, ker je bil na to mesto imenovan
nekdo drug.
Končno pa je bil sprejet predlog odloka o uved-
bi agromelioracijskih postopkov trajnih nasadov
v občini Ormož za leto 1993.
"Tam, kjer bo sedež upravnih okrajev, bo tudi
drugi nivo lokalne samouprave in s tem nov cen-
ter moči. Upravni okraji bodo imeli posredne ali
neposredne posledice na gospodarstvo širšega ob-
močja. Tako v Mariboru, kot v Ptuju pa to ni naj-
bolj zdravo in vprašanje je, kako bo potem z go-
spodarstvom na območju ormoške občine. Po-
skušali bi si izboriti upravni okraj za območje
Slovenskih goric, kar bi bila ena izmed rešitev za
ormoško občino," je uvodoma povedal predsed-
nik ormoške občinske vlade Vili Trofenik, ki je
sočasno tudi predsednik odbora za lokalno sa-
moupravo v občini Ormož.
Razprava je bila resnično burna in lahko bi re-
kli, tudi temeljita. Tako je predsednik skupščine
dr. Jože Bešvir povedal, da bi bila ena izmed va-
riant tudi ta, da bi postala območja sedanjih občin
v prihodnje upravni okraji.
"Poslanci v tem mandatu še nismo imeli
možnosti razpravljati o tako usodnih rečeh, kot je
ta današnji seji občinske skupščine. Govoričenje,
češ, saj se bodo ljudje na referendumih odločili o
vsem, je presneto iz trte izvita. Pod navidezno de-
centralizacijo bomo pri nas še bolj centralizirali
vse tiste funkcije, ki jih občine opravljajo. V naši
žepni državici se gremo neke vrste kvazi lokalno
samoupravo in s tem bomo zapečatili nekaj, kar
bo imelo za vse daljnosežne posledice. Tako se je
denimo država mimo nas odločila, da se moramo
povezati s Ptujem," je med drugim komentiral tri
variantne predloge bodočih upravnih okrajev ob-
činski poslanec Tone Luskovič.
Enakega mnenja, da razpravljajo o rečeh, ki so
pomembne za prihodnjost občine, je bil tudi Mir-
ko Tramšek, poslanec zbora krajevnih skupnosti.
Nobeden od ponujenih predlogov ne prinaša
nekaj novega, je bilo slišati v nadaljevanju, ko je
poslance med drugim najbolj zaniinalo, kam bodo
ljudje v prihodnje hodili urejati svoje reči, ki so
za njih življenskega pomena, s tem, daje bila or-
moška občina v preteklosti že razdeljena med dva
upravna okraja, Ptujem in Ljutomeroin. Strah jih
je birokracije, zato se upravičeno bojijo, da bodo
ljudje, kamorkoli bi občino Ormož priključili, bili
samo številke.
Povezava z Mariborom in Gornjo Radgono se
jim zdi od občine preveč odmaknjina, za partner-
stvo z Ljutomerom niso preveč navdušeni, Ptuj pa
jih tudi nikoli ni obravnaval enakopravno.
Pri odločanju za lastno upravno območje je po-
slanec Franci Trstenjak menil, da bi v ormoški
upravni okraj pritegnili tudi območje Gorišnice,
kjer ljudje niso povsem zadovoljni z občinskim
središčem v Ptuju.
Mnogi poslanci so bili mnenja, da predlagani
zakon o upravni okrajih prehiteva zakon o lokalni
samoupravi, češ, pogovarjamo se o upravnih
okrajih, ne vemo pa še kako bo z občinami.
Ker niso mogli podpreti nobenega od treh va-
riantnih predlogov, so občinski poslanci zavzeli
stališče, da postane obm.očje ormoške občine sa-
mostojni upravni okraj. Vida Topolovec
TEDNIK
11. NOVEMBER 1993
PREJELI SMO — 27
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
40-letnica ptujske kmetijske šole zavita v ceiofan
Kmetijska šola Ptuj je ob svoji 40-letnici organizirala več prireditev, nekaj pa jih mora še slediti. Izdelala je tudi spominski zbornik. Do tu vse lepo in prav. Zunanji opazovalec ali
morda gost je ob vseh priložnostih videl in doživel vse najlepše. Naš kolektiv zna, in če se odloči, tako tudi stori.
Vendar tako slovesnosti ob jubileju kot tudi
vsakdanje aktivnosti v šoli žal spremljajo tudi
temne sence, pač kot marsikje drugje. Delavci
šole pa si od vsega najbolj želimo predvsem bolj
zdrave odnose pri skupnem delu ter vrednotenju
tega dela, ker nam to pomeni ne le stimulacijo,
pač pa tudi motovacijo za še boljše delo s pre-
pričanjem, da so ti odnosi vidni vsem, pred kate-
rih očmi delamo. In če mi želimo ali ne, splošno
znano je, kako oblikujemo na Ptuju lik mladega
kmetijskega tehnika, poljedelca, živinorejca,
kmetijskega delavca ali kmečke gospodinje, zato
si želimo končno naliti čistega vina.
Od tu dalje navajam dejstva izključno v svojem
imenu in sem le osebno prepričan, da povzemam
mnenje in občutenje večine svojih sodelavk in so-
delavcev, kar globoko spoštujem.
Odločitev, ki me je pripeljala do tega pisanja, ni
zrastla v meni, je namreč posledica popolnega ne-
strinjanja z odnosi pri iskanju in vrednotenju zgo-
dovinskih resnic o ptujski kmetijski šoli nekoč in
danes. To še posebej velja za prikazovanje resnic
o vrednotah dela posameznega sedanjega delavca
naše šole v jubilejnem zborniku. Obenem pa iz-
polnjujem obvezo ali bolje obljubo glavni uredni-
ci zbornika, kolegici sodelavki ge. Mileni Furek,
ter odgovornemu uredniku zbornika, v. d. ravna-
telja šole mag. Vladimirju Korošcu.
— Kot član uredniškega odbora zbornika sem
sprejel ponujene naloge blagajnika, sestavljalca
seznama zaposlenih od 1953 do 1993, pisca se-
stavka Življenje s šolo — delavca z najdaljšo de-
lovno dobo v šoli ter pisca sestavka o prometnem
krožku v šoli.
Sporna je vsebina seznama zaposlenih in se-
stavka Življenje s šolo. V obeh se kot avtor v
zborniku težko spoznam. V oboje skupaj sem vlo-
žil dva meseca dela. En mesec pred rokom za tisk
sem fotokopije izvirnika posredoval obema ured-
nikoma ter vsem članom odbora, en izvod pa sem
javno objavil na oglasni deski šole. Z vljudno
prošnjo sern vse zaprosil za popravke. Bistvenega
nestrinjanja ob vrnitvi kopij ni bilo. Šele manj kot
pet dni pred tiskom sta urednika na hitro zahteva-
la spremembo vsebine oziroma predložila odboru
nujno osebno zasnovo vsebine. Že vesta zakaj!
Odbor sprememb, tudi če bi hotel, ni mogel spre-
jemati, a so bile kljub temu objavljene pod mojim
imenom. Moj izvirnik je še vedno pri urednikih.
Sporni sestavek Življenje s šolo objavljam v iz-
virniku v tej številki Tednika. S tem dajem mož-
nost primerjave z vsebino v zborniku in analize
namena potvorb.
V seznamu zaposlenih na ptujski kmetijski šoli
od 1953 do 1993 v zborniku se distanciram od
vseh navedb, ki niso istovetne z izvirnikom in ne
morejo biti v skladu z arhivsko dokumentacijo ter
drugimi uporabljenimi viri. Osebno ocenjujem
dogodek kot namerno razvrednotenje zaupanega
dela, kar niti ni prvi primer, oziroma kot pre-
računljivo nezaupnico. V preuredku izpuščeno
deskripcijo iz izvirnika seznama zaradi pomena,
ki ji ga dajem osebno, objavljam v celoti:
*Miran Horvat, zadnji ravnatelj Kmetijske šole
Turni šče
** Janko Kodrič, prvi absolvent Kmetijske šole
Turni šče
*** Ciril Kolarič, prvi ravnatelj — upravnik in
ustanovitelj Kmetijske šole Turnišče
**** Vladimir Korošec, sedanji v. d. ravnatelja
Kmetijske šole Ptuj
***** Stanko Ropič, delavec ptujske kmetijske
šole z najdaljšo delovno dobo v šoli.
(Opomba: Kratice delovnih področij v izvirniku
seznama zaposlenih je g. Vladimir Korošec pred
uredniškim odborom označil kot neizvirne in na-
ravnost smešne in da jih zato mora spremeniti.)
— Do leta 1984 so vsi bivši ravnatelji ptujske
kmetijske šole bolj ali manj, a vzorno vodili kro-
niko šole. G. Vladimir Korošec do danes vanjo ni
zapisal niti besede. Ni poskrbel tudi, da bi bila
enotno urejena predpisana arhivska personalna
šolska dokumentacija. Zato sem ob zbiranju po-
datkov za izvirnik seznama zaposlenih moral
uporabljati tudi osebne arhive bivših delavcev
šole ipd. (g. Glušič, g. Bervar itd; g. Romanič —
SPIZ Ptuj itd.).
— Na eni od sej uredniškega odbora zbornika
je g. Vladimir Korošec energično seznanil člane,
da o kmetijski šoli v javnih medijih sme pisati le
on kot ravnatelj in predstavnik šole. Zato je
pričakovane informacije o pomembnem prazno-
vanju za šolo in kmetijstvo v regiji nasploh in o
otvoritvi pomembnega objekta za poučevanje bo-
dočih kmečkih gospodinj mogoče najti v Tedniku
št. 42 dan pred prireditvijo v rubriki Šolski zvo-
nec nam je zaupal in nikjer drugje (sicer so pa vsi
vabljeni gostje dobili vabila. Po moje je to bil do-
godek, na katerega bi veljalo prej opozoriti sle-
hernega, ki kaj ve o kmetijstvu; zato smo se de-
lavci tudi posebej trudili, da bi prireditev blestela,
kot si dogodek zasluži.).
— G. Vladimir Korošec, mag., seje v zborniku
predstavil kot ravnatelj Kmetijske šole Ptuj. Že ve
zakaj. In tako se predstavlja redno tudi sicer. Vsaj
delavci njegove šole pa vemo, da ga je Svet Sred-
nješolskega centra na junijski seji — sicer precej
čudno, a vendar — imenoval za vršilca dolžnosti
ravnatelja šole za obdobje šestih mesecev — od
I. septembra 1993 do 1. marca 1994.
(Opomba: pomisleke vzbujajo tudi nekatere na-
vedbe nazivov v zborniku, kot npr. tisti na 30.
strani: "Dejavnost že od vsega začetka vodi prof.
Lidija Kolkol /.../" itd. Ne vem, ali so sploh mo-
goče takšne napake pri tako brezhibnem lektori-
ranju; odbor ni sprejel odločitve o "polaganju"
nazivov.)
— Člani uredniškega odbora zbornika smo g.
Vladimirja Korošca takoj seznanili s podatkom,
da prvi ravnatelj — upravnik Kmetijske šole Tur-
nišče "še živi" in kje biva na Ptuju. Želeli smo
namreč, naj poskrbi, da na ustrezen način tudi v
zborniku in na sami prireditvi spomnimo na vlo-
go g. Cirila Kolariča, ki ga takratni sodelavci
obravnavajo kot ustanovitelja ali vsaj kot vodjo
skupine entuziastov, ki je ustanovila kmetijsko
šolo na našem področju. Le g. Vladimir Korošec
ve, zakaj te naše pobude ni uresničil.
(Opomba: Ta primer označujem kot vzorčen, kako
se naš vodja tudi sicer prepogosto odziva na pobude
svojih sodelavcev, a to ne velja za vse od delavce
enako. Tudi zato se delavci šole večkrat malodane
bojimo za službo na šoli, pa tudi zaradi neskladja v
razvoju, še posebej ko gre za področje pogojev za
živinorejsko prakso. Kajti glede na veljavne odnose
nekateri delavci za šolo ne pomenimo veliko, še
manj njihove ideje ali pobude. Zato se nam takšne
"podrobnosti" o vrednotenju zaslužnih ljudi iz pre-
teklosti šole zdijo pomembne. Tudi za ugled šole, ki
ga gradimo skupaj. Osebno globoko spoštujem
kakršenkoli pozidvni prispevek, ki nam omogoča
delo v teh časih.)
— Naj ne nazadnje omenim le še eno od števil-
nih "cvetk", ki natanko kaže že v uvodu omenje-
ne problematične odnose. G. Vladimir Korošec
namreč ni sprejel pobude sodelavk, da naj v zbor-
niku kot vodja šole omeni, da je na njegovi šoli
procentualno nadpovprečni delež učiteljev in dru-
gih delavcev šole pridobilo strokovni naziv, npr.
učitelj — mentor in učitelj — svetovalec. V šolah
naj bi to obravnavali kot nagrado Ministrstva za
šolstvo Slovenije za minulo pet- oziroma dese-
tletno nadpovprečno uspešno vzgojno-izo-
braževalno delo. Takrat bi seveda moral omeniti
tudi, da na njegovi — naši šoli poučuje učitelj, ki
mu je Ministrstvo za šolstvo Slovenije podelilo
najvišji naziv, učitelj — svetnik, do sedaj edine-
mu ptujskemu srednješolskemu učitelju, (ocenju-
jem, daje to le preveč, kajti omenjeni učitelj nosi
žal "neustrezni priimek"). Sprašujem se, kako
lahko vodja tako vrednosti, vzpodbuja in usmerja
delo svojih delavcev. Z omenjenimi dejstvi nam-
reč ni seznanil niti svojih sodelavcev.
— Naj končam z ugotovitvijo, ki jo zadnih ne-
kaj let vedno glasneje ponavljamo. Našo — vašo
ptujsko kmetijsko šolo obiskuje mladina, za kate-
ro se velja vsestransko razdajati. Ta pa nas, vemo,
kot vzgojitelje spoštuje tem bolj, čim bolje smo
urejeni, organizirani, boljši kot so naši medseboj-
ni odnosi in bolj kot se jim uspemo približati
strokovno in tudi čustveno. Tudi našim učencem
nič od tega ne ostane skrito. Žal vsi že pri "vrhu"
za to melodijo nimajo posluha niti duše in srca.
Sicer bi rezultati morali biti še veliko veliko
boljši in odnosi pristnejši. Tolikšnega števila idej,
pripravljenosti in načrtov, da ne rečem celo že
predloženih projektov za razvoj posameznih stro-
kovnih dejavnosti na šoli tako med delavci .šole
kot tudi med učenci še nisem videl nikjer. Lahko
so pa uresničeni le tisti, katerih nosilci so "pravi
ljudje". V bodoče na naši šoh ne sme biti več tako!
S tem sestavkom ne želim očrniti ptujske kme-
tijske šole, ker si kot celota zasluži vse prej kot
to. Dobrega poznavalca naše — vaše šole sem
želel le spomniti, o čem vedno bolj, zdaj že gla-
sno razmišlja in v kaj veruje večina delavcev
šole. Obenem pa sem brez dlake na jeziku pove-
dal, česa naši — vaši šoli in njenemu poslanstvu
ne morem šteti v prid. In to z vso odgovornostjo.
Kajti vedno bolj se kot tudi večina mojih sodelav-
cev zavedam, daje le na nas znotraj šole, da do-
sežene uspehe spoštujemo brez izjeme in da stor-
jene napake pred očmi javnosti tudi popravimo,
odnose zgladimo in delujemo naprej bolj usklaje-
no in bolj v splošno družbeno korist kot ena naj-
pomembnejših javnih služb.
Stanko Ropič, Kmetijska šola Ptuj
Zbornik ob 40-letnici Kmetijsice šole Ptuj
Kmetijska šola Ptuj je ob svoji 40-letnici izdala spominski zbornik, ki naj bi glede na dogovor v kolektivu šole prikazal življenje in delo ter dosežene uspehe in tudi neuspehe šole
od ustanovitve leta 1953 do danes. Zbornik je sicer kar objektiven odsev sedanjih razmer na šoli, manj pa realen odsev nekaterih pomembnih dejstev iz preteklosti šole. Zato za
primerjavo javno podajam enega od originalnih sestavkov iz zbornika, saj je ta bil spremenjen, in kot je objavljen v zborniku, ne ustreza izvirni vsebini avtorja. Izvirni naslov se-
stavka je: Stanko Ropič, delavec z najdaljšo delovno dobo na ptujski kmetijski šoli. S tem izpolnjujem oblubo, dano odgovornima za zbornik zadnje dni pred tiskom.
Za ptujsko kmetijsko šolo^ je
značilna stalna rast in razvoj. Šola
in njeni nekoč maloštevilni zapo-
sleni .so — smo premagali vse ne-
gotove situacije in nemalokrat tudi
hude politične ter druge pritiske. V
kritičnih obdobjih seje v.sakokratni
šolski kolektiv poskušal vedno pra-
vilno odločiti za največkrat brezi-
zhodno razvojno smer.
Zadnja laka odločitev, pri kateri
sem že sam sodeloval, je bila od-
ločitev kolektiva Poljedelsko-živi-
norejske šole Tumi.šče za vklju-
čitev v CSUI Ptuj. Še danes sem
mnenja, da je bila ta odločitev ne-
odpustljiva z več vidikov. Toda
takratni šolski kolektiv je setavlja-
lo le pet redno zaposlenih delav-
cev pod vodstvoin ravnatelja, ki je
bival v Mariboru. Že samo ti dve
dejstvi povesta dovolj, da kolektiv
ni imel moči in druge alternative
proti vsem pritiskom, če ni hotel
tvegati, da ptujska kmetijska šola
za vselej ugasne. Dobro se spo-
minjam, da smo se zaposleni ta-
krat pogovarjali približno takole:
"Sedaj gre za biti ali ne biu, za
boljše delovne razmere, za večjo
kvaliteto kmetijskega izobraže-
vanja v občini. A takrat, ko bomo
močnejši, si ustvarili ugled, se
vrnemo v stari prenovljeni tur-
niški grad."
Že v letih študija sem na poti
od doma mimo le šole razmišljal:
Ko bi se mi le izpolnila želja, da
bi nekoč smel učiti na tej šoli v
domačem kraju. K tej takrat po-
božni želji me je podžigal tudi
oče. ki je kot traktorist delal na
kmetijskem posestvu Turnišče.
Danes sem nadvse zadovoljen, da
se mi je želja le uresničila.
Na ptujski kmetijski .šoli sem
pričel delati leta 1976, v letih naj-
burnejših razprav, ali ostati samo-
stojna šola izven CSUI Ptuj ali .se
vključiti v zavod ptujskih srednjih
šol v ustanavljanju. Bil sem eden
zadnjih, ki sem se vdal v negotovo
usodo. Prenovljen šeststoletni grad
in agrarno ter siceršnje okolje šole
.sem videl kot idealno kmetijsko
šolo in njen mogoči razvoj. Po dru-
gi strani pa sem bil kot mlad učitelj
zelo vesel nove učne tehnike in za
takratne razmere naravnost čudovi-
tih pogojev dela v novem ptujskem
centru srednjih šol.
Velikokrat v letih do danes sem,
moram priznati, razmišljal tudi o
delu drugod. Najraje bi bil šolo
zapustil v letih, ko se je v ptuj-
skem centru pričela "recesija" raz-
voja, ki je po moje od vseh najbolj
prizadela prav kmetijsko šolo z
neskladjem v razvoju na strokov-
nem področju. To je obdobje, ko
smo delavci pričeli zgubljati mož-
nost sodelovanja ter predvsem so-
snovanja bodočega razvoja ptuj-
ske kmetijske šole. Podrobnosti
tukaj ne razlagam, ker so boleče, a
poznavalcem šole dobro znane,
drugim pa se opravičujem.
V meni je dozorelo kljub v.semu
prepričanje, da ptujsko kmetijsko
šolo obiskuje tako "zlata" mladi-
na, s katero je mogoče naravnost
čudovito delati, dosegad učno-
vzgojne uspehe, ki si jih delavec
šole, ki pozna razmere in delo tudi
na drugih šolah, lahko le želi.
Enako je tudi z večino sodelavcev.
Zato sem še vedno zvest "moji"
kmetijski šoli.
Pred kratkim sem ob posebni pri-
ložnosti prišel tudi do samopotrdil-
ve pravilnosti take odločitve. Prijet-
no presenečen sem .spoznal, da sem
se morda prav zaradi prej omenje-
nih razlogov še pcisebej trudil dose-
gati delovne rezultate, čeravno po-
gosto niso bili sproti niti spoštovani
še manj priznani, da jih je sedaj no-
va slovenska družba pričela vred-
notiti in celo materialno priznavati
tudi za nazaj.
Če odmislim vso interdiscipli-
narno povezanost ptujske kmetij-
j ske šole s širšim ter ožjim okol-
jem in vso problematiko v zvezi s
tem, sem še vedno globoko pre-
pričan, da so še odprle možno.sti
za "rehabilitacijo" Kmetijske šole
Turnišče v splošno slovensko ko-
rist. Ob argumentih, da smo sedaj
velika, kadrovsko, programsko ter
materialno močna slovenska kme-
tijska šola s sorazmerno pozitiv-
nim ugledom, z velikim potencia-
lom idej, razvojnih želja, pripra-
vljenosti in sposobnosti v večini
delavcev na šoli ter v okolju, kar
je potrebno le bolj ustrezno kot
doslej aktivirati, sem osebno golo-
boko prepričan, da ni več iluzija
verjeti v možnost, da ptujska kme-
tijska šola prej kol gimnazija pre-
pusti sedaj že hudo pretesne pro-
store SŠC Ptuj drugim .šolam, da
se prav tako lahko Se širijo in raz-
vijajo v korist novih generacij.
Najlepše slovensko darilo ptuj-
ski kmetijski šoli in njenemu
agrarno bogatemu okolju ob okro-
gli polslolelnici obstoja šole bi bi-
lo praznovati, kol veiava obljuba,
na lokaciji Turnišče. Sam bi z naj-
večjim zadovoljstvom žrtvoval
vse svoje sile, sposobnosti, čas in
energijo, da bi se skupno s sode-
lavci ob pomoči okolja vpregel v
voz, ki pelje k temu cilju.
Če se ozrem po večini svojih ko-
legic in kolegov sodelavcev in po
drugih, ki so ptujski kmetijski šoli
kakor koli naklonjeni, vidim sicer
trd boj, a pripravljenost bojevati ga.
Kaj torej še čakamo? Če bomo se-
daj po praznovanju 40-letnice imeli
še pogum, naj nas tisti med omen-
jenimi najbolj pogumen in spošto-
van popelje nazaj na Kmetijsko
šolo Turnišče 21. stoletja.
Stanko Ropič
Kmetijska šola Ptuj
Črna odlagališča
v Sloveniji je več kot 3.000
"črnih" odlagališč in ni videti
načina, kako jih "pospraviti".
Ni sporno, daje treba preprečiti
nastajanje novih. Zakon o var-
stvu okolja to omogoča. Glede
"starih grehov" sodimo, da ni
moč ugotavljati grešnikov in bi
bilo takšno početje nesmiselno.
Zategadelj predlagamo:
1. Legalna odlagališča je treba
sanirati in zanja pridobiti še vsa
manjkajoča dovoljenja. Ministr-
stvo za varstvo okolja pripravi in
razpošlje prizadetim model ureje-
nega konmnalnega odlagališča.
Sanacijski načni morajo biti spre-
jeti in potrjeni do 30. junija 1994.
2. LeU) 1994 naj bo leto odstran-
jevanja "črnih odlagališč". Počistili
bi vse evidentirana in ludi tista črna
odlagali.šča, ki bodo še odkrita. Ko-
munalna podjetja bodo v naj-
krajšem času razposlala ustrezne
pozive inšpekcijskim službam na
svojem območju, izvršnim sve-
tom, KS, ribiškim družinain, goz-
darski službi, gobarskim druži-
nam, drugim nevladnim organiza-
cijam in društvom s prošnjo, da
prijavijo vsa črna odlagališča.
ROK: konec januarja 1994.
3. Denar za akcijo zagotovijo dr-
žava Slovenija iz republiškega pro-
računa, občine iz svojih prora-
čunov, komunalna podjetja iz la.slnih
sredstev ter državljani SK)vcnije, ki
plačujejo ckIvoz smeti z namensko
povišano ceno za to komunalno sto-
ritev. Deleže določi vlada. Denar iz
vseh virov se zbere v komunalnih
p(Kljetjih za posamezna območja in
ga je moč uporabili le za sanacijo
"črnih ixllagališč". Nadzor opravijo
izvršni svet občin, kjer je .sedež ko-
munalnih podjetij.
Na takšni osnovi bi Komunalna
podjetja lahko načrte za akcijo
sprejela do konca januarja 1994, v
februarju pa bi Vlada RS z uredbo
povišala cene odvoza smeti, iz re-
publiškega proračuna pa bi (glede
na število plačevalcev odvoza
smeti) nakazala tudi sredstva iz
državne blagajne, občine pa prav
tako iz svojih proračunov. To ludi
pomeni, daje treba sredstva plani-
rati v proračunih za leto 1994. V
tej akciji bi komunalna podjetja
lahko dodatno zaposlila delavce.
Pristojne inšpekcije .so odgovorne
za morebitno nastajanje novih
črnih odlagališč in so jih dolžna,
če naslajajo in ne ugotovijo pov-
zročitelja, sanirati iz svojih sred-
stev, tudi iz denarja, ki ga dobijo
za plače. V Ekološki patrulji v
"Slovenskih novicah" bomo akci-
jo sproti spremljali.
Ponavljamo našo znano mi-
sel: Institucije ne zmorejo vsega
same, zato je treba govoriti o
"mojih smeteh", o "naših sme-
teh" in to tudi plačati.
za Izvršni odbor Slovenskega
ekološkega gibanja
tajnik Karel Lipič
Nedemokratična Slovenija
Prve demokratične volitve leta '90 so v nas vzbu-
dile upanje, da bo Slovenija enkrat za vselej oči-
ščena totalitarnega komunističnega režima. Danes,
skoraj šdri leta pozneje, ugotavljamo, da ni tako.
Žal takratna koalicija Demos ni uresničila ene te-
meljnih nalog preobrazbe slovenske družbe, iz kate-
re je 45-letni koinunistični režim naredil pravo raz-
valino. Demos bi takrat moral ustvariti pravno po-
dlago in v skladu z moralno-etičnimi načeli ter stro-
kovnimi kriteriji zamenjati mnoge nepnmerne ka-
dre, ki so do funkcije prišli po politični liniji. Še po-
sebej bi morali odstraniti tiste kadre, ki so že v eno-
partijskem režimu kršili osno\ne človekove pravice
ter se okoriščali z dnižbenim premoženjem. Afere,
škandali, nepopravljene krivice in druge nepravilno-
sti, s katerimi se danes srečujemo, so posledica ne-
odstranjenega neokomunističnega lobija, ki je moč-
no prisoten v vseh .segmentih javnega življenja, od
politike do gospodarstva in sodstva. Politiki, ki se
danes trudijo slovensko družbo preoblikovat v pravo
demokratično in svobodno ter ki razkrivajo in odkri-
vajo afere, so obtoženi kršenja človekovih pravic in
nasprotovanja pravni državi. Te obtožbe seveda lan-
sira neokomunistični lobi, ki se predvsem skriva
v delu dveh vladnih strank.
Kot mladi Socialdemokrati smo posebej zgroženi
ob dejstvu, da predvsem tudi omenjeni lobi divje
privafizira oz. krade družbeno premoženje, kar mu
je bi.stveni cilj. Danes se tako sloj lastnikov po-
spešeno izoblikuje iz upravljalcev družbenega pre-
moženja ter funkcionarjev iz bivšega sistema. Tisti
družbeni sloji, delavci oz. delojemalci, ki so to pre-
moženje z lastnim delom ustvarili ter se v prid na-
predka odpovedovali polnim dohodkom, bodo tako
ostali brez vsega. Posledica tega je, da omenjeni
družbeni sloji, ki so bili vsa povojna desedetja naj-
bolj izkoriščeni, tudi v novih časih nosijo največje
breme prehoda v tržno gospodarstvo. In to mnogi
žal na cesti, brez dela.
V Socialdemokratski mladini Maribor se
sprašujemo kam vse to vodi. Če si sposodimo Le-
ninovo prispodobo, da če se jabolku, ki gnije, po-
polnoma ne očisti gnijoči del, to gnije dalje, po-
tem upamo, da bo jabolko slovenske družbe do-
končno očiščeno neokomunističnega lobija in bo
tudi hitro ozdravelo. Davorin Ferk
Socialdemokratska mladina Maribor
s SVETOVNEGA PRVENSTVA V ČILO
Leteli smo med Pacifikom in Kordiljerami
Slovenski piloti so z ekipnim bronom na svetovnem tekmovanju v reli letenju v Čilu ponovno dokazali, da sodijo v sam svetovni vrh. Posamične dnevne uvrstitve Celjana Bauerja, na
koncu seje uvrstil na sedmo mesto, in Ptujčana Verbančiča, ki je bil petnajsti, so presegle pričakovanja direktorja reprezentance, sicer predsednika AK Ptuj Otmarja (iaiserja.
Ko je petčlanska slovenska
ekipa^po 36 urah letenja izstopi-
la v Čilu, od koder jih je skupaj
z drugimi udeleženci svetovne-
ga prvenstva odpeljalo vojaško
letalo v 400 kilometrov oddalje-
no mesto Chillijan, ni vedela,
da jo v tem 190-tisočglavem
mestu čaka bronast pokal. Pri-
čakovali so namreč posamični
uvrstitvi okoli 20. mesta.
"Zahvaliti se moramo Polja-
kom in Čehom, ki so bili pre-
dobri," je povedal Otmar Gai-
ser. "Osvojili so namreč vseh
prvih šest mest, potem pa sta
bila v konkurenci že naša pi-
lota. Letela sta odlično, če-
prav so bile nam neobičajno
dolge maršrute, celo triurne,
ki so zahtevale polno koncen-
tracijo in pazljivost. Tako so
namreč prihranili čas — na-
mesto pet tekmovalnih dni so
leteli tri dni in dva dni za tre-
ning. Ta je bil zelo potreben,
saj je pokrajina izjemno raz-
nolika in redko poseljena."
ČILE — PRESENEČENJA
"V čilu je sedaj pozna pomlad.
Mesto Chillien in letališče ležita
na nadmorski višini 100 metrov.
Sicer pa so piloti iskali točke v
letenju nad puščavo, puščavskim
hribovjem, ogromnimi riževimi
polji, Kordiljerami, ki so podob-
ne Alpam, in nad gozdnatim hri-
bovjem proti Pacifiku," pripove-
duje Otmar Gaiser.
Po prihodi v Chillien so bili
naši piloti razočarani. Organiza-
tor jim je namreč najel takšni
letali, s katerima niso mogli niti
vzleteti. Šele po napovedi, da
bodo odšli domov, so postali
kmalu najemniki odličnih ces-
sen, s katerima so nato naleteli
po 15 ur. Naslednje nemilo pre-
senečenje za organizatorja je bi-
la neudeležba madžarskih ekip
in ene poljske, ki se niso mogle
otresti Pariza. Tamkajšnji kon-
trolorji letenja so namreč stav-
kali in tako se piloti niso mogli
pravočasno vkrcati v letala.
Kljub temu da je za Čilence
značilna posebna mentaliteta, ki
so je Evropejci manj vajeni, so
se izredno izkazali z otvoritve-
no slovesnostjo in zaključkom.
Otvoritev je bila sredi mesta in
ogledala si jo je množica ljudi.
NE NAPAKA V LETENJU,
PAČ PA V PISANJU
Sicer pa je nad celotno priredit-
vijo bdela vojska. Tekmovanje je
obiskal tudi poveljnik čilenskega
letalstva, po činu in položaju ena-
kovreden Pinocheju.
Tudi to svetovno prvenstvo je
dokazalo, da najbolj uspevajo
profesionalci — na Poljskem in
Češkem je športno letenje nam-
reč še vedno pod patronatom
države oziroma vojske. Zmagal
je Darocha, 33-letni pilot s
1750 urami letenja, ki je osvojil
dve dnevni drugi uvrstitvi. Ptuj-
Raznolikost čilenske pokrajine, nad katero je letelo 53 posadk iz 14 držav — na fotografiji ostanek ledenika
tik pred višinsko puščavo.
čan Tomi Verbančič, 32-letni pi-
lot Adrie Airwaysa s 4000 ura-
mi naleta, je z uvrstitvijo na 7.
in 26. mesto osvojil skupaj 15.
mesto. Pravzaprav tistikrat, ko
je bil 26., ni napravil napake v
pilotiranju, pripoveduje, pač pa
v izpolnjevanju dokumentacije
po letenju, ko se je zmotil in
vpisal svoj rezultat v drugo
vrstico, kot bi moral. Leonu Ba-
uerju, sicer pilotu slovenske
vojske z 850 urami, sta prinesli
dnevni uvrstitvi na 7. in 15. me-
sto skupaj 7. mesto.
SVETOVNO PRVENSTVO ČEZ
ŠTIRI LETA NA PTUJU?
"Ogledal sem si tekmovanje
in ugotovil, da smo Ptujčani
sposobni organizirati takšno
prvenstvo. Zato sem pri medna-
rodni zvezi FAI kar tam prijavil
Ptuj kot kandidata za deseto
svetovno prvenstvo leta 1997.
Vodja slovenske reprezentance, predsednik AK Ptuj Otmar Gaiser
sprejema bronasti pokal za ekipno uvrstitev na svetovnem prvenstvu
v reli letenju.
Menim, da imamo na Ptuju vse
pogoje za to in ne vem, zakaj ne
bi pokazali svojega kraja in Slo-
venije gostom iz vsega sveta,"
je razmišljal Otmar Gaiser po
vrnitvi in o tem obvestil tudi
Letalsko zvezo Slovenije, kjer
so se s kandidaturo seveda
strinjali.
Milena Zupanič
Z otvoritvene slovesnosti — slovenska reprezentanca med najboljšimi na svetu.
NAJSTAREJŠI LESENI MOST V EVROPI STAR VEC KOT 600 LETI
Zgorel simbol švicarskega Luzerna
Mesto Luzern je s svojimi 60 tisoč pretežno nemško govorečimi prebivalci po velikosti osmo mesto v Švici in glavno mesto istoimenskega kantona. To srednje veliko mesto leži ob
Viervvaldstatskem jezeru in je prestolnica švicarskega turizma. Ob jezeru je veliko najsodobnejših hotelov in v njih so turisti od vsepovsod.
'! let star leseni most je dnevno obiskalo več tisoč turistov. Na njem
i>o našli prostor tudi umetniki — slikarji, glasbeniki in drugi.
Mnoga mesta imajo svoje
značilnosti, po katerih so zna-
ni pri tujcih in na katere so
domačini ponosni. Luzernčani
in drugi Švicarji so zelo pono-
sni na leseni most (Kapel-
Ibriick), simbol mesta.
Več kot polovico tega 660
let starega mostu je v noči na
18. avgust zgorelo. Ta zgodo-
vinski spomenik je bil zgrajen
leta 1333 leta ter povezuje le-
vi in desni breg mesta. V vsa-
kem fotoalbumu turista, ki je
obiskal to prijazno švicarsko
mesto, je slika 200-metrskega
lesenega mostu, ki ga v polet-
nem času krasijo številne vi-
seče rože. Zraven mostu pa fo-
tografski objektiv lahko zabe-
leži še vodni stolp, v ozadju
pa Pilatus, na katerega vodi
najstrmejša zobata železnica
na svetu.
NEKAJ IZ ZGODOVINE
Most vodi čez reko Reuss. V
začetku je meril 285 metrov in
še danes povezuje levo in de-
sno stran mesta. Nekateri zgo-
dovinarji trdijo, da je kapela
svetega Petra bila zgrajena le-
ta 1367 in da so most zgradili
zaradi dostopa do te cerkve.
Seveda so to le domneve.
Leta 1599 so se takratni vo-
dilni mestni možje odločili, da
bodo notranjost mostu opre-
mili s slikami. K sodelovanju
so povabili takratne mestne
slikarje, med njimi nekaj priz-
nanih umetnikov. Na 158 tri-
kotnih slikah, ki se med seboj
dotikajo, je slikar Hans Wag-
mann v poznorenesančnem
stilu upodobil prizore iz zgo-
dovine Luzerna in Švice, na
nekaj slikah pa so prizori iz
življenja mestnih zaščitnikov
Leodegarja in Mauritiusa. Na
obrobju slik so zapisani verzi
znanega mestnega pisca Ren-
warda Cysataja in Hansa Ru-
dolfa. Ker so na mostu bili
originali, so jih morali večkrat
restavrirati.
1741. leta je narasla voda
odnesla del mostu in z njim
tudi nekaj dragocenih slik. Za-
radi številnih vodnih stihij so
most dvignili za nekaj stop-
nic, kar je spremenilo prvotno
podobo mostu.
Nazadnje so most obnovili
1968. leta.
Na koncu mostu stoji 34
metrov visok kamnit vodni
stolp, ki s svojo piramidasto
streho daje mostu posebno po-
dobo. Včasih so imeli v njem
mestne zapore, a je kljub temu
ostal med prebivalci zelo pril-
juben. Leta 1919 je bil v njem
mestni arhiv, trenutno pa je v
njegovih prostorih topniška
družba.
OGENJ JE MOST
KAR POŽIRAL_
Zakaj se je najstarejši most
vnel, še danes ni pojasnjeno.
Novica se je takoj razširila.
Reševalo ga je 150 gasilcev in
imeli so veliko problemov, saj
niso imeli pravega dostopa. 30
metrov visok ogenj je osvetlil
mesto. Gasilci so se borili s
požarom več ur, pri tem pa je
sodelovalo več kot 1500 ljudi.
Most je trenutno zaprt, a
kljub temu zelo obiskan. Od-
govorni obljubljajo, da bo do
junija prihodnje leto dobil
svojo staro podobo. Seveda
nikoli več ne bo to, kar je bil,
saj mu je čas "zarisal" svoje
čare, ki so neponovljivi. Teža-
ve imajo s slikami, saj so ori-
ginali zgoreli. Most pa ima še
vedno zelo pomembno funkci-
jo, saj imajo Luzernčani po
njem najkrajšo pot do inestne-
ga gledališča in mestnega je-
dra. Sedaj morajo namreč
ubrati daljšo pot.
Tekst in foto: Marija Slodnjak
Na srečo sc pred ognjem uspeli rešiti 34 metrov visok vodni stolp.
Denar za obnovo mostu prihaja od vsepovsod in obnovili ga bodo v
kratkem času.
Srečanje konservatorjev na Ptuju
Na skupščini Slovenskega konservatorskega društva prejšnji teden na Ptuju .se je
srečalo kar 130 tistih, ki .se profesionalno ukvarjajo z varovanjem naravne in kulturne
dedi.ščine v Sloveniji. Množična udeležba govori o pomembnosti Ptuja kot mesta bogate
kulturne dediščine.
Glavna tema srečanja je bila obnova Ptuja. Za-
vod za varovanje naravne in kulturne dediščine je
predstavil program prenove mesta in prikazal ti-
sto, kar je že bilo doslej narejenega, saj dela pri
prenovi že dvajset let.
O temeljnih nalogah prenove mestnega jedra je
ravnatelj Zavoda za varovanje naravne in kulturne
dediščine Maribor Janez Mikuž povedal: "Na tri
stvari je treba biti pozoren. To je vsebina, ki poguje-
jo druga dva ciljna segmenta, to pa sta varovanje
substance in varovanje videza. Vedeti moramo, ko-
mu je F*tuj namenjen, katerim dejavnostim, in ko je
to jasno, potem se lahko šele pogovaijamo o varo-
vanju substance in videza. Vsi objekti niso enako
pv>membni vsak za sebe; vedeti moramo, da je vsak
objekt na Ptuju in tudi v drugih mestnih jedrih po-
memben zaradi tega, ker je sestavni del celote in to
celoto varujemo."
Osrednji problem konservatorske stroke je de-
nar. Stroki noben material ni neznan, da ga ne bi
znala obdelati, enako tudi ni posegapo vsebini ali
tehniki, ki ga konservatorji ne bi obvladali. Prob-
lem je mogoče avtentični material, na Ptuju na
primer tako imenovani ptujskogorski peščenec, to
ja sivi kamen iz ptujskih portalov, pragov, stop-
nic, za kar bi bilo potrebno odpreti nov kamno-
lom. Pri prenovi mestnih jeder pa je treba upošte-
vati, da ni več sistemskega tolarja, ki se je v
prejšnem sistemu odvajal iz stanovanjskih sred-
stev iz prispevka iz osebnih dohodkov, zdaj bo pa
treba to urediti drugače. Po denacionalizaciji bo
veliko hiš v mestnem jedru vrnjenih zasebnim la-
stnikom, ki bodo dolžni skrbeti zanje, država pa
bo morala najti za te lastnike olajšave — verjetno
z davčno politiko. NaV