GDK: 946.3 (4) (047.3) Prva konferenca Evropskega gozdarskega inštituta Boštjan KOŠIR" V začetku septembra je v Joensuu (Fin- ska) potekala prva konferenca Evropskega gozdarskega inštituta (European Forest In- stitute - EF!), ki se ga je udeležilo okoli štirideset predstavnikov ustanov - članic inštituta, največ seveda iz Finske. Iz Slove- nije sta se je udeležila dva predstavnika članov EFI - Gozdarskega inštituta Slove- nije in Oddelka za gozdarstvo Biotehniške Fakultete. Konferenca se je pričela in kon- čala v mešanici navdušenja, radovednosti, pričakovanj, skepse in svečanosti. Kaj je pravzaprav Evropski gozdarski inštitut? Na EFI je uradni jezik angleški in tudi njegovo ime je angleško in govori pravza- prav o inštitutu za gozdove. Inštitut je bil po daljših pripravah uradno ustanovljen v septembru l. 1993 v mestu Joensuu, ki leži med jezeri v gozdnati zahodni Kareliji blizu rusko-finske meje. Mesto šteje okoli 50.000 prebivalcev in ima bogato gozdarsko tradi- cijo in pomembno lesnopredelovalno indu- strijo. V mestu je tudi univerza, ki ima poleg drugih tudi gozdarsko fakulteto in razisko- valno postajo finskega gozdarskega inšti- tuta (mimogrede: obe slednji ustanovi sta po številu zaposlenih, po prostorskih in raziskovalnih zmogljivostih nekaj večji od slovenskih). Evropski gozdarski inštitut so ustanovili predstavniki gozdarskih raziskovalnih in izobraževalnih ustanov iz desetih evropskih držav (Češka, Nemčija, Madžarska, Norve- ška, Poljska, Portugalska, Ruska federaci- ja, švedska, Velika Britanija in Finska). Polnopravni ali pridruženi član EFI lahko postane vsaka legalna ustanova. Danes je število članov okrog trideset. Inštitut naj bi odločujočim dejavnikom v Evropi (Evropski skupnosti) dajal na razpolago ustrezne in- formacije glede gozdov in gozdarstva, ki jih bo pridobivaJ z lastnim raziskovanjem in s * Dr. B. K., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO povezovanjem že obstoječih raziskovalnih projektov in že razpoložljivih rezultatov. Za naslednje obdobje so bile sprejete razisko- valne prioritete, ki so podrobno razčlenjene, a jih lahko strnemo v pet temeljnih področij: 1. trajnost gozdov, 2. gozdarstvo in možne globalne klimat- ske spremembe, 3. strukturne spremembe na trgih goz- dnih proizvodov (tudi nelesnih) in storitev, 4. analiza gozdarskih politik, 5. gozdarska informatika in metode razi- skovanja. Sestavni del raziskovalnega dela je tudi organiziranje delovnih in znanstvenih se- stankov in seminarjev (v tem letu kar štirje), odnosi z javnostjo - obveščanje javnosti o dejavnosti inštituta ter razširjanje znanja o gozdovih in gozdarstvu ter sodelovanje v izobraževanju zlasti mladih raziskovalcev (v tem letu so razpisali nekaj štipendij za mlade raziskovalce). Raziskovalne teme, ki potekajo na inšti- tutu v prvem letu delovanja, so: pomen prognoze razvoja evropskih gozdnih fondov (1990), rastne težnje v evropskih gozdovih (iz Slovenije sodeluje prof. dr. M. Kotar), evropska podatkovna baza o gozdovih in druge. Kot vedno bolj pomembna pa je tudi potreba po spoznavanju raziskovalnih zmogljivosti in sposobnosti ter raziskovalnih prioritet posameznih članov. Organizacijska struktura EFI Organizacijska struktura inštituta daje članom veliko možnosti za vplivanje na raziskovalno politiko in dogajanje na inštitu- tu. Poleg konference sta najpomembnejša organa inštituta oba sveta, od katerih ima eden bolj operativno, drugi pa bolj sveto- valno vlogo. Raziskovalno delo poteka v projektih, ki se deloma uresničujejo z last- GozdV 52, 1994 387 nimi raziskovalci (nekateri lahko pridejo za določen čas kar v Joensuu), večinoma pa v obliki delovnih skupin, ki združujejo razi- skovalce - specialiste iz članic EFI. Inštitut se nahaja v moderni in funkcionalni stavbi, kjer imajo tako stalni raziskovalci in vodstvo kot gosti dovolj prostora. Po napovedih naj bi do l. 1998 imeli dvajset raziskovalcev, od katerih bi jih kar trinajst imelo urejeno financiranje s strani članov EFI. Zaposleni 1994 1995 1996 1997 1998 Direktor 1 1 1 1 1 Pomočnik direktorja 1 1 1 1 1 Raziskovalci na EFI 2 5 7 7 7 Raziskovalci z zunanjim financiranjem 2 5 8 12 13 Ostali na EFJ 2 2 3 3 3 Ostali z zunanjim financiranjem 2 2 2 2 Finančni načrt inštituta -skupaj v mio FIM 5,3 7,4 10,0 12,5 14,2 Od tega iz vladnega proračuna- v% 89 80 70 60 55 Načrti vodstva EFI, ki jih je potrdila skup- ščina, so ambiciozni, čeprav omejeni s pričakovano rastjo financiranja, ki je danes v veliki meri odvisno od finskega proračuna. Želja je, da bi delež vladnega denarja zmanjšali ( !) in postavili inštitut (finačno gledano) na čimbolj neodvisne noge. Tak- šne želje pase lahko uresničijo le v primeru, da se bo inštitut uspel zasidrati v evrop- skem prostoru kot pomemben informacijski in strokovni dejavnik. Učinki delovanja inštituta 1994 1995 1996 1997 1998 število članov 30 35 40 50 60 Raziskovalna poročila 2 5 10 11 12 Delovna poročila 6 8 10 15 20 Seminarji, delavnice, konference 4 5 6 6 6 Če se spomnimo, da razpolaga Evropa (Evropska skupnost) z vrsto ustanov, ki pokrivajo različna področja gospodarstva, je kar nekam čudno, da vse doslej ni imela skupne gozdarske raziskovalne ustanove, ki bi združevala interese in prizadevanja evropskih dežel pri gospodarjenju z gozdo- vi. Razlogov za to je vsekakor več, saj tako prazen ta prostor le ni, če pomislimo le na IUFRO z močnimi evropskimi in svetovnimi 388 Gozd V 52, 1994 povezavami, razna specializirana stro- kovna združenja, pa tudi druge ustanove na še višji ravni (FAO, ECE). Raziskovalni projekti s področja okolja, kamor lahko uvrstimo tudi del raziskovalnih gozdarskih projektov, pa potekajo v Evropski skupnosti tudi v različnih programih kot so EUREKA in COST in najbrž še kakšni drugi. Kam naj torej uvrstimo idejo o ustanovitvi EFI? Nesporno je politični pomen dejstva, da ima neka država, ki postaja članica Evrop- ske skupnosti, sedež sicer majhne, a evrop- ske ustanove (gozdarstvo je kot gospodar- ska dejavnost v evropskem merilu skrom- no, vendar pomeni v deželah severne Evrope zelo pomemben delež v narodnem dohodku) izjemno velik, vendar lahko so- dimo o tej ideji tudi sicer naklonjeno, čeprav bo potrebno še mnogo prizadevanj, da se bo niša, na katero so ustanovitelji inštituta namerili, še razširila. Dejstvo je, da na EFI že danes poteka več pomembnih medna- rodnih projektov in ni naključje, da je prav zanimanje za gozdarski informacijski si- stem, ki bo omogočal mnoge analize - razvoja in teženj gozdnih fondov, vpliva uporabe prostora na gozdno biološko raz- novrstnost in metod za njeno ocenjevanje, zdravstvenega stanja gozdov ter političnih posledic ocen razvoja gozdnih fondov - med strateškimi raziskovalnimi področji EFI. Aktivnosti, ki so potekale v l. 1994 v obliki seminarjev in delavnic, so bile med drugim namenjene tudi promociji ideje o evrop- skem inštitutu za gozdove. Naslovi tem kažejo, da so oblikovalci raziskovalne stra- tegije dobro seznanjeni s trenutnimi najbolj vitalnimi raziskovalnimi področji, kot npr.: nomenklatura evropske gozdarske karto- grafije, vključevanje vrednot okolja v go- zdarsko načrtovanje in vplivi gozdarstva in industrije, ki temelji na lesni surovini na okolje in zlasti na biološko raznovrstnost. Med člani EFI danes še ne moremo najti nekaterih pomembnih središč gozdarske vede v Evropi iz Švice, Nemčije in Francije, čeprav se število članov hitro povečuje. Med strateškimi nalogami, s katerimi se ukvarja vodstvo inštituta, je danes poleg povečanja članstva tudi uveljavljanje inšti- tuta kot pomembnega vira informacij o Konferenca Direktor Pomočnik direktorja Projekt Raziskovalci EFI gozdovih in gozdarstvu pri vladah evropskih držav. Konferenca je tudi pokazala, da mnoge majhne države vidijo v novem inšti- tutu tudi možnosti za lastno mednarodno znanstveno uveljavljanje. Razgovori med Raziskovalci članov udeleženci so pokazali, da mnogi računajo zlasti na povezovalno in izobraževalno vlogo inštituta, ki je za nas daleč, av okolju, ki je podobno kot naša dežela, polno go- zdov in prijaznih ljudi. GozdV 52, 1994 389