PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: XIII - ISSN 1580-0547 April 2012 • Številka 3 SOTOČJE I Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE ^ SOtOČJE Na naslovnici: Otroški pevski zbor OŠ Pirniče Foto: Gorazd Kavčič Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč Izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. naročam Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Mateja Rant (mateja.rant@g-glas.si). Oglasno trženje: Jure Tomažin, telefon: 04/201-42-33, 031/378 741, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 3 je priloga 30. številke Gorenjskega glasa, 13. aprila 2012. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode DELOVNI CAs: PoN. - PET.: 9. - 18. ure soboTA: 9.-12. ure Seškova c. 9 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 novi modeli poročnih prstanov odkupujemo vse vrste zlata www.zlatarstvo-trtnik.si BAR VILI Avtokamp Smlednik v Dragočajni Od 27. aprila naprej vabljeni na ocvrte postrvi. Tel. 040/22 19 45 Možnost piknikov po predhodnem naročilu! J hwfcldMftfM *» \ ! ini/fji" m i O nnricH |L U-t * *H, Iti ¡KI» Poleg pestre ponudbe so na voljo še: domači suhomesnati izdelki kmetije Žunar domači mlečni, sirni izdelki kmetije Na Ravan domače kislo zelje in repa kmetije Škerl domača jajca in testenine kmetije Matiček Burnikov domači kruh priprava narezkov in kanapejev Vse to pa lahko zalijemo z dobrimi domačimi vini: vipavska vinska klet Rondič dolenjska vinska klet Urško - cviček kraška vinska klet Rebula - teran Odprto: pon. - pet.: 8 - 20 h Sobote: 7.30 - 18 h Nedelje, prazniki: 8 - 12 h Mali oglasi Obvestite Gorenjke in Gorenjce, kaj prodajate, kupujete, ponujate, menjate. Oddajte svoj mali oglas po tel.: 04/201 42 47, po faxu: 04/201 4213 ali e-pošti: malioglasi@g-glas.si. Gorenjski Glas 2 - SOTOČJE Oglasi I PVTD 5± pokličite in si rezervirajte svoj termin 031 / 707 000 www.facebook.com/cbsavto AKCIJSKE CENE LETNIH PNEVMATIK MICHELIN + darilo: bon za gorivo fc ft do razprodaje zalog ^MšCHELim STORITVE: - ročno in avtomatsko pranje vozila & % - notranje čiščenje vozila - kemično čiščenje sedežev - poliranje vozila z zaščito laka - prodaja in menjava pnevmatik - prodaja platišč sr ZUNANJE PRANJE VOZILA ŽE OD 5,50 EUR DALJE. CBS AVTO Medvode, Gorenjska cesta 56, 1215 Medvode, e: info@cbs-avto.si, t: 01/ 3626-205 Avto Ograjer, d. o. o Brezovi Dol 20 1303 Zagradec SOTOČJE - 3 Prireditve KOLEDAR PRIREDITEV APRIL 2012 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Sobota, 14. 04. 2012 Kulturni dom Pirniče, ob 17.00 uri GUSAR NACE Predstava za otroke Za otroški abonma OTEHAJČEK in IZVEN KUD Pirniče 041/776 735 031/352 772 www.kud-pirnice.si info@kud-pirnice.si vstopnice@kud-pirnice.si Sobota, 14. 04. 2012 Kulturni dom Pirniče, od 16. do 18.00 ure Gledališka karavana v SUHO KRAJINO Prijave z vplačili! KUD Pirniče 041/776 735 031/352 772 www.kud-pirnice.si info@kud-pirnice.si vstopnice@kud-pirnice.si Sobota, 14. 04. 2012 Stadion Medvode, ob 10.00 uri Prvenstvena tekma: Cicibani U-10 Jezero Medvode: Dolomiti Dobrova NK Jezero Medvode T: 01/362 34 22 Jezero.medvode@t-2 .net www.nkm-jezero.si Sobota, 14. 04. 2012 Stadion Medvode, ob 16.30 Prvenstvena tekma: Člani Jezero Medvode : Litija NK Jezero Medvode T: 01/362 34 22 Jezero.medvode@t-2 .net www.nkm-jezero.si Nedelja, 15. 04. 2012 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: TOLSTI VRH (1077 m) - Dobroveljska planota Vodita: Miro Plešec in Boštjan Jesih PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom Jože Kršinar, T: 01/361 32 30 GSM: 041/582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Torek, 17. 04. 2012 Knjižnica Medvode, ob 17.00 uri Pravljična ura z delavnico (za otroke od četrtega leta) Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode T: 01/361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sreda, 18. 04. 2012 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Predstavitev knjige Nepozabljeno: Otrok med nacizmom avtorja Franca Kukovice Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode T: 01/361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Četrtek, 19. 04. 2012 Telovadnica v OŠ Preska, ob 18.00 uri Slavnostna akademija ob 80-letnici stare preške stavbe OŠ Preska www.ospreska.si Četrtek, 19. 04. 2012 Kulturni dom Medvode, ob 20.00 uri Komedija Toneta Partljiča Čistilka in predsednik uprave Za abonma in IZVEN Boom teater Vstopnice: Trafika Bencak in Petrol TIC Medvode 01/361 43 46 041/378 050 http://www.boomteater.com 030/305 905 Sobota, 21. 04. 2012 Zbor izletnikov pred BC Medvode Mladinski odsek vabi na: LOVRENŠKAJEZERA (1520 m) - Pohorje Vodita: Alenka Jenko in Vojka L. Pipan PD Medvode Prijave sprejema do srede pred izletom Mateja Curk, E-naslov: mateja.curk@gmail.com www.planinskodrustvo-medvode.si Sobota, 21. 04. 2012 Stadion Medvode, ob 10.00 uri Prvenstvena tekma: Starejši dečki Jezero Medvode : Mengo 28 NK Jezero Medvode T: 01/362 34 22 Jezero.medvode@t-2.net www.nkm-jezero.si Sobota, 21. 04. 2012 Stadion Medvode, ob 12.30 Prvenstvena tekma: Mladinci Jezero Medvode : Dragomer NK Jezero Medvode T: 01/362 34 22 Jezero.medvode@t-2.net www.nkm-jezero.si Sobota, 21. 04. 2012 V prostorih društva v Medvodah, ob 10.00 uri Čajanka za spremembo v Medvodah DU Medvode T: 361 26 18 041/295 040 Sobota, 21. 04. 2012 V prostorih društva v Pirničah, ob 10.00 uri Čajanka za spremembo v Pirničah DU Pirniče 041/609 817 4 - SOTOČJE Prireditve DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Sobota, 21. 04. 2012 Kulturni dom Medvode, ob 19.30 Premiera: VAJE ZATESNOBO drama KUD Fofite Prodaja vstopnic: TIC Medvode T: 361 43 46 ali 041/378 050 E: ticmedvode@tzm.si Nedelja, 22. 04. 2012 Stadion Medvode, ob 10.00 uri Prvenstvena tekma: Mlajši dečki Jezero Medvode : Šm. Toplice NK Jezero Medvode T: 01/362 34 22 Jezero.medvode@t-2 .net www.nkm-jezero.si Nedelja, 22. 04. 2012 Športna dvorana Medvode, ob 19.00 uri Večer filmske glasbe 5 Godba Medvode in KUD Fofite Prodaja vstopnic: TIC Medvode T: 361 43 46 ali 041/378 050 E: ticmedvode@tzm.si Torek, 24. 04. 2012 Knjižnica Medvode, ob 17.00 uri Gledališka predstava za otroke: Govoreči zvonček Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode T: 01/361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sreda, 25. 04. 2012 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Literarni večer z Jurijem Marussigom Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode T: 01/361 30 53 www.knjiznica-medvode.si Sreda, 25. 4. 2012 Kulturni dom Medvode, ob 19.30 Ponovitev gledališke predstave VAJE ZATESNOBO drama KUD Fofite Prodaja vstopnic: TIC Medvode T: 361 43 46 ali 041/378 050 E: ticmedvode@tzm.si Petek, 27. 04. 2012 Začetek pohoda ob 9.00 uri pri vodnem zajetju pod Starim gradom Pohod po poteh spominov in prijateljstva Smlednik, Skaručna, Smlednik TD Smlednik TD Smlednik 040/721 532 turisticno.drustvo@smlednik.si Sobota, 28. 04. 2012 Kulturni dom Sora, ob 19.30 Skupni koncert LPZ Medvode in pevskega zbora VARDAR iz Skopja KD Simon Jenko -LPZ Medvode 051/357 555 janez.c.dobrava@gmail.com Nedelja, 06. 05. 2012 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: KUCELJ (1237 m) - Notranjsko Vodita: Boštjan Jesih in Dušan Brekič PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom Jože Kršinar, T: 01/361 32 30 GSM: 041/582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Sob. - Ned. 5. 05. - 6. 05. 2012 Športna dvorana Medvode, od 9.00 do 20.00 ure Mednarodni mladinski turnir v badmintonu: Medvode FORZA CUP 2012 Badminton klub Medvode www.badmintonklubmedvode.si Čet. - Ned. 10. 05. - 13. 05. 2012 Športna dvorana Medvode, od 9.00 do 20.00 ure Mednarodni mladinski turnir v badmintonu: FZ FORZA SLOVENIA INTERNATIONAL 2012 Badminton klub Medvode www.badmintonklubmedvode.si Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarj u prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluj e v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ticmedvode@tzm.si. Peti večer filmske glasbe Vaje za tesnobo Godba Medvode in KUD Fofite že peto leto zapored pripravljata tradicionalni večer filmske glasbe, ki bo v nedeljo, 22. aprila, ob 19. uri v Športni dvorani Medvode. Različni glasbeni izvajalci bodo v živo izvajali filmsko glasbo, ki jo bodo spremljale projekcije odlomkov iz teh filmov. Poleg gostiteljice Godbe Medvode bodo nastopili še Pihalni orkester Železarjev Ravne in kitarski ansambel glasbene šole Litija Šmartno ter pevci Eva Černe, Andreja Sonc in Miha Ravnikar. Izvajali bodo glasbo iz filmov Armageddon, Gladiator, Robin Hood, Lepotica in zver, Titanik, Aladdin, Moulin Rouge in še mnogih drugih. M. R. V prostorih kulturnega doma Medvode bodo v soboto, 21. aprila, ob 19.30 premierno uprizorili gledališko predstavo Vaje za tesnobo avtorja Vinka Moderndorferja. Gre za sodobno dramo, v kateri so v ospredju običajni ljudje, ki se spopadajo z reševanjem težkih situacij. Predstavo je režiral Branko Kraljevič, igrali pa bodo Zvone Nagode, Katja Ku-tnjak, Andraž Hafner, Jure Galičič, Sandra Debelak, Monika Jekler in Matej Ulčar. M. R. SOTOČJE - 5 I Občina Statut uskladili z veljavno zakonodajo Občinski svetniki so na marčevski seji med drugim obravnavali spremembe in dopolnitve statuta občine Medvode. Zadnje večje spremembe statuta so v občini Medvode sprejeli pred osmimi leti, zakon o lokalni samoupravi, je pojasnila tajnica občine Vanja Debeljak, pa se je vmes večkrat spreminjal. To je bil tudi razlog, da so pripravili nove spremembe statuta, saj ga je potrebno uskladiti s sedaj veljavno zakonodajo. Zakon o lokalni samoupravi, je pojasnila Vanja Debeljak, je namreč temeljni zakon, ki ureja delovanje ter določa pravice in obveznosti občin. Statut pa določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, ter način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini. »Zakon o lokalni samoupravi pri ureditvi kakega vprašanja večkrat napotuje na statut,« je ob tem še poudarila Vanja Debeljak. Za sprejem sprememb statuta je potrebna dvotretjinska večina vseh članov občinskega sveta. Pred razpravo o spremembah statuta je svetnica Zvonka Hočevar, ki je sodelovala v delovni skupini za pripravo sprememb in dopolnitev statuta, svetnike pozvala, da k spremembam pristopijo konstruktivno. »Lažje je dodajati kot na novo pisati. Pripombe naj bodo podane z namenom, da nastane dober statut, ne pa samo z namenom kritiziranja.« Kljub temu so bili do določenih sprememb v statutu nekateri svetniki precej kritični. Bojazni številnih je strnila Jelena Aleksic, ki je poudarila, da se ne more znebiti občutka, da se poskuša v večji meri nadzirati oziroma podrediti nadzorni odbor. Na to je opozoril tudi Stanko Okoliš: »Pristojnosti nadzornega odbora se izredno zmanjšujejo; največ predlogov sprememb je ravno pri poglavju o delovanju nadzornega odbora. Po moje si župan s tem jemlje prevelike pristojnosti, saj omejuje in ovira delo nadzornega odbora.« Jelena Aleksic je obenem prepričana, da bi morale svoje stališče do sprememb statuta izraziti tudi krajevne in vaške skupnosti. Prepričana je namreč, da so s spremembami krajevnim skupnostim naložili še dodatne naloge. »Slišala sem pripombe, da občina od krajevnih skupnosti pričakuje preveč, zato bi bilo to treba razčistiti. Ne moremo pričakovati, da bodo vse te naloge, med katerimi nekatere zahtevajo precejšnjo odgovornost, opravljali prostovoljno, brez nagrad. Že zdaj ni velikega interesa za sodelovanje v svetih krajevnih skupnosti, potem pa bo zanimanje najbrž še upadlo.« Zato, pravi, podpira uvedbo sejnin za člane svetov krajevnih skupnosti. Po drugi strani pa Miro Javeršek meni, da bi krajevne skupnosti potem dobršen del sredstev porabile za sejnine, kar spet ne bi prispevalo k dobrim rešitvam. Vanja Debeljak je ob tem pojasnila, da v statut prenašajo zgolj že sedaj veljavno ureditev. »Sejnine pa so stvar vsake posamezne krajevne skupnosti, saj prejemajo dotacije iz proračuna.« Zvonka Hočevarje nato še enkrat predlagala, da se do sprememb, ki se nanašajo nanje, opredelijo tudi krajevne skupnosti. Mateja Rant, foto: Peter Košenina Dodatna sredstva za gradnjo objektov MBO Skupaj z občinami, ki sodelujejo v projektu nadgradnje Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, bo morala tudi občina Medvode za tretji sklop projekta, ki vključuje gradnjo objektov za ravnanje z odpadki, zagotoviti dodatna finančna sredstva, kar so občinski svetniki že potrdili. V podjetju Snaga, je ob tem pojasnila tajnica občine Vanja Debeljak, so leta 2009 začeli s postopkom izbire izvajalca za gradnjo objektov za predelavo odpadkov (MBO). Najnižja ponudbena cena pa je za dobrih devet milijonov evrov presegla sredstva, ki jih je imel naročnik zagotovljena za ta namen. »Zato so pripravili izjavo, s katero se občine, solastnice objektov RCERO Ljubljana zavezujejo, da bodo manjkajoča sredstva zagotovile v proračunih v letih 2013 do 2015,« je svetnikom na marčevski seji razložila Vanja Debeljak. Občina Medvode bo morala glede na svoj delež v projektu v prihodnjih dveh letih zagotoviti dobrih 350 tisoč evrov. Pri tem računajo, je še pojasnila Vanja Debeljak, tudi na sredstva iz evropskih skladov. M. R. Pomoč na domu nekoliko dražja Višje cene storitve pomoči na domu so predvsem posledica višjih stroškov za prevoz in izplačilo jubilejne nagrade. Občinski svetniki so pred potrditvijo višje cene storitve pomoči na domu sprejeli sklep o subvenciji k ceni te storitve. Konec januarja je namreč začela veljati sprememba pravilnika, ki določa metodologijo za oblikovanje cene omenjene storitve. »Bistvena novost je, da se del stroška, ki je bil prej v celoti breme občine, lahko prenese na uporabnika. Stroške strokovne priprave tudi po spremembi pravilnika krije občina v celoti, stroške vodenja in koordiniranja neposrednega izvajanja storitve pa je občina dolžna subvencionirati najmanj v višini petdesetih odstotkov stroškov storitve,« je pojasnila vodja oddelka za družbene dejavnosti Tatjana Komac. Svetniki so ob tem podprli predlog, da občina še naprej v celoti pokriva tudi stroške vodenja in koordiniranja. Svetniki so potrdili tudi nove cene storitve pomoč družini na domu, ki ob delavnikih zdaj znaša 18,94 evra na uro in je za 0,96 evra višja od prej veljavne cene. Ob nedeljah cena te storitve znaša 26,25 evra na uro, kar je 1,03 evra več kot prej, ob praznikih pa 27,80 evra ozi- roma 0,90 evra več kot prej. Višje cene, je razložila Tatjana Komac, so predvsem posledica višjih stroškov za prevoz in izplačila jubilejne nagrade za trideset let delovne dobe. Svetniki so še soglašali, da se zavodu Comett, ki izvaja pomoč in nego na domu, zagotovi dodatnih dvesto evrov na mesec za stroške prevoza, ki doslej niso bili všteti v ceno storitve. »Po pravilniku lahko stroški materiala in storitev znašajo le 15 odstotkov stroškov dela, zato zavod Comett pri izračunu predloga cene storitve ni mogel upoštevati vseh stroškov za prevozne storitve. Posamezna oskrbovalka na mesec prevozi 504 kilometre, kar ob upoštevanju trenutne kilometrine, ki znaša 0,43 evra, znese 217 evrov, v ceni storitve pa so obračunani prevozni stroški v višini 195 evrov,« so pojasnili v občinski upravi. Na mesec tako za pokritje stroškov prevoza za vseh devet oskrbovalk zmanjka približno dvesto evrov. Na podlagi novih cen, je pojasnila Tatjana Komac, bo treba v proračunu zagotoviti dodatnih 19 tisoč evrov, od tega 1800 evrov za prevozne stroške. Mateja Rant 6 - SOTOČJE Občina Svetnike zmotilo zadolževanje Ob obravnavi zaključnega računa so svetniki opozarjali predvsem na po njihovem nerealno načrtovanje proračunskih prihodkov in (pre)veliko zadolževanje občine. Občina se je najbolj zadolžila za gradnjo vrtca v Smledniku. »Največji izpad pri prihodkih je bil na strani komunalnega prispevka, kjer je bilo realiziranih le 30 odstotkov načrtovanih prihodkov. Težave na nepremičninskem trgu so se v našem proračunu pokazale šele v letu 2011,« je ob predstavitvi zaključnega računa poudarila vodja oddelka za proračun in finance Sanja Malej in dodala, da je bila realizacija skupnih prihodkov kljub temu visoka, in sicer skoraj 94-odsto-tna, izkazujejo pa tudi proračunski presežek, ki znaša dobra dva milijona evrov. Pri odhodkih je bila realizacija 82-odstotna in je bila slabša od načrtovane predvsem na strani namenskih odhodkov. Precej manj sredstev od načrtovanih so porabili tudi za gradnjo novega vrtca v Smledniku, kjer izvajalec zamuja z deli. Svetniki so v razpravi opozarjali predvsem na potrebo po vse večjem zadolževanju občine. »Že pri sprejemanju proračuna smo nekateri opozarjali, da so prihodki načrtovani nerealno, kar se je pokazalo pri realizaciji proračuna. Imeli smo le slabih 30 odstotkov pobranega komunalnega prispevka, tako visok kot lani pa je planiran tudi letos, kar bo spet pomenilo pol milijona evrov primanjkljaja. Razmere na nepremičninskem trgu se ne popravljajo in to prinese nujo po zadolževanju. Občina namreč vsa redna proračunska sredstva porabi za tekoče poslovanje. Ta čas dolg naše občine znaša več kot 3,5 milijona evrov, kar pomeni 31 odstotkov proračuna. Če se bo zadolževanje nadaljevalo tudi letos, potem bomo na koncu zadolženi že za 4,7 milijona evrov, kar predstavlja 40 odstotkov proračuna. To še ni nad zakonsko omejitvijo, a se ji bližamo,« je bil kritičen Nejc Smole. Ob tem je še opozoril, da so letos za odplačilo dolga porabili 320 tisoč evrov, letos pa naj bi to znašalo že 530 tisoč evrov. Zato je predlagal, da bi ob načrtovanju naslednjega proračuna malo manj napihnili prihodke in bolj realno zarezali v odhodke. Sanja Malej je pojasnila, da se zadolžujejo izrecno za investicije, saj brez tega ne gre. »Obenem smo šele na polovici tega, za kolikor se občina lahko zadolži.« Ob tem je Stanko Okoliš podvomil, da je zadolževanje nujno predvsem zaradi investicij. »Mislim, da smo že precej globoko in da je zadolževanje potrebno tudi za financiranje redne dejavnosti občine.« Zanimalo ga je tudi, za kaj konkretno so se zadolžili, Sanja Malej pa mu je odgovorila, da za gradnjo vrtca v Smledniku. Izredno kritična je bila tudi svetnica Jelena Aleksic. »Iz leta v leto imamo vedno iste postavke z nizko realizacijo, to so otroška igrišča, Aljaževa hiša, malo gospodarstvo, poslovna cona Jeprca ... Kritike ob sprejemanju proračuna torej očitno držijo, in sicer da se določene postavke namenoma napihujejo, da bi sredstva s teh postavk prerazporejali na druge na manj transparenten način ali da bi se javnosti prikazalo všečne projekte, ki se jih potem ne realizira.« Pohvalila je pozornost, ki jo uprava namenja področju sociale, pa tudi mladinski dejavnosti in kulturi, premalo pozornosti pa se po njenem namenja okolju. Obžaluje tudi, da so sredstva porabili samo za izdelavo strategije poslovne cone Jeprca, namesto strategije razvoja malega gospodarstva v celotni občini. »Bitko s časom smo že izgubili. Klasične poslovne cone ne rabimo, ker so nas vse bližnje občine prehitele.« Zdenka Bokal je občinsko upravo pozvala, naj poskuša čim bolj izkoristiti razpise za pridobitev evropskih sredstev, saj bodo letos prihodki še manjši. Nataša Pre-dalič pa je opozorila, da se gospodarska kriza nadaljuje, kar bo treba upoštevati tudi pri načrtovanju prihodkov. »Proračun ne bi smel biti seznam želja za določene projekte, za katere se že v naprej ve, da ne bodo realizirani.« Mateja Rant, foto: Tina Dokl Do poletja redarska služba Svetnike so na aprilski seji seznanili tudi z varnostnimi razmerami na območju policijske postaje Medvode in oceno izvajanja občinskega programa varnosti. Zelo dobro je splošna ocena, ki jo je glede varnosti podal komandir policijske postaje Medvode Simon Slokan. V zadnjih dveh letih, je pojasnil, namreč ni bilo nobene večje kršitve javnega reda in miru oziroma ni bilo dogodka, ki bi pri ljudeh vzbudil občutek ogroženosti, kot sta recimo umor ali uboj. Kljub temu je na seji podžupan Leopold Knez predlagal, naj občina najde prostor blizu središča, v katerem bodo uredili novo policijsko postajo. »Tako bi bila policija lahko prisotna vseh sedem dni v tednu, kar bi še izboljšalo varnost,« je poudaril Knez. Do poletja, je napovedal župan Stanislav Žagar, pa naj bi zaživela tudi redarska služba. Ta čas tako niso mogli podati ocene izvajanja programa varnosti, ki so ga sprejeli oktobra 2009, ampak so zgolj konkretneje opredelili naloge redarja v letošnjem letu. M. R. Pregledneje opredelili kriterije za financiranje športa V osnutku pravilnika o sofinanciranju programov športa v občini Medvode, ki so ga na zadnji seji obravnavali svetniki, so konkretneje opredelili kriterije, ki vplivajo na razdelitev denarja med posamezne izvajalce športnih dejavnosti. »V dosedanjih razpisih je namreč pri- hajalo do nesoglasij, saj pravilnik ni točno določal postopkov in ključa, po katerem se je delil denar,« je glavne razloge za pripravo novega pravilnika strnil direktor Zavoda za šport in prireditve Medvode Sašo Bratuš. Po novem so opredelili tri kriterije, ki bodo vplivali na razdelitev denarja, in sicer strošek izvedbe programa, množičnost in rezultati, ki jih dosegajo. V nadaljevanju so svetniki obravnavali in potrdili še letni program športa v občini Medvode. M. R. Lastniki garaž odkupili še zemljišča Občinski svetniki so soglašali s sklenitvijo prodajnih pogodb, s katerimi se zemljišča v središču Medvod, na katerih stojijo štiri garaže v velikosti 18 kvadratnih metrov, prodajo lastnikom obstoječih garaž. Sodni cenilec je vrednost kvadratnega metra zemljišča ocenil na 97,15 evra. Soglašali so tudi, da občina proda 133 kvadratnih metrov velik travnik Branku Štremflju, lastniku sosednjega zemljišča, in sicer po ceni 78,98 evra za kvadratni meter. Svetniki so potrdili še sklep o ukinitvi družbene lastnine v splošni rabi, na podlagi katerega je lastnica 291 kvadratnih metrov velikega travnika ob reki Sori postala občina. Občina bo tako lahko izpeljala postopek za podpis pogodbe o podelitvi služnostne pravice. Na tem zemljišču namreč republiška agencija za okolje namerava vzpostaviti merilno mrežo oziroma postajo za spremljanje količine padavin, merjenje pretoka in vodostaja ter merjenje kakovosti podtalnice. M. R. SOTOČJE - 7 I Občina Dela ji nikoli ne zmanjka Prava novinka v občinskem svetu občine Medvode je Marjeta Jamnik, članica Nestrankarske liste Glas, ki je šele pred kratkim sedla v svetniške klopi. V svetu je zamenjala Urško Repnik, ki je odstopila iz osebnih razlogov. Kako bi se sami na kratko predstavili občanom? »Več ali manj me že kar dobro poznajo, saj sem v 37 letih učila ogromno generacij. Stara sem 58 let in sem diplomirana učiteljica. Učim na osnovni šoli Medvode, a verjetno le še kratek čas. Imam krasno družino, tri poročene sinove, pet vnukov in pridnega moža.« Zakaj ste se odločili za vstop v politiko? »Pravzaprav ne vem, ali je to, kar bom počela, politika, čeprav res vstopam v lokalno politiko. Ko sem srečala Nejca Smoleta, predstavnika Nestrankarske liste Glas, sva imela kratko debato. Rekla sem mu, da sem zelo vesela, ker so na tej listi sami mladi, tudi zato, ker jih poznam, saj so bili nekateri moji učenci. Prepričana sem bila, da bodo delali dobro, da so pošteni in da imajo vse možnosti, da uspejo in koga prepričajo s svojimi argumenti. Povedala sem tudi, da jih močno podpiram in zato me je vprašal, ali me lahko dajo na listo. Želela sem jih zgolj podpreti, zato so me uvrstili na drugo mesto, ker je moje ime prepoznavno. Prepričali so me predvsem s tem, da bodo delali za dobrobit vseh Medvodčanov.« Po spletu naključij zdaj sedite v občinskem svetu. Vam je žal, da se je tako obrnilo? »Žal mi je zaradi Urške, po drugi strani pa sem vesela, da sem zraven, ker bi rada kaj prispevala za našo krajevno skupnost Senica, saj se o njej skoraj nič ne sliši.« Katere lastnosti po vašem odlikujejo dobrega svetnika? »V prvi vrsti poštenost, prepričljivost in prodornost ter da ima dobre namene. Pa da zaradi strankarske opredeljenosti ne nasprotuje nečemu, kar je dobro za kraj in ljudi, samo zato, da je opozicija. Tega jaz ne bom počela, ker se mi zdi, da naša nestrankarska lista res to predstavlja in mi je najbolj pomembno, da se bomo pošteno odločali, vedno in za vsakogar.« Ste aktivni še na katerih drugih področjih v občini? »Zelo sem aktivna na več področjih, ravno danes smo recimo imeli sestanek akcijske skupine. Dejavna sem še na kulturnem področju v svoji krajevni skupnosti, obenem pa sem tudi v upravnem odboru občinske kulturne zveze. Aktivno delujem pri Zvezi prijateljev mladine Šiška, ki s svojim delom sega tudi na naše območje.« Katere cilje boste osebno poskušali uresničiti kot občinska svetnica? »Že vse življenje so moje področje otroci in mladostniki in vsekakor se bom na tem področju vedno oglašala, saj želim, da bo zanje dobro. Zdaj so namreč zelo čudni časi in mislim, da se bo vsaj za to populacijo treba še bolj boriti in jim pomagati na vseh področjih.« Kje ta čas vidite največji problem v občini in kako bi ga rešili oziroma vsaj nakazali rešitev? »Ne vem, ali je to ravno problem, je pa moja velika želja. Zelo sem žalostna, da so Medvode mesto, a tega ni videti z nobene strani, s katerekoli vstopiš vanj. Zelo so žalostne, brez cvetja oziroma česarkoli, kar bi jih označevalo. Veliko truda bo še treba vložiti na tem področju. Nimamo središča - imamo barake ob glavni cesti, kjer se sicer kaj dogaja, a manjkata toplina in svežina oziroma tisto nekaj, da bodo ljudje rekli, da so Medvode lepe. Ta čas so zelo brezosebne, v središču ni nič razen trgovskega centra, ki že nekaj časa sameva, okrog pa je polno avtomobilov. Tudi pri urejanju zelenic in parkov bi bilo mogoče marsikaj narediti.« Marjeta Jamnik Kaj vam zapolnjuje prosti čas? »Prostega časa imam zelo malo. Se pač ukvarjam s kulturo, v šoli vodim tudi gledališki krožek in vedno kaj pripravljamo. Nekaj zadnjih mesecev sem se ukvarjala še s prireditvijo ob tridesetletnici šole, ki je zelo uspela, zato sem zelo ponosna. Doma imam okrog sebe pet vnukov, ko pridejo na obisk, in je tudi to velik projekt, obenem pa skrbim za mamo. Smo generacija, ki skrbi tako za starše kot vnuke, zato mi dela nikoli ne zmanjka.« Imate življenjsko vodilo oziroma moto? »Dobro misliti in ljudem želeti samo dobro, brez nevoščljivosti, in da bi bili Slovenci, tudi v lokalnem okolju, bolj spoštljivi do sebe in drugih.« Mateja Rant, foto: Peter Košenina Razširili pokopališče v Sori V svetu krajevne skupnosti Sora so se že lani odločili, da po pridobitvi projektne dokumentacije začnejo z gradbenimi deli, ki bi omogočila razširitev pokopališča, s čimer bi pridobili nova mesta za klasične in žarne pokope. »Že nekaj časa namreč na vseh pokopališčih v občini Medvode primanjkuje prostora. V večini primerov so možnosti za širitev precej omejene, zato smo se odločili za razširitev pokopališča v Sori,« je pojasnil predsednik sveta krajevne skupnosti Sora Mirko Javeršek. Sredstva za razširitev, s katero so pridobili 46 novih žarnih niš in 24 grobnih mest, je prispevala krajevna skupnost. Skupna vrednost vseh opravljenih del je znašala 35 tisoč evrov. M. R., foto: Tina Dokl Zdravstveni dom bo še naprej vodil Rajko Vajd Funkcijo direktorja Zdravstvenega doma Medvode bo tudi v prihodnjem štiriletnem mandatu opravljal Rajko Vajd, saj so njegovo imenovanje na zadnji seji podprli tudi občinski svetniki. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mitja Ljubeljšek je poudaril, da so soglasno ugotovili, da je Rajko Vajd uspešen in odgovoren gospodar javnega zavoda, prodoren organizator in vodja ter ugleden strokovnjak, ki je vreden zaupanja, da tudi v prihodnje vodi zdravstveni dom. Glavno pozornost bo pri tem namenjal ohranjanju doslej pridobljenih programov in pridobitvi novih. V zdravstvenem domu bodo nadaljevali s projektom uvajanja referenčnih ambulant, prizadevali si bodo pridobiti tudi certifikat kakovosti. Končati nameravajo energetsko sanacijo stavbe, poskušali pa bodo urediti sobo za male kirurške in druge posege ter vzpostaviti mrežo avtomatskih defibrilatorjev. Trudil se bo tudi za ohranitev samostojnega zavoda. M. R. 8 - SOTOČJE -Občina Želijo enotnejše turistične table Člani Turistične zveze Medvode so se konec marca zbrali na redni letni skupščini. Kot najpomembnejši letošnji projekt so si zastavili menjavo informacijskih tabel v občini. »Ključni projekt, ki ga nameravamo izpeljati letos, je zamenjava turističnih tabel oziroma zemljevidov v občini. Za to bomo namenili okrog dva tisoč evrov. S tem želimo narediti korak k ureditvi enotnejše turistične usmerjevalne infrastrukture ne našem območju,« je poudaril predsednik Turistične zveze Medvode Jure Galičič. Poleg sredstev, ki jih za svojo dejavnost dobijo iz občinskega proračuna, bodo kot vsako leto kandidirali še za sredstva na razpisih občine. Računajo na dodatnih štiri tisoč evrov, ki bi jih namenili za pripravo pu- blikacije o kulinarični ponudbi v Medvodah. Že 16. leto zapored bodo sodelovali tudi v projektu Moja dežela, lepa in gostoljubna, pred časom pa so se vsa turistična društva v občini predstavila na spomladanski turistični tržnici. Podobno tržnico bodo pripravili še jeseni. Turistična zveza Medvode od skupščine dalje povezuje devet turističnih društev v občini, saj se jim je priključilo še Športno turistično društvo Sora. Delegati so na skupščini opozorili predvsem na problem, ker občina nima odloka o parkiranju, zato turistična društva ne morejo urediti parkovnih površin in tudi ne pobirati parkirnine. Potreba po dodatnih parkirnih mestih je največja zlasti na Katarini in v Zbi-ljah. »Člani turističnega društva Hraše pa so skupščino kot vrhovni organ zveze zaprosili, da jih podpre v prizadevanjih, da bi v njihovem kraju preprečili širjenje take vrste turizma, kot je predviden z novim turistično tehničnim parkom,« je pojasnil Galičič in dodal, da tudi študija razvoja turizma, ki so jo pripravili pri občini, za te kraje predvideva vse kaj drugega kot to, kar je zdaj v načrtu. Mateja Rant Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, da je potrebno vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana VVS Žlebe - Seničica VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Studenčice VVS Žlebe - Jetrbenk Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode Društva so se predstavila Turistična zveza Medvode je že drugo leto zapored pripravila turistično tržnico, na kateri vsa turistična društva v občini dobijo priložnost, da se predstavijo. Na letošnji turistični tržnici je sodelovalo sedem društev in še enajst drugih razstavljavcev. Tržnica je bila tudi tokrat zelo dobro obiskana, je bil zadovoljen predsednik Turistične zveze Medvode Jure Galičič. Na tržnici so se poleg turističnih društev predstavili tudi domači proizvajalci sadja in zelenjave ter umetniki in številni drugi, ki delujejo v občini, zaradi velikega interesa pa jo bodo ponovili še jeseni. Zametek turistične tržnice, je še pojasnil Galičič, je predstavljala cvetlična tržnica, ki so jo pripravili pred dvema letoma. »K sodelovanju smo povabili cvetličarje in vsak, ki je takrat sodeloval v čistilni akciji, je prejel kupon, ki ga je lahko unovčil pri razstavljavcih.« Že lani pa so se na tržnici predstavila turistična društva, ki so na stojnicah pripravljala domače jedi. »Prav zato, ker so ljudje to tako dobro sprejeli, smo se odločili, da jo ponovimo vsako leto,« je še dodal Galičič, M. R. PRIJAVNICA na ocenjevanje » Moja dežela lepa in gostoljubna 2012 » Podatki o udeležencu tekmovanja: Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Elektronski naslov:_ Kateggrija: zasebne hiše:_ gostinski objekti s hrano in prenočišči:_ turistični objekti:_ javni objekti /kulturni, športni,gasilski..../:_ javne površine /zelenice, parki.../:_ infrastrukturni objekti /križišča, krožišče, mostovi, drogovi/:_ šole in zavodi:_ kmetijski objekti-kmetije:_ industrijsko-podjetniški objekti:_ izletniški kraji:_ naravna in kulturna dediščina:_ Zgoraj imenovani se prijavljam na tekmovanje »Moja dežela lepa in gostoljubna 2012«, katerega organizira Turistična zveza Medvode. S spodnjim podpisom soglašam, da sem seznanjen z ocenjevanjem ter se z njim TZ Medvode. Cesta Komandanta Staneta 12, Medvode, 10:60592389, bo o skladu z določiUZakona o varstvu ocebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07) varoval zbirko osebnih podatkov injo uporabljal zgolj za namen tekmovanja Moja dežela lepa in gostoljubna 2012. V prijavnici se uporablja ime, priimek, naslov, telefonska številka in elektronski naslov prijavitelja. Zbirko se uporablja do konca leta 2012. Prijavite^ ima možnost preklica tega soglassa. Podpis udeleženca tekmovanja Kraj in datum: Pozorni bodo na urejenost kraja Turistična zveza Slovenije tudi letos nadaljuje s projektom Moja dežela - lepa in gostoljubna, v okviru katerega ocenjujejo urejenost kraja kot celote, pa tudi posameznih okolij in objektov, kakovost turistične ponudbe, kakovost življenja za prebivalce in goste, varovanje okolja ter naravne in kulturne dediščine in gostoljubnost. Zato Turistična zveza Medvode vabi vse občane, da na prijavnici, ki jo objavljamo, pošljejo predloge, katere objekte in kraje naj komisija obišče in oceni. Rok za oddajo predlogov za ocenjevanje je 15. maj, ocenjevanje pa bo potekalo do 25. junija. M. R. SOTOČJE - 9 I Občina Svetniki spoznavali Zbilje in Center Občinski svetniki so marca nadaljevali z obiski v krajevnih in vaških skupnostih. Tokrat so obiskali Zbilje in Center. V prostorih nekdanjega nemškega veleposlaništva v Zbiljah bi radi uredili vrtec. Svetniki so se ustavili pred rojstno hišo dr. Branislave Sušnik. »S temi obiski želimo člane občinskega sveta seznanjati z velikostjo in značilnostmi, predvsem pa problemi, s katerimi se srečujejo posamezne krajevne in vaške skupnosti,« je razložil pobudnik obiskov Vladimir Bertoncelj. Občina je sicer razdeljena na enajst krajevnih in dve vaški skupnosti, doslej pa so jih obiskali približno polovico. Obiskov se običajno udeleži približno polovica vseh svetnikov. Tako je bilo tudi v krajevnih skupnostih Zbilje in Center, ki so ju obiskali marca. Zbilje, je poudaril Vladimir Bertoncelj, imajo ne glede na to, da so turistični kraj, tudi bogato zgodovino, saj so lani zaznamovali sedemsto-letnico prve pisne omembe. Obisk v Zbiljah so svetniki začeli v skupnosti Barka. »Tu smo si ogledali njihovo novo pridobitev, darilo nemškega podjetja, ki jim je darovalo čudovit lesen objekt, ki jim bo služil za delavnice,« je pojasnil Bertoncelj. V nadaljevanju so se seznanili s problemom križišča proti Mavčičam. »Tu so zelo pogoste nesreče, zato bi bila najboljša rešitev ureditev krožišča,« je razložil Bertoncelj in dodal, da se zapleta pri pridobivanju zemljišča. V bližini križišča je tudi stavba nekdanjega nemškega veleposlaništva, kjer so svetnikom predstavili možnost, da bi v teh prostorih za- časno uredili vrtec. »Vendar pa bližnji sosedi temu nasprotujejo, ker se bojijo povečanega prometa v okolici.« Svetnikom so predstavili še projekt ureditve poti okrog jezera, za kar bodo poskušali pridobiti tudi evropska sredstva. »Nismo mogli niti mimo podružnične cerkve, kjer so lani uspešno izvedli Serenade. Obisk pa smo končali pri stavbi prostovoljnega gasilskega društva, kjer so doma tudi tamkajšnji športniki,« je dejal Bertoncelj. Občinske svetnike so marca gostili še v krajevni skupnosti Center, pri čemer so si uspeli središče mesta ogledati le deloma, in sicer na levi strani Sore in Sotočja. »Najprej so nas seznanili z zgodovino tega kraja, saj smo lani zaznamovali 520-letnico izgradnje prvega mostu čez Soro. To je omogočilo proces naselitve tega predela, kar pred tem zaradi vodnih ovir ni bilo možno,« je razložil Ber-toncelj. Ogled so nadaljevali peš in se znova ustavili ob objektu, ki ga imenujejo Tosnik. »Tu je rojstna hiša znane Slovenke dr. Brani-slave Sušnik, po kateri so za njen prispevek na področju antropologije v glavnem mestu Paragvaja poimenovali celo ulico.« Nato so se ustavili še pri tovarni Donit Tesnit, kjer jih je sprejelo vodstvo tovarne, sledil pa je ogled elektrarne. »Tu so nam predstavili program nadaljnje gradnje verige savskih elektrarn in nam prikazali alternativno proizvodnjo električne energije,« je pojasnil Bertoncelj. Sledil je obisk doma starejših občanov in Zbilj-skega gaja, ki po besedah Vladimirja Berton-clja še vedno kliče po končanju. Ustavili so se tudi ob vrtcu in šoli. »V vrtcu so nas seznanili s potrebo po zamenjavi strešne kritine, v šoli, ki je lani praznovala tridesetletnico, pa je nujna zamenjava oken.« Okna in vrata menjajo tudi na stavbi zdravstvenega doma, kjer so jih seznanili še s stanjem občinskega arhiva, ki ta čas gostuje v njihovih kletnih prostorih, v prihodnosti pa bo treba najti bolj celovito rešitev. Svetniki so se nato sprehodili po lani obnovljeni cesti v Svetje in se spotoma seznanili s problemom prostorske stiske v medvoški glasbeni šoli. Ustavili so se tudi pri krožnem obračališču avtobusa mestnega prometa številka 25, kjer bi bilo potrebno v prihodnje urediti nadstrešek. Obisk so končali pri prostorih krajevne skupnosti, kjer so si med drugim ogledali dotrajano cestišče na Medvoški cesti, ki je posledica velike obremenjenosti, saj po njej vozijo tudi težki tovornjaki. Mateja Rant, foto Tina Dokl, Dragan Djukic c6f BOJAN COF s.p. ELEKTROINŠTALACIJE SP. PIRNIČE 21A, 1215 MEDVODE, GSM: 041 676 090, tel./fax: 01 3621 626, e-pošta: bojan.cof@siol.net Smo elektroinštalacijsko podjetje, ki se ukvarja z: Elektroinštalacije - novogradnje in adaptacije • Računalniška, telefonska in TV napeljava • Alarmi, kamere, domofoni • Elektro vzdrževanje objektov- popravila inštalacij, obnova razdelilnih omaric - menjava navadnih varovalk z avtomatskimi • Vzdrževanje el. inštalacij na industrijskih objektih, šolah, kmetijah ... 10 - SOTOČJE 4, Komunala Kranj Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v občini Medvode za leto 2011 V občini Medvode upravljamo s petimi vodovodnimi sistemi, t. i. vodovodnim sistemom Medvode, Ojstrica-Belo, Osolnik, Studenčice, Topol. Naša glavna skrb je zagotoviti zadostno količino pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. Izraz »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna voda ne vsebuje mikroorganizmov ter drugih snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Kakovost pitne vode ugotavljamo z odvzemom vzorcev vode na različnih mestih v omrežju. Odvzeti vzorci se transportirajo v laboratorij, kjer se opravijo mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja. Vodovodni sistem Medvode Vodovodni sistem Medvode s pitno vodo oskrbuje 10.800 prebivalcev v naseljih Dol, Dragočajna, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Rakovnik, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Smlednik, Sora, Spodnje in Zgornje Pirniče, Spodnja in Zgornja Senica, Zavrh in Zbilje. Viri pitne vode sta vrtini Preska 2 in Preska 3 ter vodnjak Svetje. Kot rezervni vodni viri sta še vrtini Vikrče in Preska 1 ter vodnjak Senica. Vsi vodni viri se napajajo iz peščeno prodnatih in razpoklinskih vodonosnikov. V letu 2011 je bilo za mikrobiološka preskušanja odvzetih osemdeset vzorcev pitne vode, medtem ko je bilo za fizikalno kemijska preskušanja odvzetih dvanajst vzorcev pitne vode. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da sta bila dva odvzeta vzorca neustrezna. Vsi ostali vzorci so bili, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Ojstrica - Belo Vodovodni sistem Ojstrica-Belo s pitno vodo oskrbuje 43 prebivalcev v naselju Belo. Vira pitne vode sta zajetji Ojstrica-Belo (nad in pod cesto), ki se napajata iz kavernozno kraškega vodonosnika. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih enajst vzorcev pitne vode, medtem ko sta bila za fizikalno kemijska preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili trije vzorci mikrobiološko neustrezni. V neustreznih vzorcih so bile prisotne bakterije, ki v pitni vodi ne smejo biti prisotne. Izvedena je bila kratkoročna sanacija. Vnovično vzorčenje je pokazalo uspešnost izvedenih ukrepov. Vsi drugi odvzeti vzorci so bili, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Osolnik Vodovodni sistem Osolnik s pitno vodo oskrbuje 29 prebivalcev v naselju Osolnik. Vir pitne vode je vrtina Osolnik, ki se napaja iz razpoklinskega vodonosnika. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih trinajst vzorcev pitne vode, medtem ko sta bila za fizikalno kemijska preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da so bili trije vzorci neustrezni. Vsi ostali vzorci so bili, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Studenčice Vodovodni sistem Studenčice s pitno vodo oskrbuje 31 prebivalcev v naselju Žlebe. Vir pitne vode je vrtina Studenčice, ki se napaja iz razpoklinskega vodonosnika. Za mikrobiološka preskušanja so bili odvzeti trije vzorci pitne vode, medtem ko je bil za fizikalno kemijska preskušanja odvzet en vzorec pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Vodovodni sistem Topol Vodovodni sistem Topol s pitno vodo oskrbuje 152 prebivalcev v naseljih Topol in Brezovica. Vira pitne vode sta zajetje Kozomer in zajetje Suša, ki se napajata iz kraško kavernoznega vodonosnika. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih petnajst vzorcev pitne vode, medtem ko sta bila za fizikalno kemijska preskušanja odvzeta dva vzorca pitne vode. Mikrobiološka preskušanja so pokazala, da je bil neustrezen en vzorec. Vsi drugi vzorci so bili, glede na obseg opravljenih preskušanj, ustrezni. Letno poročilo o kakovosti pitne vode si lahko v celoti ogledate na naši spletni strani www.komunala-kranj.si, kjer boste našli tudi podatke o trdoti vode. Poleg notranjega nadzora se nad kakovostjo vode opravlja oziroma izvaja tudi zunanji nadzor v okviru državnega monitoringa, ki ga zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Nosilec monitoringa je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki skupaj z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo izvajajo program monitoringa za pitno vodo. Na kvaliteto pitne vode vplivamo vsi, tudi s tem, kako ravnamo z odpadki in odpadnimi vodami. Ob vsaki uporabi pitne vode pomislimo, kaj splakujemo in katera sredstva pri tem uporabljamo. Ne pozabimo, da straniščna školjka in odtok nista zabojnika za odpadke! Za čiščenje uporabljajmo okolju prijazna čistila. Bodimo previdni, ko se želimo znebiti nevarnih snovi, kot so barve, laki, lepila, škropiva, in podobnih sredstev. Ne pozabimo, da tudi odpadno jedilno olje sodi med nevarne odpadke, s katerimi moramo ravnati pravilno. Odpadnega jedilnega olja ne smemo zliti v odtok, niti v straniščno školjko, niti ne v zabojnik za odpadke. Veliki potencialni onesnaževalci podtalnice so divja odlagališča. Zlivanje odpadnih tekočin v kanalizacijo in vodotoke prav tako povzroča onesnaževanje pitne vode. Še posebej v okolici objektov za zajem pitne vode je prepovedan vnos nevarnih snovi in gnojil v tla ter preoravanje travinja. Pomembno je tudi, kako pogosto in na kakšen način greznice praznimo. Greznične gošče so zelo koncentriran odpadek, ki poleg dušikovih spojin lahko vsebuje še druge strupene in okolju nevarne snovi. Če greznične gošče odlagamo na kmetijske površine, tvegamo, da bodo te strupene snovi poniknile v podtalnico in se sprale v vodotoke in tako posredno ogrozile vire pitne vode. Nekaj nasvetov, kako lahko sami ohranjamo kakovost vode v naši hišni napeljavi: - Redno čistimo mrežice na pipah. - Vodo uporabljamo na vseh pipah v stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro, pred uporabo, stočimo malo vode. Enako naredimo, ko se vrnemo domov, še posebej po daljši odsotnosti. - Pri novogradnjah oziroma obnovah cevi je pred uporabo vode priporočljivo cevi razkuži. Bodimo pozorni, ali delavci, ki obnavljajo vodovodne cevi, uporabljajo okolju in zdravju prijazna sredstva (in ne firneža). KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Čisto je lepo. I Čistilna akcija Odpadkov manj kot dve leti nazaj V okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo 2012 so v Medvodah čistili približno 40 divjih odlagališč, a zaradi številnih gradbenih odpadkov so jih v celoti očistili zgolj osem. Tako kot v številnih drugih krajih po Sloveniji so se tudi v Medvodah marca pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo 2012. Po podatkih lokalne koordinatorke akcije Mateje Debeljak se je čiščenja oko lce in divjih odlagališč lotilo več kot 1700 ljudi, kar je približno deset odstotkov vseh prebivalcev. Od tega je bilo več kot osemsto otrok iz vrtca Medvode ter treh osnovnih šol. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da so zbrali precej manj odpadkov kot v podobni akciji pred dvema letoma, ki je očitno dosegla svoj namen pri ozaveščanju ljudi, da smeti ne sodijo v naravno okolje. Kljub temu se je nabralo kar 1192 kubičnih metrov odpadkov. Najbolj pomembno pri vsem pa je bilo, je poudarila Mateja Debeljak, da je akcija ljudi povezala in so pri čiščenju uživali. V Medvodah so popisali približno 40 divjih odlagališč, v celoti pa jim jih je uspelo očistiti le osem, predvsem zaradi gradbenih odpad- kov. »Težava je, da rabiš stroje in prevoz, če gre za tako velike kose, kot so recimo avtomobilske karoserije,« je razložila Mateja Debeljak. Največje odlagališče so odkrili v Studenčicah, kjer so sodelovali z Matevžem Jeklerjem, ki že vrsto let organizira čistilne akcije. »Ogledal si je teren in opazil jamo z odpadki, ki pa so bili že precej pokriti. Pri čiščenju jim je pomagalo tudi deset pripadnikov Slovenske vojske. Ko so začeli čistiti, so ugotovili, da gre pravzaprav za 'jamo brez dna'. Zbrali so 60 kubičnih metrov smeti, s čiščenjem pa bodo nadaljevali še prihodnje leto.« Mateja Debeljak je pomagala pri čiščenju na Golem Brdu. »Med drugim smo našli čisto novo straniščno školjko, ogrodja avtomobilov, vzmetnice, belo tehniko, gume ... V naravi se še vedno najdejo tudi salonitne plošče.« Nekdo je označil divje odlagališče tudi na mestu, kjer so potem našli dva čolna. »Očitno je bilo, da ju nihče ne uporablja, a ker je bilo na zasebnem zemljišču, nismo vedeli, ali ju lahko odpeljemo,« je pojasnila Mateja Debeljak. Največ prostovoljcev je čistilo v krajevni skupnosti Smlednik, najmanj pa v Trnovcu. »V Smledniku so se odločili, da bodo, kljub temu da je akcije konec, s čiščenjem divjih odlagališč nadaljevali. Od štirinajstih divjih odlagališč so doslej povsem očistili dve, v prihodnjih tednih jih bodo še štiri. Večinoma ostajajo gradbeni odpadki.« Kosovne odpadke, razen gradbenih, je še opozorila Mateja Debeljak, lahko občani vsako sredo in soboto brezplačno oddajo v centru za ločeno zbiranje odpadkov v prostorih nekdanjega Color-ja. »Številni tudi ne vedo, da si lahko na spletni strani podjetja Snaga natisnejo obrazec, na podlagi katerega imajo dvakrat na leto pravico, da po kosovne odpadke pridejo na dom,« je še dejala Mateja Debeljak. Mateja Rant, foto: Mateja Debeljak, Aleš Omejc Pri čiščenju na Golem Brdu so našli celo povsem nerabljeno straniščno školjko. Čiščenja »jame brez dna« v Studenčicah so se lotili s pomočjo pripadnikov Slovenske vojske. Po uspešno opravljeni čistilni akciji v krajevni skupnosti Sora so se udeleženci Učenci in zaposleni osnovne šole v Pirničah so prav tako poprijeli za metle in akcije zbrali ob malici. med drugim očistili okolico šole. 12 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Uživajo sončno jesen Društvo upokojencev Medvode seje s svojim ansamblom Sončna jesen predstavilo na srečanju, ki so ga ob Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti pripravili v Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Škofji Loki. Aktivno staranje pomeni, da smo tudi v poznejših letih zdravi in družbeno dejavni, da nam je delo v veselje, da smo v življenju samostojni, da še vedno lahko prispevamo svoj delež družbi in živimo kakovostno življenje. Kako je s tem v Društvu upokojencev Medvode (lani je praznovalo šestdeset let), je na srečanju povedala predsednica društva Marija Tome. V društvu poteka veliko dejavnosti: kultura, izobraževanje, socialne dejavnosti, šport in telesna vadba, izleti, pohodništvo in planinstvo, prostovoljno delo in medgeneracijsko sodelovanje. Posebei dejavni so bili v društeu ob pripravi lanske šestdesetletnice, od izdaje zbornika do prieedi-tve. Ravno nastop ob iujileju pa je spodbudil nastanek danes že kar dobro uigranega ansambla Son&ia jesen (na fotografiji). Zapeli in zaigrali so tudi na srečanju v Škofji Loki in s tem po letu dni skupnih vaj pakazali, kako korisjno je ettvarjalno druženje tuth na jesen avljenja. Svojo izkušnjo pa ie z občinstvom delila tudi Matija Tome, ki ptav tako sodeluje v ansamblu, s citrami paSe naetopila judi kot solittka. »V mladosti sem igrala na citre in sem s tem inštrumentom kandidirala tudi pri vpisu na vzgojiteljsko šolo. V srednji šoli sem potem igrala klavir in citre opustila za polnih šestdeset let. Ko sem se pred časom borila z boleznijo, sem v bolnišnici trdno sklenila, da bom ob prihodu domov najprej naročila citre in se jih takoj potem spet naučila igrati,« je povedala Marija Tome. Dolga leta je delala na pedago- škem področju, zato ve, da »kdor bo vztrajen, ta bo car« in »vaja dela mojstra«. Vstaja ob petih zjutraj in takoj po opravljenih jutranjih obredih sede k citram in vadi. Vztrajno delo se ji obrestuje, njene citre so na srečanju v Škofji Loki lepo zvenele. Početje, ki povečuje znanje in prinaša veselje, tudi medvoškim upokojencem prinaša zadovoljstvo v sončni jeseni. Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki Skrbijo za svojo kondicijo Z organizacijo planinskih izletov in pohodov so v Društvu upoko-iencav Medvode začeli že lani. Dvakaat na metec se tako podajo na obisk bližnjih, pa tudi bolj oddaljenih hribov. Pohod ponavadi traja od tri do štiri ure, je razložil Dušan Brekič iz medvoškega društva upokojencev, tako da ni preveč zahtevno. Ob tem pa še kaj zvedo o krajih, ki jih obiščejo, in tamkajšnjih ljudeh. Letos imajo v načrtu dvajset izletov, doslej pa so bili že na Smle-dniškem gradu, na Gontarski planini in Govejku, z Golega Brda so se povzpeli na Jetrbenk, z Vrhnike na Planino in s Topola na Pol-hograjsko Grmado. V načrtu imajo š e izlet na Pasjo ravan, Nanos, Planino pod Golico, ko cvetijo narcise, Tromejo, sosesko Čepa in še nekaj drugih. Na izletihjih spremlja plrninski vodnik in še nekaj izkušenih planincev. Ponavadi re iim prideuži od dvaisei do trideret upokojencev. »Vedno so tako zadovoljni, da komaj čakajo den, ko se bodo lahko prijavili za naslednji izlet,« je še dejal Dušan Brekič;. Mateva Rani, joto: Dušan Brekič 1 ^ Pohodniki na Polhograjski Grmadi Za višjo kakovost življenja doma Druetvo upokojencev (DUj Pirniče ie je v sklopu Dauštva upokojencev Midvode pridružilo vseslovenskemu protektu Starejši za višjo kakovo st življenja doma, ki poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije in Slovenske filantropije. »Z uvajanjem stalne in dobro organizirane medsebojne pomoči zagotavljamo večjemu številu občanov, da svoje življenje kakovostno preživijo doma,« je pojasnila namestnica koordinatorke projekta v DU Pirniče Veronika Pretnar Kunstek. Prostovoljci, ki sodelujejo pri projektu, obiskujejo starejše nad 69 let in pri prvem obisku z njimi na osnovi njihovega pristanka izpolnijo vprašalnik, ki vsebuje posnetek razmer in podatke o vrstah potrebne pomoči. Ugotovitve posredujejo prostovoljcem ter ustreznim službam in društvom. S tem želijo izboljšati kakovost pomoči starejšim na domu in povečati medsebojno pomoč med starejšimi. Obenem želijo izboljšati obveščanje ustreznih služb o potrebah starejših ter povečati medgeneracijsko sodelovanje. To pa je tudi priložnost za seznanjanje starejših znjihovimipravicamiinprogrami,kisojimnamenjeni. M.R. SOTOČJE - 13 I Ljudje in dogodki - Ob vaškem koritu je spet živahno V skoraj sto let staro korito v središču Goričan, na mestu katerega je pred tem že stalo tudi leseno korito, je po šestnajstih letih spet pritekla pitna voda. Iz pipe je znova pritekla voda na slovesnosti, ki so jo pripravili konec marca in tako simbolično zaznamovali tudi 22. marec, mednarodni dan voda. Korito, ki je v preteklosti služilo za napajanje konj in živine ter oskrbo Goričan s pitno vodo, bo zdaj spet služilo kot rezervni vodni vir. »Voda iz te pipe bo gotovo reševala problem s pitno vodo v Goričanah, če odpove vodovod, kar se je že zgodilo,« je poudaril Jože Mohar, ki je skupaj z občino in krajevno skupnostjo Vaše Go-ričane prispeval sredstva za obnovo. Ta je bila po njegovi oceni vredna okrog osem tisoč evrov. Ideja o obnovi korita se je porodila ob ustanovitvi Turističnega društva Goričane-Vaše, pri čemer imata največ zaslug Milan Jamnik in Vida Bališ ob podpori takratnega predsednika krajevne skupnosti Pavla Lampiča. Leta 2009 so člani turističnega društva zabetonirali temelje korita, naročili pa so tudi izdelavo novega korita, ki je natančna kopija starega. Izdelan je Ob vaškem koritu se bodo znova lahko zbirali vaški otroci in mladina ter se z vodo iz korita tudi odžejali. Jože Mohar mlajši se je zahvalil vsem, ki so omogočili, da je v korito spet pritekla pitna voda. v enem kosu, na sedanje mesto pa so ga postavili z dvigalom. Za ureditev okolice je poskrbela družina Mohar, problem pa je bil vodni vir, je pojasnil Boštjan Luštrik iz turističnega društva. Najprej so razmišljali o vodi iz javnega vodovoda, kar se ni obneslo, saj ni bilo plačnika pitne vode, ki bi tekla v kanalizacijo. »Na končuje prevladal predlog Pavla Lampiča o vrtanju vrtine v bližini korita. Njegovo strokovno znanje in angažiranje okrog vodnega vira je razlog, da lahko danes v korito s črpalko priteče živa voda,« je poudaril Boštjan Luštrik. Korito, je ob tem spomnil Luštrik, pomeni tudi oživitev vaškega jedra. »Ob njem so se zbirali otroci in mladina, pletle so se ljubezenske zgodbe, vaški fantje so ob koritu pogosto zape- li, nemalokrat je sledilo tudi nočno kopanje,« je poudaril Luštrik in dodal, da seje s svojo ljubico Vido Kogej ob koritu srečeval tudi takrat še neznani mladenič Josip Broz. Betonsko korito je bilo sicer zgrajeno med obema svetovnima vojnama, je razložil Luštrik, najverjetneje med leti 1925 in 1930, ker so takrat že poznali beton, ki pa je bil slabo armiran. Gradnjo je omogočila tamkajšnja grofica. »Pri koritu so napajali vlečne konje in živino, ki so jo redili v grajski štali in na kmetijah v vasi. Z vodo iz korita seje oskrbovala celotna vas, korito pa je služilo tudi pranju obleke in umivanju vaščanov. Vedno se je lahko odžejal vsak popotnik ali kolesar, ker je bila voda ves čas pitna,« je še dejal Luštrik. Mateja Rant nad trgovino Mercator - ŽELEZNINA <1 ^ALOSJ traR M tel. 01 - s tem kuponom imate do 10. 05. 2012 ) popusta na frizerske storitve - v dopoldanskem času do 12 ure, še dodatnih % popusta na frizerske storitve fotografdeandubokovič Seškova 12, 1215 Medvode | 01 361 42 19 | info@foto-dd.com fotografije za osebne dokumente REDNA CENA: 14,00 € CENA S Q OA^* POPUSTOM Nudimo vam tudi poročno, portretno, družinsko in studijsko fotografijo. *Popust velja ob predložitvi kupona. 14 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I IN MEMORIAM Miroslav Gantar (1929-2012) Konec marca se je poslovil Miroslav Gantar iz Valburge. Mirče, kot so ga klicali, je bil nekaj posebnega. Predvsem je bil odličen organizator - po tem ga pozna največ ljudi. Sedanji predsednik TOD Smlednik ga je v poslovilnem govoru označil za hi-peraktivnega ... Bil pa je tudi dober mož, oče in ded. O tem pripovedujejo njegovi domači. Rojen je bil v kmečki družini, imel je tri brate in sestro. Starši so želeli, da se vsak od otrok izuči poklica, in Mirče je postal električar. Prakso je opravljal v soških elektrarnah, stalno zaposlitev pa je dobil v HE Medvode, kjer je ostal do upokojitve - več kot štirideset let. Da so ga v službi cenili, so mu izrazili s priznanjem, ki ga je prejel ob 25-letnici elektrarne. Ob službi in skrbi za družino je pogosto hodil pomagat očetu na kmetijo, ki jo je po njegovi smrti tudi prevzel in obdeloval zemljo, le živine ni več redil. Veliko pridelkov je razdal. Potem ko je za jezom medvoške HE nastalo jezero, so se tamkajšnji navdušenci nad turizmom odločili, da bodo spodbujali razvoj izletniškega turizma. Tam so se združili Zbiljci, Gantar pa se je kmalu zavedel, da je tudi smleški Stari grad, ki je bil takrat popolnoma skrit, velik potencial. Skupaj s somišljeniki je ustanovil Turistično olepševalno društvo Smled nik, ki ga je vodil več kot štirideset let. Da bi lahko privabili obiskovalce na grad, so najprej razširili in utrdili dovozno cesto, potem uredili gostinski lokal, vsa leta pa tudi obnavljajo, pravzaprav konzervirajo ruševine. Želel je spodbuditi razvoj turizma na levem bregu Save. Dobro je poznal te kraje in je dal pobudo za ustanovitev Turističnega društva Dragočajna-Moše, ki je uredilo avtokamp; spodbudil je tudi Hrašane, da so ustanovili svoje turistično društvo, ki je zelo delavno. Bil je tudi zelo vedoželjen: raziskoval je zgodovino domačega kraja in s svojimi zapiski in siceršnjim znanjem marsikateremu študentu pomagal pri izdelavi diplomske naloge, poleg tega pa se je malo pred upokojitvijo vpisal na delovodsko šolo VEKŠ. Študijske obveznosti je opravil, diplomiral pa ni, češ da diplome ne bo nikjer potreboval. Aktiven je bil v krajevni skupnosti in po svoje tudi v politiki: dva mandata je bil delegat v takratni jugoslovanski skupščini; nagovarjali so ga tudi, naj vstopi v ZK, vendar ni hotel, ker je bil kristjan: hodil je v cerkev, in dokler mu ni bolezen preprečila, je tudi pel na koru. Da je bil dober pevec, pove podatek, da je bil član APZ Tone Tomšič. Za svoje delo zlasti na turističnem področju je bil velikokrat odlikovan. Prejel je red dela s srebrnim vencem, medaljo dela, plaketo Turistične zveze Jugoslavije za prispevek pri razvoju jugoslovanskega turizma, prav tako ga je odlikovala Ljubljanska turistična zveza za prispevek k razvoju turizma, pisno priznanje z zlatim znakom mu je podelila TZS za uspehe pri razvoju turistične društvene organizacije, dobil je tudi plaketo Občine Medvode. Darila za nove naročnike Gorenjski Glas ali knjiga Pozdravljene gore II vzglavnik Dremavček ali darilni bon za trgovine TUŠ v vrednosti 20 EUR ali darilni bon za refleksno . t masažo stopal ali palični mešalnik BOSCH • Na Gorenjski glas se želim naročiti najmanj za eno leto (cena izvoda je 1,50 EUR). Brezplačno ga bom prejemal 3 mesece, prejel bom od 10- do 25-odstotni popust, enkrat mesečno brezplačno objavo malega oglasa, veliko zanimivega branja in darilo. Ime in priimek: ^ Naslov: u Poštna številka in k raj: Tel.: Podpis: O Oj Naročilnico pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj < ali pokličite na 04/201 42 41. gorenjskiglas.si Več obolenj dihal pri otrocih Število resnih obolenj dihal, ki so pri več otrocih zahtevala bolnišnično zdravljenje zaradi hujših dihalnih stisk, povezujejo z novimi onesnaževalci zraka v Medvodah. Zdravniki iz medvoškega zdravstvenega doma so v pismu, ki so ga naslovili na okoljski inšpektorat, opozorili na neznosne bivanjske razmere v Pirničah in bližnji okolici zaradi plinov, ki se sproščajo pri razgradnji bioloških odpadkov iz bioplinarne Petač v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Zrak v Medvodah, so opozorili, je že sicer onesnažen zaradi prometa in industrije, kar so potrdile meritve okoljske merilne postaje septembra lani. Opozorilo o nevarnosti plinov iz bioplinarne so podkrepili z mnenjem Petra Otorepca z inštituta za varovanje zdravja o škodljivem delovanju teh plinov, ki med bolezenskimi znaki, ki so posledica teh plinov, omenja glavobol, draženje zgornjih dihalnih poti, težko dihanje, povečana nervoza, utrujenost in stres. Obstaja pa tudi posreden vpliv na zdravje, opozarjajo zdravniki, saj onesnaževalci vplivajo na zdrav način življenja. Prebivalcem je namreč onemogočeno zračenje prostorov in gibanje na svežem zraku. V prvih dveh mesecih letos so tako pri predšolskih otrocih v občini Medvode zaznali porast bolezni dihal, ki so pri več otrocih zahtevale bolnišnično zdravljenje zaradi hujših dihalnih stisk. »Ta porast bistveno odstopa od števila resnih obolenj dihal v preteklih letih in ga povezujemo z novimi onesnaževalci zraka,« so opozorili zdravniki. Pristojne so zato pozvali, naj z ustreznimi zakonskimi ukrepi v najkrajšem času dosežejo odstranitev objektov, ki z izpusti škodljivih plinov in trdih delcev predstavljajo trajno nevarnost za slabšanje zdravja vseh občanov, še posebno pa otrok, mladine in starejših. Mateja Rant SOTOČJE - 15 I Ljudje in dogodki - S »strehe sveta« v Slovenijo Tibetanec Gonpo Kyab si je pred pol leta z ženo Mojco Savski, ki je Slovenka, nov dom ustvaril ob Zbiljskem jezeru. Spoznala sta se pred dvema letoma v Indiji v Dharamsali, središču tibetanske skupnosti v izgnanstvu. »Ukvarjam se z masažo in zato so me napotili nanj, ko me je zanimalo, kje se lahko naučim tibetanske masaže. Bil naj bi najboljši,« je razložila Mojca Savski. V center se je morala vračati več dni zapored, saj nikakor ni našel časa zanjo. Njuno poznanstvo pa je kmalu preraslo v nekaj večjega, saj sta po Mojčini vrnitvi v Slovenijo ves čas ohranjala stike. »Izkoristila sva vse prednosti moderne tehnologije in sva vsak dan po več ur 'zasedala' na skypu. Zato sva se odločila, da bo to treba urediti. Selitev v Indijo zame ni prišla v poštev, saj nisem mogla kar pustiti vsega. Tu imam delo, družino, hišo, živali ...,« je razložila Mojca. V Indiji sta skupaj živela tri mesece in se tam tudi poročila, potem pa sta se odločila za selitev v Slovenijo. Za Slovenijo, pravi Gonpo Kyab, je slišal, še preden je spoznal Mojco, saj se je že neki Slovenec pri njem učil tibetanske masaže. Več o Sloveniji pa je seveda izvedel od Mojce, ki mu je pokazala tudi fotografije. Slovenija, pravi Gonpo, je zelo lepa in ga v marsičem spominja na Tibet, predvsem zaradi gora in ohranjene narave. »Čeprav so gore tu precej nižje - pri vas je najvišja gora visoka manj kot tri tisoč metrov, nam pa se zdi življenje nad tri tisoč metri nekaj povsem običajnega.« Rojen je v vzhodnem delu Tibeta, kjer je živel do 25. leta, njegov rojstni kraj pa leži na štiri tisoč metrih nadmorske višine. V Indiji je vodil lastni ma-sažni center, prostovoljno pa je delal tudi za tibetansko vlado v izgnanstvu. »Prihajam iz regije Amdo in bil sem tajnik združenja te regije. Bil sem tudi v volilni komisiji.« V Indiji se je prvič srečal z dalajlamo. »V Tibetu je dovolj že to, da poseduješ zgolj fotografijo njegove svetosti dalajlame, da si prislužiš leto ali dve zapora,« z obžalovanjem pove Gonpo in doda, da bi površni opazovalec lahko dobil vtis, da je Tibet svobodna dežela, kar pa ne drži. »V šoli se pouk odvija v kitajščini, tibetanščina je samo eden od predmetov. V glavnem se učimo kitajsko zgodovino, kitajski jezik, poudarek je na kitajski komunistični partiji... Nimamo tibetanskega jezika, kulture .« Ljudje v Sloveniji, pravi Gonpo, so ga zelo prijazno sprejeli. Všeč mu je tudi življenje ob Zbiljskem jezeru. »Rad imam naravo, vodo, gore - zelo rad sem zunaj, zjutraj tečem in telovadim. Tu je zelo mirno, imam tudi živali - tri mačika, dva pisa,« se potrudi povedati v Gonpo Kyab z ženo Mojco Savski slovenščini. Mojca ga ob tem pohvali, da mu gre učenje slovenskega jezika zelo dobro od rok, čeprav morata tudi doma veliko vaditi. S Slovenci, pravi Gonpo, bi rad delil znanje o tibetanski kulturi, ki temelji na sočutju, ljubezni in razumevanju drug drugega. »Te vrednote bi rad posredoval tudi drugim,« je še dodal Gon-po Kyab. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Več sreče poleti Mladi plesalci podružnice Plesne šole Urška iz Medvod so v torek v dvorani medvoškega KUD-a pripravili drugo samostojno predstavo, na kateri so svoje plesno znanje pokazali staršem, prijateljem in drugim, ki jih je zanimalo, česa vse so se naučili v zadnjega pol leta. Najbolj številni so bili najmlajši plesalci, ki so svoje plesno znanje prikazali v lastni predstavi, za njimi pa so na oder stopili še šolarji. V medvoški enoti Urške učijo plesa približno sedemdeset predšolskih otrok, na Pozdravu pomladi pa jih je nastopilo nekaj manj, ker je druge doma zadržala bolezen. Otroci iz vseh enot medvoškega vrtca so škratu pomagali iskati dobro vilo, a jim je v uri plesa ni uspelo najti, zato bodo znova poskusili na poletni predstavi čez nekaj mesecev. Šolarji so se svoje predstave lotili resneje ter prikazali znanje hip-hopa in drugih atraktivnih zvrsti plesa. Domačini so v svoje vrste povabili plesalce Urškinih enot iz Kranja in Škofje Loke, nastop pa so izkoristili tudi za pripravo na državno prvenstvo, ki bo v med-voški športni dvorani v začetku junija. Peter Košenina V pomladnih mesecih vam predstavljamo: • novo kolekcijo pomlad/poletje • slovesne pričeske; poroka, matura ... • lasni nakit ... Vas pričakujemo FRIZERSKI ATELJE CREA3V Tina Drešar s.p., Donova cesta 2, 1215 Medvode t: 01/361 52 90, g: 041/571 957 Delovni čas: pon. - pet.: 7.00 - 19.00, sob: 7.00 - 12.00 16 - SOTOČJE Oglasi I Sladoled Jtedvode Ko vročinski val te ulovi, Sladoled Medvode te ohladi! Vabljeni v Sladoled ¿tedvode na Cesto komandanta Staneta 8, Medvode. Judi banjice za domov! ^ Delovni čas: vsak dan od 9.00 do 22.00 ure rr i 17 Aktualno- Šušteršič še naprej predsednik Člani Kmetijske zadruge Medvode so na volilnem občnem zboru za predsednika zadruge znova izvolili Janeza Šušteršiča, kmeta iz Seničice, kar je že njegov tretji mandat. Poleg Šušteršiča so v upravnem odboru še Rajko Košenina iz Spodnje Senice, Marko Bečan iz Seničice, Damjan Zore iz Zgornjih Pirnič, Janez Podgoršek iz Vodic, Franc Debevec s Polja, Petra Podgoršek iz Vojskega in Janez Kopač iz Medna. Novi predsednik nadzornega odbora je Janez Koželj iz Gameljn, člani pa so Rafael Kopač iz Medna, Damjan Koželj, ki zastopa zaposlene, Fran Šušteršič iz Medvod in Peter Podgoršek iz Vojskega. Kot je povedal direktor zadruge Milan Sobočan, ki mu je že stari upravni odbor podaljšal mandat še za štiri leta, je zadruga tudi lani poslovala uspešno, prvič v svoji zgodovini presegla s prihodki mejo deset milijonov evrov in leto končala s 4.256 evrov dobička. Odkupila je 10,3 milijona litrov mleka ali malenkost manj kot leto prej. Mleko je prodajala Ljubljanskim mlekarnam in preko Govedorejskega poslovnega združenja tudi v Italijo, pri tem pa se je del rejcev zaradi nizke cene na italijanskem trgu spet odločil za prodajo mleka v Ljubljano. Skupaj z drugimi zadrugami (vseh je 32) seje zavezala, da bo sodelovala pri odkupu delnic Ljubljanske mlekarne, a je večino deleža, ki naj bi ga kupila glede na količino mleka, kupila že pred dvema letoma. Lani je odkupila tudi 4.052 živali, odkup je bil v primerjavi z letom prej večji za štiri odstotke. Večino mladega pitanega goveda je prodala slovenskih klavnicam, krave pa pretežno v tujino. Prek zbirnega centra na Brodu je prodala 3.508 živali, od tega 1.399 »domačih«, druge pa od odkupovalcev živine, s katerimi poslovno sodeluje. Prodaja v trgovinah v Medvodah, Vižmarjah, Vodicah in Dobrunjah je bila za 12 odstotkov večja od predlanske, prodaja kmetijskega reprodukcijskega materiala v tranzitu pa za 18 odstotkov. Ker je zadruga lani poslovala celo bolje od načrtovanega, je lahko tudi več investirala, tako je v celoti obnovila prodajalno v Vižmarjah ter kupila še kombi za razvoz materiala. Pripravlja se tudi na gradnjo Regionalnega kmetijskega centra Brod, kjer naj bi bila trgovina s po- Predsednik zadruge Janez Šušteršič nudbo »blaga« za kmete in vrtičkarje, trgovina, kjer bi prodajali živila izključno slovenskih pridelovalcev s poudarkom na tistih, ki ne morejo prodreti v velike trgovske sisteme, gostinski lokal in prostor za izobraževanje; v bližini pa naj bi bila tudi zbirni center za živino ter morda še za lesno biomaso. Ker bo gradnja centra velik finančni zalogaj, iščejo partnerje za skupna vlaganja. Cveto Zaplotnik V SOBOTO, 21. APRILA, VAS VABIMO NA Vete r i n a rs ka ambulanta Trata Trata 34,4220 Škofja Loka Tel.: 04/201 55 22,04/ 201 55 23 E-pošta: veterinarska.ambulanta@kzk.si Dežurni telefon 24ur 04/ 201 55 23 BAM ODPRTI H VRAT prikaz poslušnosti in svetovanje o negi vašega psa • brezplačni klinični pregledi AKCIJSKE CENE priznanih znamk HRANE in DRUGE PONUDBE 18 - SOTOČJE Oglasi I ZUNANJI MASIVNI PODI S kakovostnimi izdelki iz naše ponudbe uredite zunanje površine vašega doma in si zagotovite prijetno sprostitev na vašem balkonu, terasi ali vrtu. Poslovalnice: Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66 Ribnica, Obrtna cona Ugar 40, tel.: 01 836 96 20 Šenčur pri Kranju, TC Cubis, P. c. A2, tel.: 04 201 92 50 Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 BETONSKE PLOŠČE TLAKOVCI OGRAJNI ELEMENTI VRTNI PROGRAM Pohištvo za celoten dom SOTOČJE - 19 PROGRAM KLUBJEDRO april 2011 www.mcmedvode.si felubMcmedvode ' PONEDELJEK 9.4.2012 IP UrA: 19.00 - 20.30 VELIKONOČNI PONEDELJEK - YOGA spremenjen termin TOREK 10.4.2012 URA: 18.00 TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO Vabljeni na delavnice skupinskega treniranja teka pod vodstvom Anje Trunkelj. Ker smo vsak dan bliže Ljubljanskemu maratonu in Teku trojk je za vse udeležence pomembno, da se pripravimo na tekaške dogodke ali pa zgolj, da služimo načelu »tek zaradi užitka«. Tekli bomo intervale, fartlek, distance in tudi daljše teke že zaradi priprave na dogodke, ki sledijo. V mislih sem imela tek po Tivoliju in po Golovcu ter tek na Šmarno goro. Seveda pa se bomo posvetili tudi vajam za moč in pravilni tekaški tehniki, ki jo bomo dosegli z izvajanjem tako imenovanih tekaških vaj. Treningi bodo potekali trikrat na teden in sicer vsak torek in četrtek ob 18.00 in vsako soboto ob 10.00 oz po dogovoru udeležencev. URA: 19.00 - 20.30 TAI CHI USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPESNOST - MOST DO IZOBRAZBE Program Usposabljanja za življensko uspešnost - most do izobrazbe je program sofinanciran s strani Ministrstva za šolstvo in EU - Evropski socialni skladi. Pomaga vam pri iskanju zaposlitve, nadaljevanju študija ipd. Tokrat bomo z Moniko Tavčar pripravili lastno radijsko oddajo, ki bo kasneje šla tudi v eter. GONGI - ZVOČNA MEDITACIJSKA KOPEL Zvočna kopel je čudovita meditacija ob zvokih gonga, ki pomaga pri osvobajanju od stresa in različnih strahov, s katerimi se soočamo v vsakdanjiku. Prostovoljni prispevki. ZAKLJUČNA DELAVNICA - USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST - MOST DO IZOBRAZBE Program Usposabljanja za življensko uspešnost - most do izobrazbe je program sofinanciran s strani Ministrstva za šolstvo in EU - Evropski socialni skladi. Pomaga vam pri iskanju zaposlitve, nadaljevanju študija ipd. Za zaključek obiščemo Zavod za prestajanje kazni - Zapor Ig za ženske. TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO DELAVNICA IRSKIH PLESOV Delavnice so namenjene vsem, ki si želijo naučiti osnovnih korakov irskih plesov. Prostovoljni prispevki. URA: 20,00 URA: 18,00 URA: 19,00 - 20,30 PETEK 13.4.2012 UrA: 20.00 - lokal UrA: 21.00 - premiera videospota UrA: 21.45 - koncert SOBOTA 14.4.2012 URA: 10,00 URA: 10,00 PROMOCIJA VIDEOSPOTA IN KONCERT SKUPINE 1911 Kupi navlake - predstavitev spota in koncert skupine 1911 Skupina 1911, katere ime izraža brezosebnost časa, v katerem so številke pomembnejše od za njimi skritih ljudi in zgodb, predstavlja svoj prvi videospot za družbeno kritično delo »Kupi navlake«. Fantje se bodo dokazali tudi v živo na odru MC Medvode v klubu Jedro. Klemen Teran (kitara, vokal), Luka Vehar (kitara), Aleš Gerk-man (bas), Mitja Kavčič (klaviature), Matej Mušič (bobni) VSTOP PROST TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO JEDRO SECOND HAND - ljubim in uporabim ali pa dam naprej Vabljeni na menjavo rabljenih oblačil, obutve, modnih dodatkov, pripomočkov za dom in raznoraznih ostalih predmetov. Sigurno so tudi vaše omare polne stvari, ki jih ne uporabljate več ali pa ste se jih enostavno naveličali. Ta dan lahko vse to prinesete v Jedro, klub mladinskega centra Medvode, kjer bo potekala menjava rabljenih stvari po principu kolikor stvari prinesem toliko odnesem. Vsak udeleženec bo ob prihodu dobil toliko kupončkov, kolikor stvari bo prinesel. Za vsak kuponček pa bo lahko odnesel nekaj »novega«. Vse, kar bo ostalo bomo uporabili ob kreativni dodelavi kluba Jedro. Vljudno vabljeni. NEDELJA 15.4.2012 ura: 8.00 POHODNIŠKA SEKCIJA ZLATI GOJZAR: KOMPOTELA 1989 m Kompotela je skoraj dvatisočak (1989 m) v bližini Mokrice in vrha Korena. S travo in rušjem poraščen vrh nudi lep pogled proti Grintovcu, Skuti, Brani, Planjavi in v globine Kamniške Bistrice. Začnemo in končamo na Krvavcu. Hoje je za dobre 4 ure, izlet pa klasificiran z oznako **no ja**. Informacije: urban.erzen@mcmedvode.si ura: 0.00 MAGIC THE GATHERING TURNIR ponedeljek 16.4.2012 Ura: 17.45 - 19.15 YOGA TOREK 17.4.2012 ura: 18.00*^ TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO Ura: 19.00 - 20.30 TAI CHI SREDA 18.4.2012 URA: 19,00 ČETRTEK 19.4.2012 URA: 18,00 URA: 18,00 - 21,00 USTVARJALNICE - GRAFOLOGIJA Pokukajmo v svojo pisavo in odkrijmo kakšno svojo lastnost. Izvedeli bomo, kako pisava pokaže naš značaj, pomen prostorske razporeditve pisave po papirju, kaj razberemo iz oblik črk, možnost za krajši osebni razgovor, vaša vprašanja... Vsak naj prinese nekaj brezčrtnih listov A4 in najljubše pisalo, saj bomo naredfLRpekaj kratkih vpogledov v posameznikovo pisavo. Prinesite tudi blazino, da bomo med delavnico lahko izvedli tudi nekaj Tibetanskih vaj! Prostovoljni prispevki! TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO ŠOLSKI PLES MEDVOŠKIH OSNOVNIH ŠOL V Medvodah so 4 osnovne šole in 4 osnovnošolski plesi. Tokrat j PIRNIČE. Teme ne izdamo, šolski plesi v Jedru so itak zakon. Prireditev je zaprtega tipa, vstop samo s potrdilom staršev. PETEK 20.4.2012 UrA: 20,00 - lokal UrA: 21,30 - koncert 12 PRAZNOVANJE DNEVA ZEMLJE Z DRUŠTVOM PLANET ZEMLJA IN OBLETNICE GEA TV, EDINE EKO TELEVIZIJE V SLOVENIJI S KONCERTOM SKUPINE THE DREAMS - ALLMAN BROTHERS BAND TRIBUTE VEČER DRUŠTVO PLANET ZEMLJA - www.planet-zemlja.org; GEA TV - www.geatv.si Skupina THE DREAMS je nastala konec leta 2011 kot Allman Brothers Band tribute skupina, igrajo pa tudi številne druge blues-rock klasike. The Dreams je sedemčlanska skupina izzurjenih glasbenikov, ki je nastala z namenom »tributa največjemu velikanu južnega rocka«. Odkrivanje bogastva dinamične glasbe polne improvizacij ter pretakanje pozitivne energije med glasbeniki ter poslušalci je glavni motiv za nastanek in delovanje skupine. Zoran Zlatič - vocals; Gašper Peršl - drums; Luka Ovsec - percussions; Jure Lopatič - bass; Mitja Kavčič - hammond, synth; Luka Vehar - guitar; Boštjan Zorc - guitar; Vili Grdadolnik - guitar VSTOP PROST! sobota 21.4.2012 URA: 10.00 UrA: 20.00 - lokal UrA: 21.00 - Classified UrA: 22.00 - Last day here UrA: 23.00 - Mit 012 TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO HARD-ROCK VEČER: MIT Band MIT smo leta 2008 ustanovili iz različnih rock skupin kot so Ladys first-Marshalli-Ninurta in sledili želji po odrskem nastopanju. To smo tudi kmalu dokazali saj smo bili zmagovalci natečaja Škisova tržnica 2009 in zasedli drugo mesto na festivalu Mladi fest 2010 Sežana. Istega leta smo zasedli 4.mesto na festivalu NEWCOMMER 2010 Graz-AUT! V letu 2009 pa smo izdali naš prvenec STIK pri založbi SEDVEX ter posneli tri videospote za ta album.Trenutno promoviramo naš novi album ASERTIV ki je izšel 25.maja in naš novi Videospot za prvi poletni singel PARIZINA! Več o nas pa si lahko pogledate in preberete na naši spletni strani: www.band.mit.net LASTDAYHERE LastDayHere je zgodba o petih članih, ki so zaradi ljubezni do glasbe odločeni, da bodo uresničili svoje sanje. »Vse, kar je povezano z LastDayHere je polno emocij in čustev. Nič v zvezi s tem bandom ni površinsko in umetno...« pravi Marko... Stil skupine LastDayHere z lahkoto označimo enostavno kot LastDayHere stil, saj izstopa iz stereoptipne predstave modernega rocka - z dobro zasnovano instrumentalno podlago so začinili odličen vokal, ki z lahkoto prepriča tudi najzahtevnejše glasbene okuse. Izvirnost, kakovost in usklajenost pa je mogoče občutiti tudi v živo, saj nastopajo prepričljivo, atraktivno in energično. Moderni težki rock so dodelali do perfekcije saj je album »From Pieces Created« požel več kot pozitivne odzive tako doma, kot v tujini; oziroma kot se je izrazil Marko: »Ta album je produkt krvi, potu in solz.« CLASSIFIED Skupaj smo začeli ustvarjati leta 2009 in imeli kar nekaj uspešnih koncertov pod imenom Deadline. Ob zamenjavi pevca pa smo se odločili začeti tudi z novim imenom Classified ter z novimi pesmimi in z veliko motivacije ponovno postati uspešni. Januarja leta 2012 smo tako začeli in tudi končali s snemanjem demo plošče, ki jo nameravamo izdati in predstaviti širši publiki. VSTOPKA 3 EUR NEDELJA 22.4.2012 URA: 10,00 PONEDELJEK 23.4.2012 URA: 17,45 - 19,15 TOREK 24.4.2012 MAGIC THE GATHERING TURNIR YOGA 12 URA: 18,00 URA: 19,00 - 20,30 SREDA 25.4.2012 URA: 17,1 TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO TAI CHI 12 URA: 20,0 ČETRTEK 26.4.2012 URA: 18,00 9 URA: 19,00 - 20,30 VSE O DIVJI HRANI Z DARIOM CORTESE Ali veste, da na vrtu ne moremo pridelati nobene tako hranljive zelenjave - pa naj bo vitaminsko, rudninsko, bio, aktivno... - kot jo lahko naberemo v naravi (med grmi, na travniku, pod hribom ali ob potoku)? V naravi bomo nabrali nekaj različnih vrst divje hrane in iz nje pripravili prigi Spoznali bomo rastline za katere ne bi nikoli mislili, da jih lahko po Dario Cortese je eno najbolj prepoznavnih oseb povezanih hrano in hrano, zlasti tako, ki se jo najde divje v naravi. Dobimo se pred MC Medvode - klubom Jedro ob 17h, oc neznano. S seboj prinesite beležko za zapiske, košaro za nabi Cena delavnice je 10 eur. PRIJAVE IN INFORMACIJE: KATARINA 031 699 834 GONGI - ZVOČNA MEDITACIJSKA KOPEL Zvočna kopel je čudovita meditacija ob zvokih gonga, ki pomaga pri osvobajanju od stresa in različnih strahov, s katerimi se soočamo v vsakdanjiku. Prostovoljni prispevki. pre- u se bomo peš odpravili v nje ter obilo radovednosti. TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO DELAVNICA IRSKIH PLESOV Delavnice so namenjene vsem, ki si želijo naučiti osnovnih korakov irskih plesov. Prostovoljni prispevki. SOBOTA 28.4.2012 ura: 0,00 w TEKAŠKI PROGRAM DELA Z ANJO Mladi Z opazovanjem sonca do nagrade Učiteljica Tatjana Gulič iz Osnovne šole Preska je prejela nagrado programa Evropske komisije eTwinning, pri katerem šola sodeluje že pet let. Pri programu eTwinning gre za projekte na daljavo, v katere sta vključeni vsaj dve šoli iz različnih držav. V osnovni šoli Preska so letos v omenjenem programu sodelovali z dvema projektoma, in sicer s projektom novoletne čestitke in običaji pod mentorstvom Hermine Knific ter projektom verige pod mentorstvom Romane Frankovič. Nagrajeni projekt SOHO (Sunspots Online - Hellios Observatory) pa je potekal v lanskem šolskem letu. V njem je sodelovala skupina učencev pri izbirnem predmetu astronomija pod vodstvom Tatjane Gulič. Projekt je prejel posebno nagrado Marie Sklodowske-Curie v kategoriji Projekti na temo znanosti. Projekt opazovanja sončevih peg je na začetku povezal sedem šol, poleg osnovne šole Preska še dve osnovni šoli iz Francije ter osnovne šole iz Španije, Turčije, Grčije in Poljske. »Sistematično opazovanje Sonca so učenci iz sodelujočih šol strnili v zanimive ugotovitve. Vse leto so oblikovali zbirke podatkov in fotografij, iz katerih so lahko kasneje empirično ugotovili usmerjenost sončnega ekvatorja in kako je usmerjena os vrtenja Sonca glede na zemeljsko os, izračunali so velikost sončevih peg in iz sosledja dnevnih opazovanj tudi hitrost vrtenja Sonca okoli svoje osi,« je razložila Tatjana Gulič. Učenci so med seboj komunicirali v angleščini preko video konferenc, na podlagi česar so lahko dobili tudi predstavo o drugih državah. Skozi projekt, je pojasnila Tatjana Gulič, so učenci spoznali, da je Sonce zvezda, okoli katere krožijo planeti našega osončja. Opazovali so sončeve pege in njihove spremembe v času ter določili njihovo velikost. Iz posnetkov sodelujočih šol so izračunali hitrost vrtenja Sonca. Razvijali so znanstveno sodelovanje med šolami v različnih regijah in kulturah ter se zavedeli koristnosti učenja angleščine, ki je bil jezik komunikacije v projektu. Učenci so tako razširili svoje znanje o astro- Nagrajena učiteljica Tatjana Gulič nomiji, fiziki in matematiki ter razvijali spretnosti pri uporabi informacijske komunikacijske tehnologije. Projekt so nagradili tudi v Sloveniji, in sicer kot najboljši projekt leta v starostni kategoriji od 11 do 15 let. V okviru programa eTwinning pa so se za nagrado potegovali v konkurenci s še skoraj štiristo drugimi projekti, na koncu pa so izbrali šest zmagovalnih projektov. »Mentorji tega projekta smo povabljeni na Poljsko, kjer se bomo odpravili po stopinjah Marie Sklodowske-Curie,« je še dejala Tatjana Gulič. Mateja Rant Pesem pomladi za vse mamice Pevski zbor osnovne šole Preska V osnovni šoli Preska so marca gostili Pesem pomladi 2012 - območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Ljubljana okolica. Koncert so zaradi bližnjega materinskega dneva posvetili vsem mamicam. Nastopilo je deset otroških in mladinskih pevskih zborov z območja Medvod, ki delujejo v okviru osnovnih šol. Revijo je strokovno spremljala priznana zborovodkinja in glasbena pedagoginja Branka Potočnik Krajnik. Na prireditvi sta nastopila tudi dva otroška zbora in en mladinski zbor šole gostiteljice. »Glede na to, da je bil koncert posvečen mamicam ob materinskem dnevu, smo izbrali pesmi, ki opevajo tako pomlad kot tudi mamice,« je pojasnila zborovodkinja enega od dveh otroških zborov v osnovni šoli Preska Suzana Rožanc. Branka Potočnik Kraj-nik je ob koncu podala oceno izbora ter same predstavitve in izvedbe pesmi, vendar je imela po mnenju Suzane Rožanc prevelika pričakovanja od zborov. »Za nas je bolj pomembno, da otroci z veseljem po- jejo v pevskem zboru in da se ob tem zabavajo. Želimo, da ima vsak, ne glede na to, ali je nadarjen za petje, možnost sodelovati v pevskem zboru.« V otroškem zboru, ki ga vodi, po njenih besedah nimajo težav s pridobivanjem novih pevcev. »Otroci radi pojejo, skupaj tudi izbiramo pesmice, da so jim všeč,« je še dodala Suzana Rožanc. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Z lesenimi rožami polepšali vas V okviru projekta Pozdrav pomladi so v Kulturno umetniškem društvu Fran Šaleški Finžgar Senica pripravili tudi ustvarjalne delavnice za osnovnošolske otroke, v okviru katerih so izdelali lesene rože s posvetili na temo pomladi. Glede na to, da so delavnice sovpadle z materinskim dnevom, pa so nekatere verze posvetili še mamam. »Lesene rože, ki so jih otroci najprej pobarvali, nam je izdelal tukajšnji mizar. Otroci pa so dobili še nalogo poiskati primerne verze, s katerimi smo potem opremili rože,« je razložila Mateja Jenko Medar, ki skupaj z možem vodi omenjene delavnice. Rože so nato privili na drogove javne razsvetljave in z njimi ne samo razveselili mame in polepšali vas, ampak nepričakovano upočasnili tudi promet skozi vas, saj se vozniki trudijo prebrati posvetila. M. R., foto: Peter Košenina I Ljudje in dogodki - Zoran Lesjak in njegova »simfonija v zelenem« V Galeriji Jedro v Medvodah je bila na ogled slikarska razstava Zorana Lesjaka z naslovom Zelena Simfonija, odprtje razstave pa so popestrili Hribolazci in Po-tohodci. Medvoški Klub Jedro je znova pripravil zanimiv kulturni dogodek, saj je tokrat združil odprtje slikarske razstave s koncertom. Za razstavo je poskrbel domačin Zoran Lesjak, saj smo si lahko ogledali prerez njegovega ustvarjalnega opusa zadnjih nekaj let. Predstavil se je z abstraktnimi slikami, v katerih raziskuje dimenzije zelene barve, zato je tudi sam ciklus slik poimenoval Zelena Simfonija. Lesjak, rojen leta 1974, je iz slikarstva diplomiral leta 2007 pri profesorju Darku Slavcu. Pripravil je že več kot 70 samostojnih in skupinskih razstav, tako doma kot v tujini, sodeluje pa tudi pri različnih likovnih kolonijah, simpozijih ter filmskih projektih in je eden izmed najpomembnejših akterjev dejavnega Kluba Jedro. Ob odprtju je dogodek popestril ansambel zanimivega imena Hribolazci in Potohodci, ki so zaživeli ob gledališki uprizoritvi poetične drame pesnika Daneta Zajca Potohodec. Tudi tokrat so se predstavili z nekaterimi Zajčevimi songi. Pesmi je skomponiral Laren Polič Zdra-vič v sodelovanju z Urošem Jezdicem, Gregorjem Cvetkom in Alešem Zorcem. Ansambel je tako Zeleni simfoniji dodal še svojo in tako poskrbel za čudovito vzdušje, v katerem so lahko uživali številni obiskovalci. Samo Lesjak Magnolije za dan žena Ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, je v Kulturnem domu v Medvodah gostovala gledališka skupina Pod odrom z Iga s komično melodramo Jeklene magnolije. Krhke kot cvetovi magnolije, trdne kot jeklo: predstava Jeklene magnolije v Kulturnem domu Medvode / Gledališka skupina Pod odrom, ki deluje pod okriljem Društva Fran Govekar z Iga, je začela s svojim delovanjem v sezoni 2006/07, pred dvema letoma pa je skupina premierno uprizorila predstavo Jeklene magnolije, s katero je tokrat gostovala v Medvodah. Predstava dramatika Roberta Harlinga v režiji Alenke Jeraj je navdušila polno dvorano Kulturnega doma, kjer ni manjkalo pomembnih osebnosti z medvoškega kulturnega življenja. Predstava se zdi kot nalašč ob prazniku žena, saj gre za danes že klasično melodramo, v kateri spremljamo usode šestih žensk, prijateljic, ki se srečujejo v frizerskem salonu: v prostoru, kjer si lahko sproščeno ter iskreno izpovedo vse, kar jim leži na duši. Tako preko njihovih pogovorov gledalci dobimo uvid v njihova življenja, kjer je prostor tako za ljubezen in veselje, kot tudi za bolečino in smrt. Uprizoritev uspešno prepleta tako elemente komičnega kot tudi melodramatičnega, vendar pri tem nikoli ne pade v območje cenene sentimentalnosti, temveč vseskozi ohranja pristnost duha drame. Za to pa ima poleg domiselne režije največ zaslug igralski zbor šestih igralk - v predstavi vsaka na svoj način blestijo Katarina Zupančič, Manca Hostnik, Mateja Jere Grmek, Irena Tr-ček, Božena Števančec in Alenka Križman Černič. Lahko rečemo, da predstava deluje prav zato, ker omogoča igralkam uravnotežen prehod med duhovitimi replikami ter zahtevnimi dramatičnimi vložki. Pri tem pa vsaka izmed njih ohrani svojo individualno, osebno držo - in vendar jim uspe ustvariti iskren kolektivni duh, ki jih povezuje, ne da bi ob tem potrebovale moške. Svet Jeklenih magnolij je pač svet, kjer so smeh in solze rezervirane za ženske. Samo Lesjak, foto: Arhiv predstave Akcijske cene Michelin 195/65R15 Michelin Energy Saver 91V 59,79 EUR 205/55R16 Michelin Pilot Sport 3 91V 74,85 EUR 215/55R16 Michelin Primacy 3 93V 113,99 EUR Tomaž Luštrek, s.p., Avtoservis Ladja 30, 1215 Medvode tel.: 01/36-17-500, fax: 01/36-17-505 ¡-mail: lustrek.avtoservis@siol.net Zahvala Zahvaljujem se gasilcem PGD Preska, PGD Sora in domačinom, ki so 22. marca pomagali pri gašenju Čerenovega griča. Obenem naj bo to otrokom in vsem drugim opozorilo, da kurjenje v naravi v sušnem obdobju ni priporočljivo! Še enkrat najlepša hvala! Jasmina Lubej Cerar www.gorenjskiglas.si 22 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Baletni pozdrav pomladi Baletna šola Stevens je zadnji marčevski dan v dvorani Doma krajanov Pirniče pripravila baletno predstavo Pozdrav pomladi, na kateri so se predstavili mladi baletniki, ki obiskujejo pouk baleta v Pirničah in Naklem. V baletno šolo se lahko vpišejo otroci od šestega leta dalje, štirikrat na leto pa vsi svoje delo predstavijo na celovečerni predstavi. Na letošnji spomladanski je nastopilo skoraj sto baletnikov, od najmlajših do srednješolcev. plesali pa so na glasbo klasičnih skladateljev od Beethovna, Johanna Straussa in Chopina do skladatelja ragtima Scotta Joplina iz začetka prejšnjega stoletja. Koreografije so pripravili učitelji baleta Andrew John Stevens, Nena Vrhovec Stevens, Eva Poljanšek in Katarina Škrjanc. Zaključna predstava Baletne šole Stevens bo 16. junija v Prešernovem gledališču v Kranju. Peter Košenina Pirhanje. a ne kot nekoč Sekcija 55, ki v okviru KUD Smlednik in župnije Smlednik organizira oratorij in druge prireditve za otroke, je na velikonočni ponedeljek po maši, ki se je začela ob 9. uri, pripravila pirhanje. Prišlo je sicer malo otrok, le trinajst, imeli pa so štiri delavnice, povezane s pirhi in veliko nočjo: tri ustvarjalne in eno športno, potem pa še skupni lov za skritim zakladom, za katerega so morali sami sestavljati zemljevid. Animatorji so najprej načrtovali, da bo vse dogajanje na farovškem vrtu, ker pa je bilo hladno, so delavnice pripravili v dvorani KUD, le lov za skritim zakladom je bil izpeljan zunaj. Tipičnega pirhanja, na primer valjenja in sekanja pirhov, niso imeli, otroke so povabili le, naj pokažejo pirhe komisiji, kije potem odločila, kateri je najlepši, kateri najlažji in najtežji. Lastniki naj pirhov so bili nagrajeni s prazniku primerno oblikovano čokolado ... M. Z. Delavnica butaric Tudi v Smledniku se še ohranja tradicija izdelovanja butaric, ki jih otroci nesejo k blagoslovu na cvetno nedeljo. Po tradiciji so nekakšen šopek, ki so ga zvezali z vrvico, sestavili iz zaspanca, pušpana in resja. Zdaj se v gozdu skoraj ne dobi več zaspanca. Namesto tega so vzeli cipreso, ki mu je najbolj podobna. Prvotno tega zelenja niso navezali na leskove šibe, ampak je bil to le šopek, počasi pa so uvedli tudi leskove šibe, da so bile butare daljše. Na tem območju so pogoste tudi tako imenovane ljubljanske butarice s pobarvanimi oblanci, manj pa je vpliva iz višje Gorenjske, kjer so leskove šibe povezali skupaj z vrbovimi šibami, saj okoli Smlednika vrbe ne rastejo. Da se bo tradicija ohranila, so stopili skupaj nekateri starši v Smledniku in naredili tradicionalne kratke butarice, ki so jih z otroki na cvetno nedeljo nesli k blagoslovu. M. Ž., foto: Arhiv TOD Smlednik, foto: Romana Grabeč Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Urejanje okolja, še posebej zdaj, ko nas kriza vedno huje priklepa na bližino doma - tu pa bo marsikdo prisiljen preživeti tudi težko prislužen dopust - postaja marsikomu vesel hobi. Kje je nastal zgornji posnetek? Odgovore pošljite do konca aprila na naslov Gorenjski glas, Bleiwe-isova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom »za Sotočje«. En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V marčni številki sem vas spraševal, kje je nastal zgornji posnetek, kako so nekdaj pravili tej deželici in kaj je tisto v sredini na gričku? Posnetek je nastal v Zlebeh, ta predel so nekdaj imenovali Steška planina, tisto na gričku pa je smledniški Stari grad. Žreb je določil, da nagrado prejme Jaka Skalar Leben iz Žlebov. Nagrado prejmete po pošti. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke EXPRESS IOMČHA CSTUKA tt nUHCri uvntn.D. Rcalstar l2H Lj.-imi^rlO t"I,; 01 5114 763 gfm: D31 543 514 «i?. - 11. In 15. - IB. urer sobota zaprto. NUDIMO ČIŠČENJE VSEH VRST ODEJ, ZAVES IN PREPROG SOTOČJE - 23 Vrt - Barve poletnih zasaditev Sedaj je pravi čas, da se odločimo, katere rastline bodo to poletje krasile naše balkone, okna in posode. Tisti, ki želijo iti v korak z modo, bodo morali svoje zasaditve zasnovati v ognjenih barvah. Za razliko od lanskih belih zasaditev se nam to poletje obetajo krea- MASIVNI mmm mm DOLGOLETNA OBSTOJNOST (zaščitni + končni premaz) dimenzija mize: 80x200 cm dimenzija klopi: 40x200 cm debelina ploskev: 4 cm i Cena:590 €! i Brezplačna dostava do 25 km ! I Kontakt: 051/357-769 | e-mail: primoz.posega@gmail.com cije v oranžnih in rdečih tonih. Izbira rastlin v obeh barvah je v vrtnarijah zares pestra, zato se moramo skrbno odločiti, katero cvetje izbrati, da nas ne bo razočaralo. Za lažjo odločitev vam v nadaljevanju predstavljam nekaj izmed najbolj pogostih in trpežnih rastlin. Na sončnih legah bodo v rdečih barvah zagotovo najbolj pogoste klasične bršljanke. Poleg teh ne smemo pozabiti na nove pelargonije Calliope, ki so nekakšna vmesna različica med pokončnimi in visečimi pelargonijami. Odlikujejo jih bogata rast ter zares veliki, opečnato ali temno rdeči cvetovi. Rastline, ki zagotovo ne smejo manjkati v zasaditvah, so begonije. Vsem dobro poznanim zmajevim krilom so se v zadnjih letih pridružile še zanimive bolivijske begonije. Te najdemo tako v rdeči kot tudi oranžni barvi. Dobro prenašajo sonce in so odporne na padavine. Pri oranžnih rožah ne smemo pozabiti na sončne koralne fuksije, lantane, suhe rože, črnooke Suzane in milijonske zvončke. Poleg cvetočih rastlin bomo v zasaditve vključili še ne cvetoče strukturne rastline, ki bodo s svojim listjem popestrile naše kreacije. Takšne strukturne rastline so zagotovo okrasne koprive, hojhere, trave in sladki krompir. V senčnih kotičkih bodo v zasaditvah najlepše uspevale gomoljne begonije, fuksije in vodenke. Ne glede na to, katere rastline bomo izbrali, jim moramo zagotoviti ustrezno lego. Poleg te pa sta bistvenega pomena še kvaliteten substrat za sajenje in redno dognojevanje. Če bomo upoštevali vse našteto, bodo rastline v zasaditvah bujne in cvetoče, kar nam bo polepšalo poletne dni. Rok Kogovšek 24 - SOTOČJE Oglasi I VRTNI INŽENIRING ¿íJií PRAVA IZBIRA ZA VAŠO OKOLICO J Sp. Pirniče 42, 1215 Medvode www.okolica-bilban.si, info@okolica-bilban.si GSM: 031/230-347 Primož 041/506-584 Vinko & Vzgoja ter prodaja vseh vrst okrasnih rastlin za balkone in vrtove & Urejanje vrtov & Urejanje dvorišč z možnostjo asfaltiranja ali polaganja tlakovcev & Montaža ter prodaja vseh vrst vrtnih ograj ter vrat na daljinski pogon & Strojne storitve z gradbeno mehanizacijo AKCIJSKA PRODAJA SADIK ZA ŽIVO MEJO -10% POPUSTA S TEM OGLASOM VRTNARSTVO HORTIKA ZA VSE LETNE CASE Krašenje hiš s sezonskim cvetjem. Zasajanje korit za balkone, terase, okenske police ... Spomladanska ponudba sadik zelenjave. Načrtovanje in izvedba manjših vrtov. Prodaja sadik enoletnic, zelišč, trajnic in grmovnic. Prodaja semen za vrtičkarje in svetovanje. Monika Mohar s.p., Goričane 37, Medvode Več informacij na spletni strani www.hortika.si in na telefonu 041 284 445. Obiščite nas v Goričanah, Kmetija Pri Kovač, nasproti Gradu Goričane. SOTOČJE - 25 Nasvet- Jejte več(krat) in shujšajte Tadej Jurman, absolvent živilstva in prehrane ter vaditelj fitnesa Se vam zdi, da je naslov misija nemogoče? Če ste eden od tistih številnih, ki hujšajo samo z reduciranjem hrane, bo ta prispevek kot nalašč za vas. Tisti, ki se ne spoznajo na človeški me-tabolizem, mi bodo že na začetku navrgli, da je to matematično nemogoče. Kako je lahko 1500 kcal (kcal je kratica za kilokalorije, s katerimi označimo kalorijsko vrednost hrane) dnevno manj (slabše) od 1400 kcal na dan? V nekaterih primerih dejansko je - poglejmo, v katerih. Že vrabci čivkajo, da se priporoča več manjših obrokov na dan. Ker pa smo ljudje čeda- lje bolj zasedena bitja, si ne vzamemo dovolj časa za hrano in v praksi jemo dva- do trikrat na dan. Radi bi shujšali, zato izpustimo še kakšen obrok in sedaj jemo samo še enkrat do dvakrat na dan. Če ni naš cilj izgubiti še tistega ostanka mišične mase, ki ga imamo, in pridobiti videz nekakšne mlahave kože na kosteh, potem delamo nekaj zelo narobe! Z manjšim vnosom hrane stradamo naše telo, ki se brani s še večjim shranjevanjem goriva v obliki telesne maščobe in z manjšo pogostostjo hranjenja prisilimo organizem, da upočasni metabolizem. Čez nekaj časa bo na račun zmanjšanja mišic in počasnega metabolizma naše telo za vsakdanja opravila porabilo še manj »goriva«, kilogrami na tehtnici se bodo ustavili, naše nezadovoljstvo pa bo samo še naraščalo, dokler ne bomo začeli normalno jesti. Takrat pa bomo, poleg naše stare teže, pridobili še kak kilogram več. Vam je ta zgodba poznana? Tako se namreč konča velika večina shujševalnih diet. Po mojem mnenju je uspešna dieta le in samo tista, ki nam omogoča konstantno želeno telesno težo. Torej, ponovimo nekaj korakov zdravega in pravilnega izgubljanja telesne maščobe: - jejte več majhnih obrokov čez dan - povečajte vnos sadja in zelenjave (najmanj 600 gramov na dan) - črtajte sladke pijače - nesladkano tekočino, najbolje navadno vodo, pijte tudi, ko niste žejni - zmanjšajte porabo enostavnih sladkorjev in hitro prebavljivih ogljikovih hidratov - omejite vnos nasičenih maščobnih kislin - jejte počasi in si za hrano vzemite čas - ko jeste, ne delajte drugih stvari - ne izpuščajte obrokov - niti zajtrka niti večerje - jejte z mislijo: to, kar jeste, to tudi ste - bodite vsakodnevno telesno aktivni - pridobite mišično maso - naspite se Predvsem pa si vzemite veliko časa za izgubljanje telesne teže, kajti počasno in konstantno izgubljanje je zdravo in pravilno. Če boste upoštevali zgornja navodila, bo vaša prehrana bolj zdrava in kmalu bodo tudi kilogrami na tehtnici kazali pozitiven rezultat. Ugotovili boste, da se ob pravilnem prehranjevanju lahko poje več in včasih celo pregreši in kljub temu teža ostane enaka. Štetje kalorij torej ni vedno prava izbira, še posebej če nimate urejene prehrane. Morate pa vedeti, da smo si ljudje različni in zato vsak drugače reagira na določeno živilo, dieto, nasvet. Zato ne bodite presenečeni, če bo vaš sosed z neko dieto hitro shujšal, pri vas pa rezultatov ni in ni. Ne krivite sebe, temveč poskusite kaj novega ali pa poiščite pomoč. Manuka med - čudež narave iz Nove Zelandije Med je zagotovo najbolj poznan in cenjen čebelji izdelek. Hranilne vrednosti in zdravilne lastnosti medu so bile poznane in opisane že pri starih Egipčanih, v Antični Grčiji, Rimljanih, Mezopotamcih, medtem ko tudi najnovejše raziskave potrjujejo številne blagodejne učinke medu na zdravje in dobro počutje tako pri otrocih kot pri starejših. V obeh svetovnih vojnah so med uporabljali za oskrbo ran. Odkritje antibiotikov je drastično zmanjšalo uporabo medu. S porastom novih vrst bakterij, odpornih na antibiotike, se je ponovno spodbudila uporaba in sprejemanje medu. Manuka med je posebna vrsta medu. Izvira iz Nove Zelandije, iz avtohtonega grma Manuka (Leptospermum scoparium). Manuka med ima posebne lastnosti, kijih drugi medi nimajo. Ima dodatno antibakterijsko delovanje, ki je veliko bolj obstojno in močnejše. Novozelandsko združenje AM HA (Active Manuka Honey Association) je to dejavnost registriralo in poimenovalo UMF (Unique Manuka Factor). To je posebna mera za določitev antibakterijske dejav- Predstavitev izdelkov Comvita bo 25.4.2012, ob 13. uri, v specializirani trgovini MEDIVITAL, Ostrovrhova 6, Medvode (zdravstveni dom Medvode) nosti, ki je naravno prisotna v medu. Stopnje "edinstvenega manuka faktorja" se razlikujejo. Višji kot je UMF, večjo stopnjo antibakterijske dejavnosti je v medu. Manuka med se uporablja pri različnih vrstah ran, pri opeklinah, pomaga pri artritisu in aknah, pri problemih z dlesnimi, blaži rane, nastale pri ugrizih ali pikih živali, blagodejno deluje na boleče grlo ter je predvsem učinkovit za vsakodnevno pomoč celotnemu imunskemu sistemu. Manuka med deluje antibakterijsko, pomirjajoče, krepi imunski sistem, pro-biotično (skrbi za črevesno floro, pomaga pri refluksu, zgagi), blaži razdraženo grlo, pomaga pri okužbah ustne votline, grla in želodca ter pomirja kašelj. Izredno je uspešen pri zdravljenju razjed na nogah in stopalih pri diabetikih, pri preležaninah, pomaga pri celjenju kirurških ran, opeklinah, urezninah, odrgninah, blaži posledice luskavice ... Manuka med mnogi imenujej o tudi čudež narave ali tekoče zlato, zaradi svojih edinstvenih lastnosti. Podoktorska raziskovalka mikrobiol ogije na Sydneyski univerzi dr. Shaona Blal r pravi, da nikakor ne bi dovol i la, da bi ji na rane polagal i karkol i drugega kakor samo Manuka med. Pripravila: Tanja Haszlakiewicz www.manukahoney.si [cwpi-" j 9 Manuka Sj [3 Manuka Hcrwy M MmkM \ - a KMn-j. . Ml r>.f ■ Šport in rekreacija I Seničani se borijo za zmago Devetindvajset ekip se je zadnji dan marca v veliki športni dvorani v Šenčurju borilo za zmage in točke tekmovanja v prstometu, ki je štelo v skupni seštevek Pokala Slovenije. Spet je blestela ekipa iz Senice v postavi Lado Ilinčič, Slavko Dežman in Anton Jenko, ki je bila v tekmi za tretje mesto boljša od ekipe K--Print. Po tretjem turnirju postajajo vedno bolj zanimivi seštevki skupno osvojenih točk. Na zadnjem finalnem turnirju, ki bo na sporedu v nedeljo, 15. aprila 2012, v Radovljici ostajajo v boju za osvojitev skupnega pokala še številne ekipe, prav tako imajo tudi v konkurenci posameznikov še številni lepe možnosti, da se prav na zadnji tekmi povzpnejo na najvišja mesta. V skupnem seštevku ekip so pred finalnim turnirjem Seničani trdno na tretjem mestu. V posamični razvrstitvi je v vodstvu Slavko Dežman (ŠD Senica 2) pred Tonetom Šolarjem (Talenti), tretji pa je Anton Jenko (ŠD Senica 2). V nedeljo, 15. aprila 2012, bo torej finalni turnir za Pokal Radovljice, kjer bomo glede na dosežene uvrstitve dobili tudi skupne zmagovalce tekmovanja za Pokal Slovenije 2012. Miroslav Braco Cvjetičanin Oíííí i Pri Oplu praznujemo z jubilejno serijo vozil, ki smo ji ob zelo bogati in unikatni opremi dodali velike popuste. Obiščite najbližji salon Opel in se pridružite slavnostnemu razpoloženju! Ponudba velja le v aprilu! Povprečna poraba goriva: 3,5 do 11,31/100 km. Emisije C02:94 do 265 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah C02 iz novih osebnih vozil najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah C02, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem Opel partnerju in na spletni strani www.opel.si. Podatki se ne nanašajo na posebno vozilo in niso del ponudbe. Služijo izključno za primerjavo različnih različic vozila. Poraba goriva in emisij C02 ni odvisna le od učinkovite uporabe motornih vozil, ampak od načina vožnje in drugih, netehničnih dejavnikov. Slike so simbolne. "Serija 150 let" popusti: Meriva do 2.179 €, Corsa do 3.161 €, Astra do 4.010€, Insignia do 5.372 €. Pogoji kampanje in bonusa Staro za novo so dostopni pri pooblaščenih Opel partnerjih. Cenitev vozil poteka po metodi eurotax. Wir leben Autos. Na sliki: Seničani (desno v modrih majicah) Anton Jenko, Lado Ilinčič, Slavko Dežman so pred finalnim turnirjem tretji med ekipami. Med posamezniki pa je Slavko Dežman trdno na prvem mestu. AVTOTEHNAVIS Celovška 228,1000 Ljubljana tel.: 01 5818533 www.avtotehna-v¡s.s¡ AVTOTEHNA VIS, PE KRANJ Cesta Staneta Žagarja 53a, 4000 Kranj tel.: 04 281 71 71 www.avtotehna-vis.si AVTOTEHNA VIS, ŠKOFJA LOKA Grenc 37,4220 Škofja Loka tel.: 04 502 4011 www.avtotehna-vis.si SOTOČJE - 27 I Šport in rekreacija - Jeleni navdušili lose Člani hokejskega kluba Jelen iz Senice so se že drugič udeležili svetovnega srečanja hokejistov, ki je bilo letos v kanadskem mestu Sault Ste. Marie. Majhno mestece na meji z ZDA, ki ga je v svoji zgodovini močno zaznamovalo tudi delovanje slovenskega misionarja in škofa Friderika Barage. Srečanje, ki rekreativnim hokejistom pomeni ravno toliko kot profesionalnim športnikom olimpijske igre, se imenuje - CARHA. Ni ga rekreativnega hokejista na svetu, ki bi si ne želel na ta turnir. »Igrati hokej v Kanadi je nekaj svetega, zato to ni samo srečanje, kamor se leti deset ur z letalom, ampak je za to potrebno ogromno organizacijskih aktivnosti, seveda pa je najpomembneje, da se za tak turnir vsak posameznik dobro fizično pripravi in da je vsak zmožen delovati v ekipnem duhu. Jeleni smo se na to prvenstvo pripravljali štiri leta. Če odmislimo finančne priprave, saj je stroške nosil vsak sam, je šlo tukaj predvsem za motivacijsko dogajanje v glavah, saj je ob vsakršnem treningu beseda tekla v smer najboljše priprave za odhod v »sveto deželo« hokeja,« je povedal Aleš Kalan, član Jelenov. Vse tri tekme so bile težje, kot so pričakovali, vendar so se odrezali veliko bolje kot pa na prvem gostovanju na tem turnirju, ko so izgubljali z velikimi razlikami v golih. Zmage sicer niso okusili, vendar so bili zadovoljni s svojimi predstavami. Nasprotniki so priznali, da so Jeleni trd oreh in da sta njihovi srčnost in borbenost na ledu občudovanja vredni. Omeniti je treba, da so igrali proti takim hokejistom, ki so še pred dvema sezonama krojili NHL ligo in so zdaj zelo aktivni rekreativci. Navkljub težkim tekmam Jelenom ni zmanjkalo energije. »Ko nismo igrali, nismo opremljeni z državnimi simboli, veselim razpoloženjem in zvoki harmonike izpod prstov Dejana Križaja nikogar pustili ravnodušnega na prvenstvu. Za nameček je Dejan organizatorjem spremenil scenarij prireditve in tritisočglavo množico popeljal v trans z Avsenikovimi notami. Poleg Slovencev so blesteli še Škoti v kiltih, ki se kljub arktičnemu mrazu svoji tradiciji niso izneverili,« je še povedal Aleš. Jeleni so si utegnili ogledati tudi zgodovinsko tekmo, na kateri sta si nasproti stala naša dva profesionalna hokejista v NHL ligi Anže Kopitar in Jan Muršič. Tekma, ki ne gre v pozabo celo življenje! Člani hokejskega kluba Jelen so se med kanadskimi losi zelo dobro počutili in se veliko podučili o igranju hokeja. Doživetje, dolgo skoraj štirinajst dni, bo vsekakor vsem ostalo v najlepših spominih. Miroslav Braco Cvjetičanin Hokejski klub Jelen na prestižnem turnirju v Kanadi Vse, ki radi plešete in bi se ob tem radi še zabavali, vabimo, da se nam od 22. do 27. avgusta 2012 pridružite na poletnih plesnih delavnicah. Plesali bomo hip hop, break dance, show, jazz in orient. 28 - SOTOČJE ^ Prijave do 1. maja 2012 ^ Informacije: 041/537111, info@sd-latino.si k Recepcija Latino - Športna dvorana Medvode A Avto Postavnež napoveduje nevihto Hyundai za ofenzivo med terenci pripravlja novi Santa Fe. Južnokorejski avtomobilski tiger Hyundai, ki spada med najhitreje rastoče avtomobilske proizvajalce zadnjih let, se pripravlja na novo ofenzivo med srednje velikimi športnimi terenci. Jeseni namreč tudi na staro celino prihaja nova generacija modela Santa Fe, ki so ga pravkar predstavili na avtomobilskem salonu v New Yorku. Hyundai je že z dosedanjima dvema generacijama tega modela, prvo so predstavili leta 2000, požel veliko uspehov, saj so po vsem svetu prodali kar 2,56 milijona primerkov. Novo generacijo so ukrojili v skladu s hišno filozofijo tako imenovanega flu-idnega oblikovanja, oblikovalci pa so si za Santa Fe izmislili še oblikovanje po načelu nevihtnega kota. Kaj naj bi to pomenilo, ni natančno znano, vsekakor pa novinec na zunaj kaže precej bolj agresivno podobo, kot jo je imel predhodnik. Precejšnji del vpad-ljivosti temelji na široki maski hladilnika, ki jo omejujeta drzno oblikovana žarometa, zelo špor- tno pa je avtomobil videti tudi z bočne strani. Povsem nov je Santa Fe tudi v potniški kabini, kjer so se notranji arhitekti pri oblikovanju armaturne plošče v precejšnji meri zgledovali po modelu i40. Pogonu novega postavnega športnega terenca bodo na evropskih trgih namenjena dva dizelska in bencinski motor. Osnovni 2,0-li-trski turbodizelski štirivaljnik razvije 110 kilovatov (150 KM), medtem ko bo 2,2-litrski iz sebe iztisnil 147 kilovatov (200 KM). Bencinski del motorne palete bo zastopal 2,4-litrski štirivaljnik s 142 kilovati (193 KM). Pri vseh motorjih bosta na voljo izvedbi z dvo- ali štirikolesnim pogonom, pri vseh bo za prenos moči skrbel šeststopenjski ročni ali samodejni menjalnik, pri katerem bo izjema le šibkejši dizelski pogonski stroj. Proti koncu leta bo novi Santa Fe zapeljal tudi na slovenske ceste. Matjaž Gregorič AVTOLICARSTVO LAK TOM d.O.O. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 971 14 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 avtolicarstvo@evj-kabel.net '^¿^ ílEWTHlílKinG. HYUnDHI I nEW POSSIBILITIES. novi ¡30. Mislite, da poznate Hyundai? Premislite znova. Hyundai ¡30 nove generacije. Zaradi svoje oblike je novi ¡30 vsekakor avto, ki zna narediti vtis. Toda, če mislite, da je oblika vse, kar novi ¡30 ponuja, je čas da premislite znova. ¡30 nove genradje je nekaj posebnega. Vrhunsko načrtovan in natančno narejen do vsakega detajla, ponuja ne le Izjemen oblikovalski dosežek, ampak najboljše v udobju, tehnologiji in varnosti. Če vam je torej všeč, kar vidite, počakajte, da se boste usedli za volan. Več informacij na www.hyundai.si ali v vašem salonu Hyundai. J YEAR CARE Povprečna poraba goriva: 37 - 5,8 1/100 km, emisije C02: 97- 159 g/km. Slike so simbolne. Pogoji garancije In podatki o spedflčnl porabi goriva In emisijah COzSO na voljo na www.hyundal.sl. HYunon AVTO LUSINA d.o.o. GOSTEČE 8, 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 04 50 22 000 www.avto-lusina.si e-pošta: prodaja@avto-lusina.si SOTOČJE - 29 Avto - Mini je lahko tudi maksi V koncernu BMW, ki že kar nekaj let uspešno upravlja z britansko znamko Mini, bodo zdaj tržni strategi proučili tudi možnost Mi-nijevega uveljavljanja med manjšimi dostavnimi in servisnimi vozili. Na to so opozorili s konceptno študijo Clubvan Concept, ki je nastala na osnovi serijskega modela Mini Clubman. Na ta način želijo združiti zabavnost vožnje z uporabnostjo, saj je vozilo namenjeno manjšim obrtnikom, serviserjem, trgovcem in tudi tistim, ki bi želeli takšen avtomobil za rekreacijske namene. Poleg AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA p^/TO JAM /\%a ■ Priprava vozila za zimo ■ Splošni servis vozil ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Servis klimatskih naprav! Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.jamnik@siol.net tega ima konceptni novinec že nekaj tradicije, saj je znamka Mini že leta 1960, ko je bila stara komaj eno leto, spravila na ceste takratni Morris mini Van. Vozilo je imelo za deset centimetrov daljšo medosno razdaljo kot običajni Morrisov malček, ločen tovorni prostor in dvojna krilna zadnja vrata. Novi Clubvan Concept je nadgradnja predhodnika izpred več kot pol stoletja. Dostop do tovornega prostora je omogočen tudi skozi stranska vrata na desni strani, od potniške kabine je ločen s kovinsko mrežo, dna tovornega prostora so ravna, na voljo je šest sponk za privezovanje tovora. Natančnih številk o prostornini tovornega prostora in dovoljeni obtežbi ni, vsekakor pa gre v Clubvana kar nekaj škatel ali drugih kosov tovora. Dolžinsko je s 3,95 metra enak kot Clubman, ki v prtljažnik sprejme do 930 litrov. Matjaž Gregorič www.dacia.si Reliable. No matter what. Dacia Duster je nadvse resen terenec, saj se zaradi svojih 4x4 zmogljivosti več kot odlično znajde na najbolj zahtevnih terenih. Poleg tega je eno najbolj ekonomičnih 4x4 vozil, saj se vsak izmed njegovih motorjev ponaša z oznako Euro5. Zdaj s še bolj resno ponudbo - paketom Smart, ki vključuje 5-letno garancijo, obvezno in kasko zavarovanje ter zavarovanje vašega posojila* * izračun je narejen na dan 31.1.2012 za Dacia Duster Base 1.6 16V 4x4. Maloprodajna cena, ki že vključuje popust in DDV, znaša 11.990 EUR. Informativni izračun je narejen za dobo odplačila 96 mesecev In upošteva spremenljivo obrestno mero 6-mesečnl Eurlbor (1,640 %) + 3,0 % In polog 0 EUR. EOM = 6,97 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 15.523,30 EUR, od tega znaša zavarovalna premija/strošek kupca 522,66/400,00 EUR. Kreditojemalec vrne kredit v 96 mesečnih obrokih v višini 152,09 EUR. V obroku je vključeno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto ter zavarovanje kreditojemalca za primer izgube zaposlitve, smrti ali trajne invalidnosti zaradi nezgode. ** Velja do izpolnitve prvega od dveh pogojev: 5 let ali 100.000 km. Velja ob nakupu z Dacia financiranjem. DACIA DUSTER: PORABA PRI MEŠANEM CIKLU: 5,0 - 8,0 1/100 km, EMISIJE C02:130 - 185 g/km. w RVTOHIŠR MALGAf. , W t J u t l | o n fl Ut+lfi»*** 1 z AVT0HIŠA MALGAJ, D.0.0, Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana Prodaja novih vozil: 01/20 00 563, prodaja rabljenih vozli: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malga.com ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8.00 DO 19.00 SOB. OD 8.00 DO 13.00, NED. ZAPRTO UJUIUJ.fTKirgBj.CHn 30 - SOTOČJE Oglasi I 3X PEUGEOT PRIHRANEK www.peugeot.si IX do 5.600 €* prihranka IX do 1.000 €* bon usa ix do 1.000 €**prihranka peugeot financiranje P E U G EOT™™otaTbTAL Ponudba velja od 1. januarja do 30. aprila 2012. * Prihranek do 5.600 EUR velja za model peugeot 5008 Allure 2.0 HDi - opcijska oprema: kovinska barva, WIP NAV navigacijski sistem, HI Fl JBL sistem ozvočenja, ksenon paket, 18" platišča iz lahke litine. Bonusdo 1000 EUR velja za vse izvedenke modela peugeot 5008 in 3008. "Navedeni prihranek velja ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 (Access 1,6 VTi 120) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDVin vključenimi popusti 16.490 EUR; DDVje obračunan v obroki h; mesečni obrokje206EURpri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 22.02. 2012 znaša 8,9 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3 %, financirana vrednost 11-543 EUR; skupni znesek za plačilo 19.345 EUR; pri sklenitvi avtomobilskega zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča do 50 % popust. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Velja pri nakupu modelov 308, 3008, 5008 in Partner Tepee, Poraba goriva (kombiniran način vožnje, l/l 00 km): 3,8 - 7,9, izpuh C02 (g/km): 98 - 183. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga Lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si. Ob nakupu peugeota 308, 3008, 5008 in Partner Tepee zdaj trikrat prihranite. Podarimo vam do 5.600 evrov* in dodamo varčevalni bonus do 1.000 evrov*. V primeru nakupa s pomočjo Peugeot financiranja pa prihranite še dodatnih 1000 evrov**. PEUGEOT 308, 3008, 5008, Partner Tepee MOTION & EMOTION PEUGEOT RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: 01 /729 92 01, prodaja: 01 /729 92 00, 722 81 3 1, 03 I /669 367 Tiskarna Pleško tiskarna • grafi~ni studio • knjigoveznica www.tiskarna.net • info@tiskarna.net Barletova 4, 1215 Medvode, Slovenija Tel.: +386 1 36 25 200; Fax: +386 1 36 25 222 tiskarna^net SOTOČJE - 31 make, believe Sony Center PJ~VJTA DARILO OB NAKUPUTELEVIZORJA* V / Sony Bravia KDL-46HX720 Na velikem zaslonu uživajte v internetnem razvedrilu in 3D-slikah 117 cm/46-palčni 3D-televizor Full HD s tehnologijo Dynamic Edge LED, Motionflow XR 400, storitvijo Internet Video in Skype™ - Pristne slike 2D in 3D na tankem LED-zaslonu - Tekoči prizori s tehnologijo Motionfow XR 400 - Glejte internetne videoposnetke in opravljajte brezplačne klice Skype™ Na velikem zaslonu uživajte v internetnem razvedrilu in 3D-slikah Pripravite se na evolucijo domačega razvedrila. Povežite se z internetom in pretakajte spletne videoposnetke, ki si jih lahko ogledate na velikem zaslonu, medtem ko ste udobno zleknjeni v naslonjaču. Prepustite se užitkom akcijskih 3D-prizorov in si vso vsebino oglejte v izjemno čisti in tekoči visoki ločljivosti. *DARILO: Playstation Vita odprite si povsem nov svet prenosnega razvedrila Obiščite nas v Cityparku v Ljubljani ali na naši novi spletni strani! Ob nakupu zgornjih modelov se za možnosti brezplačne podaljšane garancije pozanimajte pri prodajalcu. Vse cene sov€in že vsebujejo DDV. Slike so lahko simbolične. Za kakršnekoli tiskarske napake ne odgovarjamo. "Youtube, Skype in ostale registrirane blagovne znamke so priznane blagovne znamke pripadajočih lastnikov". Akcija velja do razprodaje zalog. 059-209-409 ¡nfo@sonycenter.si www.sonycenter.si