IZHAJA TRIKRAT NA MESEC. NAROČNINA četrtletno Din 12 —.
SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE V ENOTNI, RAZREDNO - ZAVEDNI ORGANIZACIJI.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, KETTE - MURNOVA CESTA štev. 26, kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
I^rvI rnoj — pr025n.ll«: delo.
Prvega maja zapušča delavski razred celega sveta svoja mesta v delavnicah, zapušča za ta dan svoje delo, da s tem pokaže, da mora brez njega vse pridobitno delo počivati in da je delavski razred glavni faktor, kateremu se mora priznati njegovo stališče in njegove pravice.
Petintridesetič kliče letos Prvi maj izkoriščano in trpinčeno delavno ljudstvo na plan, da manifestira za borbene cilje svojega razreda. Prve zahteve, ki jih je delavski razred stavil na svojih prvomajskih manifestacijah, so bile zahteve po skrajšanju delavnega časa, ki je znašal takrat po 12, da celo po 14 ur dnevno. Težke boje je moral prestati delavec, da si je končno iz-vojeval 8 urni delavnik in da je vašington-ska konvencija sprejela določbo o osemurnem delavniku kot obvezno ter jo predložila v ratifikacijo vsem državam sveta. Niti ene zahteve ni dobil delavski razred izpolnjene mirnim potom, pač pa je delodajalec vedno gledal kje in kako bi delavcu zopet odvzel kako pravico ali svoboščino, ki mu jo je moral svoj čas koncedirati. Sedmič praznujemo po osvobojenju Prvi maj. Ako pogledamo nazaj, moramo konštatirati, da je buržuazija vsako leto skušala preprečiti prvomajske proslave in s tem dokazati, da se delavec več ne poteguje za svoje pravice.
Tudi železničarji bomo proslavili prvi maj — praznik dela — na ta način, da ponovno obnovimo vse naše zahteve, da zahtevamo povrnitev vseh nam ugrabljenih pravic, da pomnožimo in strnemo naše vrste v enotno in nerazdružljivo falango, v kateri se bomo borili za naše pravice.
Železničarji smo izgubili tekom par let vse stare zagarantirane pravice, ki so jih
naši predniki v dolgotrajnih borbah izvoje-vali, danes nimamo več delavskih zaupnikov, ne personalne komisije, danes ne poznamo stalnosti. Vsiljena je nam reakcionarna službena pragmatika, delavstvu se obeta enak delavski pravilnik, povsod se krati osemurni delavnik ter zopet uvaja deseturni delavnik. Parlament sklepa o novem ogromnem obdavčenju delavstva, sklepa se nov stanovanjski zakon, po katerem bodo zopet prizadeti ravno neposedujoči sloji. Svoboda združevanja je popolnoma omejena, nasprotno pa so železničarji ob vsaki priliki izpostavljeni militarizaciji in preganjanju.
Zakonito zajamčene razlike se nastav-Ijencem in delavstvu ne izplačajo, zakonito zajamčeni delavski zaupniki in odborniki pri bolniški blagajni se ne izvolijo, nasprotno pa se v prometnem ministrstvu neprenehoma kujejo tajno neki pravilniki (delavski pravilnik, pravilnik o službeni obleki, pravilnik o kilometraži itd.), s katerimi se direktno izziva ter obenem jemlje osebju zadnje pravice ter se hoče ustvariti iz nekdaj na svoje pravice in stališče ponosnih železničarjev brezpravne sužnje uprave.
Naštevanje krivic bi lahko nadaljevali ter napolnili z njimi cele kolone. Zadostujejo naj že naštete, da vzbude v slehernem železničarju potrebo po praznovanju prvega maja, katerega dne naj na svojih članskih sestankih stavi svoje zahteve po vrnitvi ugrabljenih pravic.
Živel prvi maj — praznik dela.
Živel čisti osemurni delavnik.
Živela enotna razredno-zavedna železničarska organizacija.
Osnutek delnvske$fu pravilniku.
Danes nadaljujemo izvleček od uprave sestavljenega osnutka za delavski pravilnik, s katerim je hotelo ministrstvo >osreciti< delavstvo. Že prvi del, priobčen v 8. številki »Org. železničarja«, je vzbudil med prizadetimi ogorčenje ter smo od vseh strani dobili dopise in zahteve, da naj organizacija ukrene potrebno, da se te reakcionarne določbe ne uveljavijo.
Organizacija je stavila na ministrstvo nujno zahtevo, da se takoj skliče anketa delavskih zastopnikov v Beograd, ki naj sestavi res pravičen delavski pravilnik ter je obenem predložila svoje protipredloge.
Člen 19.
V pogledu delavskega časa in prejemkov se deli delavstvo ▼:
b)	progovne rokodelce, polkvalificirane in nekvalificirane delavce progovnih sekcij, ki so zaposleni pri vzdrževanju proge ali pri gradbenih delih in za katere velja načelo 8-urnega efektivnega (podčrtali mi) dela;
c)	rokodelce, polkvalificirane in nekvalificirane delavce delavnic, gradbenih, telegrafskih, signalnih, kurilniških delavnic in njih filijal, glavnih in krajevnih materijalnih skladišč ter vseh drugih ustanov tovarniškega karakterja, za katere velja čisti osemurni dnevni delovni čas.
Delavci, zaposljeni pri direkcijah ali višjih oblastih, se dodele v ono skupino, kateri odgovarja njih zaposlitev.
Člen 21.
Rokodelci in delavci progovnih sekcij, ki delajo osem ur z odmorom ob nedeljah, določenih cerkvenih in državnih praznikih. Čas in kraj dela ter trajanje dnevnega dela odločujejo organi inže-nerskih sekcij.
Ako se dela na progi, morajo progovni pazniki in čuvaji svojim delavcem vsaki večer izdati nalog, kje in kdaj se bo prihodnji dan začelo delati, oziroma kje in kdaj se morajo delavci zbrati.
Istočasno morajo odrediti dotično število delavcev, ki je potrebno za prenašanje orodja od kraja, kjer je shranjeno, do kraja dela.
Ti delavci morajo ob določenem času priti na kraj, kjer je shranjeno orodje, ter ga prenesti na kraj, kjer se bo delalo, do onega časa, ko je bilo določeno, da se delo začne.
Delavni čas se bo računal delavcem, ki prenašajo orodje, od časa, ko so morali priti na kraj, kjer je orodje shranjeno. — Vsem ostalim delavcem pa se bo računal delavni čas od ure, ki je bila odrejena za prihodno delo.
Delavci, ki so prinesli orodje, zapuste dotični dan za toliko časa preje delo, kolikor so ga morali preje nastopiti.
Po preteku 8 ur dela se bodo določili gotovi delavci, ki bodo nesli orodje nazaj v shrambo. Ti delavci nastopijo prihodnji dan toliko kasneje delo, kolikor so porabili prejšnji dan časa za shranitev orodja, tako da imajo vsi osemurni delavnik.
V	izrednih slučajih, kadar je treba hitro dovršiti dela, radi katerih bi se moral promet prekiniti ali bi bil nesiguren, ako se ne bi čimpreje dovršila, se morejo sekcijski delavci zaposliti tudi preko 8 ur, a največ do 10 ur. Ako pa se dela pri pospravljanju proge po nezgodah in trčenjih, se more zaposliti delavce tudi do 16 ur na dan s tem pogojem, da dobe naslednji dan odmor.
V	obeh slučajih se plača delo čez 8 ur kot čez-urno delo. Ravnotako se plača tem delavcem delo ob nedeljah ter določenih cerkvenih in državnih praznikih, ako ga izjemoma morajo vršiti, kot čez-urno delo.
Člen 22.
Rokodelci in delavci vseh delavnic, materijalnih skladišč in ostalih ustanov tovarniškega značaja delajo dnevno po 8 ur. Delo preko 8 ur na dan brez ozira na skupno število delavnih ur v mesecu, se tem delavcem plača kot čezurno delo. V izrednih slučajih se more v teh obratih podaljšati delo tudi preko 8 ur na dan, a nikakor ne preko 10 ur in to v okvirju obstoječih zakonitih omejitev.
Ako se mora v slučaju železniških nezgod tem delavcem delo podaljšati tudi preko 10 ur na dan, je treba takoj ukreniti potrebno, da podaljšano delo ne bo trajalo preko 12, a izjemoma največ do 16 ur. Po tako podaljšanem delu pripada delavcem prihodnji dan odmor.
Kretanje v službi.
Člen 26.
Vsi podatki o osebnih in rodbinskih odnosa jih delavcev kakor vsi podatki o njih kretanju v službi se bodo vodili v evidenci, in sicer:
Do dovršitvo prvega leta neprekinjene službe samo v kontrolniku delavskega osobja dotične edi-nice.
Za vse delavce se po enoletni službi osnujejo delavski listi.
Za vse stalne delavce pa se vodijo službeni listi za pomožno osobje.
Člen 28.
Za ocenjevanje stalnih delavcev veljajo določbe členov 62., 63., 64. zakona o državnem prometnem osobju.
Člen 29.
Prometni delavci eksekutivnih edinic, o katerih je govor v členu 19. tega pravilnika (postajni, skladiščni ter kurilniški delavci in profesionisti ter delavci, ki vrše službo nastavljencev), se razvrste po letih službe odnosno dela pri državnih prometnih napravah v 11 plačilnih stopenj.
Delavci prve in druge plačilne stopnje so za- j časni, a vsi ostali so stalni delavci.	i
Ko nastopijo delavci te vrste službo pri želez- | niči, se jih uvrsti v prvo plačilno stopnjo ter napre- j dujejo po dovršenih treh letih s prvim prihodnjega \ meseca v drugo plačilno stopnjo. Po dovršenih petih letih neprekinjene službe se delavca te vrste, ako je zadostil vojaški službi, na predlog šefa dotične edinice z reševanjem pristojnega oddelka direkcije imenuje za stalnega delavca ter napreduje v tretjo plačilno stopnjo.
V	vsaki nadaljnji plačilni stopnji mora stalni 1
delavec prebiti po tri leta.	j
V	višjo plačilno stopnjo stalni delavec ne na- i preduje, ako je bil slabo ocenjen, nadalje ako je v ; disciplinarni preiskavi ali ako je proti njemu otvor- ! jeno kazensko postopanje radi zločina ali drugega nečastnega dejanja.
S slabo oceno izgubi stalni delavec pravico za napredovanje v višjo plačilno stopnjo za eno leto brez pravice na naknadno popravo.
Člen 30.
Delavcu se smatra služba za neprekinjeno, ako je v vsakem letu službe, računajoč od dneva nastopa iste, prebil na delu pri železnici najmanj naslednje število dni:
prometni delavci (člen 19. a) . 230 dni
progovni delavci.............. 240 dni
delavniški delavci............ 270 dni
ter se v ta čas vračuna tudi čas bolovanja, za katero je prejemal boleznino, nadalje čas rednega letnega dopusta, kakor tudi čas, proveden pri vojakih, iz-vzemši kaderski rok.
Delavcu, ki je neposredno iz železniške službe odšel k vojakom, da odsluži kaderski rok, ter kateri se tekom 14 dni po vrnitvi iz vojaške službe zopet ] prijavi za delo pri železnici, se bo vračunal ves čas, | ki ga je bil prebil pri železnici pred odhodom k vo- j jakom, za odrejanje plačilne stopnje kakor tudi za dosego stalnosti.
Člen 81.
Stalnost delavca sestoji iz:
1.	Stalnega delavca se more odpustiti iz službe samo po predpisih tega pravilnika.
2.	Ima pravico do oskrbe v slučaju bolezni, nezgode ali nesposobnosti za delo po pravilih bolniške blagajne, a na penzijo za se in družino po predpisih tega pravilnika.
3.	Ima pravico na vozne ugodnosti po obstoječih predpisih o brezplačni in znižani vožnji za državno prometno osobje.
5.	Ima pravico do drugih ugodnosti, katere so ali še bodo dovoljene poduradnikom odnosno slu-žiteljem (n. pr. kupovanje drv in premoga po režijski ceni, jemanje železniških zemljišč v zakup itd.).
6.	Pri enaki kvalifikaciji in ostalih pogojih ima prvenstvo za nastavitev kot sluga ali podurad-nik pred ostalimi osebami.
Člen 32.
Vsi ostali delavci, o katerih je govor v členu 19. b in c ter členu 21. in 22. tega pravilnika (progovni in delavniški delavci in profesionisti), se sprejmejo v službo pri železnici po pogodbi s plačami po tržnih cenah (urne plače).
Ti morejo po petih letih neprekinjene službe pri železnici tudi brez stalnosti postati člani pokojninskega zavoda za delavce in s tem zadobiti pravico na penzijo.
Samo dotičnim delavcem, ki so prebili v službi pri železnici pet let in kateri zaprosijo za stalnost, bo direkcija priznala stalnost po členu 29. in 31., v svoji prošnji pa morajo izrečno navesti, da se strinjajo s tem, da se jih kot stalne delavce uvrsti v plačilne stopnje prometnih delavcev.
Člen 34.
Vsak stalni delavec, kakor tudi vsak progovni odnosno delavniški delavec, ki je prebil v službi pri železnici neprekinjeno pet let, ima pravico na redni letni dopust s pravico do polne plače, in sicer: od dovršenega 5. leta do 15. leta službe 10 dni, od dovršenega 15. leta do 25. leta službe 15 dni, preko dovršenega 25. leta službe pa 20 dni.
Čas, ki ga prebije delavec na bolovanju ali pri vojakih, se ne računa v redni letni dopust.
Načelnik edinice določi, upoštevajoč po mogočnosti želje prizadetih, kdaj bo kdo porabil svoj dopust.
Ako bi delavec iz službenih ozirov ne mogel porabiti pristoječega dopusta v tekočem letu, ima pravico, da porabi ta dopust najdalje še tekom prihodnjega leta ter ima pri dodeljevanju dopusta prvenstvo pred ostalimi delavci.
Prihodnjič končamo pravilnik ter bomo objavili tudi vse protipredloge, ki jih je stavila organizacija.
I 24./IV. 1920. - 24./IV. 1925. j
V velikanski železničarski stavki leta 1920, ki je trajala celih štirinajst dni, je zmagala uprava nad lačnim in izkoriščanim železničarjem.
24. aprila je hotelo delavstvo mirno demonstrirati za vsakdanji košček kruha, pa se je znašlo na Zaloški cesti pred bajoneti in puškami, iz katerih so par minut nato padli usodni streli ter so oškropile nedolžne žrtve, med temi žene in mali otroki s svojo krvjo Zaloško cesto.
Žalosten je bil 1. maj 1920, ko je bila vsaka proslava prepovedana ter smo žalovali za našimi žrtvami.
Dan 24. aprila 1920 je za naše delavstvo »veliki petek«, vsaka obletnica dan žalovanja. Napočil bo pa tudi za naše delavstvo enkrat 1. maj — praznik vstajenja k boljši bodočnosti —.
Slava žrtvam, ki so padle v boju za naše pravice. —
Kolodvorske restavracije.
Že opetovano smo opozarjali direkcijo na gorostasne razmere, ki vladajo v kolodvorskih restavracijah, kjer so potujoči in v službi se nahajajoči železničarji prepuščeni največjemu izkoriščanju. Zahtevali smo takojšen razpis restavracij in opozorili upravo, da naj pri oddaji pazi na to, da bodo kolodvorske restavracije res odgovarjale svojemu namenu ter jih bo železničar lahko posečal.
Dosedaj so se oddali nekateri bufeti in okrepčevalnice, a že tu je pokazala direkcija, da ji niso .mar interesi železničarjev, ker jim ni zagarantirala nikakih ugodnosti. S 1. avgustom 1925 pa so razpisane kolodvorske restavracije v Ljubljani, Mariboru, Zidanemmostu, Čakovcu in Pragerskem. Prizadeti železni-
čarji zahtevajo, da se pri oddaji teh restavracij upošteva dotične reflektante, ki bodo nudili železničarjem čim največ ugodnosti. Izključiti pa se morajo dotični, ki so dosedaj brezobzirno izkoriščali železničarje. Enako se morajo izključiti dotični restavratorji, ki so za gotove gospode od direkcije imeli izjemne tarife za bogata kosila in fina vina, so pa za restavracijo plačevali mesečno najemnino po Din 15.— do 75.—.
Zahtevamo od direkcije, da razpis izpopolni takoj ter vstavi vanj tudi minimalne pogoje, kake ugodnosti zahteva od restavratorjev z.a železničarje, da se bodo mogli razpisa udeležiti tudi drugi in ne samo dosedanji gg. restavraterji.
Železničarji, opozorite na to gostilničarje, : katere poznate, da bi bili naklonjeni prizadetemu osobju, da se tega razpisa udeleže. > Organizacija bo nadzorovala to oddajo ter ne bo mirovala preje, da se bo tudi v tem vprašanju napravil red. Materijala o dosedanjem poslovanju je dosti na razpolago ter ako ne bo pomagalo to opozorilo, pridemo z imeni in dejstvi. —
Katj je z bolniško blagajno.
Razmere pri bolniški blagajni postajajo ’ od dneva do dneva neznosnejše, izrabljanje I zlasti delavstva je vedno večje. Bolnice so j ponekod prenapolnjene ter železničarjev ne I sprejemajo, ker ni prostora in ti se morajo v nujnih slučajih podati v privatna zdravilišča ter plačati ogromne oskrbovalne stroške, ki jim jih uprava bolniške blagajne ne povrne.
Dogodijo se slučaji, ko pride železničar podpiran od svoje žene k zdravniku ter stoji i komaj na nogah, a ta ga spozna za zdravega I oziroma ga tira od Poncija do Pilata, da se izpriča, ako morebiti le ne simulira. —
Zdravniki ordiniraj o na domu ter prideš v nujnem slučaju k njemu izven uradne ure j za železničarje — plačati moraš Din 40.— itd.
Od uprave je imenovan nekak upravni odbor, ki najbrže nima nikake kompetence, ampak naj služi upravi za izgovore, češ saj imate svoje zastopnike pri upravi bolniške blagajne. — Ta upravni odbor ne more izposlovati od vlade dolžnih 2 in pol milijona dinarjev za preteklo leto in ne omejiti izrabljanja železničarjev.
Pozivamo danes zadnjikrat gospode, M jih je uprava v ta odbor imenovala kot »zastopnike osobja«, da svoje funkcije takoj polože, ker moramo v nasprotnem slučaju smatrati, da se s tem zlorabljanjem in zapostavljanjem osobja strinjajo.
Kosiprcs drai&vsiiti Ftc&Etiseš c<ence v.
Že pred volitvami bi se imel vršiti ta kongres, ki pa je bil iz neznanih razlogov preložen ter se je vršil 19. aprila 1925 v Ljubljani.
Kot organizirani smo pazno motrili vse i delo kongresa, zlasti pa nas je zanimalo stališče, ki ga bo zavzela ta »stanovska« organizacija.
Delegati vseh kategorij so sicer tožili o obupnem položaju, v katerem se nahajajo, nekateri so celo zahtevali ostrejše ukrepe. Funkcionarji enega ministrstva so dolžili, da je vsega kriv finančni minister, ki ne da potrebnih vsot v budžet tey so sklenili nekaj resolucij, glasom katerih počakajo do novega proračuna v juliju 1925, ko se morajo za izpolnitev njih zahtev staviti v budžet zadostne vsote.
Pogrešali pa smo najvažnejših sklepov, ki bi jih moral stvoriti kongres; namreč, ba| se bo ukrenilo in kako bodo državni nameščenci nastopali, ako v budžetu zopet ne be potrebnih vsot!? Kongresi, ki vrše le polovičarsko delo, se pač morejo smatrati, da so sklicani v svrho medsebojnega spoznavanja in razjasnjevanja raznih pritožb, ne morejo pa doseči svojega namena, ako pustijo nerešeno glavno vprašanje: kako izvojevati v resolucijah stavljene zahteve:
Iz tega kongresa je zopet razvidno, da takozvane »stanovske« organizacije ne morejo zadovoljiti zahtevam organiziranih članov.
Ujedinjenje železničarjev.
Zveza jugoslovanskih železničarjev je posvetila svojo 7. številko ujedinjenju železničarjev, v kateri prinaša cel referat g. Lovreta, ki ga je imel na konferenci ter hoče dokazovati, da so se ujedinili socialisti in komunisti, ki imajo pri ujedinjenju gotove namene.
Ona skuša svoje ljudi na vsak način prepričati, da ima le ona prav, da je le to kar ona hoče, strogo nepolitično, vse drugo da pa je in bo ter mora biti politika. — Nasprotujejo pa si sami sebi in tako so na primer vedno povdarjali, da oni črtajo Deržiča, ker je politik, ta izjava naj seveda velja za ljudi, nasprotno pa oni še vedno pošiljajo Deržiča na konference in intervencije v Beograd.
Opetovano smo povdarjali povsod, da naj se sodi po dejanjih, ne pa morda po kakih iz trte izvitih zaključkih kakega referenta. »Društvo Prometnik« je vodilo na konferenci velik vik in krik, govorili so proti politiki, da se ne sme vmešavati nikjer, konštatirati pa moramo, da sta bila oba delegata g. Murn celo kandidat pri predzadnjih volitvah, g. Pompe pa velik agitator za neko politično stranko.
Zveza objavlja v svojem glasilu, da je ona za strogo »strokovno, stanovsko, nepolitično in borbeno organizacijo«.
Mi pa se za tako »borbeno« organizacijo kot je Z. J. Ž., ne moremo ogrevati, ker imamo iz zadnjih časov žal nekako čuden dokument o tej »borbenosti«. Enako nimajo v naši raz-
redno zavedni organizaciji mesta ljudje, ki bi radi tega, ker so drugega političnega prepričanja ali vsled osebne mržnje denuncirali na direkciji železničarje nasprotnega mišljenja ter zahtevali njih premestitev.
Da pa ne bo moglo biti nadaljnih zavijanj, bomo v prihodnji številki precizno in točno objavili program enotne »Železničarske strokovne organizacije«.
Kakor poroča zadnja številka Jugoslovanskega železničarja, so se tudi oni ujedinili. Da pa ne bo zopet napačne agitacije s tem ujedinjenjem, sporočamo, da so se ujedinili:
Društvo uradnikov s fakultetsko izobrazbo; društvo železniških uradnikov; društvo prometnikov z zvezo jugoslovanskih železničarjev. — Torej dotične uradniške kategorije, ki so vse izšle iz prejšnih članov Zveze jugoslovanskih železničarjev, se bodo zopet povrnile pod staro okrilje Zveze nazaj.
Razredno zavedne železničarje pa pozivamo, da gredo na delo, da privedejo v enotno »železničarsko strokovno organizacijo« slehernega železničarja.
Le razredno zavedna železničarska organizacija se bo zamogla uspešno boriti za izvo-jevanje nam ugrabljenih pravic ter zasigurati železničarjem boljšo bodočnost.
Poročila sefecij.
Za svetilničarje.
V četrtek dne 23. aprila 1925 smo obdržali •^svetilničarji mariborskih postaj sestanek.
Ugotovili smo, da smo po novem pravilni-Jku o službeni obleki oškodovani za dve delov- | 'ni obleki letno in za eno kapo. Vsi navzoči so se strinjali s tem, da se ne sme sprejeti nika-kih določb, ki bi kratile nam dosedaj zagarantirane pravice. Enako smo ponovno razpravljali naš položaj, Id je nastal povodom prevedbe, ko se nas je vsled nerazumevanja provedbene komisije napačno prevedlo v kategorijo služiteljev oziroma izučene kleparje v II. kategorijo zvaničnikov. Protestirano ponovno ■proti temu ter zahtevamo, da se te napake povodom julijskega napredovanja popravijo.
(Te zahteve so bile že večkrat stavljene na merodajnih mestih ter jih bo organizacija povodom intervencije v Beogradu ponovno spravila na dnevni red ter zahtevala takojšnjo rešitev.)
Za vlakojavilnike in progovne obhodnike.
Direkcija si je nekako ubila v glavo, da »razširi sistem službe, ki ga je vpeljala progovna sekcija Ljubljana, to je 24/24-urno službo razširiti kar na celo območje svoje direkcije in s tem brezobzirno pogaziti določbe Burnega delavnika. Opira se vedno na »dejstvo«, da so prizadeti sami zahtevali ta turnus in da so z njim zadovoljni ter da le organizacija sitnari, ker hoče vedno nekaj novega.
Opozarjamo tem potom prizadete, da tudi sami vlože svoje zahteve v smislu, kot je bilo objavljeno v št. 8. Organiziranega železničar- j ja. To naj narede v območju vsake progovne sekcije ter zahtevajo tudi za sebe brezpogojno vpoštevanje 8 urnega delavnika.
Direkcijo pa tem potom zadnjič opozorimo na veliko odgovornost za nesreče, ki se lahko pripete, ako se osobje tako naporno izrablja, na drugi strani pa se mu ne da nikakih ugodnosti. Kje so n. pr. pavšali za progovne ob-. hodnike?
Za kurilniške pomožne delavce.
Pred dvema mesecema se je organizaciji posrečilo izposlovati od direkcije zagotovilo, da se bodo premije in akordi za kurilniško pomožno delavstvo (pepelarje, premogarje, čistilce strojev, avizerje itd.) uredile za območje cele direkcije enotno ter da bodo teh premij deležne tudi bivše državne kurilnice ter kurilnica Zidani most, Borovnica, Pragersko, Dravograd. Pri stavljanju predlogov smo vzeli za podlogo premije v kurilnici Ljubljana I, ven-
dar smo zahtevali, da se izplača cela premija (ter smo stavili temu primerne postavke, ki smo jih priobčili v prejšnjih številkah), ne pa tako kot dosedaj, ko se od premije odteguje stara dnevna plača ter ne more nikdo kontrolirati, kaj da dobi. Te premije bi imele stopiti v veljavo s 26. marcem 1925. Medtem pa je prišel na direkcijo »osnutek novega delavskega pravilnika« in začelo se je zavlačevanje, češ, da se bo vse to uredilo po določbah novega pravilnika. Prizadeto osobje protestira proti temu zavlačevanju in izigravanju ter zahteva, da stopijo te premije naknadno s 1. aprilom 1925 v veljavo.
Ko smo v tej zadevi prijavili pretekli teden posebno deputacijo na direkciji, se je zagotovilo, da bo to vprašanje tekom 14 dni definitivno rešeno. Upamo, da bo direkcija držala svoje obljube ter tudi nam pripomogla do ’ naših prejemkov.
Vse kurilniško pomožno delavstvo pa ! ogorčeno protestira proti novemu delavskemu ’ pravilniku, zlasti pa proti tabeli dnevnih plač, j katere smatra za direktno izzivanje ter sramo-i tenje raztrganih in lačnih delavcev.
Naj pridejo gospodje iz ministrstva le za en mesec na naše mesto v kurilnico, kjer bodo . dobili za se in družino svojih 700 Din mesečno, potem pa naj stavijo take predloge, ko bodo na lastni koži izkusili bedo in lakoto.
Edina odpomoč za nas je: Vsi v enotno razredno zavedno organizacijo, ki nam bo mogla priboriti res socialen delavski pravilnik.
Za vlakospremno osobje.
Ker se iz več krajev, zlasti od članov »društva sprevodnik« množe vprašanja, kako bo s pravilnikom za kilometrino, ter se opozarja na slabe strani kilometrine, sporočamo vsem prizadetim, da je organizacija stavila preko direkcije Ljubljana na Ministrstvo Saobraćaja predlog za uvedbo »pravilnika o urninah«, ki je sestavljen približno po istem vzorcu, kot je že uveljavljen v Nemški Avstriji ter se je izkazal ugoden za osobje. Temelji na bazi, da se mora plačati osobju odškodnino za ves čas, ko je odsotno od doma in ne tako kot sedaj, ko dobiš po par krajcerjev za vsak prevožen kilometer. V zalogi imamo še nekaj izvodov dotične številke »Organiziranega železničarja«, kjer smo objavili celoten predlog.
Kdor ga želi, naj nam to sporoči ter mu ga dostavimo, še enkrat pa ga radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti.
Sekcija vlakospremnega osobja je tudi ob-ravnala »pravilnik o službeni obleki«, ki ga mora kot takega odkloniti. Sestavili so se glavni prctipredlogi v tem pravcu: da morajo ostati najmanj iste pravice osobju, kot jih je imelo dosedaj, nadalje da se mora dati obleka brezplačno vsemu osobju, da mora ostati kožuh del službene obleke in po 4 letih last uslužbenca itd. (Vse protipredloge bomo navedli pri protipredlogih za službeno obleko.)
Ker o reviziji zakona ni sluha ne duha, ter je s tem vlakospremno osobje pri svojem j napredovanju zelo prikrajšano, ker mu je do-i stop v III. kategorijo uradnikov skoro popolno-1 ma onemogočen, se je stavila na pristojna me-i sta zahteva, da se v pravilnik o napredovanju in izpitih vlakospremnega osobja vstavi določba, da pridejo v status III. uradnikov sprevodniki vlakovodje po položenih strokovnih izpitih, ko imajo 10 let službe kot sprevodniki ozir. sprevodniki vlakovodje, imajo samostojne skupine, oziroma opravljajo službo prtljažnika. S tem bi se do revizije zakona vsaj nekoliko popravila velika krivica, ki je zadela vlakospremno osobje.
Sekcija profesionistov.
Novi pravilnik o delavskem osobju je razburil zlasti profesioniste, ki sedaj izprevideva-jo, da je njih mesto le v močni razredni organizaciji in ne v kakem posebnem društvu profesionistov, ki šteje 100 članov.
!
s
i
i
Nam hočejo dati mesto plač neke miloščine po 25 do 50 Din dnevno, nadalje nas deliti v težke in lahke, enim hočejo dati stalnost, drugim zopet urne plače. Tudi profesionisti ljubljanske direkcije se izjavljamo solidarnim z izjavami in stališčem profesionistov v delavnicah Zagreb, Brod, Niš in Sarajevo ter tega pravilnika ne sprejmemo. Odklanjamo tudi določbo glede vpeljave nekega čistega produktivnega akorda ter opozarjamo vlado, da naj nas ne zamenjava z železnimi stroji, ki imajo producirati toliko in toliko let, ko pa so izrabljeni, se jih vrže med star materijal.
Mi zahtevamo normalno premijo za izvršeno delo. Sestavili smo v pravilniku na sestankih glavne protipredloge ter jih dali centrali, da jih zastopa na merodajnem mestu. Javno pa zahtevamo, da se vstavijo v pravilnik točne določbe glede naše* delavne obleke, da se nas ne bo več izkoriščalo, kot se nas sedaj.
Opomba uredništva: Poročilo sekcije kret-nikov in sekcije premikalnega osobja je moralo radi pomanjkanja prostora danes izostati. Pozivamo pa sekcijo skladiščnih delavcev in sekcijo progovnih delavcev, da redno dostavljajo poročila o svojem delovanju, da bo osobje o vsem redno obveščeno.
Dopisi.
Pragersko. Članom S. Ž. J. prometne zveze ter železniške strokovne in prav. organizacije na Pragerskem se daje na znanje, da se je izvolil dne 19. aprila 1925 na skupnem sestanku podružnic zgoraj navedenih organizacij 10 članski odbor, ki bo reševal vse zadeve glede enotnih zahtev, pritožb in enotne agitacije.
Člani naj se obračajo za pojasnila in intervencije preko svojih odborov na ta odbor.
Vse seje in sestaki se vrše v prostorih gostilne Obranš na Pragerskem.
Pripravljalni odbor.
Sevnica. Potreba po enotni razredno zavedni organizaciji, ki edina bo mogla rešiti železničarje iz njih vedno slabšega položaja, je pripravila tudi naše železničarje do tega, da so sklicali dne 19. maja 1925 javen železničarski shod, ki je bil zelo številno obiskan. Po pojasnilih govornikov o delu in smotrih organizacije je takoj pristopilo 24 železničarjev, ki so si izvolili pripravljalni odbor, ki bo vodil vse posle do občnega zbora.
Vsi prisotni so se izjavili za enotno, razredno zavedno železničarsko organizacijo ter bodo šli na delo, da bodo organizirali slehernega železničarja v Sevnici in okolici.
Novo mesto. Tudi pri nas smo se zadnje čase začeli železničarji bolj gibati — zlasti pa nam je dalo vzbodbudo ujedinjenje železničarjev v enotno razredno zavedno železničarsko organizacijo. Ker se nas je hotelo z raznimi neresničnimi vestmi varati glede ujedinjenja, smo sklicali javen železničarski sestanek, na katerega je prišlo okoli 60 železničarjev, ki so z odobravanjem sprejeli vse točke glede ujedinjenja ter se prepričali, da razredno zavedna železničarska organizacija ni in ne bo nikdar politična, ampak da ji to le podtiku-jejo njeni sovražniki. Tudi g. Ljubič je moral izprevideti, ko smo odglasovali, da se strinjamo z ujedinjenjem, da mu novomeški železničarji ne bomo nikdar več nasedli.
Živela enotna, razredno zavedna železničarska organizacija.
Zidani most. Dne 19. aprila 1925 smo imeli pri nas javen železničarski shod, na katerem smo se pečali z ujedinjenjem železničarjev v enotno razredno železničarsko organizacijo.
Šli bomo sedaj na delo, da odpremo vsem zapeljanim oči ter jih včlanimo v edino pravo železničarsko organizacijo. Nekateri člani »Zveze« so agitirali tu pri nas, da so se oni ujedinili ter da je sedaj za železničarje vse eno, kje se organizirajo ter da naj se organi-
zirajo pri Zvezi. Nekateri so temu res nasedli, a bodo sedaj takoj odstopili od Zveze.
V nedeljo dne 3. maja 1925 ob 2. uri popoldne se vrši v gostilni Mozer občni zbor »Železničarske strokovne in pravovarstvene organizacije — podružnice Zidani most« ter pozivamo vse službe proste sodruge, da se občnega zbora sigurno udeleže.
Logatec. Dne 15. marca 1925 smo imeli pri nas občni zbor naše podružnice Železničarske strokovne in pravovarstvene organizacije, ki se zadnje čase vedno krepkeje razvija. Izvolili smo si nov odbor, ki daje garancijo, da se bo naša podružnica še bolj razvila ter spravila pod svoje okrilje vse železničarje našega okrožja. Le v enotni, razredni organizaciji je naša moč, od katere so odvisne vse naše pravice. Novi odbor bo delal neustrašeno naprej, da bo članom zopet pridobil tekom časa ugrabljene pravice. Nekaterim pa je naša organizacija trn v peti ter se ne strašijo laži, obrekovanj ter preganjanja posameznikov, samo da bi preprečili delo v naši organizaciji. Mi jim kličemo samo: Izpreglejte! S tem, da preganjate in skušate uničiti uboge železničarje, si kličete nase prokletstvo, ki vas bo morda šele na stare dni zasledovalo. — Rajše stopite v enotno fronto železničarjev ter se borite z nami skupaj za pravice nas vseh.
Borovnica. Občni zbor Železničarske strokovne in pravovarstvene organizacije smo izvršili 5. aprila 1925. Konstatirati moramo od zadnjega občnega zbora porast članov za 36. Novi odbor smo izvolili tako, da so v njem zastopane vse kategorije. Vsi člani so z zadovoljstvom vzeli na znanje »Ujedinjenje šestih železničarskih organizacij« v enotno »Železničarsko strokovno organizacijo«, ker le v enotni, bojevni organizaciji moremo upati na uspehe. Obsodili pa so razdiralno delo društev strojevodij, profesionistov ter njih vodjo Dežmana, ki se danes sramuje nositi svojo zlato kolajno.
Izvleček Iz okrožnic.
Preiskava železničarjev po lekarski komisiji.
Ko prestane uslužbenec težko bolezen ter ne potrebuje več redne zdravniške oskrbe, mora vložiti na direkcijo kolekovano prošnjo za bolovanje potom službene edinice, ki ga pošlje k zdravniku, ki nato poda svoje mnenje, ali predlaga lekarsko komisijo.
Ako je uslužbenec bolan tri mesece, se ga tudi pošlje na pregled k zdravniku, ki se mora izjaviti, če je še pričakovati od uslužbenca uspešnega službovanja ter koliko časa bo bolezen še trajala. Ta izjava se pošlje šef-zdravniku, da odda svoje mnenje, ali predlaga lekarsko komisijo.
Uslužbenci, ki pa niso težko bolni, a bolehajo na raznih subjektivnih težavah, morajo narediti začetkom 7. tedna prošnjo za bolovanje, da jih nato pregleda lekarska komisija. Ako tega ne narede, se jih briše iz staleža bolnih. Pred lekarsko komisijo pride tudi vsak, ki se želi zdraviti v zdravilišču ali izven stalnega bivališča. (Toraj sedaj se bo zdravilo s pravilno kolkovanimi molbami! Op. ured.)
Izplačevanje pokojnin.
Vsem, ki so bili, oziroma bodo upokojeni po novem zakonu o državnem prometnem osobju, se bodo izplačevale odslej pokojnine preko ministrstva financ, to je izplačevala jih bo finančna delegacija v Ljubljani. (Z ozirom na razne formalitete, se bo s tem izplačevanje zavleklo.) Vsi staroupokojenci pa dobivajo pokojnino kot dosedaj od železniške uprave.
Izraba dopustov.
Ker velika večina železničarjev, zlasti pri prometu, ni mogla lansko leto vsled prevelikega prometa izrabiti rednega letnega dopusta, bi ga smela po členu 93. zakona izrabiti letos. Tu pa je direkcija izdala omejitev, da
bo izrabo lanskega dopusta dovoljevala le | direkcija in sicer na izrečen dokaz, da dopu- | sta lansko leto res le iz službenih ovir nisi ; mogel izrabiti, kar pa bo letos seveda težko dokazati ter bo odvisno edinole od naklonjenosti načelnika.
Da pa ne bodete za letošnji dopust enako I oškodovani, zahtevajte vedno, kadar prosite dopust in ga vam načelnik ne da, tozadevno potrdilo, da se bodete prihodnje leto lahko izkazali. Sicer pa pravi star pregovor: Bolje je drži ga, kot lovi ga, ker se ne ve, ali bo prihodnje leto naša uprava člen 93. sploh še upoštevala!
Napredovanje uslužbencev za leto 1924/25.
Tekom meseca aprila 1925 so debili usluž-. benci izplačane diference za naknadna na-I predovanje s 1. januarjem 1924, 1. julijem j 1924 in 1. januarjem 1925.
Uslužbenci, ki so imeli napredovati s 1.
: januarjem 1925, so dobili razlike le za čas od j 1. maja in dalje.
Dosti uslužbencev pa je bilo iz napredo-! vanja pomotoma izpuščenih. Da ne bodo ti j oškodovani, jih opozarjamo, da naj takoj vlože i na direkcijo »prošnjo za napredovanje«. Ako : pa kdo ne ve, kdaj bi moral natančno napredovati, naj zahteva od direkcije »izpisek o štetju in računanju let« povodom prevedbe ter bo iz njega videl, ali so se mu vsa leta uračunala ter se da na podlagi tega izračunati, kdaj mora redno napredovati. — Ta izpisek mora dati direkcija kolka prosto.
Ocenjevanje; osotsja.
Ocenjevanje osobja se je tekom marca 1925 večinoma povsod izvršilo. Skoro povsod je dobilo osobje v roke pismeno oceno, le postaja Ljubljana gl. kol. dela tu izjemo ter se izgovarja, da nima papirja, na kar smo se pritožili na generalno direkcijo z zahtevo, da bo začel teči rok za pritožbe šele z dnem, ko dobe uslužbenci o oceni pismena obvestila.
Pri direkciji smo zahtevali, da bi moral dati oceno pravzaprav prvi predpostavljeni, na primer za vlakospremno osobje bi moral vprašati glede sposobnosti in izvrševanja službe načelnik nadsprevodnika, nakar bi šele dal oceno. Te utemeljene zahteve direkcija ni upoštevala ter so tako dali ocene načelniki, ki v velikih postajah polovice osobja sploh ne poznajo. Tako so v postaji Ljubljana dobili nekateri, ki so bili vsled nezanesljivosti odtegnjeni od eksekutivne službe, oceno odlično ali prav dobro, nekateri, ki so se pri zadnjih volitvah izkazali kot dobre agitatorje tudi odlično. — Osobje, pa, ki nima nikake kazni ter službo vedno vestno vrši, je dobilo za oceno le dobro.
Mi beležimo to kot kronisti ter opozorimo na krivice direkcijo, ako ta ne bo naredila reda, se bomo v najkrajšem času obrnili z do-kazilnim materijalom na višjo instanco.
(Pripis: Med tem časom je tudi postaja Ljubljana na našo intervencijo izdala pismene ocene, ko je bila tozadevno poučena od direkcije. Niso pa tega naredile nekatere postaje in celo strojni oddelek direkcije. Pozivamo direkcijo, da napravi tu čimpreje red in odredi, da tudi ostale postaje in strojni oddelek izda prizadetemu osobju pismene ocene v roko.)
Da JIIi spoznate.
V Novem mestu razsaja in besni proti našemu ujedinjenju neko človeče, ki sliši na ime Lubič.
Ta človek, ki je član zveze nacijonalnih železničarjev, sklicuje sestanek za sestankom, in ker mu baje njegovi lastni pristaši ne verjamejo nič več, vabi na te sestanke tudi pristaše drugih društev, kjer potem strastno govori ; proti ujedinjenju, sramoti društva in organi-i zacije, ki so se ujedinile, sramoti in blati vodi-
telje in člane teh organizacij na tak način, da se gnusi te klobasanje poslušati.
Ta individij je že pred konferenco za ujedinjenje na takih sestankih vplival na člane drugih društev, da naj se ujedinijo samo na tisti podlagi in samo takrat, kakor in kadar bo to želela njegova organizacija.
Ta človek je gotovo že pozabil, v kakem: spominu ga je ohranilo na stotine družin iz Primorskega, ki so preživele po več let v barakah v Strnišču in od katerih nekateri še danes trpe in hirajo po vagonih in vlažnih kleteh.
Ko se je on preselil iz Primorske, pa je dobil v Ljubljani krasno stanovanje in marsikateremu bo še znano iz časopisnih vesti, zakaj je moral vsled sodnijske odpovedi to stanovanje izprazniti.
Predno jo je moral odkuriti na Dolenjsko, je bil ta možak v službi pri inšpektoratu, kjer je opravljal ne vemo že kakšno visoko službo. Vemo pa, da je vodil knjigo vsega uslužben-stva ljubljanskega, v katero je zabeleževal vse podrobnosti tega osobja, kateri politični stranki pripada itd. Črno so bili podčrtani z različnimi pripombami ob straneh med drugimi vsi pripadniki socijalističnih strank.
Kako nizko stoji ta človek, vam moramo povedati še to, da sedaj izrablja v svoje orga-nizatorične namene nekega vestnega pridnega uslužbenca, ki ni bil preveden na novi zakon-za prometno osobje, pogreška se je izvršila pri komisiji za preredko. Ta dobiva sedaj še vse prejemke po starem, kateri so seveda zelo majhni. Društvo »Sprevodnik« se je z vso vnemo zavzelo za trpina in interveniralo za njega v Beogradu. Pa vam pride g. Lubič in blati na sestankih društvo in može tega društva, ki so se zavzeli za nesrečneža, zgolj iz razlogov, ker so oni tudi za ujedinjenje.
Tu podajamo zaenkrat malo sličico človeka, ki dela proti ujedinjenju, da boste vedeli v bodoče slične osebnosti in njih govorjenje-presoditi in jim verjeti ali zaupati.
Redna seja centralnega odbora »Železničarske strokovne in pravovarstvene organizacije« se vrši v nedeljo, dne 3. maja 1925 ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu pri Pavšku.
Centralni odbor.
Kaitivala-
Podpisani se zahvaljujem Savezu železničarjev Jugoslavije za nakazano mi podpore 100 Din, ki sem jo prejel ob smrti moje žene. Ivan Križnič, prog. del., Petrovče.
VABIfcO.
Splošna Delavska Gospodarska zadruga »Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani
vabi tem potom vse svoje člane na
ki se vrši
dne 24. maja ob 8. zjutraj v prostorih zadružne hiše, Karla Marxa trg 2/IL,
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1924. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Ker je letošnji občni zbor zelo važen, se naprošajo vsi člani zadruge, da se ga polnoštevilno udeleže.
Za Splošno Delavsko Gospodarsko Zadrugo r. z. z o. z. »železničarski Dom« v Ljubljani:
NAČELSTVO.
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar«. Odgovorni urednik: Franc Jernejčič. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.