:
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA.
amerikanski
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero m narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DE 1AVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORA DO.	*
NAJSTAREJŠI
IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 46.
CHICAGO, ILL., TOREK, 8. MARCA — TUESDAY, MARCH 8, 1927.
LETNIK XXXVI.

KAKOR KAŽEJO ZADNJA ZNAMENJA, JE STAVKA NA POLJU MEHKEGA PREMOGA NEIZOGIBNA. — PREMOGARSKI BARONJE TRDOVRATNO VSTRA-JAJO S SVOJIMI ZAHTEVAMI. DA SE IMA MEZDNA LESTVICA ZNIŽATI. — BOJ BO HUD IN DOLG.
STANOVANJA AMERIŠKIH ČASTNIKOV.
Indianapols, Ind. — Na polju mehkega premoga, tamkaj o<l ohijskih bregov irt gričev, kjer gledajo proti nebu dimniki premogokopov in sedaj še vale iz sebe črni dim, ter tja čez planjave drž. Indiana notri v polagamo valoviti Illinois,! kjer tiče v zemlji bogati za-! kladi mehkega premoga ^uzi,' da nastane nova borba med gospodarji in delavci.
Miamska konferenca med o-poratorji in premogarji ni do-.segla zažel jenih uspehov. Zastopniki operatorjev so prišli, na konferenco z golim namenom, da se premogarjem znižaj mezdna lestvica, ki poteče z' dnem 31. marca 1027. Premogarji. ki že pri tej sedanji mezdni lestvici komaj 1 oliko zaslužijo povprečno skozi le-' to, da -,e p reži ve, je gotovo, daj temu na noben način niso mo-' gli privoliti. Operatorji pa soj ošabno pobrali svoje papirje in brezbrižno zapustili konfe-j renco. Tak je položaj in le kak izvanredni slučaj morda še j 'j epreči le jzuiinje dni stavko! na polju mehkega premoga. (
Lastniki jiremogokopov sej
sklicujejo, da na noben način'
na podlagi sedanje mezdne'
lestvice ne morejo tekmovati •/) ■' i
neunijskimi rovi v Kentucky, Tennessee in West Yirginiji. Zato pravijo, da je neobhod-j no potrebno, da se uredi mezd-j na lestvica temu primerno, daj bo njim mogoče tekmovati z neunijskimi rovi. Sklicujejo se na produktivno statistiko, ki kaže. k ji ko unijski rovi zadnja' leta nazadujejo. V Ohio pra-l vijo so producirali leta 1918 nad IS milijonov ton premo-' ga. Leta 102.1. pa samo 27 in' pol miijona ton. V Indiani so1 nakopali v letu 1021 okrog 22.77 1.5(kS ton premoga. Leta 1915 samo 17,693,109 ton. V, Illinois je skoraj isto. Vse to trdijo lastniki le zato, ker ne-unijski rovi neomejeno tekmu-1 jejo s svojim- premogom.
Zastopniki premogarjev pa' dokazujejo s svoje strani druge vzroke in ti so, visoke prevozne cene, ki jih računajo želez-niški magnatje nalašč zato, da s tem bojkotirajo premog, ki prihaja iz unijskih rovov. Dalje treba je, da lastniki uvedejo boljši proizvajalni sistem in zapreke pri tekmovanju bodo odstranjene, tako trdijo za-1 t »
stopniki premogarjev.
Zastopniki premogarjev u*-1 dijo, da če tudi pride do stavke, da so organizirani premogarji v boljšem položaju, kakor kedaj preje v zgodovini. Navaja se tudi, da zaloge po skladiščih niso velike, in da vsled tega bo v kratkem času paralizirana tudi ostala industrija in praktična poravnavaj bo kmalu prišla sama od sebe.'
Brezdvomno pa bo boj hud, ki ne bo tako hitro končan. Kdor opazuje gibanje ameriških kapitalistov proti organiziranim premogarjem v Zdr. državah tekom zadnjih par let, ta lahko vidi, da so se ves ta čas kapitalisti na vse zvite na-j čine pripravljali, da nastopijo1
Sv. Oče pobija glavno idejo fašizma, da je država vse, kar tako rad povdarja fašistov-ski vodja Mussolini.
Častniki v ameriški armadi, ki so nastanjeni v Camp Meade, Md., pravijo, da tudi v vojnem času niso imeli tako i alabih stanovanj, koč jih imajo tukaj v mirnem času. Slika j nam predstavlja tako barako, ki je njih bivališče. Razmere se bodo pa zdaj zbcljšaie, tako so obljubili možje, ki sc barake poiskali.. Srednji ra <diki je Hanfcrd MacNkUr, pomožni vojni tajnik.
Pred pariškim sodiščem se; je te dni vršila zanimiva o-j bravnava, napram dvojici z; Balkana. Srbin Aleksander Mivkovič in Bolgar Tomaž Bo-čeku sta bila obtožena, da sta okradla v nekem hotelu neko bogato Slovenko gdč. Truz.
Iz previdnosti je predsednik sodišča ukazal, da sta sedela obtožena Srb in Bolgar daleč' narazen v sodni dvorani. Kajti pred izpraševalnim sodiščem sta si bila skočila eden drugemu za vrat, ker sta hotela i krivdo zvračati na eden drugega. Preje sta si kajpada bila najboljša^prijatelja, saj sta tudi skupaj naredila načrt, da' sta Slovenko prevarila Jn jo ' okradla za tri dragocene o-vratne nakite.
Tatvino je izvršil Srbin, tako je podal izjavo Bolgar Bo-' ček. Ko je to čul Srbin pred^ izpraševalnim sodnikom, ga je ošvrknil s svojim pogledom in mu skočil za vrat. Prisotni redarji so jih s težavo razdvoji-! li. Mivkovič pa je jel predba-; civati Bočeku, da slednji vodij čudno politiko proti Srbiji v Parizu. Ko je sodnik to čul, je zamahnil z roko po zraku rekoč : "Balkanska politika ne spada sem." — Za svoj pre-grešek pa sta dobila vsak nekaj tednov ječe, kjer si bota ohladila svoje balkanske glave.;
AZIJATSKA KUGA V MEKSIKI.
KELLOGG BO ODSTOPIL.
Washington, D. C. — Frank B. Kellogg, državni tajnik, na-, merava zapustiti svojo napor-( no službo in iti v pokoj. Kellogg je star že sedemdeset let in slabega zdravja.	!
PAPEŽ POBIJA FAŠIZEM.
Verski nasprotniki kaj radi o-čitajo papežu, da on dela roko v roki z fanatičnem fašistom j Mussolinijem. S tem- pač ho-i čejo očrniti pred svetom Katoliško cerkev, češ, poglejte, kakšen je njen poglavar, fašizem podpira itd. Vse to trosijo protiverski listi namenoma v svet, že nekaj let. Na vseh teh govoricah pa ni najmanjše resnice.
Te dni pa, ko je Sv. Oče imel nagovor na skupino postnih pridigarjev, je krepko indi-| rektno povdaril, kaj je mnenje cerkve do države. Sv. Oče Pij XI. je naglašal, da se mora geslo: "da je država vse," strogo obsojati, ker ta nauk je( proti božjemu nauku. Človek! je pred državo, kajti ni človekj radi države, temveč država je radi človek^.
Sv. Oče je posebno naročal govornikom naj nikdar ne po-' zabijo širite, med vernike važ-, ne misli, da bodo ljudje raz-! tuneli to vprašanje. Vsaka, oblika družbe mora sloneti na, onih naukih, katera daje lju-' dem cerkev k'ot zastopnica' božja na zemlji. Cerkev je ra-j di človeka, da ga reši in pri-j vede v božje kraljestvo. Isto-tako je država radi človeka,' da v družbi drži red. Prej je bil človek, kakor je bila drža-1 va, zato povdarjanje, "da je država vse," ni na mestu.
Te besede so indirektno na-
!
perjene na italijanskega faši-stovskega voditelja Mussolini-ja, ki je pred ne dolgim v svoji fašistovski organizaciji postavil na najvišje mesto geslo: da je država vse, in da v tem zmislu se mora državi pokoriti vse. Zdaj menda svet vidi, koliko resnice je bilo na trditvah protiverskega tiska, ki je trdil razne laži o Sv. Očetu, da je naklonjeni fašizmu.
proti organiziranim premogar-j jem na celi črti z vso silo. Be- 1 sedičenje o tekmovanju itd. je ! le pretveza, za katero se nahajajo glavni nameni, zadati smrtni sunek organiziranim premogarjem. Proti organiziranim premogarjem zadnje čase dela ves aparat ameriških kapitalistov s polno paro. Premog,, ki ga producira organizirani premogar je bojkotiran od železniških magnatov, od drugih industrijskih magnatov, samo, da bi organizirane premogarje ugonobili. Zato ta boj ne bo tako lahak. Vendar pa, kakor je organizirano delavstvo še vedno preživelo najhujše boje za svoj obstanek, tako je upati, da če pride do stavke na polju mehkega premoga, da bo tudi zavedni a-meriški premogar vstraja! od boja d,o zmage. Vsi zavedni delavci in vsi pravični jih bodo pa v tem pravičnem boju podpirali moralno in gmotno.
Kako bi pomagal 1
\ i
"Amerikanskemu Slovencu" se morda večkrat1 vprašaš dragi čitatelj? | Nič lažjega, kakor to. Pri-poročaj ga svojim prijateljem, sosedom in znan- | cem. Kadarkoli čitaš v "A.j S." kako zanimivost, pokaži jo še svojemu prija- I tel ju, s tem bos dvignil v i njem zanimanje do A. S. Obenem podpiraj trgovce,' ki oglašajo v "A. S."
—o—
Cape Town, Južna Afrika.
— Vzhodno obal otoka Madagascar v Indijskem oceanu, je zadela težka vremenska katastrofa. Divjal je ciklon, ki je porušil mesto Tamtave, pet sto oseb je prišlo ob življenje. Da-si se je nesreča zgodila že v četrtek, vendar še ni podrobnejših poročil o katastrofi.
Otok Madagaskar se nahaja v Indijskem oceanu v bližini vzhodne afriške obali. Otok obsega 230,000 štirijaskih milj. Tam je okrog 3,400,000 prebivalcev, med temi okrog 19,-000 Evropejcev.
CIKLON V AFRIKI.
Strahovit vihar je divjal v Južni Afriki, ki je razdelal me" sto Tamtave, kjer je prišlo pet sto oseb ob življenje.
Nogales, Ariz. — Semkaj je prišlo poročilo, da se je pojavilo v Meksiki več slučajev azijatske kuge, ki je grozna nalezljiva bolezen in je leta 1903 pomorila v Sinaloa, Mek-siko, več sto oseb.
BALKANGIV PARIZU
Srb in Bolgar se grabita eden drugega za vrat. — Pariški sodnik noče poslužati balkanske politike.
KRIŽEM SVETA.
—	Washington, D. C. — Francoskemu poslaništvu je bilo poslano iz Pariza več zabojev različnega likerja. Med potjo se je pa četrti del poši-ljatve zgubil — kje, še ni ugotovljeno.	'
—	Tonopah, Ne v. — Dva mladeniča v starosti 19 let, sta našla v tukajšni bližini zlato rudo. Prostora nočeta izdati,i dasi jima je nekdo ponujal že $1000. Prospektorji so že pripravljeni. da takoj odidejo na delo, čim bo tajnost odkrita. ;
—	Mexico City, Mehika. — Mehiška vlada je izdala odlog za suspendiranje tarifa na u-voz žita, ker ga v Mehiki primanjkuje. Uvozili ga bodo 00.000 ton, največ iz Zed. drž.
—	Chicago, 111. — George French Porter, kapitalist, ki si je končal življenje, kakor je že bilo poročano, je zapustil svoji ženi vsoto $2,300,000. Chikaški univerzi je volil v svoji oporoki $200,000, Art institutu pa $300,000.
—	Wast on, Md. — Leo Donnelly. je bil pozvan pred sodišče, ker je pretepal svojo ženo. Za kazen je dobil en mesec zapora, povrh pa še deset udarcev s palico.
—	Danville, 111. — Pred tu-kajšnim sodiščem se zagovarja 20 letna črnka Miss Azalia Grey, ki je umorila svojega prejšnega ljubčeka. Proseku-tor zahteva za morilko smrtno kazen.
—	Marinette, Wis.. — Earl Knutson, star pet let, je ušel, od doma in se igral ob vodi, v katero je padel in utonil.
—	Grand Rapids, Mich. — Mrs. Hugh P. Perry, je kupila za male denarje staro zofo. Nedavno je pa isto čistila in nekaj popravljala, v njej je na-| šla demanten prstan, vreden $500.
—	Emden, Nemčija. — Med vojno se je prekinila direktna1 zveza po kabelnu med Nem-, čijo in Zed. drž., v soboto se ( je pa zopet odprla.
-o-
ŠANGHAJ V ROKAH \ KANTONCEV.
Šanghaj, Kitajska. — Mesto Šanghaj se je podalo Kan-toncejn, ko so ga zapustili bra-nitelji. Kantonska narodna vlada ima zdaj mesto pod svojo kontrolo. Inozemci, ka-, terih je okrog 40,000, so v bližini mesta, v francoskih kon-, cesijah, za katere ni nevarnosti, ker čuvajo nad njimi inozemske čete.
Priznano je, ,!
11
da je " Amerikanski Slovenec" najpopularnejši slo-' venski dnevnik v Ameriki, j Vsakdo, ki hoče vedeti, . kaj se po slovenskih na-selbinah godi, ta čita "A- j merikanskega Slovenca"
1 — Ali je vaš prijatelj, so- 1 sed ali znanec naročen na njega? Če ni, zakaj ga ne ' nagovorite, da se naroči I i na "Am. Slovenca"? j
Iz Jugoslavije* j
_______________ *
VPLIV SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE V JAVNI UPRAVI SE JE UDEJSTVOVAL ŽE PRVA LETA PO PRE-v VRATU, KAR TUDI POŠTEN NASPROTNIK NE MORE ODREKATI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Težka naloga.
Enega SLS tudi pošten nasprotnik ne more odrekati: Kadarkoli in kjerkoli je bila na oblasti, vselej in povsod je uporabljala to oblast v prid ljudstva, v prid splošnosti. povsodi je. pustih1 za seboj ncizbrisane sj ed ov e sv« > j e ga spi oš n o k or i s i -nega dela. Dežela Kranjska, kjer je SLS vladala pičlo desetletje, ali če odračunamo vojni čas, ki je samo ugonabljal, komaj dobrih pet let, je en sam spomenik tega njenega dela. Naš kmet, nas delavec sta slavila pod njeno vlado svoje vstajenje. In Če se v deželi kmetu in delavcu dobro godi. se godi dobro tudi ostalim stanovom, to je stara in vedno nova resnica. Tudi največji sovražniki SLS ne morejo odrekati priznanja za uspehe, ki jih je dosegla za časa svojega kratkega vodstva bivše kranjske deželne avtonomije na polju gospodarstva in ljudske prosvete. v povzdigi občinske in deželne uprave.
Vpliv SLS v naši javni upra-^ vi se je blagodejno udejstvoval še tudi prva leta po prevratu v Združeni Sloveniji. Dasi se davki takrat še niso povišali in je že mnogo dohodkov odhajalo v 'Belgrad, je vendar našla sredstva, da je lečila vojne ra-j ne, da je dvigala iz razvalin gospodarstva. da je urejala šolstvo, da je podpirala vse, kar j je v slovenstvu splošno korist-; nega klilo in stremilo v živi je- i nje. Sirote, invalidi in brezpo-J selni so dobivali podporo, sploh j je bilo življenje po strašnih j vojnih letih zopet nekako zno-j sno.
Potem pa so prišli dnevi, ko1 je v naši novi narodni državi zmagalo načelo centralizma in se je avtonomija, ta dragocena tvorba ljudskega sodelovanja na skupni blaginji, obsodila na smrt. Namesto deželnega odbora in domače pokrajinske vlade smo dobili velikožupanski birokratični upravni aparat, stroj brez srca in brez umeva-nja ljudskih potreb. Poslej je med ljudstvom in javno oblastjo samo še eno razmerje: razmerje ukazovalca in izterjevalca brezkončnih davkov in taks in ubogega državljana, ki mora ukaze izpolnovati in plačevati, plačevati, plačevati. Vse prej- j šnje cvetoče javne naprave if? ustanove propadajo, kmet in delavec zdihujeta in preklinjata, ostali stanovi se deloma obupno bore za obstanek, deloma pa se udajajo v usodo in čakajo čudeža. Ali pretiravamo? Ne. 'O tem je priča tudi nasprotno časopisje. (Slovenec, št. 29.)
i# —r
Žrtev poklica.
Iz Velenja pišejo: Dne 4. februarja ob 10. uri dopoldne so se nahajali v premogovniku u-pravitelj Jaroslav Špička, Vladimir l)ratarič in neki delavec, da pregledajo jame. Ugotovila se je nevarnost vdora in je u-pravitelj ravno odredil potrebne varnostne ukrepe, kar se
I mahoma udere strop. Juž. A'. Uratarič je na srečo odskočil, tako da se mu ni zgodilo nič hudega, delavca je plast tako oplazila, da leži v bolnici, upravitelja so pa odkopali iz premoga mrtvega. T agi<"n.; .'.jI: vohče priljrbr
Ija je pretresla Velenje in vso jokoiiVn. Maju i bi! M v službi, zvest uradnik in dober predstojnik. Zapušča ženo in več otrok.
i
Umrla je
30. januarja 1027 v Sv. Križu pri Kostanjevici Marija Strojin, rojena Šmolc. stara S'J let. Rojena je bila v Žlebiču pri Ribnici G. febr. 18:>S. i'riooroi a -r» svojim rojakom v >::ornin i;i molitev.
M i! i jonska poneverba. I Jurij V-.lstein p bil ; ••nt; pri neki belgrajski burki, bone veri 1 je mili j«-ii . i i : in pobegnil na Frum.. . . >\,\u ga je začela •-.«:	. *.<» ra
pai- dni ni bilo v urad.
Žalostne števi-ke.
Znano je. da imajo v Jugoslaviji razmeroma v- - spolnih bolezni k<-.t drugod. X• • ihujc jo tozadevno v Posni. V sam m Sarajevu je imela mbuktnca 33,564 slučajev. Pri "tej r »-i liki je treba ugotoviti še strano.no dejstvo, da i«1 med <>ku/ nimi tudi veliko otrok. k": so jih okužili stariši. V ambulai; i se i" zdravilo 17 dečkov in 24 o"k-lic. manj kot 15 !<>• starih. Po stanovih je bilo okuženih: 15 vojakov, 126 delavcev, MS kmetov, 15 slug, 21 dijakov. 50 pomočnikov. 140 obrtnikov. 50 u-radnikov, 39 trgovcev in 31 brezposelnih. Med ženskami je bilo okuženih 14 kmetic. 203 meščanske gospodinje. 3 šivilje, 3 natakarice, 10 služkinj. 2 uradnici, 20 delavk in 23 brezposelnih. Seveda so to le jav-ljeni slučaji, koliko pa ie bolnih, ki bolezen prikrivajo, ozir. se tajno zdravijo, se ne ve. -o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA*'
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO, itd.
Vaša denarna pošiijatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako sf. poslulite naše ^ a.ike.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-ie cenah:
500 Din ______________$ 9.45
1,000 Din...........S 18.60
2,500 Din...........$ 4625
5,000 Din________$ 92.00
10.000 Din__________$183.00
_ 1
100 lir__________$ 5.20
200 lir_____$10.10
500 lir---------$24.25
1000 lir __________________$47.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNH POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO.
Pisma in pošiljke naslovite na:
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd ST„ NEW YORK. N. Yj
1" " i
"AMERIK AN SKI SLOVENEC"
Torek, 8. marca 1927.
AMERIKANSKi SLOVENEC
Prvi m najsfarejii slovanski Ust ▼ Ameriki.
Ustanovljen leta J89L ^
Izhaja vsak dan raz on nedelj, pen-deljkoT in dnevor po praznikih«
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING COfi
Naslov uredništva in uprave? 1849 W. 22nd St., Chicago, I|L
Telefon: Canal 0098* --- _
Naročnina;
Za celo leto__$5.30
Za pol leta ___2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__6.00
Za pol leta___3.00
The first' end the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday. Monday. and the day after holidays,
Published by?
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Canal 0098,
Subscriptions:
For one year______$5.00
For half a year_2.50
Chicago, Canada and Europe: For one year 6.00 For half a year____3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na nred-nlitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
v
Boj za in proti svinjariji v tisku.
m.
BREZVERSTVG IN PORNOGRAFIJA.
Videli smo, da hoče "Prosveta" včasih zavzeti tudi pozo vzgojiteljice. In potem — vzgaja. In vzgaja — pornografie-no. Včasih samo v tem smislu, da pornografijo kot tako brani in zagovarja, drugič pa tako, da tudi sama servira kak masten košček pornografije iz raznih Boccaciov, Maupassantov in drugih podobnih cinikov na slovstvenem polju. Enako v opisih in poročilih v dnevnih novicah.
In to nikakor ne samo v kaki Žarkometovski koloni. Žar-komet jo prišel že tako daleč, da se nad njim nihče več ne "po-hujša." Podoben je klovnu ali dvornemu norcu "Prosvetine-j>a,? uredništva, ki mu je pač kot poklicnemu norcu dovoljeno vse.	^
Kam taka vzgoja vodi? Gotovo nikamor drugam ko v socijalistična nebesa., ki jih "Prosveta" ustvarja. Kako bodo ta nebesa izgledala v celoti, za to se "Prosveta,r ne meni. Ve samo to. da Boga ondi ne bo in odgovornosti pred njim potemtakem tudi ne. Zato bo vladala popolna — svoboda vesti, svoda v vsem, svoboda zlasti tudi v "ljubezni." In "svoboda lju-1 ezni" v \ seh njenih panogah ni nazadnje nič drugega, nego tisto, kar se v našem jeziku krepko imenuje svinjarija.
Brezverstvo dosledno vodi ljudske mase na to pot. Vzemi v roke katerikoli list. ki mu je urednik zaprisežen brezverec, povsod naletiš na to, da so dolge kolone njegovih strani napolnjene s pornografijo. Pa naj bo to "buržujski," liberalni list ali socijalističen ali komunističen. Vsi so si edini v tem, da mora v boju zoper vero krepko pomagati pornografija.
NAMEN.
Kakšen namen zasleduje pornografija in njeno zagovar-' janjc v brezverskih listih vsakovrstne baže?
V prvi vrsti je gotovo njen namen: ubiti v ljudeh nadnaravna vero. Vera in čisto življenje sta dve tako tesno združeni stvari, da jih človek skoraj nikoli ni v stanu ločiti. Sicer tudi veren človek kedaj pade v nečistost, ali v luči njegove vere se mu nečistost vedno znova zastudi in zato vedno zopet — s pomočjo vere — vstane iz nje k zopetnemu čednostnemu življenju. Če pa vere ni, ni luči in ni njoči, človek se vda enkrat, dvakrat, se ne skuša dvigniti ali pa nima moči, pada zopet in zopet In se končno čez glavo potopi v blatu.
In obratno — ista slika. Ce dobi premoč v človeku nizkotna strast, je vedno bolj pripravljen verovati, da mu nadnaravne vere treba ni, da je Bog samo izmišljotina razgretih možganov.
To nujno medsebojnost vere in nravnosti izrablja brezverstvo v agitatorične namene. Večinoma bi delali krivico brez-verskemu tisku, ako bi trdili, da prinaša pornografijo ali da jo zagovarja za voljo nje same. Dokler je v človeku samo še iskra človečnosti, ne more pasti tako nizko, da bi zgolj zavoljo stvari same širil take podlosti. Zato smo že poudarjali, da poklicni pornografi razširjajo pornografijo večinoma iz dobičkarstva, brezverski listi imajo pa Še en glavni namen — ubijati tero.
razne vesti iz železne.
ga OKROŽJA.
Ely, Minn.
Pri nas smo v resnici čez-dalje bolj zaspani. Če se stari Elycan ne zgane in ne prime za pero. pa ni in ni nobenega dopisa od nas s železnega o-krožja. Meni se ne ljubi vedno pisati in to bi storil lahko kdo drugi, kateri mlajših, od nas iz naših velikih naselbin bi že morala biti v slovenskih časopisih bolj pogosta poročila. Vem dobro, da je dosti boljših za pisanje, kakor sem jaz, pa vendar je vse tiho.. Ali mislite, da je to lepo za nas Slovence po železnem okrožju, da životarimo v tej čudni tihoti? O vseh drugih naselbinah se vedno čita kaj novega, pri nas, pa že tudi ne povemo več najna-vadnejših novic.
Delavske razmere so po železnem okrožju vedno enake. Za nas stare delavce je vedno manj dela. Pri nas na Elyu še ni tako slabo. Po nekaterih drugih naselbinah pa vlada brezdelje že skoro celo večnost. Rude pravijo, da se sedaj več spravi na površje, kakor se jo. je prej, a kljub temu je po jamah vedno manj dela. Temu vzrok je, kakor sem že zadnjič enkrat pojasnil, nastavljanje kopalnih in nalagal-nih strojev po tukajšnih železnih jamah. Kar je preje na stotine delavcev opravljalo, sedaj opravi parna lopata. Mladi si iščejo dela drugod. Stari pa čakamo, da končamo tukaj gori ,kjer smo že navajeni.
V Virginiji je bil te dni obsojen Ellija Dankulovič iz Au-rore na šest dni zapora. Vzrok,
USPEHI. x
Uspehi brez verskih listov bi bili dosti strašili, ako bi dosegli samo tisti namen, ki ga doseči hočejo. ^Brez verstvo samo je strašen padec človeka in degradacija iz dediča nebeškega kraljestva v potomca in očeta živali. Toda resnični uspehi so še vse žaiostnejši.
Boj "čistosti" kot pojmu, ki ga je zamislila in ga tolmači vera. je v prvi vrsti boj zoper Boga. Toda tisti, ki ta boj vodijo, nočejo priznati, da je obenem boj zop&r človeka. Ne priznajo, da čistost — naj že bo deviška ali zakonska — zahteva
ker je nekaj razžalil šerifa pri volitvah na Aurori. Dankulovič je bil svoječasno na Aurori policijski načelnik, ltado pride tako. Prej on druge, zdaj drugi njega. . .
Na Hibbingu je dobil te dni Mr. Daniel Nahtigal patent na zelo pripravno odpiralno o-rodje konzerviranih škatelj, kar je izumil sam. Kako bo zdaj ta svoj izum spravil v promet še ni znano.
Stari Elycan.
NOVICE IZ AMERIŠKE BELE LJUBLJANE.
Cleveland, O.
V	pondeljek 28. febr. popoldne je umrl 16 letni Anton Svete, stanujoč na 1062 Addison Rd. Bolehal je samo par tednov in umrl v cvetju svoje mladosti. Zapušča žalu-
f joče stariše, 3 brate in eno sestro ter veliko sorodnikov. Pokopan je bil v četrtek zjutraj.
V	torek 1. marca so odpeljali v bolnico 16 letnega Johnnie Lekšan, katerega stariši stanujejo na 1207 Addison Rd. Nahaja se v E. 79th St. bolnici. Mladeniču želimo skorajšnjega okrevanja.
Preteklo nedeljo 27. febr. zvečer je umrla 3 in pol-letna hčerka Frances Petrovič, od poznane dobre družine F. Petrovič na 682 E. 162nd St.
Mrs. Frances Debevc, 6022 Glass Ave. je srečno prestala operacijo 25. febr. v Clinic Hospital, in upamo, da v kratkem popolnoma okreva.
"A. D." o-
Naročniki (ce), podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v vašem listu "Am. Slovencu!"
DRUŠTVO NARODOV KOT PRAKTIČNA REŠITEV PROBLEMA SVETOVNEGA MIRU.
(Ponatis predavanja.)
V vlado in parlamente voli narodi svoje zastopnike. Današnje politične stranke v svojih programih ali sploh nimajo nikake^ ga nazora o smernicah zunanje državne politike in o nje pacifistični orijentaciji, ali pa le majhno in površno orijentacijo o tem. Zato ni čuda, da se na podlagi sedanjih političnih programov izvoljeni narodni zastopniki in iz njih sestavljene- Vlade le v majhni meri in, rekel bi slučajno, mimogrede bavijo z vprašanji svetovne ter mirovne politike in ji naravno vsled tega ne posvečajo dovolj in pravilne ozir, sistematične pažnje. Zato glede nje odločajo najrazlič-
nejši, često prav slučajni momenti in vplivi, skoraj; nikdar pa ne volja naroda, ki ga za te primere sploh nikdo ni vprašal za njegovo mnenje. Kakor sem pa na eni strani zato, da tudi politične stranke posvečajo več pažnje pacifizmu in mednarodnim od-nošajem sploh, tako na drugi strani odklanjam, da zahtevajo od svojih volilcev tozadevna poverenja, kar hočem v sledečem u-temeljiti.
Na mednarodnih, zlasti mirovnih konferencah, kakor tudi pri DN naj bi ne zastopali narodov delegati parlamentov ali vlad, nego vsak narod, dobro poučen v splošnem in v posameznostih' o zunanji politiki, o stremljenjih in potih pacifizma, naj bi za reševanje med narodnih razmer vq1U posebne zastopnike na podlagi onega programa, ki bi ga odobraval. S svojo volitvijo bi mogel zaupnika, delegata pooblastiti za gotove primpre do prinaša ti v mednarodnih
zadevah že definitivne sklepe, glede drugih, važnejših vprašanj (n. pr. o obvezni arbitraži) pa bi se sprejete konvencije predložile zopet direktno narodu v odobritev ozir. odklonitev; sklepi in konvencije bi tedaj postali obvezni tudi za vlade ozir. parlamentarno zastopstvo, napram vsem drugim državam pa po načelu reciprocite-te, kjer bi bilo to le možno.
Mislim, da ni nobenega dvoma, da bi taka delitev dela, delitev političnih programov in političnega zastopstva z ozirom na notranjo in zunanjo politiko ne samo dala možnost pravega izraza volje narodov, nego bi trdi.izredno pripomogla napredovanju in osiguranju miru med narodi.
Jasno je," d^ v kolikor sploh priznamo princip demokracije, moramo priznati narodu pravico odločevati v vsakem vprašanju. Današnje politične stranke tej pravici naroda ne morejo zadostiti v polni meri.
Ako ugotovimo nedostatek možnosti čim popolnejšega izražanja narodove volje preko parlamentarnega zastopstva že v zadevah samo notranje politike, kjer se križajo razni interesi, pokrajinski s stanovskimi, kulturni z ekonomskimi, itd., med seboj, koliko bolj nam mora biti jasno, da je vprašanja zunanje politike in svetovnega miru treba obravnavati ločeno od onih notranje politike in socijalnega miru v državi, da je treba vprašati narod vsaj za prvo in drugo vrsto teh vprašanj posebej za njegovo voljo in mu dati priliko, da za druga vprašanja da svoje poverenje drugim zastopnikom. Dandanes pa se. za nebroj najvažnejših zadev, med katere nedvomno spadajo tudi mednarodna vprašanja, sploh ne vpraša naroda in se n. pr. sklepa ozir. odbija mednarodne dogovore le pod fikcijo odo-brenja ali odklonitve naroda samega. -Ne najdem nobene ovire ustvaritvi takega pro-
jekta, razen morda, da bi ji proti.;! k--... vlastiželjan parlament ali	ki bi p;t
s tem samim de jstvom popolnoma zanika, i obstoj demokracije pri njih -amih. A ni dvoma, da bodo narodi t ic': \ t -ni 'u,a'u dokazali svojo pravico odi rati ; ! • \ <j-jih najvažnejših vprašani, lani v j or are za njih lastno kri in ži\ ijenje.
S svojimi izvajanji sem skti>'ai :uk*»J •■«;-uati nekaj temeljnih viškov -/v, praktiOi. > rešitev problema svetovnega miru, i-; iiate-rih vedno ponovno moram izvajati kol glavno potrebo za uspišno udejsi vovai; je pacifizma, njega proučavanje, propagiranje, razširjanje, ki naj dovede do rezultaia, da ga bodo vsi ljudje usvojili popolnoma in s tem postavili najsigurnejšo garancijo svetovnega miru.
-o«-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA! -o-
človekova narava sama. Ne priznajo, da se ta narava rapidno pogreza globlje ia globlje, ako je le malo odnehala ona vez, ki jo pomeni pojem "čistosti." In nočejo uvideti, da se človekova narava 'siama neusmiljeno maščuje za vsako zrahljanje imenovane vezi. In če se zgodi na mnogih poedincih, je nujno, da udari maščevanje na široko in zadene — družbo.
Mimo posameznika, ki je bil vržen v blato, gre brezverstvo ž mirno vestjo dalje. Kaj je posameznik v luči ■— bolje rečeno: v temi-nevere? .Nič! Družba človeška ima v neveri nekak nameri, samo časen, seveda. Posameznik niti tega ne more imeti.	,	. ? - * - -
(Kako neizmerno vzvišenejša je nauk vere, zlasti krščanske, ki govori: Kdor pohujša enega teh malih . ... Vsak ima angela v nebesih, vsak zase je djgdič nebes!)
BrezverstvB se zave škode šele, takrat, kadar trpi družba. Ko se zlo spolne razbrzdanoeti prične javno kazati, ko prešine takorekoč vse ljudske plasti, takrat šele se začne tudi brezverstvo samo praskati za ušesi in išče besed, da bi opozorilo javnost na očitno zlo.
Potem je pa kriv neki čudni "sistem današnje družbe" in druge take visoko doneče fraze, iz katerih nihče ne, more razbrati, kaj prav za prav hočejo pomeniti. Tisti; ki so sami povzročili to zlo z dolgoletnim uničevanjem vere in nravnosti, plešejo z besedami okoli nesreče kot mačka okoli vrele kaše, govoričijo in besedičijo, ne pride jim pa na misel, da bi se potrkali na prsi in priznali: naše zlo delo je to.
K večjemu opozarjajo izgubljence na to, da se oni nauk o svobodni ljubezni vendar ne sme tako dobesedno vzeti, da mora človek sam imeti pamet, da ima vsaka reč neke meje, da j je človek končno le sam sebi odgovoren in tako dalje.
To so stokrat in tisočkrat žalostni in naravnost grozni uspehi tistih, ki so začeli s tem, da so se posmehovali besedi vere: o, kako lep je čist rod — končali pa s tem, da so družbo ljudi okoli sebe izpremenili v pohotno čredo svinj.
—Rev. Bernard Ambrožič.
KAJ PIŠE TONETU PRIJATELJ IZ STAREGA KRAJA?
; Joliet, 111.
"Eh, pri vas v Ameriki je pa že res fletno, ko bi bilo še pri nas tako! Vidim, iz "Am. SI.", kako se vam dobro godi. Volitve imate zelo pogosto, dobre volje ste, lepo delate in denar služite, ej v kako srečni deželi ste. .
Tako le mi piše moj prijatelj tam izza Gorjanc, kateremu sem v jeseni iz prijateljstva naročil za eno leto "A. S." Mož nima ravno slabe sodbe o Ameriki. Pravi: lepo delate in denar služite. On gotovo misli, da ga po ulicah pobiramo. Ako bi bilo to res, potem bi bili res lahko dobre volje. Tako smo pa le malo kedaj. Ko bi človek znal čudeže delati, bi ga za par tednov postavil v tukajšni Mill in videl bi, kako se lepo dela in služi denar. Stavim, da bi prijatelj Matija j rekel: je bilo pa že lepše do- j ma, če tudi sem same žgance otepal. Tudi jaz sem že tako večkrat rekel. Ne rečem, eni imajo dobra dela in dobro zaslužijo. A navadni delavci zlasti pri pečeh so trpini in morajo garati, kakor pravi sužnji za malo plačo. Kolikokrat sem že vzdihnil sam pri sebi. ko sem gledal Slovane, Hrvate, Poljake in naše ljudi, ki so garali pri težkih delih okrog peči in drugod: ko bi ti ljudstvo to tvojo moč, ki jo izčr-l^avaš za tujce, posvetilo v svojo korist na svoji zemlji, kje bi bila tvoja gospodarska moč. Možje Slovani, ki s svojimi mi-j šicami opravljate ta težka dela, z močjo, ki jo je vam dal Stvarnik, koliko bi koristili sebi, če bi delali za sebe tako? Ampak je že tako, doma smo pili in lumpaii, drugje pa -delamo. . .
Pri nas v Jolietu kradejo zadnje čase automobile, kakor ciganje drva. Vsak dan kateri izgine. Te dni je bil ukraden na našemu hribu na 1209 Summit streetu Mr. Frank Ribi automobil. Nekdo mu ga je vzel se vozil z njim več ur. nato je pa praznega pustil na vogalu Hickory in Western avenue. Tako si mislijo uzmo-viči, kaj bi kupovali automobile, ko se ga brezplačno lahko dobi.
Mrs. Elizabetha Krakar, 76 let stara vdova je preminula te dni na domu svojega sina. Bila je bolana v postelii kakih fi te nov. Zapušča 6 sinov in 3 hčere.
Mr. Anton J. Maček, sin Mrs. Elizabete Maček z 1413 North Raynor street, je te dni graduiral kot armadni zrako-plovec na armadni vojaški šoli v Chanute, blizu Rantoul. 111. Izdelal je tozadevni kurz izkušen mehanik in strojnik. Ce se ne motim bo to prvi diplomirani Slovenec kot vojaški letalec v armadi Zdr. držav.
Mrs. Štorklja je pri nas kar noč in dan na delu. Nič ne vem, kdaj ti dobi potrebni počitek. Te dni je potrkala na vrata Mr. in Mrs. Frank Nemanich, 1109 North Chicago Street in jim je izročila kot dar zalo hčerko. — Odtu je odletela h družini Mr. in Mrs. John Kriz-manič na 1317 Highland aveJ in jim pustila za spomin krep-i
kega sinčka. V obeh krajih so' njene darove sprejeli z velikim veseljem. Mrs. Štorklji ^ je pa to dopadlo, ker je videla, da je bila povsod z veseljem sprejeta in je sklenila, da bo ob priliki že še kaj prinesla na okrog.
Tako vidite je pri nas v Slovenskem Rimu. Vedno je kaj novega ker nas je tukaj veliko ljudi.	Tone s hriba.
-o-
O POLITIKI iN O TEM IN ONEM V LA SALLE.
La Salle, 111.
Med nami Slovenci večkrat pride na površje kaj dobrega. Te dni smo postavili za kandidata za mestnega komisarja našega rojaka Mr. John Novaka. DruŠtv^ so odobrila njegovo kandidaturo. Nekaterim pa je težko dopovedati, zakaj so i se vsa društva združila. Tako n. pr. tega pod nobenim pogojem ne more razumeti list ' "Proletarec". Že pika, češ, eno društvo je bilo imenovano prej kot drugo, to je že čudno znamenje, tako nekako prikrito izjavlja imenovani list, ki mu ni nič kaj prav. da bi enotno nastopil vsaj že pri volitvah. Ako je bilo društvo KSKJ. pred društvom SNPJ. je to kaj slabega? Ima pa tudi društvo j sv. Družine vzrok zato, kot! najstarejše društvo v naselbini. Sicer pa nekdo mora biti ta prvi v vsaki vrsti. Ako ni to posebne vrste dlakocepstvo. potem dlakocepstva na svetu sploh ni.
Mr. Novak ni mož, s katerim b; se mo«di bahati katoličani, da je kak prenapetež naše katoliške stranke. Ne. On je mož. ki ima svoje posebne nazore v politiki, kakor vsakdo, drugi izmed nas. On je r< ■•/.,! ki rad balancira na obe strani in je kolikor ga jaz poznam bolj nepristranskega značaja. V tem se tudi jaz ne strinjam z njim. Toda vpraša-.je zdaj ni na dnevnem redu o tem. V mestni zbornici -e ne bo vodila te vrste politika. Pač pa gre se, da bi bil v mestni zbornici i zastopan tudi slovenski živeli ,v našem mestu. Tu pa je nr-a | dolžnost .da damo svoj ghia .domačinu pvojemu rojaku.. Naj sedi v mestnem odboru že ! katoličan ali socialist, glavno 'je v tem oziru vsaj po mojem, j da je Slovenec. Tam se bo o-
I	glašal kot Slovenec pa nič j drugega. Zakaj bi torej n • j mogli imeti v tem oziru enotne
fronte? Odkrito povem, da jaz naj bo kdo osebnega prepričanja kakoršnega hoče, kadar je kandidat za kak javni urad jaz bom volil in agitiral za ; njega, samo da je naš čb vek. da je Slovenec. Kadar bomo pa reševali politična vprašanja, ki bodo mejila samo na nas Slovence, tedaj se govori pa v drugem tonu.
Kdo se ne spominja, ko so j bile v Ljubljani županske voll-
II	ve, ali se niso združili v enotno fronto krščanski sociaici in socialisti in komunisti. In zakaj so to naredili. Združeni tako, so premagali meščanske ljub-j
. ljanske liberalce. Sami zase: vsak, jih ne bi nikdar. Prav ta-; ko tudi sedaj. Ali ni Dr. Koro-! šec stopil v zvezo z radikali, i kateri so bili prej proti njemu. In zakaj to? Zato, da so Slo-1 venci prišli v vlado. Tako je''
tudi pri nas. Glejmo, da dobimo Slovenca v mestni odbor. Vi takem slučaju je vsak naš človek dolžan, da voli Slovenca. Gre se za naše slovensko ime.
Novega posebnega zadnje i ni bilo med nami. A* bližnjem mestu Ottawa so prišli h našemu rojaku Jos. Medicu in so vprizorili hišno preiskavo radi pijače. Našli so. kot se i a-roča en pint viške in nekaj domačega piva in vina. Mr. jI >-die se je pa izgovoril glede vi-j ske, da jo je rabil za medicin-j ske svrhe, katero mu je zdrav-' nik predpisal. Izjavil ja tudi, ; da mu je zdravnik naročil narediti vina za njegovo bolehno ženo.
Mr. Igi Ilorva . z Gartfield avenue, kateri jo moral, kakor že poi'ocano na oj eracijo radi vnetia slepiča s ^ : te dni že vrnil domov in j v na potu o-krevanja.
V dvorani sv. Ro ca i • a e- i tukajšna slovenska ra'a '.inn zadnje prednustne dni pri (fino zabavo bunco party. Reki d <em že, da bom 1 e ikrat pogledati to iaro, da bom potem znal, kako se to ank; . ; .•• s<-< 1 bile razmere take. da sen za-i mudil. Bom prišel., pa prihodnjič. To pot s! a b * j odnesla nagrade pri igranju bunco partija Frank Klančič in Jo-sephina Gergovich.
Pozdrav vsem či1ateU<'Hi tega priljubljenega lista!
Ooazovalec.
SEL9 PRIZORIŠČE STRAŠNE TRAGEDIJE.
Umor ir>. samoumor.
Dne 8. fe' 1 aarja je bilo lin i Ijansko predmestje Seio zc^pet prizorišče strašne tragedije ki je za: • av; 3a življenje dveh mladih ljt|di. Žrtvi te tragedije sla -i* det ni ru ki emigrant Jakob 'vundrjukov in 5o ne 20 letna Ivanka Babičeva.
Jakob Ivunderjlikov, je bil ro.jefi Ha okt. 1897 v ErmSkav-ski v donsl-i oblasti v Rusiji in je prišel po r,:znadu Vr, n-jjlove armade, v kateri je kot kozak služil, v Jugoslavijo in je dobil, kakor več njegovih tovarišev, !a/; o konjskega strežaja v žre' 'arni na Selil pri Ljubi;'; ni. S sve o službeno "estnoa <i in marljivostjo si je K T:alu pridobil zaupanje svojih predstojnikov. Iver je bil lep, visok I'ant. je užival pri de"' letih mnogo si ai atij. K vdovi živinozrb avaika v žreb-ca'ni ge. Pavli Tepinovi pa je zahajala že dalj časa Ivanka Babičeva, rojen i le!a 1907. v Podgori pri Kočevju. Med Kundrjukovim in Ivanko se je vnelo Ijubimsko razmerje, dasi je imela J- anka že poprej zn-'-nje z nekim fatd,. er na Dole ij-skem. Ktmdrjukov je postal ljubosumen, nakar mu je Ivanka razmerje odpovedala in rekla, da se vrne k svojemu prej-šnemu znancu. Kundrjukov, tega ni mogel preboleti, napravil je strašen sklep. Počakal jo je zvečer pod stopnjiš-čem med pritličjem v prvem nadstropju. Ko je Ivanka prišla mimo, je ustrelil in je bila pri priči mrtva. Takoj nato je tudi sebi pognal kroglo v desno sence in izdihnil.
Gospodarske slike in to in ono iz širokega sveta.
KAKO SE GODI DANSKIM KMETOM.
Danska je vzorna dežela kmečkega gospodarstva. Kmet pelje svoje prešiČe v zadružno klavnico, mleko v zadružno mlekarno itd. ter dobiva gnojila, krmila in dr. spet potom zadrug. Nekako četrtina poljedelsko izrabljene površine na Danskem je v lasti malih posestnikov v povprečni izmeri šestih hektarov; nekaj več kot polovico (56%) imajo "kmetje," petina je last večjih posestnikov. Danskega velepose-stva pa je zmeraj manj; težko da ima kdo tisoč hektarov zemlje. Tudi na Danskem je preveč ljudi, in skušajo Danci kot praktični politiki naseliti kolikor mogoče veliko ljudi na male kmetije. Kako pravilno so spoznali vrednost malega posestva, nam kažejo sledeče resnice iz poročila Danske poljedelske družbe:
"Prav pogosto delajo na majhnih kmetijah z občudovanja vredno pridnostjo in skromnostjo, tam dorašča zdrav rod, spet priden in skromen; v širokem obzorju in pod prostim nebom dobi veselje do dela; do poroke delajo za druge, vedno pa imajo namen, da si sami pridobijo majhen košček zemlje."
Samo v stanovanje malih kmetov poglej, v hleve in v skednje, pa boš videl, kako je povsod doma sreča, blagostanje in napredek in kako je narod v notranje prost.
Letos je bilo v glavnem mestu Danske, v Koebenhavnu, mednarodno zborovanje za prosto trgovino in za agrarno reformo. Par članov komisije je obiskalo nato posestva na največjem danskem otoku Je-land, na manjšem otoku Fin in na velikem, precej peščenem polotoku Jutland. Neko velepo-. sestvo na Jelandu je bilo razdeljeno na 54 malih kmetij v obsegu 5 do 6 ha, na Finu na 45 kmetij po 6 ha, na Jiitlandu pa splošno v obsegu po 15 ha. A rekli so, da zadostuje na Jiitlandu za silo tudi 7 do 8 ha, čeprav je svet lahek in peščen.
Nekateri posestniki so s tem najmanjšim obsegom začeli in so z obdelovanjem pustega sveta prišli polagoma na 15 ha.
\Ta Danskem imajo družbo za obdelovanje pustinjskega, doslej še neobdelanega sveta. Ta družba ima uspehe in se pustinjski svet čimdalje bolj krči. Obdelovanje se pa ne vrši na debelo in široko, temveč od hiše proč, v pridnem in tru-dapolnem delu. Naseljevalne družbe napravijo naseljenca za nositelja podjetja, mu svetujejo pri gradnji hiše, pri nabavi kapitala itd. Naseljenec ima polno odgovornost, zato pa tudi večje zanimanje in večje veselje do dela, ki ga sam u-stvarja. Obenem mu je odvzeta kritika napram družbam, oziroma napram državi. Gradovi prejšnjih veleposestnikov ne delajo Dancem dosti skrbi; spremenijo jih v otroška zavetišča, v hiralnice, zdravilišča, zlasti pa nastanjajo v njih visoke in pa poljedelske šole.
Mali kmet s temeljito strokovno naobrazbo dela bolje kot veleposestnik. Njegova glavna moč je poljedelstvo, in z gnojem, ki ga dobi tam, doseže tudi na njivi lep pridelek. Na Jelandu je imel mali kmet — po ugotovitvah komisije — povprečno dva konja, deset glav goveje živine, 20 prešičev in 40 kokoši. Na enem največjih posestev, ki je merilo 550 ha za obdelovanje v poštev prihajajočega sveta,so našteli 15 konj, 40 krav, 60 volov in telet ter 100 prešičev; na 300 ha, med male posestnike razdeljenih, bo pa našteli 100 konj, 500 glav goveje živine, 1000 prešičev in 2000 kokoši. Boljše se razloček pač ne da dopovedati.
Danski kmečki stan je na ze-
lo visoki stopnji izobrazbe. Vse šolstvo je tako prikrojeno, da vzgoji otroke ža notranje proste in misleče ljudi. Danski kmet nima prav nobenega razumevanja za to, da je veleposestnik morda več vreden kot on, ali pa, da je on tako ali tako od veleposestnika odvisen. Čuti se prostega, neodvisnega in popolnoma enako vrednega. Danski mali kmet je tako prost in svoboden, da skrbi sam zase, da si ustvarja svoje lastne šole. Veliko je maloposestniških otrok, ki obiskujejo najprvo splošno ljudsko šolo, da si pridobijo splošnega znanja, nato pa posebno šolo za male posestnike. Z učitelji so kmetje večinoma v trajnih stikih.
Zraven pridejo še posveto-valci. To so strokovnjaki, ki u-čijo včasih tudi na šolah, sicer so pa nastavljeni za posebne stroke, za živinorejo, gospodarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, rejo kokoši itd. in kojih glavna naloga je, da dajejo kmetom neprestano nasvete glede tega in onega. Vse je tako prikrojeno, da se dobi od zemlje in od živine kar le največ mogoče.
Mali kmet na Danskem naj pa ne bo samo delovna živina, temveč naj ima tudi veselje do življenja. Zato zelo gledajo na hišo in na stanovanje, povsod boš dobil lepo obdelan vrt, poln cvetlic. Vrtnarski svetovalec daje zmeraj potrebna navodila. Tega majhnega, s skrbjo obdelanega vrta ne smatrajo za nepotreben svet, temveč vidijo v njem nekaj, kar da veselje, ki je težko delavnemu malemu kmetu tako zelo potrebno. Kajti tudi on naj ima smisel za vse plemenito, dobro in lepo.
Tako živi mali kmet na Danskem.
SLIKA DR. SACASOVEGA KABINETA V NIKARAGVI.
Odjemalcem,i obrtnikom in trgovcem.
To je prva slika, ki so jo dobili doslej v Združene države, ki pokazuje na sredi Nikara-guanskega revolucijonarnega predsednika Dr. Juan Sacasa in njegov kabinet, ki se protivijo proti odlokom Združenih držav.
INDUSTRIJALIZACIJA SIBIRIJE.
Kdor je bil kdaj v Sibiriji, mora priznati, da bo igrala prostrana zemlja po svojih prirod-nih bogastvih v svetovnem gospodarstvu prej ali slej odločilno vlogo. Evropa je gospodarsko izčrpana, njena naravna bogastva večinoma izrabljena in zato je njena ekonomska o-rijentacija na Sibirijo neizogibna. Sibiriji je potrebno samo večje železniško omrežje in industrializacija, pa bo lahko izpodrinila Ameriko v njeni gospodarski vlogi na evropskem kontinentu.
Iz tega vidika je zanimiv načrt sovjetske vlade, ki namerava izkoriščati sibirska prirodna bogastva. Gre v prvi vrsti za graditev 1500 km dolge železniške proge, za tehnično izpopolnitev bogatih premogovnikov pri Kuznecku, za elektri-zacijo sibirskih rek in druge dalekosežne akcije, ki jih misli izvesti sovjetska vlada tekom 5 let. Stroški bi znašali 280 do 300 milijonov zlatih rubljev. Srednja Azija naj bi ne bila več navezana na dovoz blaga iz Povoljžja, kar bi omogočilo izvoz blaga iz evropske Rusije v letnem iznosu 300,000 ton. V Turkestanu namerava sovjetska vlada obdelati obširna polja, na katerih bo gojila bombaž, tako da bi Rusiji ne bilo treba uvažati bombaža iz inozemstva. Nova železnica Semipalatinsk - Frunze bi razbremenila zapadnosibirsko, ka-zansko - moskovsko in taškent-sko železnico. Ozadje tega načrta je bdj za prvenstvo v Srednji Aziji, osobito za politični vpliv v Mongoliji.
Cilj sovjetske vlade je napraviti iz Sibirije industrijsko deželo. Sibirija bi dobila tudi železniško zvezo z zapadnoev-ropskimi pristanišči. S tem bi narasla vrednost sibirske poljedelske produkcije od 250 na 600 milijonov zlatih rubljev 'letno. Produkcija lesa bi se povečala od 4.3 na 16.3 mil. ku-
bičnih metrov. Industrija cementa naj bi dajala po 5 letih 553,000 rubljev čistega dobička. Izvoz sibirskega masla bi se povečal od 3200 na 8000 ton, steklena industrija, ki je izdelala leta 1924-25 4870 ton stekla, bi napredovala tako, da bi znašala njena produkcija leta 1929-30 že 10,000 ton. Železna industrija mora zvišati vrednost svoje produkcije od 1.2 na 2.8 mil. rubljev. Premogovniki, ki so pridelali leta 1925-26 78.5 mil. pudov premoga, bi povečali letno kapaciteto do 1. 1930 na 184.1 mil. pudov.
Dalje namerava sovjetska vlada obdelati 18,000 ha zemlje za sladkorno peso, tako da bi imela Sibirija tudi svojo sladkorno industrijo. V Bijsku, Barnaulu in Novosibirsku bodo zgrajene velike tekstilne tovarne. Novosibirsk dobi veliko e-lektrično centralo, ki bo omogočila nagel razvoj kemične, tekstilne, lesne in drugih industrij. V Kuznecku, kjer so največja ležišča izbornega premoga na svetu, je zaposlenih že zdaj 30 nemških inženirjev in tehnikov. Sibifija se torej naglo industrijalizira.
Novosibirska. (poprej novo-nikolajevska) krajevna vlada je sprejela investicijski načrt industrijalizacije v letošnjem letu. Za velepodjetja, ki se že ustanavljajo, je bil odobren kredit v znesku 2 mil. zlatih rubljev. Mesto Tomsk dobi v kratkem veliko papirnico. -o-
ČUDOVITA PRIGODA POLARNEGA RAZISKOVALCA.
Najčudovitejšo pustolovščino je doživel v polarnih krajih kapitan Henry Toke Munn. Leta 1914 mu je naročila neka londonska tvrdka, naj preišče arktične kraje in ugotovi, koliko je resnice na vesteh, da se nahaja tam zlato in cin. Ekspedicija je čakala na ladjo in tačas si je ogledal Munn obalo zemlje princa Waleskega med otokom Viktorija in Baffinovo zemljo. Odtod je morala prehoditi ekspedicija do zemlje princa Waleskega 600 milj. Čim bolj se je bližala cilju, tem bolj so postajali domačini, ki so spremljali ekspedicijo, nemirni in razburjeni. Kapitan Munn se je informiral o vzroku njihovega razburjenja in izvedel, da leži severno od zemlje princa Waleskega takozvani otok duhov. Zakaj se tako imenuje, mu domačini niso hoteli povedati.
Kmalu sta izginila dva člana ekspedicije in Munna je začelo skrbeti, kaj bo z njegovo u-sodo, ako se domačini ne potolažijo. Neke noči je izginil tudi vodnik, Eskimo Akko Moli. — Munn se je takoj napotil po njegovih stopinjah in prišel na zasnežen hrib, od koder je bil razgled daleč naokrog. V dolini je opazil jezero in ko se je spustil s hriba, je našel na bregu rokavice iz jelenove kože. V snegu je opazil kaplje krvi in sledove ogromnega tiča, ki je imel med prsti plavalno mreno.
Kmalu je našel tudi pogrešanega Eskima. Akko Moli je ležal mrtev ob jezeru. Desni ro-
kav njegovega kožuha je bil raztrgan in žila na roki pregri-zena. Munna se je polastila groza, ko je opazil, da je neznani zločinec izsesal Eskimu kri. Komaj si je nekoliko opomogel od groze, je zagledal na veliki ledeni gori divjega moža, ali bolje rečeno zver v človeški podobi. Divjak je baš zavihtel na ramo ubitega mor-' skega psa, ko se je pod'Mun-' nom utrgal kos ledu. Krvoločni polarnik je opazil kap'itana,1 odložil svoje breme in planil proti njemu. Kapitan ga je ho-( tel ustreliti, toda puška je odpovedala in predno je zame-! njal naboj, je bil divjak že pri njem. Udaril ga je s svojo or-jaško pestjo tako, da je omahnil na kolena. Nato ga je prijel za levo zapestje in mu hotel pregrizniti žilo.
Munn je napel vse sile, da se reši. Nekaj časa sta se valjala po snegu in Munn bi bil podlegel, da se mu ni posrečilo potegniti iz žepa kratkega bodala, s katerim je divjaka zabodel. Šele ko je bila borba končana, si je kapitan ogledal svojega čudnega sovražnika. Bil je skoro dva metra visok in ves kosmat. Imel je velike oči brez trepalnic in nenavadno dolge noge. Njegovi zobje so bili podobni silnemu pasjemu zobovju. Munn je potegnil orjaško truplo k jezeru in ga vrgel v vodo.
-o-
Vinska klet jim je bila hladna, proti, severu ležeča čumna-ta, navadno pod zemljo.
Boljša vina, ki naj bi dočakala visoko starost, so prelili, ko so se popolnoma umirila, v steklenice in amfore (dvoroč-ne, podolgaste, proti dnu vedno ožje lončene vrče), ki so jih razpostavili v kleti ob stenah, ali pa po tleh v pesku. Bile so zamašene z lesenim ali pa plu-(tovinastim zamaškom ter zamazane s smolo ali sadro, dani mogel zrak do vina. Na posodo ali pa na listek, ki je visel ■ na njej, če je bila posoda stek-i lena, so napisali ime vina in let-|nik, to je konzula dotičnega le-,ta. Pozneje so prenesli amfore ! v čumnato v prvo nadstropje, ,ki se je imenovala "apotheca" jin je ležala tako, da so mogli napeljati vanjo dim, ker so menili, da dim pospešuje staranje vina.
Vobče so ljubili Rimljani le stara vina; rajši so pili staro vino slabše vrste nego mlado najboljše trte. Bogati Rimljani so bili sploh zelo izbirčni tudi v vinu, ne le, da so uvažali tuja vina, ampak pridevali so vinu tudi razne dišave ali grenke stvari, n. pr. miro, alvo, razne cvete in zelišča.
_n_
Na četrti strani tega lista prinašamo danes oglase raznih podjetij in trgovin v soseščini chicaške slovenske naselbine. Oglaševanje te vrste vodijo v spomladni sezoni po\vseh mestih in po velikih mestih po posebnih okolicah.
Namen tega oglaševanja je vzbuditi med ljudstvom zmisel, da naj podpira podjetja in trgovine v domači soseščini. Kajti več kakor ima vsaka soseščina trgovskih podjetij, bogatejša je in več nudi okolici sami. S tem, da se v soseščini dviga obrt in trgovina, je znamenje, da so v tej soseščini gospodarske razmere dobre in s tem se dvigajo ne samo podjetniki in trgovci, temveč dviga se vrednost zemljišč, hiš itd. Da je to v splošno korist, ni potreba posebej povdarjati.
Zato je pa važno za odjemalce in trgovce, kakor tudi podjetja, da nudijo eden drugemu sodelovanje v soseščini. S tem mislimo to-le: Prebivalci gotove soseščine so dolžni, da podpirajo podjetja in trgovce v lastni soseščini. S tem pokažejo, da jim je za obrt in trgovino v soseščini. Obrtniki in trgovci pa so zopet dolžni, da dajo svojim odjemalcem v soseščini tiste ugodnosti in postrežbo, kakor jo dobe odjemalci kje drugje. Ako ni te zavednosti pri obeh strankah, tako odjemalcih kakor obrtnikih in trgovcih, potem je zastonj upati na napredek v soseščini.
Še en primer, zakaj so dolžni ljudje podpirati v soseščini obrtnike in trgovine. Vzemimo, kadar župnija ali kako društvo priredi kako zabavo itd., ali niso domači obrtniki in trgovci v soseščini, ki pomagajo gmotno takim prireditvam? Okrog njih pridejo društva in odborniki po oglase, darove itd. In če pogledamo programe za razne prireditve, ali niso napolnjeni s samimi oglasi obrtnikov in trgovcev iz soseščine? Zato pa, ali je potem pravično, da ljudje iz soseščine hodijo rajši k obrtnikom in trgovcem v druge soseščine kupovati in izdajati de-
KAJ SO PILI STARI RIMLJANI.
Stari Rimljani so pili razen vode le vino.
Zrelo grozdje, ki so ga imenovali tudi "viseče vino," so trgali v košare. Nato so ga devali v kadi ali čebre, kjer so ga tlačili moški z bosimi nogami kar v vinogradu. Stlačeno grozdje so nesli potem v mehovih pod stiskalnico. Mošta, ki se je na-tekel, preden so tlačili grozdje z nogami, cesto niso pustili -vre-ti, ampak so ga zapečatili v steklenice in jih hranili v mrzli vodi. Druga vrsta je bil mošt, ki se je natekel po tlačenju z nogami, tretja pa kislasti mošt iz tropin pod stiskalnico. Večinoma pa so devali ves mošt brez razlike v isto posodo. Na tropine so nalili vode, prideli vinskih droži in nekoliko kuhanega mošta; to zmes so čez 24 ur še enkrat tlačili z nogami in stiskali pod stiskalnico. To je bilo vino za sužnje, delavce, vojake, pa tudi za ženske. Stare žene so prav rade pile vino iz tropin izsušenega grozdja, kateremu so primešali kuhanega mošta. Posebno močno, sladko vino so dobili tako, da so pustili grozdje cel teden na solncu, da je ovenelo in se posušilo.
Mošt so spravili v velike, tre-bušaste lončene posode, kjer je vino vrelo; lesenih sodov niso rabili niti še v prvem stoletju pr. Kr. Posode so pred uporabo zasmolili. Da bi dobilo vino poseben ok*us, so devali včasih v mošt smolo, sadro, ilovico, apnenec in mramor. Posode so pustili odprte, po vretju pa so jih pokrili s pokrovom in zama-zali s sadro.
AHMED ZOGU SE ŽENI.
Italijani niso zaman delali svoje politike v Albaniji, ker so Ahmeda bega Zoguja popolnoma omrežili in ga pridobili na svojo stran. Svojčas se je že poročalo, da nameravajo Italijani svojemu albanskemu vazalu naprtiti tudi zakonsko polovico italijanskega pokolenja. Vesti so bile sicer demantirane, kljub temu pa niso prenehale govorice, da hoče Mussolini vsiliti za ženo albanskemu prezi-dentu neko princeso iz savoj-ske vladarske hiše.
O stvari se sedaj zopet mnogo govori in na dan je prišla nova verzija. Lansiral jo je neki albanski diplomat, ki se je mudil pred kratkim v Rimu. Ta je povedal italijanskim novinarjem, da je vrgel Ahmed beg Zogu svoje oko po neki mladi, lepi in seveda bogati A-meričanki, katero je spoznal lansko poletje. Katera pa bo žena prezidenta albanske republike, italijanska princesa ali ameriška dolarska magnat-ka, bo pa povedala prihodnost.
nar za svoje potrebščine? Kaj pravi na to pravičnost? Čitate-lji naj to vprašanje malo pre-motrijo in se naj postavijo na mesto obrtnikov in trgovcev v takem slučaju. Kaj bi sami naredili v takih slučajih, ko bi bili na mestu obrtnikov in trgovcev?
Nekoč smo slišali neko ženo, ki je dejala: Ja, na Halsted'St. dobim meso za celih 10c ceneje, kakor tukaj gor. — Koliko ga pa kupite vsaki pot? — Funt in pol. — Tako, ako je to res, da je toliko ceneje, potem ste na dobičku celih 15c. — Kako pa greste na Halsted St.? — S karo. — In nazaj tudi? — Tudi. — No, vidite, en cel cent ste na dobičku, zraven je pa še vprašanje, kako meso ste dobili na Halstedu. Ali se splača v takih slučajih, če je res tako, kakor ljudje pravijo. Smelo trdimo, da pri takih malih kupčijah niso ljudje v takih slučajih prav nič na dobičku, temveč še prav radi na zgubi. Kje drugje jim kot nepoznanim porinejo razni trgovci vse izpod rok, kar morejo. V soseščini tega ni. Domači trgovci vas postrežejo z najboljšim blagom ki morejo, ker vedo, da če vam enkrat prodajo slabo blago, da bi postali nezadovoljni in da bi vas ne bilo več v njihove trgovine. Tudi ako s tem, kar kupite v domači trgovini, niste zadovoljni. so domači trgovci Vam vedno pripravljeni blago zamenjati in Vam postreči tako, da ste zadovoljni. Ni pa tako v tujih, oddaljenih trgovinah. To veste sami.
"Amer. Slovenec" prav iskreno priporoča vsem svojim čita-teljem, da naj vedno vsepovsod podpirajo obrtnike in trgovce, ki oglašajo v njem. Na 4. strani tega lista in na drugih straneh najdete trgovce in obrtnike, kjer lahko dobite vse, kar potrebujete za Vaš dom v tej sezoni. Vsi ti podpirajo Vaš list, zato zaslužijo Vaše podpore. Karkoli rabite, pojdite najprvo k njim. In povejte jim tudi, da ste videli njih oglas v "Amer. Slovencu."
VSAKOVRSTNE SPOMLADANSKE NOVOSTI!
ima v zalogi trgovina za ženske potrebščine
MATHILDA LUDWIG
2202 W. 22nd Street,
Phone Canal 1277
Vsakovrstna ženska oblačila posebne velikosti. Nogovice — Rokavice — Usnjate male torbice.
MODERCI — NAŠA SPECIALITETA
MI DAJEMO S. H. STAMPS.
Chicago, 111.
ZGODOVINSKO POSLOPJE POGORIŠČE.
Weymouth,, Anglija. — O-genj je uničil zgodovinsko poslopje, Gloucester hotel, v katerem je kralj George III. podpisal leta 1783 pogodba, v kateri je priznal neodvisnost Ze-dinjenih držav.
-o-
Naj li plava na suhem?
Hčerka: Mama, smem iti plavati?
Mati: Le pojdi, dragica, toda ne hodi preblizu vode. * » *
Dve* leti predolgo . . .
Piš: Toraj poročen si, ka^' ne?
Puš: Da, poročen. Dve leti. Dve dolgi leti. Dve leti predolgo!
BRATA KUKMAN
1901 West 22nd Street, Chicago, 111.
Priporočata svojo bogato zalogo prvovrstne grocerije, zelenjave in vedno svežega vsakovrstnega mesa.
DOMAČE KLOBASE SPECIJALITETA.
Kislo zelje in repa vedno v zalogi, tako tudi vsakovrstna moka, bela in ajdova, fižol, fino namizno olje, jajca direktno iz farm in vsakovrstno sadje. — Za obisk se priporočava.
Zima ijemlje slovo
bliža se vesela spomlad. Moški, ki količkaj drži do sebe, ne more biti vesel spomladi, ako nima obleke narejene po miri, da mu lepo pristo-ja. Zatoraj rojaki, lepi spomladni vzorci so tukaj, jaz vam napravim obleko po modi — vam prelikam in popravim staro, pridite in povejte vase zelje, jaz imam izkušnje.
/ "
1932 West 22nd Street,
JOHN FABIAN
Chicago, III.
ROJAKI, NAROČAJTE IN ŠIRITE NAJSTAREJŠI SLOV. LIST "AMERIKANSKI SLOVENEC!"
Torek, 8. marca 1927.
Spomlad je tukaj in brstje že odganja.
„ »„,jf tem casu se prične s prenavljanjem hiš, družine prodajajo svoje hiše in kupujejo druge v takih sluča iih pa marsikaj, rabite material, obrtnikov in tudi denar, pomnite, da v vaši soseščin, im "te vse to trgovce obrt
nlveb^fn^t^^fus^ z vsemi mogoc,m' sredstvi na razpolago. poslužujte ^t zt^lflpsšss

—H Pod vašo streho
se bo jedlo najboljše meso, dobre klobase itd. ako bote to kupovali pri znanemu slovenskemu
mesarju
Math Kremesec
1912 W. 22nd St., Chicago
CHICAGO, ILL.
KADARKOLI VI
potrebujete posojila na zemljišča; kadar pošiljate denar v Jugoslavijo; kadar kupujete parobrodne listke, ali kadar vlagate svoje prihranke, bodite uverjeni, da pri nas dobite v tem oziru najboljšo postrežbo.
Ta banka s $19,000,000.00 viri vas opozarja, da se jo v takih slučajih poslužujete. Srno že nad 40 let v bančnih poslih.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., NA 19ti CESTI,
CHICAGO, ILL.
ZAKAJ
bi ne lastovali tudi vi svojega lastnega doma? Mi imamo na prodaj več zelo pripravnih hiš v bližini in okolici slov. naselbine. Zavarujemo tudi hiše, automobile in sploh vse, kar spada v to stroko.
Zupančich & Jurjovec
REAL ESTATE Insurance
1824 W. 22nd PL, Chicago
ZAKAJ
je vaša hiša lepa, ali ne zato, ker je lepo pobarvana in olepjena s stenskim papirjem? In mi to delamo. To je naš poklic, odkar
slovenska naselbina obstoji. _
Rojakom se priporočamo tudi še za naprej!
John Kosmach
1804 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
Potrošite manj, kakor zaslužite
in prihranke pa vlagajte v Stavbinsko in posojilno društvo "SLOVENSKI DOM".
PRVI TOREK V APRILU
izda Stavbinsko dr. "SLOVENSKI DOM" novo 75. serijo delnic. Pridite in vzemite kolikor dopuščajo vaše razmere. Društvo zboruje vsak torek v cerkveni dvorani. Lahko pa se zglasite in vzamete delnice tudi na domu tajnika MR JOSEPH ZUPANCICHA, 1824 West 22nd Place.	'
Stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski Dom


POZOR
Brez lepih karpetov ni nobena hiša lepa. Pri nas dobite karpete najboljšega izdelka, kakor tudi vse drugo pohištvo in kuhinjsko orodje. Pridite in oglejte si naše zaloge.
W. Szymanski
1907-9 Blue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Yes, Vaša Hiša je lepa
vendar brez dobrih čevljev ne morete iz nje. Te pa dobite v moji trgovini za celo vašo družino. Pridite in oglejte si mojo trgovino. Popravljam tudi obnošene čevlje. Delo trpežno, cene zmerne. Podpirajte svojega rojaka v naselbini!
Anton Zupančič
Trgovina najboljših čevljev.
1943 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
Vaša hiša je lepa
ako so plumbarska de!a dobro napravljena. Ako kaj ni v redu pokličite vsikdar nas ki smo v tem ozira vam na razpolago vsak čas. Kar mi napravimo, napravimo, da drži.
Thomas Higgins
— PLUMBER — 2313 So .Oakley Avenue
CHICAGO, ILL.
VELIKONOČ
obhajajte veselo. — Pri nas dobite za vaše male raznovrstne igrače. Imamo na prodaj lepe velikonočne košarice, "Easter Baskets". Razne športne predmete, kot baseballs, bates, vse priprave za ribolov. — Ure budilke in druge drobnarije. — Imamo najboljše cigare, cigarete in tobak.
J. P. Pasdertz
2051 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
BREZ RADIA
je dandanes v najlepši hiši puščoba doma. Pri nas imamo največjo zalogo in izbero RADIJEV v tej okolici. Oglejte si jih. — Napeljavamo v hiše in druge poslopja elektriko in tudi prodajamo vse električne predmete, ki jih rabite v vaših hišah.
Fidelity Electric Co.
2049 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
BREZ CVETLIC
tudi najlepši dom zgleda žalostno. V vseh
slušajih ku-
pujte cvetli-ce pri nas!
J~ Obiščite nas
kadar se mudite v naši bližini.
Frank Jindrich
2145 West 22nd Street
Phone Canal 1787
MI SMO
prodajalci hiš in zemljišč in isto tudi prodajamo. —■ Prodajamo hipoteke na prvo vknjižbo po 6%. Zavarujemo proti ognju, tornadu, šipe, automobile in proti ropu in napadu. — Smo zastopniki najboljših družb. Mi smo vam na razpolago,
Emil A. Basener
FR. P. KOSMACH, Mgr. 2116 West 22nd Street
CHICAGO, ILL. v Phone Canal 2138
NAŠA BANKA JE VSEM NA RAZPOLAGO
Kapital in prebitek $300,000.00 Promet, $3,500,000.00
V vseh slučajih, kadarkoli imate kake opravke z denarnimi transakcijami, vedno pridite na domačo banko in se posvetujte.
Mi prodajamo hypoteke na prve vknjižbe, zavarujemo proti ognju in nezgodam vse, kar se zavarovati da. — Prodajamo bonde in pošiljamo denar na vse dele sveta.
Metropolitan State Bank
COR. LEAVITT & 22nd STS.
CHICAGO, ILL.
Peči.
To je kombinirana peč. Lepo enamlirana. Prava cena $139.50.
Sedaj samo: $110.00
NIKDAR
bi ne vedeli v nobeni hiši, koliko je ura, če bi ne imeli dobrih ur. V naši trgovini vedno dobite najboljše stenske in žepne ure vseh vrst. — Prodajamo srebrno namizno orodje. — Pridite in oglejte si našo trgovino!
Hankan jewelry Co,
Mr. S. D. TELSER, preds.
2205 West 22nd Street
CHICAGO, ILL.
Ustanovljena 1912.
Phone: Canal 6138
J. L. TELSER
FURNITURE & HOUSEFURNISHINGS
Najboljša kvaliteta za najnižje cene.
2107*1 West 22nd Street, Chicago.
Vi lahko okrasite vaše domove z najlepšim pohištvom, karpeti in drugimi okraski za nižjo svoto, če istega kupite pri nas . Vse, karkoli poželite v pohištvu, od najmanjše do največje stvari dobite v naši trgovini. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE ZALOGE PRFDNTO KUPITE KJE DRUGJE! -
mi govorimo tujezemske jezike: — prodajamo za gotovino in na obroke
Otroške
vozičke.
Na rokah imamo veliko zalogo otroških vozičkov vsake vrste. — Pridite in oglejte si jih!
PODPIRAJTE NAVEDENA PODJETJA IN TRGOVCE!
t
%
"amerikanski slovenec'
Torek, 8. marca 1927.
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Tvoj nedeljski tovariš.
TEDENSKI KOLEDAR.
2. postna.—Jezus se izpremeni na gori.—Mat. 17.
13	Nedelja — Nicefor, pap. in muč.
14	Ponedeljek — Matilda, ces.
15	Torek — Klement Dvorak.
lb Sreda — Heribert, škof.
17	Četrtek — Patricij, spozn., Jedert.
18	Petek — Ciril Jeruzalemski.
li) Sobota — Jožei\ ženin D. M.
-o-
POSTNA PREMIŠLJEVANJA.
Druga postna nedelja.
(Hudič, sovražnik Jezusa Kristusa in naš sovražnik.)
Satan pa je šel v Juda, ki se je imenoval Iškarijot . . . In je odšel in je govoril z velikimi duhovni in starejšim, kako bi jim ga izdal.—Luk. 22, 3-4.
"Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdorkoli veruje vafnj, se ne pogubi, temveč ima večno življenje." (Jan. 3, 16.) Kdo fe ta edinorojeni Sin Božji? Je Jezus Kristus, katerega je Devica Marija od sv. Duha spo-čela in v Betlehemu rodila. Ta Jezus je od Bpga v raju obljubljeni Odrešer.ik, je Sin Božji, je pravi Bog in človek; na njem se je izpolnilo vse, kar so preroki o Mesiju prerokovali: II .g s a i.i ga je proglasil ob njegovem krstu v reki Jordanu za sv.»joga Sina, in ravno tako, kakor smo slišali v današnjem evangelju na gori Tabor, kjer se je spremenil pred očmi svojih apostolov vpričo Mojzesa in Elije. Ta Jezus je naš Odre-še:;ik; njemu ;rre vsa čast in slava; pred njegovim imenom se morajo pripogibati kolena vseh nebeščanov, Zemljanov in zavrženih: vsak jezik r.a svetu ima oznanjati njegovo slavo, ne. samo z besedo, ampak tudi z dejanji, ker le na ta način je mo-gočf. po govern neskončnem zaslužen ju zadobiti večno zveličan je. Pa hudič hoče to preprečiti. Ravna ravno tako, kalif. ravna glede Boga Očeta. Bojuje se proti Bogu vedno silno j e Prve sta riše je preslepil, da nista Bogu verjela, da se nisi:t brl/aia za njegovo zapoved; in ko se mu je to posrečilo, ::a[ I ju val ,i< ljudi vedno k večjim in večjim grehom, dokler ni ;< i ! vesoljen potop; zapeljaval jih je potem k malikoval-si . u. in sedaj jih zapeljuje k popolnemu brezverstvu, to je k| tajen;u, da biva Bog. Kristus Gospod nas je jasno poučil o Logi! Očotu. saj je prišel na s vel. da bi poznanje Boga Očeta J razkril njegovo slavo utrdil. kakor je rekel: "Jaz sem te po- j v : 1 n: zere1.1": . . . Tvoje ime sem razodel ljudem." (Jan. ! 17, ; 6. ) Kristus Gospod nas je tudi poučil, da je on Sin Bo- i /.']i, pravi Eog in človek, naš Odrešeni!: in Zveličal*, naš Gospod J Sodnik. Kdor vse u> veri! c :n se po tem ravna, ta bo po j -i •/ , \\ Kristusu zve'iean.	i
i •-. t u ea hudič ne more trpeli in prenašati, vsaj je sov-' . lik i: -.ea in i eta iii na i ovražnik, zato si prizadeva, da bi odsirauil Jezusa KrisU^a, zato skuša utajiti njegovo božanstvo -v - l i nolo po veri v njega moremo zveličati. In koga \ i i io.'i poslužuje? Judeža Iškarijot a. Kakor je sel v a /i . d;. G•; ■ i, Kla, tako gre še sedaj v ljudi, da bi te e ov. ii in --e ne izveličali. Hudič je torej sovraž-z«sA K ris rasa ..i je r.z c. sovražnik. To bomo danes prevali.
rj Ud "Z. .
v Jezus ni Ii
miši
•*T'> i .. je večno živi ji i je, dr spoznajo Tebe, samega pra-w > i Cog ii in Jo use Kriri v.sa, ki si ga poslal."' Tako je rekel 'vp- : i; G t (Jan. 17 3.) Tt.-rej spoznanje pravega Bo-■ -»vi	j ziisil Kristnsa je večno življenje. Zato mora-
.1-., kle )J . dr s c trudi <atan, da. bi ljudje Boga in njegovega v a j . 'jxnali. In v v n'ci je temu tako. Kakor je hudič oyražo.k •'< ». Jčeta. tak<» je on sovražnik Jezusa Kristusa, obljubljene -a Mesija.
Bog ()< e it storil vse. da bi mogli ljudje spoznati obljubil	Od ošenika, ko pride na svet. Zato je oznanjal po očakih in ] xrokih, kedaj pride na svel. kje in iz koga se bo rodil, ti; bo velik učitelj, velik čudodelnik. da bo knez miru, ni ž I) »le' i.1, da bo usmrčen. in da bo vstal od mrtvih.
Ka i je ioril satan proti temu še pred Kristus* m? "Kdor dela hudo, ne pride k luči." (Jan. 3, 20.) Resnica teh besed v • izka !.i . Kdor greši, kdor ji suženj greha, ta se ne bo brigal za spoznanje resnice. Človek je že po naravi bolj
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtim srcem naznanjam žalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila našo ljubljeno hčerko
Rozalijo Peshel
Po petletni mučni in hudi bolezni, je 21. febr., za vedno za-tisnila svoje oči in mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil v petek, dne 25. febr.. iz naše slovenske cerkve sv. Družine, kjer se je brala peta črna sv. maša, katero je daroval č. g. župnik Anton Leskovec,-
Pokojna je bila stara 20 let, enajst mesecev in 16 dni. Dolžnost me-veže, da se zahvalim pogrebnemu zavodu (Helps), ki je pogreb tako lepo uredil. Prisrčna hvala vsem darovalcem cvetlic in vencev. Istctako prisrčna hvala mestu Eveleth, Oliver Iron Mining Co., K. C. in vsem, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago in spremljali pokojno na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki so nas prišli tolažit v naši britkosti po izgubi hčerke. Hvala vsem. za izraženo sožalje in vsem obiskovalcem, darovalcem in vdeležencem pogreba iz našega me^ta in iz sosednjih mest. Chisholm in Hibbing. Ljubi Bog naj jim stotero povrne.
Tebi pa draga nepozabljena hčerka oziroma sestra, večni mir in pokoj Tvoji duši, ki naj se veseli pri Bogu.
Žalujoči ostali:
MARCUS in KATHERINA PESHEL, starši; MARCUS. RUDOLPH, EDWARD, EUGENE in JOHN bratje; KATHERINA, sestra.
Eveleth, Minn., dnc 28. febr. 1927.
k zlemu kakor pa k dobremu nagfijen, zato nima posebnega hrepenjenja, da bi božje resnice spoznal. Če je postal člove^ suženj greha, potem gleda, da se teh resnic čimpreje .otrese; če jih je poznal/preneha v nje verovati; zato nas šatan vedno bolj šiinta in vabi k grehu, podaja nam raznovrstne priložnosti za greh, da bi vero v božje resnice izgubili. Tako je delal satan v pričetku, tako dela še dandanes. Satan je l>il v prvi vrsti', ki je ljudi mikal in šuntal in podpihoval k krivicam in grehu, da so na božjo obljubo glede prihodnjega Odrešenika pozabili, da so pojem o njem zakrili v razne bajke, da tako niso imeli nikakega pravega hrepenjenja po Odrešeniku.
Zato si je Bog v svoji ljubezni izvolil izraelski narod da bi se vsaj v njem ohranilo spoznanje pravega Boga in obljuba Odrešenika, da bi ga moglo človeštvo ob njegovem prihodu na ta svet poznati. Pa satan je poskrbel, da se to ni zgodilo. Vsled satanovega, dela prevzel se je izraelski narod napuha in ošabnosti, postak je zakrknjen; Bog ga je kaznoval, da so ga Rimljani podjarmili, da je izgubil samostojnost. Tu je začel hrepeneti po Odrešeniku, ki naj bi bil mogočen, močan zemeljski kralj, ki bi jih rešil rimskega jarma, ki bi vrnil narodu prejšnjo slavo. Zato temu prevzetnemu, ošabnemu narodu ni mogel dopasti Jezus, ki je bil rojen v revščini. Jude je karal radi njihovih grehov, povedal jim, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Judje so bili tako zaslepljeni, da kljub vsem čudežem niso verjeli v njega, marveč ga zavrgli in ga obsodili na smrt. Da, niti potem v svoji zakrknjenostiiniso hoteli v njega verjeti, ko je vstal od mrtvih, dasi so bili o vstajenju prepričani; rajši so podkupili straže, ki naj bi trdile, da so ga apostoli ukradli, ko so spali. Tako so se izpolnile Janezove j besede (1, 10) : "Na svetu je bil, in svet je po njem vstvarjen, in svet ga ni spoznal. V svojo last je prišel, in njegovi ga ni-.so sprejeli." Satan ni samo Judežu vsilil misli, da ga je izdal,
•	marveč tudi Judom, da ga niso hoteli poznati, -da niso hoteli v njega verovati, marveč ga zavrgli in križali.
In to vero v božanstvo Jezusa Kristusa izgubili so nekateri kristjani takoj ob pričetku cerkve. Bili so to krivoverci; glavni med njimi je bil Arij. Kjer satan s pomočjo svojih priga-njačev ne more uničiti in pokončati krščanstva, tam skuša, da napravi vsaj kako vrzel, in to z različnimi zmotami. Napuh-njenim, ošabnim, prevzetnim ljudem vlije dvome o cerkvi ali vsaj o nekaterih njenih resnicah in naukih, pa si napravijo svojo vero. ki ugaja njihovim telesnim nagnjenjem, napravijo si vero, ki je lahka, ki ugaja človeškim čutom. Tako so vedno nastajala razna krivoverstva v cerkvi. Tako je nastal prote-stantizem. Luter, Zwingli, Kalvin, Hus in njihovi privrženci so izbacnili iz Kristusovega nauka vse, kar se je protivilo nji-ihovi mesenosti, na primer: post, spoved, spokorna dela, neloč-
•	Ijivost zakona, daritev sv. maše, pet zakramentov, in to prav poljubno. Razlagali so sveto pismo, kakor je njim ugajalo, da,
i zavrgli so celo nekatere knjige in tudi krščansko ustno izročilo.
Ti možje niso bili navdahnjeni od sv. Duha. Njegovo pomoč je obljubil Kristus Gospod edino le apostolom in njihovim j naslednikom. Da Lutra, Kalvina, Husa itd ni vodil sv. Duh, je |vidno iz tega, da so svoj nauk vedno menjavali in ga prikro-ijali, kakor je ravno naneslo; prišli so s svojim učenjem le prepogosto navskriž. Resnica pa se ne more menjati, ker je večina, ne more se nikoli ugovarjati, ker resnica je ena sama. Vse-krivoverce vodil je satan. On je oče zmot in laži, povzročil je toliko zmot in laži, kolikor je raznih .krščanskih sekt. Toda ne samo tfcga, svoje priganjače, krivoverce je navdahnil s pravim satanskim sovraštvom do katoliške cerkve in katoliške vere. Satan ne mara, da bi resnica gospodovala ^n vladala, da bi o-srečila ljudi, ampak da vladajo, gospodarijo zmote. Dosegel je že toliko, da so mnogi pod krinko napredka vrgli vsako vero od sebe, postali popolni brezverci, da so hujši ko stari pogani.
Satan ni torej samo sovražnik Boga Očeta, je tudi sovražnik Jezusa Kristusa, njegove resnice, njegovih naukov, njegove vere, je sovražnik njegove edino prave in edino zveličavne cerkve; on vodi stalen boj proti Kristusu in njegovi cerkvi. Zato je pa tudi naš sovražnik, ker z brezverstvom in odporom proti resnici hoče »in namerava edinole našo pogubo.
V Kristusovi resnici je naše izveličanje, naša rešitev: Kri-; stusove besede so duh in življenje: '"Ti imaš besede večnega j življenja" (Jan. 6, 69), je rekel Gospodu Peter. To resnico! je Jezus izročil apostolom in njihovim naslednikom, da bi jo| oznanjali ljudem do konca sveta. Ti njihovi nasledniki so ka toliški škofje združeni z glavo, rimskim papežem. Teh se držite, prijatelji, pa ne bote zašli! Kristus je rekel: "Kdor vas posluša, mene posluša." (Luk. 10, 16.) Kdor Kristusovega nauka noče prejemati od te cerkve, ta bo blodil v zmotah, prejemal bo zmote od satana in njegovih priganjačev. Taki priganjali pa so ljudje, ki izdajajo, širijo protiverske, protikato-liške liste, časnike. Jemljejo za to denar, Judežev denar, pa tudi njihova osoda bo taka, kakor je bila Judeževa! Kdor naročuje, kdor podpira, kdor kupuje take liste in časnike, tak pomaga satanu zastrupljati ljudsko dušo. Izdajajo svoje brez-versko časopisje pod geslom: Veda, znanost, napredek, pro-sveta. a pri vsem tem ni drugega ko Hž, obrekovanje in zmote! ; Vsak nauk, ki se ne strinja s kato ^kim naukom, je zmota, je nauk satanov. Edinole katoliška cerkev je stolp, je trdnjava resnice, ona edina oznanja pravi, čisti Kristusov nauk.
Jezus Kristus JE Bog in Odrešenik sveta! On je dobri
JAVNA ZAHVALA
Dr. S. VJasich-u, D. C.
1329 5iuc Inland Avenue, Chicago, ill.
John Shoe, 1638 Throop Str., Chicago, 111. je podal zahvalo v uradu Stevcn-a G. Tupovich-a, javnega notarja v Chicagi, ki sc glasi, kakor sledi:
Dr. S. Vl2sich, D. C. Par let sera grezno trpel na želodčni bolezni. Vse sem poskusil, kar mi je kdo svetoval in zavžil veliko zdravil, a vse brez uspeha. Na vse to, ko sem že obupal in mislil, da za mene ni več pomoči, sem se obrnil na Dr. S. Vlasicha, D. C. na gorenjem naslovu, in mu povedal svoje trpljenje. Po njegovih dobrih nasvetih in lecenju po njegovi metodi, se je moje zdravstveno stanje izboljšalo. Ko pa sem še dalje obiskoval njega in se držal njegovih nasvetov, sem bil obilo poplačan, kajti vse bolečine so izginile iz želodca in sem popolnoma ozdravel. Glede na moje trpljenje predno sem stopil v stik z Dr. Vlasichem in kako me je rešil muk, ga vsakemu najtoplejc priporočam, naj sc obrnejo na njega z zaupanjem vsi, ki trpijo na tej strašni bo-bolezni. Da je ta jzjava resnična, potrjujem s svojim podpisom.
JOHN SKOK, podpisan in zaprižen pri S. G. TUPO-
VIČ-U, Notary Public.
pastir v svoji cerkvi. V Jezusa verujte, Jezusa spoznavajte, Jezusov Zgled p'osnemajfe, po Jezusovem nauku, kakor ga uči cerkev, živite! Po 'besedah današnjega evangelija je rekel nebeški Oče: "Njega poslušajte!* Da, poslušajte ga! On je življenje, njegove besede so življenje. Satan je morilec, njegove besede so laž, ki loo privedla v večno smrt. Jezusa, njegovih naukov se držite'; Jezus naj bo vam nad vse, njega spoznavajte! In če bi morali radi tega trpeti, trpite, vaše plačilo bo toliko obilnejše. Ker pa je vera dar božji, prosite za vero Jezusa, prosite Mater Božjo! Že v raju je bilo rečeno, da bo sovraštvo med Odrešenikom in Satanom, da bo žena strla njegovo glavo. Z Jezusom in z Materjo Božjo premagali bote tudi vi satana, ki je sovražnik Jezusa Kristusa in vaš lasten sovražnik. Amen.
RAZNE VESTI. Grozna nesreča. Na svečnico zjutraj se je pripetila v Biplo-žah v Brdih grozna nesreča. Med mašo je začela goreti lesena baraka Antona Mariniča. Doma je ležala le štiri mesece stara hčerkica. Mati je bila tedaj v cerkvi, gospodar pa po opravkih. Plamen se je brž tako razvnel, da je bila vsa baraka v hipu v ognju. Sosedje so gasili kolikor se je dalo, a v plamen podati se ni nihče upal. Našli so le zogljenelo trupelce. Dva druga majhna otroka so rešili.
Podmelc. Janez Miklavčič, 23 let star elektrotehnik, je zaposlen pri tvrdki Bosi v Pod-melcu. — Splezal je na visok drog, da zveže žico, ki jo je pretrgal vihar. Z višine je padel v jarek in si zlomil obe nogi.
Nepotreben prepir. V vlaku sta se prepirali dve ženski, ki sta sedeli blizu okna. Ena, naj se okno odpre, druga, naj bo zaprto. Komaj je ena okno odprla, ga je že druga zaprla in tako sta delali nekaj časa, nato pa sta si skočili v lase. Sprevodnik jih je komaj narazen spravil in jih vprašal, zakaj se prepirata. *Ko je izvedel, je re-
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi
Phone: Canal 4340.
1320 W. ISth St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom.
Cene zmerne.
kel: "To je bilo pa res nepotrebno. Saj vendar ni šipe v oknu!"
-o-
Pred sodiščem. — Priča : Jaz mislim ... — Zagovornik ( ki zagovarja obtoženca) : Mi nočemo vedeti, kaj vi mislite, temveč samo, kaj veste! — Priča: Jaz vendar ne morem govoriti, ne da bi mislil, saj nisem odvetnik . . .
KRITJE STREHE (ROOFING).
Če pušča streha — 3 popravila garantirano delo za $4.00, "truck & services" na vse strani v Chicagi. ustanovljeno pred 38 leti, največje tozadevno podjetje; delajo organizirani J delavci. J. J. Dunne Roofing Co., ,">411 Ogden Ave. Lawndale 0114 vsi depart rnenti.___56-23
KJE SE NAHAJA moj stric Frank Klemene? Rojen je bil v Rakitniku pri Postojni št. 1. Poročati mu imam važne stvari iz starega kraja. Ako kdo ve za njegov naslov, prosim, da mi ga sporoči, ali pa naj se sam javi, ako to čita.
Miss Jennie Skerl, 1034 E. 72nd St., Cleveland, O.
č,p,s,t
HIŽE IN LOTE NA PRODAJ.
MODERNO 3 stan. poslopje, parna top., garaža za 2 kari. Dohodki mesečno §275, cena nizka. Lastnik 759 S. Homan.	40-todot
2 STAN. HIŠA z garažo za 2 kari. 1756 E. 73rd St., Fairfax 2300.
____<38-tdot
SOUTH BERWYN 2 bungalow, 5 in 6 sob, zid., hrastov les tla, moderno vrejeno, lota pol bik. široka, južno od Ogden Ave., blizu šole in cerkve. $1500 takoj. 3523-25 S. Sco-ville Ave. ali Berwyn 1097. 34-tdot 2 STAN. zid hiša na 5215 Winthrop Ave. 5-6 sob, parna tp. Edgewater _ 33-todot
POSLOPJE 8 sob, Irving Park, porč v steklu, garaža, blizu vseli trans-purtacij. 3911 Dakin, blizu Independence Park.	31-t,sr,č
KAKŠEN JE VAŠ ŽELODEC?
Moj je dober, hvala. A ni vedno tako. Lahko ozdravite dyspepsijo, zaprtje, želodčni katar, riganje, težave okrog srca, kislino v želodcu, nervoz-nost, glavobol, slabo sapo in dr., kakor sem jaz. Ne pošljite enega centa Zagotavljam Vas, da bo učinkovalo kar Vam bom jaz poslal za zgoraj navedene bolezni. Ko boste prepričani, da Vain je pomagalo, potem mi bosi-, poslali $1.00. Ni li to zadovoljivo Pišite takoj.
THEODORE H. JACKSON 106 C Stratford Bldg., Syracuse, N. Y.
Dr. ST. F. EONK dentist
Uradne ure: Od 10 do 12.—Od 1 do
5 pop. in od 7 do 9 zvečer. 4231 Archer Ave., pol. Brighton P it Tel.: Lafayette 1544.
' STORAGE SALE."
Nove hišne oprave prodajamo pc zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo §335.00. Priduc-si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodaja mc tudi do komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo.
VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave.
PRODA ali zamenja akr. s hišo 5 sob za 2 stan., zidano hišo Kildare 1583. _41-tdot
WEST MART, ILL., 60x125 Adams St., 3 bloke do postaje. $700.00 takoj. A .S. Moe, 3203 Palmer Square.
____42-tdot
BUNGALOW 5 sob in 15 lot z vsemi improvements, le 4 bik. do C. B. & Q. postaje na Goertz cesti, vzhodno od Fairview Ave. — $6400, Phone: Brunswick 9510 Add. 1532 W. Cor-nell Ave.. Albert Snow. 48-tdot 2 STAN. 5-5 N. W. nizka ccna. Garaža za 2 kari, pridite na 3906 N.
Sacramento.__20-sdos
PRODA LOTO na vogalu North Shore garden, 127x120, restricted. Cena $2500, takoj $500.00. ostalo mesečno oplč. A. J. Resck, 4860
Eddy St. Kildare 4464.__5S-č,p,s
NOVA GARAŽA zid. v Kenoshi, Wis. kjer je 58,000 prebivalcev. Služba ponoči in podnevi, 100x100, parna tp. 4 sesalke. Na glavni cesti. Pišite na Paul Mayhakm, 2707 Enoch
Ave.. Zion. 111._62-čdoč
PRODAM RADI BOLEZNI 2~štan. bungalow, vse moderno, 100x125 v Beverly Highlands, na 9858 Artesian Ave. en blok zapadno do Western. Ernest Johnson, Township Worth, Tel. Evergreen Park 3.
63-p,s,t
PREVOZ - DRVA - KOLN
V zalogi imamo knjižico
SV. iOŠIŽEV POT
ki jo bomo tekom postnega časa prodajali
FO ZNIŽANI CENI 10 CENTOV.
Pri naročilih 50 knjižic ali več dajemo znaten popust;	—-
Za resni pestili čas priporočamo sledeče knjige:
NA POTI V VEČNOST. Zanimiva razprava o
poteku in cilju človeškega življenja. Stane....$0.75 PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Pouk, kje naj iščemo dobrih nasvetov za življenje, in
kje jih ne smemo iskati. Cena........................$1.00
SPOLNUJ ZAPOVEDI. Za vsakega katoličana nad vse poučna knjiga. Obsega dva dela.
Skupaj .................................................-.........$1.00
V BOJ ZA KRŠČANSKE RESNICE IN ČEDNOSTI. V dneh današnje razbrzdanosti in nevere bo ta knjiga marsikoga ohranila na pravi poti, s tem da mu bo pokazala, na kateri strani je resnica in kje je laž. Cena........$0.35
Ako naročite istočasno vse navedene štiri knjige, jih dobite za znižano ceno $2 00.
Naročilo pošlite, skupno s'potrebnim zneskom, r.a naslov -
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22rid STREET,	CHICAGO, ILL.
BUNGALOW 5 SOB, North Austin, 1629 N. Lorel Ave., blizu North
Ave.______64-pdop
HIŠA 1 STAN, po S sob. s poslopjem 6 sob zadaj, 50 cev. lota, 3565 Mudil I. Spauldžng 4S34. 78-t,sr,č V NAJEM ODDA HIŠO 4 sobe. kopel, elektrika, kurjava v stan., ine-sečno .S35.0O. — lK&JEddv Si. 70-t
FARM E" "N A PRODAJ
POTATO LAND, 10 akr. dobre zemlje, blizu F. E. C. Shops. Hialiah, po 17, 53, 40. 100 akr. Bay State kompanija, 915 Se v bold Bldg.. Miami, Fix____44 t-12
CO AKR. ob vel. cesti blizu cerkve, šole in trgovine. Nov ldcv in druga posli>. Studenec. Cash's Real Estate Agency, Westminster, Md. 49-pdop ».00 takoj. $20.00 mesečno lahko dobite 20 akr. farmo blizu Marianna, Florida. B. R. Chaplin, 121 S. E.
1st Str., Mian i i, F1 a.__83-22
REDKA PRILIKA za tiste, "ki iščejo dobro farmo za sadje v San Joaquin Valley. Ta prostor, ki je ves obdelan, lahko dobite za ceno, kakor za svet, ki ni obdelan. 232 akr. breskve, hruške, češpljc in grozdje. 2 milji do prometnega kraja. Visoka šola, in Junior College. Pripravno za dve ali tri družine. Pridite pogledat, Ue bo vam žal. P. O. Box
S51. Modesto. Cab t,__54-srdosr
oi0 AKR. 200 očiščene, zemlja črna, 2 vrste poslopij, 7 milj do mesta, $20.00 za aker, takoj $500., letno $200. Evans-Tinney Co., Fremont,
Michi gan._ 5 7-23
5 A K ROV $2500, na oplč. Nunda Township. Mc Henry. 111. Palisade 5220. Kildare 0035, Wittbold. 6621 Caldwell Ave.. Chicago, 111. 67-pdop PRODA ali RENTA obdelane farme 40 — 80 — 100 in 135 akr.; dobra poslopja ;takoj sc lahko naselite; direktno od lastnika. Naslov: Box Box 187. St. Marv's. Ohio. D-12
80 AKR. F AR.ME v Wisconsinu. deloma obdelane, dobro poslopie, hlev. cena $3500. W. E. Clark, " Ladvs-niith. Wis. Star R.	71-t.-r.č
UGODNA PRILIKA
TIRE SHOP & BATTERY STATION"', na lepem prostoru. 1841 N. Western Ave.	22sdos
GROCERY & MARKET. dobro vpeljano, iastnik gre v pokoj. 1803
._ State St._55-srdosr
RUG G LES BUS, za 18 oseb, v dobrem stanju, Crandatl Ice Co., An-
tioch. 111._123 R.___51-srdosr
_POHIŠTVO NA PRODAT
POHIŠTVO za 6 sob. tudi posamezne kose, Gleason, 6500 Drexel Ave.
3. floor._____59-čdoč
HALLET DAVIS up right piano. $185.00 mahagony; pis. miza samo $15.00, miza za knjižnico $12.00. — 6719 Lakewood Ave., Rogers Park,
Ph. Briargate 1746.___76-t,sr,c
POSTELJE in zofo, piano, omare za obleko, stoli in preproge, v dobrem stanju. 6444 Magnolia Ave. Park 7476.	74-tdot
_ 2nd v Rogers Park. Pho. Rogers PIANO $50.00. console Victrola, $40, set za jed. sobo, $35.00. E. Schrei-
ber, 1317 School St._73-tsr,č
_V_T^AJEM SEJODDA
ODDA V RENT trgovino in klet, 1608 Fullerton Ave., biizu Ashland
—AVP-_Prospect 6475._77-t
ODDA V NAJEM 4 sobe moderne, porč poleg, $35.00. — 2510 N. Ru-thetford.___75-t,sr,č
__delo in službi
SLUŽBO DOBI dekle za gospodinjska dela v kuhinji in pri otroku. 6127 W. 22nd St. Ph. Cicero 921. --n--------72-t.sr.č
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in preva zanje pohištva ob času selitve. v	Pokličite
Telefon: Roosevelt £221.
LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place. Chicago. Ill
Torek, 8. marca 1927
PISANO POLJE
ROZA SVETA
br zo j avnimpotom!
MI RAČUNAMO:	/
je, utrujeni od dolgega potovanja, so vendar ponosnega obraza stopali po terasi; ozrli se niso ne na starejšine ne na druge navzoče; le ko so ugledali obadva brata, so ju začudeni pogledali. Ko so uzrli Rozamundo, ki je sedela v baldahinovi senci, so se ji priklonili, za Aldžebala se pa niso zmenili.
"Kdo ste vi in kaj želite?" vpraša Sinan. "Jaz sem vladar te dežele. To so iroji ministri," in pokazal je na svoje starejšine, "in tukaj je moje žezlo," in dotaknil se je krva-vordecega bodala, ki je bilo uvezeno v njegovo črno oblačilo.
Po tej Sinanovi izjavi so se mu poslanci vljudno priklonili. Nato pa mu odgovori njihov govornik:
''Tisto žezlo poznamo; že od daleč ga je bilo videti. Poslanci smo Salah-ed-dinovi, ki je poveljnik pravovernih, sultan jutrovega. Tile papirji z njegovim pečatom so naše po-verilne Jistine, ako ti jih je drago prečrtati."
"Tako," odgovori Sinan, "slišal sem že o tem poglavarju. Kaj pa želi od mene?"
"Tole, Aldžebal. Neki Frank, ki je pri tebi v službi in izdajavec, ti je izdal nečakinjo Salah-ed-dinovo, princezinjo balbeško, ki ji je bil oče nek frankovski plemenitaš z imenom D'Arcy in ki ji je ime Roža sveta. Ker je sultan Salah-ed-din zvedel o tej stvari od svojega služabnika princa Hasana, ki je ute-kel tvojim vojakom, sedaj zahteva, da mu nemudoma izročiš to gospico, njegovo nečakinjo in ž njo glavo Franka Lozela.
"Glavo Franka Lozela lahko dobi jutri zvečer, če hoče. Gospico si pa obdržim jaz," zarenči Sinan. "In kaj potem V\
"Potem, Aldžebal, ti napovedujemo v Sa-lah-ed-dinovem imenu vojsko — vojsko, dokler ne bo ta tvoja trdnjava do tal razdejana, vojsko, dokler ne pogine cel tvoj rod, dokler ni umorjen poslednji moški, ženska in otrok, dokler ne vržemo tvojega trupla krokarjem, da ga pojedo."
Sinan ves razjarjen vstane in si puli brado.
"Pojdite domov," zakriči, **pa povejte tistemu psu, ki mu pravite sultan, da mu vzlic njegovemu nizkemu stanu jaz, Aldžebal, izkazujem čast, ki je ne zasluži. Moja kraljica je umrla in čez dva dni od danes, ko preteče mesec mojega žalovanja, vzamem za ženo njegovo nečakinjo, princezinjo balbeško, ki sedi poleg mene kot nevesta."
Pri teh besedah je Rozamunda, ki je pozorno poslušala, skočila pokonci, kakor da bi jo kača pičila, si zakrila z rokami obraz in zaječala.
"Princezinja," je dejal poslanik, ki jo je opazoval, "videti je, da razumeš naš jezik; ali je tvoja volja, da združiš svojo plemenito kri s krvjo krivoverskega glavarja morilcev?"
2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 po' poldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer.
KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00
BARVE -- MIZARSTVO -- ZELEZNINA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ZEI-EZNINO
"Nikoli! Nikoli!" je zavpila. "To ni moja volja, saj sem le slabotna vjetnica in po veri kristjana. Ce je moj stric Salah-ed-din v resnici tako velik, kot sem cula o njem, potem naj pokaže svojo moč ter me osvobodi in z menoj ta dva moja brata, viteza sir Godvi-na in sir Wulfa."
"Ti torej govoriš arabsko," je rekel Sinan. "Dobro; bo vsaj najin ljubavni pogovor lažji — no, pa ženske muhe so izpremenljive.
1804 West 22nd St.
Phone: Canal 0490.
Allen's Parlor Furnace
JOS_ HLAVATY zanesljivi lekarnar.
Zdravniške recepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavo. 1768 W. 21st Street In Wood,
Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Krasno
Učinkovito
Ekonomično
Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Zakaj se mučite
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BIUO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za Stlrjaški jar*, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY. PA.
Ne kupujte peči dokler niste videli tega!
NemeceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE
SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO! -
Dealer in — .
FURNITURE in StTOVES, HARDWARE and 4 HOUSE FURNISHINGS GOODS
.	Telephone;Canal 5£7 '
A. t I	| ^	" 1 ' f^t 1 '	, ' ' '
1907-1309 BLUE ISLAND AVE, CHICAGO, ILL,
■ >
Spisal A. FL Haggard.
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
Denar v Jugoslavijo
Za ameriške dolarje: ,
$ 5.00 ......6.15
10.00 ................11.25
15.00 ................16.35
20.00 -i............21.45
25.00 ................26.55
35.00 ................36.70
50.00 .................51.90
75.00 ................77.50
100.00 ................108.00
200.00 ................204.00
300.00 ................306.00
400.00 ................407.50
500.00 ................509.00
600.00 ..........610.50
700.00 ..................712.00
80fl.00 ................813.00
900.00 ................914.00
1000.00..................1015.00
Za dinarje:
200 Din ......$ 4.45
500 Din ............9.80
1000 Din............18.90
1500 Din	28.00
2000 Din ............37.00
3000 Din ............55.40
4000 Din ............73.50
5000 Din ............91.60
10000 Din............182.00
15000 Din ............273.00
20000 Din ............363.00
30000 Din ............543.00
40000 Din ............724.00
50000 Din ............902.00
60000 Din ............1082.00
70000 Din ............1260.00
80000 Din ............1441.00
90000 Din ............1620.00.
Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo.
Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov v Evropi.
Metropolitan State Bank
"Poslušajta me in ne preslišita nobene besede. V trenutku sta v milosti pri Sinanu, ki misla, da sta brata gospice Rozamunde, ne ljubimca. Ko pa izve resnico, je vajina usoda zapečatena. Kar je namreč Franku Lozelu znano, vsaki čas lahko izve Al Džebal — in izve gotovo, kadar se snideta."
"Za sedaj sta prosta. Jutri torej, ko bosta jezdila na vrtu, pazita na visoko skalo, ki stoji zunaj in glejta, kako bi mogla tudi v temi do nje. Jutri, ko mesec izide, vaju popeljejo k ozkemu mostu, da vodijo vajine konje po mestu, da se ga privadita v tej svetlobi. Kadar jih spravita v hlev, pojdita na vrtove ter pridita neopažena sem; to bosta lahko storila, ker je kraj zelo oddaljen. Straže vaju puste skozi, misleč, da želita samo piti kupico vina s kako lepo prijateljico. Stopita v to votlino — tu imata ključ," in dala ga je Wulfu, "pa čakajta mene, če bi me ne bilo že tam. Potem vama razodenem svoj načrt, če bo že dozorel. Pozno je že — pojdita."
"In ti Masuda," reče Godvin, dvomljivo, "kako pa ti pobegneš iz tega kraja?"
"Po poti, ki vidva ne vesta zanjo, kajti meni so znane vse skrivnosti tega mesta. Vsekakor pa hvala, ker si mislil name. Pojdita, pravim, pa zaklenita vrata za seboj."
Odšla sta molče, storila sta kot jima je velela ter se vrnila čez vrtove, ki so bili zdaj precej prazni videti; prišla sta v hišo za tujce, kjer so ju straže pustile skozi.
Tisto noč sta spala brata skupaj, ker sta se bala, da ju ne bi v spanju preiskali, če bi ležala vsak posebej, ter se ne bi vzbudila. V resnici se jima je dozdevalo, da sta slišala stopinje in glasove v temi.
Drugo jutro sta po zajutrku upala, da se jima posreči govoriti z Rozamundo, ali da bo vsaj Masuda prišla k njima. A nista videla Rozamunde in tudi Masude ni bilo. Pač pa je prišel neki častnik ter jima pomignil, da gresta z njim. Šla sta in peljal ju je po dvorani in po hodnikih na teraso pravice, kjer je sedel Sinan v svoji črni halji pod baldahinom sredi mraniorne od solnca razsvitljene dvorane. In poleg njega, tudi pod baldahinom in v sijajni opravi je sedela Rozamunda. Skušala sta prodreti naprej in govoriti z njo; pa prišli so stražniki ter jima odkazali prostor nekaj korakov proč, kjer sta morala ostati. Le Wulf je rekel na glas v angleškem jeziku:
"Povej nam, Rozamunda, ali se ti dobro godi?" Ona pa je vzdignila svoj bledi obraz, se nasmejala in prikimala.
Na Sinanovo povelje jima je Masuda u-kazala molčati, rekoč, da ni dovoljeno govoriti z gospodom gora ali z njegovo tovarišico, razen če se jima veli. Ker pa sta izvedela, kar sta želela, sta molčala.
Nekaj starejši n se je približalo baldahinu, kjer so se posvetovali s svojim gospodom o očividno važni zadevi, kajti obrazi so jim bili resni. Kmalu so zopet odšli iz dvorane in se v hipu vrnili, v njihovi družbi pa so bili trije plemeniti Saraceni, ki so jih spremljali služabniki, nosili so zelene turbane, ki so pričali, da so bili prerokovi potomci. Ti mož-
SLGYECI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
W. Szymanski
Chicago, 111-
RAK UMORI 125,000 LJUDI V ZED. DRŽ. VSAKO LETO. — V Illinois je umrlo 1. 1921. 6091 ljudi, 1. 1925. pa 7376 za to boleznijo.
» lf — (n Iwilezni jo vsako loto več. Nekaj se more vkreniti. da se raz-
XlkjB^ širjunje prepreči. Ljudje morajo hiti iiodučeni, tla se vsako leto vsaj enkrat pustijo zdravniško preiskati. Na tisočo je takih, katerih se bolezen šele prijemlje—če bi takoj šli k zdravniku, bi si ohranili življenje. Simptom bolezni ko: zjruba teka, rijianje in plini ter bolečine v spodnjem delu telesa. Ko pa jo bolezen že razvita začne bolnik bruhati, znamenje, da mora takoj k zdravniku. Kronično zaprtje je včasih podlaga raku. če se pojavi kri pri črevesu pri človeku nad -t" let starosti, prihaja navadno od raka.
Raki pri ženskah je velikih slučajih na maternici. Bolečine v spod. delu telesa in belo p., v katerem slučaju sebi veliko škodujejo žensko, ako se ne pustijo preiskati. Ako so pa pojavi rak na ustnah, ustih ali jeziku, se ne sme čakaLi in bolezen zanemarjati. Rjik na prsih se navadno pojavi pri ženskah nad .10 let, pa tudi včasih pri 30. in 4U letih.
Jamčimo, da vas ozdravimo. Ko zdravila zato. kakor tudi za jetiko — AKO Sfi ZAČNE ZDRAVITI TAKOJ IN PRAVILNO. — Ne odlašajte sebi v škodo.
DR. C. C. SINGLEY — zdravnik, 43 letno izkušnjo. 20 W. Jackson Bldg., blizu State, Chicago, 111.
Soba 1010, elevator do 10. nad-tr. — Uro: 10. a. m. do 1 p. m. in 5 p. m. do 7:30 p. m. — Nedeljah: 10 a. m. do 1 p. m.
Dr. p. A. Tominec:
SONCE IN SENCA.
Evangeliji so le pobožna pravljica. Kristus sploh ni živel.
"Zgodovinarji se ne morejo sporazumeti, ali je Kristus res živel in kdaj je živel, kajti vsa štiri poročila, ki pišejo o njem, so bila napisana zelo pozno po njegovi smrti, in še to tako, cia se naslanjajo očitno le na ustna poročila." Tako trdijo Friderik Strauss in drugi nasprotniki. Ce pa bi -bili evangeliji, to so ona štiri poročila evangelistov o Kristusovem življenju in. delovanju spisani zelo pozno po Jezusovi smrti, je mogoče, da so to le pravljice, kakor n. pr. one o kralju Matjažu, pri katerih je vseeno, če jih verjameš ali ne. Potem bi bilo lahko dokazati, da čudežev ni bilo, da je življenje Kristusovo le pobožna pravljica, da je vsa katoliška vera ena sama velika goljufija. Iz tega vsakdo lahko spozna, kolike važnosti je to na videz brezpomembno vprašanje.
Kdaj so bili evangeliji spisani?
Predvsem moramo pripomniti, da tu ne gledamo na evangelije kot svete knjige, ampak le kot stare, zgodovinske knjige, ki zaslužijo toliko vere kakor n. pr. rimski zgodovinar Tacit, Julij Cezar itd. Knjiga je pristna, če v resnici izvira od pisatelja, kateremu se pripisuje. — Knjige Tacitove so pristne, ker jih je v resnici on spisal. Pismo Napoleonovo je pristno, če je pisano od Napoleona. Štirje e-vangeliji so pristni, če so jih res pisali Matej, Marko, Luka in Janez. Knjiga je dalje toliko več vredna,-kolikor bližji je dogodkom tisti, ki jih opisuje, in kolikor bolj natančen in resnicoljuben je pisatelj. Naravno je namreč, da ima poročilo očividca večjo vrednost kakor po-! ročilo iz drugega ali tretjega, rodu, če se naslanja na *>oloj ustno izročilo. Ce po teh nače-' lih presojamo evangelije, moramo priznati, da glede nobene knjige starega veka ni na tako znanstven način dokazana pristnost kakor vprav glede evangelijev.
Po krščanskem izročilu so bili spisani evangeliji v drugi polovici prvega stoletja po Kristusu, in sicer prvi trije v letih 50 do 70, evangelij apostola Janeza pa med 1. 80 in 100 po Kristusu. Oglejmo si naše dokaze.
Najlepše bi bilo, če bi imeli ohranjen izvirnik iz prvega stoletja, ki ga pa, žal, nimamo. To nas pa nikakor ne srne motiti. Če so prepisi dobri, tedaj imajo isto vrednost kot izvirnik. Sicer pa nimamo izvirnika od nobenega spisa starega veka. Pa tudi kar se tiče rokopi- [ sov, so evangeliji najbolj osve-dočen spis, bolj kot katerakoli druga knjiga. Le par ostankov Homerja iz egiptovskih grobnic in napol zogljenih rokopisov iz Herkulana je še starejših kot so prepisi svetega pisma. Najstarejša prepisa sv. pisma sta ohranjena v sinajskem in vatikanskem kodeksu iz četrtega stoletja. Ne smemo se čuditi, zakaj so iz tako poznega časa. Sele'v četrtem stoletju so začeli pisati na pergament, prej so pa splošno pisali na takozvani papyrus, ki ni posebno trpežen. Ce še pomislimo, da so kristjani take knjige rabili dan za dnevom pri božji službi in pa da je bilo prepisovanje zelo zamudna in draga reč, tedaj lahko razumemo, zakaj jih je tako malo ohranjenih. Vendar štejemo skupno okrog tisoč rokopisov sv. pisma, ki so vsi sta-»ejši kakor rokopisi Horacija, Platona in drugih.' Tem svetnim
knjigam vsi priznavajo pristnost, čeprav so ohranjene v prepisih, ki so štiristo do petsto let mlajši kot izvirniki. Ce bi torej evangeliji imeli navadno posvetno vsebino, bi nedvomno vsi priznali njih pristnost.
So pa še drugi dokazi. Sveto pismo so že zgodaj prevajali v razne jezike. Najstarejši prevodi, kakor Pešito (sirski prevod) in Itala (latinski prevod), segajo še dvesto let dlje nazaj nego v prvotnem grškem jeziku ohranjeni rokopisi. Najstarejši prevod pa je iz prve polovice drugega stoletja, toraj so morali evangeliji že biti spisani najmanj koncem prvega stoletja. Vsebina teh knjig se nikakor ne laska človeškemu nagnjenju : evangeliji oznanjuje-jo križanega Roga, ki je bil Judom v spotiko in nevernikom v posmeh, pripovedujejo človeškemu umu nedosegljive resnice: oblasti ne samo da niso podpirale razširjanja teh knjig, ampak so preganjale one, ki so jih čitali in hranili, pa vendar so jih narodi, stoječi ob zibeli njihovega postanka, želeli imeti in so jili imenovali svete knjige ; torej vemo, da so bili prepričani o njihovem apostolskem izvoru in da so vedeli, da v njih ni drugega kakor to. kar so jim tudi z živo besedo potrjevale deloma še živeče priče.
Poleg rokopisov in prevodov nam pristnost evangelijev spri-čujejo tudi razne zunanje priče. V prvi vrsti spadajo sem razni cerkveni pisatelji iz konca prvega in začetka drugega stoletja, ki navajajo v svojih spisih mnogo izrekov iz evangelijev, kar dokazuje, da ko bili tem pisateljem ne le dobro znani, marveč da so že v njihovem času veljale za apostolske knjige. Take izreke najdemo n. pr. v listu, ki je znan pod j imenom sv. Barnaba iz konca i prvega stoletja, potem pri u-Ičencu sv. Petra Klemenu Uim-!skem (um. 101), pri sv. Ignaciju (um. 107) in sv. Polikarpu (um. sredi II. stoletja), ki sta bila učenca sv. Janeza, itd.
Da so bili evangeliji v resnici pisani v času, kakor nam poroča krščansko izročilo, nam pričajo tudi razni notranji razlogi. Jezik novega zakona je_bil v zadnjih desetletjih vsestransko preiskan; jezikoslovcem ni ušla nobena beseda, niti najmanjša fraza ne. tako da ima današnja znanost cele knjižnice samih spisov o jeziku in frazah novega zakona. Natančno je znano vse število posameznih izrazov in zlasti hebraiz-mov. Kdor hoče povsem razumeti novi zakon, mora znati ne samo ljudsko grško narečje, ki je bilo tedaj občevalni jezik, kakor je bil v rabi v Palestini. !V literaturo sta tega uvedla Fi-lon in Jožef Flavij v I. stoletju po Kr. Vrhu tega najdemo v evangelijih tako natančno sliko o zemljepisnih in verskih razmerah, da so jih mogli pisati samo možje, ki so živeli v Palestini pred razdejanjem Jeruzalema. Prav to dejstvo, razrušitev Jeruzalema, nam najjasneje priča, da so bili prvi trije evangeliji spisani prej, to je od leta 50 do 70 po Kr.
Razmere namreč, kakor so opisane skoro na sleherni strani evangelijev, so se po razdejanju Jeruzalema tako temeljito spremenile,, da je enostavno nemogoče, da bi bili ti evangeliji spisani pozneje.
-o-
Selo na Vipavskem. Dne 2. februarja je umrl po dolgi bolezni v Selu na Vipavskem Kr-koč Ferdinand, posestnik in gostilničar. Zapušča vdovo z dve-jina nedoraslima otrokoma in starše.