Veseli I« žalostni doživljaji iz Galicije, (PiSe ranjentcvojak, doir.a iz Oseka pri Sv. Trojici v 81ov. gor.) Po dolgih ia težavnih marših je dospel naš 2G. domobrarski pešpolk dne 25. avgusta bliza sovražnika. Na predvečor prvega spopada nain je Iril dovoljen še majhen odpočitek. Vendar meni ni Ibilo dovoIjeno, počivat:, moral sem aa poljsko stražo. Okali 11. iire seni bil oprošfen in komaj sem se vlegel ter truden mfiio zasmrčal, kar zaslišim prve, ta.ko cudno do-eče strele. Že slo tudi glasi povelje ,,Alarm" i\\ odmarširali smo proti sovražnikn. Še enkrat sem se v duiiu poslovil od rioma&h er se sknšal pojiolr.oina udati uso:!i. Tako smo ])otem korakali do jntra, ko pridomo do neke vasi. Grozote, ki smo jih tukaj zagledali, se ne dado popisnti. Kaisrr'iie'ši so se slresli o'> teli pogledih. Tu je le/al mož-vojak, ki je prvi žrtvoval. življeiije za domovir.o, z- razkla- o glavo; poleg ujoga drngi z ra: o v prsih, in zo|»ct konj itd., da ni za popisat : na drngem koncu zopet kosi obleke in drnge reoi. Pri pogledn na žrtve sem v dnlm pomolil za n.je in bil sem potola-žen, sa.i misiil sein si: Tudi mene r.e eaka kaj bolj&ega. In mogo6e še danes. Le naprej, prisega ie sveta in za sveto re? se gre! Odgovoril som si: ,,Za doma.6e, za s!ariše, hrate in sestre". S temi in podobnimi mislimi sem korakal z drugimi vrod. Zunaj vasi še na.m podpli naš vojaSki duhovnik (če se ne motim, se piše prof. Kociper) sv. odvezo in blagoslov za i;aš prvi spopad. Iu res v par urali, prvikrat sino sprejeli ognjeni krst, ki m uani ga dal. Rusi s kroglami, ii niarsikateri se ,,o strosel, vsled sitnih in nevan^ih muh, kajti takšnih pri nas iii. Vendar to je traLjaio le prve trenotke. b teai več.,o lirabrostjo smo se potem vrgli proh sovražni-.ovi premoči, kar smo takoj spoznal.. Res so se čuli že tu. i. tam grozni kl.ci raiijenoev, kajti sovraž;i:, ,e z groziio s lo sipal šrapnele med nas, gra ,ate so . de j.o zi-aku sinrt ;o pesem in krogle iz pušk, ve <\ur te, kakor smo hitro sprev.del , so šle previso! o. Moial smo se veadar prot večem umakn.ti rus i ,/remo6i Zbrali saio se zopc-t v lepeim redu ter ta.o v i^oslednjih dnevih nspešiio napadal, sovražnika., TaVo so pretekii potem daevi v skoraj ved ;ih bo; 3i, I o . mo se mnakniii končr.o blizu do Grodeka, i.jer sino imel malo (/d^očitka. \ ehdai- dne 8. se^tembnt so ..e z pet zaičelo in dr.e ti. septembra je bil za mene da , ki ga ne pozabim celo življenje. Zgodaj zi.traj so že za^ele žvižgati krogio po zraku ia padel je moj tovariš ob moji strani. Ni bilo dolgo, že zade e tadi me ne. . •', ¦ Ležal sem pdtem v riepopisnem og..;u ceii da za iiekim maiJmim okopom v grozn-h boleč':.ah. Glavo nisem smel pokazr-ti iz okopa. Gra-iate so udarjale s tako silo ob zemljo, da me je skoro znsnl¦). Konečno ob 10. nri zvečer ziasliši moje upt.e vojak sanitetnega oddelka, kateri me oprost raojega ; eprijetiiega položaja ter tndi obveže* Ob 12. uri me pre esejo na obvezališče in drugi dan smo se odpeljal, proti Ogrski. Radodarni Ogri in Slovaki so r.as obsipavali z jedjo in krepilnimi pijaeami. Otroška hvalež:sost me je navdajala ob pogledu na dobre ljudi. Pripeljnli smo se po petdnevni vožaji v mesto Sol 0grad. Prišel sem v bobašnico 6č. sester (boliiiš.;ica Sv. Janezaj),, kjer je bila prav izvrstna po&trežlna. Postrežaice Rndečega križa so b.le imeait e osebe iz eesarske rodoviue, kakor sestra N.j. Vis. prestolonaslednikove soproge nadvojvodiaje Cite. Sedaj sem se zopet vr:;il zdrav nazaj iz dopur sta ter čakam udano oesarskega povelja, da zopet odrinemo proti krutemu sovražoiku, ki ho5s trgati našo Ippo Avstri-jo. Zmaga mora biti ra naši strar.i!