GROB SLOVANSKEGA BOJEVNIKA NA TURNIŠČU PRI PTUJU Paola Korošec Po beležkah J. Korošca so leta 1937 pri kopanju gramoza na zemljišču posestnika Matijašiča v kraju imenovanem So- dinca (in tudi Suha veja) na parceli 406/16 k. o. Spod. Breg, okraj Ptuj, ki leži jugovzhod­ no od graščine Turnišče, na­ leteli na človeška okostja. J. Klemenc in J. Korošec sta 1 . 1947 površinsko pregledala to zemljišče in dobila posa­ mezne podatke od posestnika Matijašiča. Tako je izjavil ta, da so našli do okupacije 7 ske­ letov, ki so ležali v gramozu komaj 50 do 70 cm globoko. Pri vsakem skeletu je bil baje tudi lonček, v mnogih prime­ rih pa tudi nož. Drugih pri­ devkov se posestnik ni spo­ minjal, vendar pa na te najdbe niso pazili in so otroci raznašali vse, kar je bilo najdeno. Med okupacijo so tu nadalje kopali gramoz, toda ker je posestniku Matijašiču bilo zemljišče odvzeto, ne ve, ali so bili odkriti novi grobovi. Korošec in Klemenc nista mogla odkriti nikakršnega elementa, po katerem bi bilo mogoče opredeliti grobove. Da pa je tu bilo grobišče, so pričali fragmenti človeških okostij (fragmenti kranija, mandibule in drugih kosti), ki so ležali raz­ metani po izkopanem delu gramoza. Koroščevo mnenje je bilo, da je bila tu manjša nekropola, ki se etnično brez izkopavanj Slika 1 ne da opredeliti. Pač pa so morali biti skeleti zelo redko po­ kopani. Po legi grobišča in po opisu, ki ga je dal posestnik c najdeni keramiki, bi bilo pač mogoče, da je bila tu slovanska nekropola. Sekcija za arheologijo Zgodovinskega inštituta SAZU v Ljubljani je leta 1949 med drugimi deli, ki jih je začela v oko­ lici Ptuja in v Ptuju, sondirala tudi to grobišče. Na raznih mestih so izkopali 0,60 m globoke, I m široke in 3—6 m dolge jarke, ki so segali do gramoza. V enem od njih so naleteli tudi na skelet s pridevki. Nadaljnja raziskovanja so bila prekinjena, ker je bilo treba vse zemljišče sistematično raziskati. Ta na­ loga je bila sprejeta v plan za leto 1950, ko bo ves teren siste­ matično raziskan. Izsledki tega raziskovanja bodo verjetno zanimivi. Opis groba Grobna jam a je bila vkopana ca. 0,80 m globoko. Njen spodnji del je ležal v gramozu. Kolikor se je moglo zaradi posipavanja gramoza ugotoviti, je bila pravilen četverokotnik. V njej je ležal dobro ohranjen skelet moškega spola. Nad ske­ letom je bila močnejša (ponekod skoraj 3 cm debela) plast pooglenelega lesa; s tem je bilo izpričano, da je bil mrlič po­ krit z desko. Pri nadaljnjem odkrivanju je bilo ugotovljeno, da so bile deske tudi okoli skeleta in na dnu grobne jame pod njim, tako da je skelet ozir. mrlič ležal po vsej verjetnosti v nekakšni krsti. Dno grobne jame pod spodnjo desko je bilo pokrito s plastjo drobnega peska (do 4 cm debelo). Ta plast se je izrazito ločila od gramoza pod njo in od humusa, ki je na­ stal v sami grobni jami od razpadajočega telesa in lesa. Mrlič je bil položen na hrbet z rokami vzdolž telesa, glava pa je bila nagnjena naprej, tako da je ležala na mandibuli. Smer je bila zahod—vzhod z 10° deklinacije proti jugu. Na desni strani okostja zunaj krste je bil v višini lakta razbit lonček, toda ohranjen v vseh sestavnih delih, ornamen- tiran z valovmicami in skupinami paralelnih horizontalnih linij. Pri čiščenju sta bila v lončku najdena dva sileksa in dva k a­ menčka. Y sami krsti je preko kolka ležal bojni nož-skrama- sax tako, da je bil ročaj pod rebri, vrh pa pod kolkom ob nogah. Rezilo je bilo obrnjeno proti telesu. Poleg velikega b o j­ nega noža je bil m anjši nož, ta pa je bil že čisto razpadel. Na istem mestu je bilo tudi še frag- mentirano kresilo, ki je razme­ roma še dosti dobro ohranjeno. Okoli teh predmetov so bili v glavnem v višini, k je r je morala biti pasica, bronasti okrasni žeb- ljiči v ostankih že popolnoma razpadle kože. N a levi strani ske­ leta, v notranjosti krste, je bilo pod levim podlaktom okostje ptiča. Kakor sem že omenila, je bila grobna jam a izkopana v gramozu, zato danes ni bilo mogoče videti njene prave oblike; vendar pa je bila, kakor vse kaže, le p ra­ vilen četverokotnik. V ečjega k a­ menja, kakršno včasih najdemo v posameznih grobovih ravno pri nas, ni bilo videti. Tudi pesek pod skeletom ne nudi nikakršne posebne opore. Edini pozitivni rezultat je pač ta, da je ležal skelet v krsti, to pa danes ni več redek primer v zgodnjih slovan­ skih grobovih. Nikakor pa to ni bila prava krsta, ker niso našli nobenega izmed žebljev, s kate­ rimi bi bile zbite deske krste. O žebljih sploh ni bilo prav nobe­ nega sledu, po katerem bi smeli sklepati, da so nekdaj bili tukaj. Vendar pa deske okoli skeleta niso bile kar tako položene v grob; to nam dokazuje zopet oblika pravilnega četverokotnika, v katerem smo jih našli. Če bi vsaj stranske deske ne bile na kakršen koli način med seboj povezane, bi se bile morale zaradi pritiska zemlje na vsak način premakniti. Podoben primer je znan tudi v grobu bo­ jevnika na Praškem gradu, o katerem sodi Borkovsky, da so bile deske povezane z lesnimi klini.1 Ta hipoteza je dokaj ver­ jetna, ker se na ta način lahko razloži tudi pravilna oblika lege desak. Borkovsky pa domneva dalje, da pokrova ozir. gornje deske niso posebej pritrjevali, temveč so jo samo po­ ložili na okvir krste in obtežili z zemljo. Opis pridevkov Bojni nož smo našli na desni strani skeleta. Danes je frag- mentiran in prelomljen na tri dele. Cel nož je dolg 21,4 cm, ročaj 6,6 cm, rezilo 14,8 cm, široko pa je rezilo 3,7 cm. Nož je popolnoma zarjavel in ima prav malo ohranjenega jedra. Ven­ dar je popolnoma ohranil svojo nekdanjo obliko, tako da se jasno razlikuje in tudi ostro loči ročaj od rezila. Hrbet noža je raven, a ostrina se zavija proti vrhu noža. Nož je bil v nož­ nici iz kože, od katere je ohranjenih več fragmentov. Na eni strani noža je na sredi ohranjen odtis dveh koščkov grobega platna, tkanega iz dokaj grobih niti. Ti odtisi so verjetno od pokojnikove obleke. Ročaj noža je bil izdelan iz lesa in so sledi ročaja tudi še ohranjene. Kresilo je ležalo poleg bojnega noža. Danes je precej fragmentirano, toda v splošnem še dokaj dobro ohranjeno. Ohranjena dolžina je 6,0 cm. En k ra j je samo neznatno frag- 1 1 Borkovsky, Hrob bojovnika z doby knižeci na Pražskćin brade, i in sl. (p. o. iz Pamdtky archeologicke 1959/46). mentiran, drugega pa sploh ni. Odlomljen je tudi jeziček na notranji strani kresila, ki je bil verjetno trikoten. Kresilo spada v vrsto kresil z odprtimi in blago povitimi konci. Po vsej ver­ jetnosti je bilo kresilo že fragmentirano. ko so ga položili v grob. Skupaj z nožem in kresilom je bil tudi večji fragment razpadajoče železne pločevine (dolžina 11 cm, širina 0,70 do 1,80 cm). Ta pločevina je danes nekolikokrat prelomljena in ima obliko traku, ki se blago ločno zavija. Na n jej se razločno vidita dve luknjici, ki sta bili verjetno potrebni za pritrje­ vanje. Vse kaže, da je bila ta pločevina okov na nožnici ali na Slika 4 pasici. Pločevina je namreč zlepljena z ostanki kože in celo pritrjena z bronastim žebljičem. Poleg že omenjenega žebljiča imamo še šest drugih žeb- ljičev, ki so deloma še pritrjeni v koži, deloma pa so prosti. Žebljiči so docela patinirani in tudi fragmentirani. Le eden je ohranjen cel. Imajo kupolasto glavico, končujejo se pa z okroglo ploščico na koncu trna. Na levi strani, kjer ni bilo nobenih drugih metalnih pri­ devkov, je bilo le okostje ptiča, goloba ali podobne ptice. Zunaj krste je bil na desni strani razbit lonček podolgo­ vate oblike. Ta lonček se razlikuje od lončkov, ki so bili doslej najdeni na področju Jugoslavije. Ustje je zelo široko, navzven upognjeno z navpično odrezanim robom. Vrat je zelo nizek in blago prehaja v rame, ki je zelo ozko. Spodnji del se od naj- A'ečje zaobline naglo zožuje v zelo ozko dno. Na spodnji strani dno nima nikakšnega znaka. Lonček je izdelan iz slabo pre­ čiščene zemlje, pomešane z veliko množino drobnega kremena in sij ude. Pečen je neenakomerno in je tudi neenotne barve, od temnosive do sivočme. Izdelan je dokaj sumarno, tako da je celo nekoliko deformiran. Sumarnost izdelave se vidi po­ sebno na spodnjem delu lončka, ki je moral biti nekdaj, dokler je bil lonček še vlažen, nekoliko ožji, kakor je pa danes. Da bi bil lonček vsaj nekoliko stabilnejši, mu je lončar oblepil dno s plastjo gline, tako da se lonček prav ob dnu nekoliko širi. Izdelan je bil najprej prostoročno. Zato imamo sledove prstov in nohtov na notranji strani trebuha in ramena, na zu­ nanji strani pa pod ustjem in na ramenu. Potlej je bil lonček dodelan na lončarskem kolesu z majhno rotacijsko hitrostjo. Znaki tega so: blagi potezi na zunanji strani vratu, vertikalno odrezano ustje, rahla, komaj zaznavna, z ustjem vzporedna A^dolbina na notranji strani vratu in na samem ustju. Lončar­ sko kolo na ročni pogon je bilo uporabljeno tudi pri ornamen- tiranju. Lonček je ornamentiran s skupino širokih valovnic na ramenu, vodoravnimi vzporednimi črtami na največji perife­ riji in pod njimi zopet s skupino širokih valovnic. Valovnice, ki so izdelane z viličastim orodjem, so zaprte. Razločno vidiš, da so izdelane z eno potezo. Na lončku tudi natanko vidimo, k je je lončar valovnico začel in kje jo je končal. Konca pre­ hajata eden preko drugega. Vsekakor je naš lonček zelo zanimiv in ga smemo šteti kot enega od najbolj značilnih predmetov v našem grobu. Podob­ nega primera tudi drugod nimamo in je za sedaj osamljen pojav. Nekaj skupnih lastnosti, kakor so široka usta, nizek vrat, čeprav ne tako izrazit kakor na našem, in zelo ozko bazo ima lonček, ki so ga našli v Lišnu—Starih Zamkih pri Brnu.- Vendar tistega lončka niso našli v grobu, temveč na gradišču v plasti žganine. Kakor misli Poulik. je bilo gradišče uničeno 2 2 Arclieologiické rozhledy, 1949, str. 45 in sl. 25 (desno zgoraj). pri pozam nekako ob koncu X. stoletja3. Na ta način bi tudi lonček morali postaviti v to periodo že zato, ker je bil v plasti žganine. Mislim pa, da so fragmenti lončka lahko prišli v dotik s požarom tudi če je bil lonček starejši. Zato ga ne moremo natanko datirati. Ker postavlja Poulfk začetek gradišča pokesz- thelyjskih objektih v drugo polovico V lil. stoletja, je mogoče, Slika 6 da je lonček tudi nekako iz te dobe in bi tako bil tudi časovno b ližji lončku, ki smo ga našli pri nas na Turnišču. V samem lončku sta se našla, kakor sem že omenila, dva ožgana rečna kam enčka in pa dva sileksa, ki po obliki nimata nobenih posebnosti. Zanimiva sta predvsem zato, ker sta n aj­ dena v lončku in ker predstavljata grobni inventar. Silekse in tudi kresila so zelo pogostoma našli na slovan­ skih nekropolah, čeprav jih do sedaj v večjem številu nismo našli na ozemlju Jugoslavije. N ajbolj pogosto jih najdemo v Panonski ravnini4. Na Češkem in Moravskem so v prvi vrsti v urnah upepeljenih mrličev5 6 . Našli so jih pa tudi v skeletnih grobovih Vili, stoletja“. V Jugoslaviji so našli kresilo in silekse V istem grobu v Bijelem brdu,7 sama kresila pa tudi drugod.8 Polaganje sileksov v grob naj bi po Hamplu trajalo v Panonski ravnini celo do XIX. stoletja. Hampel misli tudi, da sta dve obliki starejši, dve pa mlajši. Med prvi bi spadali primeri z 4 Hampel I, str. 111—113. 5 Borkovsky, Staroslovanska keramika ve Strednl Evrope, 1940, 9 in sl. — Poulik, Staroslovanska Morava, str. 91 in sl. 6 Borkovsky, Hrob bojovnika z doby knlžeci na Pražskem hradë, str. 9 in sl. 7 Ljetopis Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, knjiga 53, 138. 8 Ptujski grad, Bohinjska Srednja vas, Slovenji Gradec, Ljubljanu in večje število lokalitet izven Slovenije. Slika ? ostrejšim i retušami, ker so našli te v starejših grobovih, medtem ko bi druga dva tipa pripadala m lajšim grobovom in sta bila v rabi skoraj p rav do današnjega časa.“ Kresilo, k i smo ga našli na Turnišču, predstavlja po obliki varianto starejšega tipa in je dokaj sorodno kresilu, ki so ga našli v Velaticah v nekem žganem grobu.1 0 Poulik p rih aja pri iskanju analogij do zaključka, da je ta starejša oblika kresila Slika 8 bila v rabi tudi že veliko poprej, celo že v predslovanski pe­ riodi. N jen prvi pojav bi mogli postaviti nekako v II. stoletje. Temu podobna kresila so našli v Sližanyh in jih pripisujejo germanskim narodom.1 1 Podobna kresila so našli tudi v Nem­ čiji, pripadajo pa frankovskim planim grobiščem.1 2 Poulik d alje opozarja na še neobjavljen grob, v katerem so prav tako našli kresilo, puščico in bojni nož — skram asax. Prim erjajoč ------------- - , 9 Hampel I, str. 113. 1 0 Poulik, Staroslovenska Morava, 91 in sl. 1 1 1 . c. str. 91. — Červinka, Germane na Moravč (Anthropologia XIV. 1936), str. UT, sl. 12, št. 13. gradivo iz tega groba (posebno skramasax) z nekaterimi najd­ bami v Švici, ki so datirane ž denarjem, kakor tildi z neka­ terimi iz Sedmograške, sklepa, da pripada tudi grob iz Velatic V. stoletju. Ne mislim zaradi tega datirati naše kresilo v tako zgodnjo periodo, omenjam pa to zato da pokažem, da je naše kresilo starejšega tipa. Ako naše kresilo prim erjam o dalje s kresili, ki so jih našli v Panonski ravnini med t. i. Hamplovim sanmatskim materialom, vidimo, da obstoji neka gradacija v njegovi tipologiji. Podobna so n. pr. kresila, ki spadajo po Hamplu v starejša grobišča kakor n. pr. nekatera, ki so jih našli v Cziko. Vsa ta kresila im ajo k rajša ramena in na no­ tranjo stran spiralno zavite konce. Šele v mlajših grobovih naletimo na kresila v obliki lire, kakor jih imenuje Hampel, z močno podaljšanim jezičkom na notranji strani, dolgimi ra­ meni in spiralno navzven zavitimi konci. Po doslej znanem materialu in njegovem datiranju je utegnil biti razvoj kresila tak: v najstarejši obliki je bil srednji del bolj trapezoidne oblike, ramena kratka in konca več ali m anj na znotraj zavita. Pozneje se trapezoidni srednji del vse bolj zožuje in postaja jezičikaste oblike, ramena pa se daljšajo. Končno dobi jeziček trikotno obliko, a ramena se zdaljšajo v obliki lire z navzven zavitimi konci. Ako primerjamo naše kresilo s kresili iz Pa­ nonske ravnine, ga smemo šteti prav tako med kresila starejših tipov. Tudi Eisner trdi, da je imel starejši tip kresila srednji del bolj širok in neznatno zavite konce. Šele kasneje dobi kre­ silo obliko lire.1 2 1 3 Bojni nož redko najdemo v slovanskih grobovih, čeprav nastopa v novejših najdbah vedno pogosteje. Izvir bojnega noža kakor tudi mnogih drugih objektov moramo iskati v pred- slovanskem obdobju. Nahajamo ga v frankovskih planih gro­ biščih,1 4 posebno pogosto pa v germanskih grobovih. V Pano­ niji je pogost v sarmatskih grobovih ter v času doselitve Madžarov.1 5 Med slovanskim materialom dobimo bojni nož- skram asax v skeletnih grobovih v Velaticah (v še neobjavlje­ 1 2 Poulik, Staroslovanska Morava, str. 92. 1 3 Slavia antiqua I, str. 382. 1 4 Dinklage, Studien zur Frühgeschichte des deutschen Südostens (Sü- dostforschungen V, 1940), T. III, sl. 2. 1 5 Hampel, I, str. 95. nem gradivu). Te grobove postavlja Poulik na konec V. in na začetek VI. stoletja.1 6 1 7 1 8 D alje so ga našli v grobu bojevnika na Praškem gradu, ki je po Borkovskem iz konca VIII. stoletja. V kottlaški kulturi mi je znan le v Micheldorfu.1 7 V belobrdski kulturi so doslej znani na Ptujskem gradu.1 8 Našli so jih pa prav tako tudi drugod, tako v B iskupiji v D alm aciji, v Starem Mestu na M oravskem itd. Iz vsega sledi, da nastopa bojni nož za sed aj sicer redko, toda v zelo dolgem razdobju. Zato je umestna Niederlova pripomba, da bojnega noža ne kaže upo­ rabiti kot pomožno sredstvo pri dataciji groba ali pa keramike. T ega se drži sedaj tudi Poulik, a k lju b temu skuša datirati na drugem mestu ravno s pomočjo bojnega noža grobove z de­ formiranimi glavami v Velaticah.1 9 Po njem nastopa sikrama- sax najbolj zgodaj v drugi polovici V. in v začetku VI. stoletja. Tako se oklepa Petersenovega in W ernerjevega mnenja. Na vsak način utegne biti V. in VI. stoletje začetni datum za pojav skram asaxov, ako izpustimo bojne nože iz ilirske in latenske periode. Toda datiranje z njihovo pomočjo ni možno ne glede na obliko in ne glede na čas. Razen tega p a bojni nož brez sprem ljajočega gradiva v grobu ne dovoljuje niti etnične opredelitve. Veliko pogostejši pridevek v slovanskih grobovih so ptičje kosti oz. okostje ptiča in kokoši. Čeprav nam ti pridevki ne pom agajo pri datiranju, so vendar zanimivi glede obreda in m išljen ja Slovanov o posmrtnem življenju. Toda tudi časovno se dado v saj pri nas nekoliko omejiti. Namesto kokoši oz. ptica imamo ponekod v grobu tudi jajce. Pri nas je znan tak prim er v Glavičinah v D alm aciji.2 0 Schranil postavlja nekatere take primere, kakor grobove v jarohnovicah na Moravskem, v pe­ riodo knezov na Češkem. Ta perioda p a traja po njegovem nekako od IX. do XI. stoletja. Vsekakor so ti grobovi v Jaroh­ novicah po vsej priliki že iz IX. stoletja, ako niso še zgodnejši. 1 6 Poulik, Staroslovanska Morava, str. 93. 1 7 Jahrbuch der C. C. III, str. 220. — Korošec misli, da mogoče pripada celo keszthelyjski kulturi (Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, str. 100, opomba 175). 1 8 Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, str. 99 in sl. 1 9 Poulik, Staroslovanska Morava, str. 41 in 91. 2 0 Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, 1940, str. 18. V tam kajšnjih grobovih so našli ptičja okostja ne glede na spol mrličev.2 1 Že po bogatih drugih darovih v orožju, nakitu in keram iki spadajo v čas pred pokristjanjenjem t. j. še v po­ gansko dobo. Res je, da se mnogi stari običaji obdrže vsaj nekaj časa tudi še kasneje. Vendar pa tega ne bi mogli trditi za naš primer. Poleg ptičev so Slovani radi dajali v grob tudi druge živali; o tem je obširneje pisal Niederle.2 2 Po načinu pokopa in po vsej naravi pridevkov v grobu na Turnišču pri Ptuju smemo postaviti naš grob v razmeroma zelo zgodnjo dobo. Morda je za sedaj n ajstarejši grob, kar smo jih iz slovanske periode našli v Sloveniji. Imamo sicer dve nekro­ poli, ki jih moramo postaviti pred X. stoletje, vendar zanesljiva datacija zanju še ni možna. To je nekropola na Panorami v Ptuju,2 3 druga pa v Lju bljan i.2 4 Ali pripadata ti nekropoli še avaro-slovanski, keszthelyjski periodi ali pa prehodnemu času, sedaj še ni mogoče ugotoviti. Gotovo je, da imata precej sta­ rejših elementov. V čas pred keszthelyjsko periodo pa ju nikakor ne bi mogla šteti. Temu bi nasprotovala že sama lega rok skeletov na Panorami, o kateri mislim, da je že pod kr­ ščanskim vplivom, čeprav spadajo grobovi še v pogansko dobo. Šele analogne nekropole, ki bodo odkrite, bodo omogočile tudi podrobnejšo časovno opredelitev teh malih nekropol. Takšen primer je za sedaj tudi grob na Turnišču. Pač pa imamo tukaj nekoliko več oprijem ljivih točk. S tipološkega vidika sem že omenila, da spada kresilo med starejše tipe. Toda ta element sam po sebi še ne zadostuje. Y grobu smo našli tudi majhne bronaste žebljiče, ki so krasili pasico ali nožnico, ker so bili okoli bojnega noža še v ostankih kože. Taki žebljiči pa na­ stopajo predvsem v avaro-slovanski kulturi. Na drugi strani imamo tudi še starejši način pokopa oz. rituala. Tu je lonček, tu je orožje, orodje, pa tudi ptica. Grob je še čisto poganski. Zanimivo pa je, da k lju b vsemu bogastvu nismo našli nobenega kosa okova, ki bi nam omogočil nekoliko natančnejšo časovno opredelitev. Tako mi je za sedaj mogoče postaviti ta grob ali še v čisto keszthelysko periodo, t. j. v VIII. stoletje, ali pa na 2 1 Schrânil, Vorgeschichte Böhmens und Mährens, 1938, str. 292 in sl. 2 2 Niederle, ŽS I, str. 261 in sl. 2 3 Arheološka poročila, Ljubljana 1950, str. 84 in sl. 2 4 1 . c. str. 22 in sl. — Podrobnejša obdelava še ni objavljena. začetek IX. stoletja, t. j. v prehodno dobo. Bodoča izkopavanja bodo pokazala, kam v resnici spada ta grob. Vsekakor nahaja­ mo v njem še dokaj keszthelyjskih elementov. A WARRIORS GRAVE AT TURNIŠČE NEAR PTUJ Summary In 1949 while working at Ptuj and its surroundings the Archaeo­ logical Section was investigating the place called Suha veja near the castle of Turnišče in the surroundings of Ptuj. During the in­ vestigations an Ancient Slav male skeleton was discovered. There­ fore systematic researches were put off to the year 1950. The grave pit was dug into gravel about 80 cm deep. The ske­ leton itself was lying in a kind of an unnailed-up coffin. The boards had been entirely carbonized already yet they still formed a re­ gular quadrangle. The coffin was covered with a board as well. The position of the corpse was the usual one — west-eastwards, with a slight declination southwards. On the right side of the skeleton outside the coffin a broken pot containing two silexes was found. Inside the coffin itself ther were: on the right side at the height of the hip a battle knife-scramasax (21.4 cm long, the width of the blade being 5.7 cm), an entirely decayed smaller knife, a piece of a metal plate representing probably the iron work of the sheath, remains of leather, bronze ornamental nails, partly in leather yet, and a fragmentary tinder. On the left a bird’s skeleton was disco­ vered under the ulna. As to its shape the pot represents hitherto, an isolated phenomenon. There are some convergent points with the pot found at Lišen — Staré Zâmky near Brno.2 It had been manu­ factured first by hand; later it was finished up on a potter’s wheel with a small rotation power. The tinder represents an older form with a tongue its ends being but gently turned np. Analogous speci­ mens are found in Germanic graves from earlier periods but also among the remnants on the Pannonian plain, and elsewhere. The battle knife i a typical weapon of Germanic people; yet now it has been found in Slav necropoles as well, especially in those of Slo­ venia. Considering all its elements the grave of Turnišče might be assigned to the end of 8t h or to the beginning of 9t h centuries (richly furnished graves, especially by weapons, and the bird’s skeleton). It is, however, impossible to define this grave more exactly: whether it belongs to the Keszthely period or to the transition between the Keszthely and the Bijelo Brdo cultures.