IITIKL V NAŠI DRŽAVI. Vlada zahteva — delo! Vlada je po zvala vse skupščinske odbore, da ta teden zborujejo. Teh sej se seveda ra dičevci in pribičevičevci ne udeležujejo. Odseki pripravljajo nove zakone in odredbe. Radičevci grozijo in se — bojijol Radičevci in demokrati so se spozabili tako daleč, da so proglasili bojkot vsega, kar ni hrvaško. Seveda so treznejši takoj uvideli, da se zna zgo diti tudi to, da se od druge strani — proglasi bojkot vsega, kar je hrvaško. Radičevci so s tem Hrvaški napravili zelo slabo uslugo. Ker pa je proglašanje in izvajanje takega bojkota kaznjivo, je vlada podvzela vse potrebne odredbe v tej smeri, da se bodo radičevci s tem proglasom samo osmešili pred svetom in doma. Zdaj se seveda bojijo teh odredb in vpijejo, da se pripravlja nasilje. Nepotrebno govoričenje. Nekateri hrvaški in srbski politični listi še vedno prinašajo dolgovezne razprave o tem, ali se je hotelo Hrvaško odrezati od države ali ne. Ker te stvari sploh nihče ni resno mislil in je to govoričenje le posledica gostobesednosti in istočasno nedelavnosti teh politikov, danes nihče več teh razprav ne vzame kot upoštevanja vredne. Pri tem vsem je prišlo na dan eno, kar je pa zelo zanimivo. Pribičovič sam je priznal, da je v oni usodni noči imel dr. Korošec edino pravilno stališče. C.e celo tak nasprotnik dr. Korošca, kot je Pribičevič, to prizna, potem vemo, kako pravilno dela in vlada g. dr. A. Korošec. Poročllo lz Nemčlje. Naša država je prejela zelo ugodno posojilo iz — Nemčije in sicer v vrednosti do 100 milijonov mark, to je skoro poldrugo milijardo dinarjev. Posojilo je ugodno, obresti znaSajo 7%. Izplačalo se bo v dobavah, ki jih država potrebuje za razna javna dela. Usoda radikalne stranke se odločuje te dni, ko je med Vukičevičem in glavnim odborom radikalne stran ke prišlo do javnega obračunavanja. Preteklo soboto se je vršila seja v klubu radikalnem, kakor tudi v glanem odboru. Od obeh strani se je povdarjalo, da naj se preide preko osebnih vprašanj na delo, da se narodna radikalna stranka ohrani enotna. — Usoda vlade ni odvisna od usode radikalne stranke, oziroma od izidov tega notranjega trenja, ker so vse skupine podale izjavo, da podpirajo vlado dr K.orošca. Ka) bi bilo najbolj potrebno naši državi! Naši državi je danes najbolj potrebno, da se izpremeni ustava in kar zadeva narodne skupščine v tem smislu, da se politična vprašanja ločijo od gospodarskih. Treba je torej pred vsem, da se izpremeni sedanji zakonodajni sistem in da se vpelje poleg politične zbornice še gospodarska zbornica, kakor je to na Angleškem, ali kakor smo svoj čas imeli na Dunaju parlament in gosposko zbornico, samo da bi sedaj druga zbornica bila zbornica strokovnjakov in resnih delavcev. Potem bi politični boji ne ovirali gospodarskega napred ka države v tolikem kot se to danes godl. V DRUGIH DRŽAVAB. Fašizem na vrhuncu. Mussolinijevo nasilje nad vsako svobodo v Italiji je ugasnilo zadnje sledi ljudskega svobodnega odločanja ter uvedlo kot edino zakonodajno moč — fašistično komando. Tam ne bodo več volili poslancev v skupščino, ampak jih bo fašistični veliki svet — imenoval. Tam ne bo več kralj o čem odločal, podpisoval bo še, zaradl lepšega, odločal pa bo fašistični veliki svet o vsakem zakonu, ki izide, o vsaki odredbl vlade in posameznih ministrov. Tajnik fašistične stranke se ude ležuje sej ministrskega sveta itd. itd. Torej ne le Slovenci in Nemci, ampak tudi Italijani, ki niso fašisti, ne uživajo v Italiji več nobene svobode, zaslombe' in pravice. Posebno proti Slovencem se kaže fašizem kot skraj no sovražen. Ustavljeni so vsi sloven ski politični listi, organizacije razpu Sčene, voditelji v nevarnosti, da jih zapro. Zakaj raste to nasilje do norosti? Raste zato, ker se je rodil — strah, da pade nasilnik Mussolini. Zato je bilo treba še tega, da je danes fašizem nad kraljem in vlado in nad — lastnim narodom nasilnik! Anglija za Balkan. Angleška vlada sl zadnjl čas zelo prlzadeva, da spra vi balkanske države t neko medaabojno prijateljsko zvezo. Znano je, kako je Bolgarsko opozorila, naj pazi na red ob meji z Jugoslavijo. In bolgarska vlada je sedaj odstavila vse uradništvo ob jugoslovanski meji ter nastavila drugo, poštenejše. Se daj zahteva podobno tudi od Grške in Rumunije, da čimpreje pristopita k sklenitvi balkanske zveze. Seveda Angleška tega ne dela le iz idealnega stališča, da bi bil mir na Balkanu, a pač pa radi tega, ker ima pripravljen denar za posojilo balkanskim državam, pa ga hoče varno naložiti. Grška in Italija sta sklenlli prijatejsko pogodbo, ki je podobna oni, ki je med našo in italijansko državo. Venizelos je zelo prebrisan diplomat in bo ob tej priliki gotovo kaj izbil za Grško. Tndl na Češkem poslanci razbijajo Pohujšanje radičevcev in pribičevičevcev se hitro širi. Njihovo surovost pri skupščinskih sejah so začeli posnemati komunisti in socijalisti v Pragi. Pri seji dne 22. t. m. so ti poslanci napravili v skupščini strašen kraval, vpitje, kričanje in razbijanje je bilo tako glasno, da so ljudje na ulici postajali in se spraševali, ali je ta palača parlament ali norišnica. Konečno so razblili predsednikovo mizo in polomili vse stole, raztrgali knjige, razmetali tintnike itd. Seja trajala celo noč, kar jih je utrudilo, da so bili proti jutru mirnejši. Sklepalo se je o socijalnem zavarovanju, ki so si ga komunisti preveč boljševiško zamišljali, pa ga treznl ljudje niso mogli sprejeti. Kaj hcčejo Avstrijci? Politična napetost v Avstriji raste vedno bolj. Vzrok je proslava 7. oktobra, to je: proslava revolucije. Vse politične stranke hočejo ta dan v Dunajskem Novem mestu zborovati. Ker se najbolj pripravljata Heirmvehr in Schutzbund, ki imata oborožene člane, je pričakovati dejanskih spopadov. Nobena od organizacij pa ne po-pusti, da bi šla v kak drug kraj. Pričakuje se, da bo ta dan došlo do 200 tisoč ljudi v Dunajsko Novo mesto, kjer se bodo gotovo spopadli. Kaj hočejo s tem spopadom doseči, se ne more trditi, ker to ni navadna manifestacija. Po podpisu ponodbe za mir — oboroževanje! S kako slovesnostjo so podpisovale velike države Kellogovo pogodbo za mir. Zdaj pa prihaja na dan, kako so se pa v posebnih pogodbah dogovorile zaradi oboroževanja. Amerika se je tudi izjavila proti razorožitvi. Francija in Anglija imata v tej zadevi dogovor, druge države se ne drže nobenih mej. Garancijo miru vidimo zato vse drugod kot diplomati. Vidimo jo le v narodih samih, ki jih mora prekvasitl duh medsebojnega bratstva!