AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 154 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 30TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Jugoslavija je zelo If- Nevesfta zavr*Ia.99 let i i vi "L i starega ženina pela radi laikih Fofe-N-Y-29->nua. r Charles Jeanette, 99 let star, radi laških vojnih sankcij Kako drastične posledice so imele sankcije, ki jih je vpeljala Liga narodov napram Italiji, kar se tiče Jugoslavije, katere najboljša trgovska odjemalka je bila Italija, kažejo sledeče uradne številke trgovinskega minister-stva Jugoslavije: Jugoslovanski eksport, ki je znašal v marcu mesecu 1935 v Italijo 171 milijonov dolarjev, je padel v aprilu mesecu na 17 milijonov dolarjev. Edino z Nemčijo se je jugoslovanska trgovina povečala v letošnjem letu. Lansko leto je Jugoslavija v treh mesecih eksportirala v Nemčijo blaga za 110 milijonov dolarjev, letos pa v stem času za 206 milijonov dolarjev. V istem času je Jugoslavija impor-tirala iz Italie za komaj 200,000 dinarjev vrednosti blaga, do-čim je lansko leto znašal import 115 milijonov dolarjev v treh mesecih. Koncem tega meseca so dospeli na otok Hvar, Dalmacija, zemski ostanki prominentnega ameriškega Jugoslovana dr. Ante Biankinija. Zemske ostanke je dala jugoslovan. vlada prepeljati iz Chicaga v domovino. Dr. Biankini je bil tekom svetovne vojne nabolj deloven med ameriškimi Jugoslovani 'za ustanovitev svobodne Jugoslavije. Jugoslavija je pravkar odredila višje pristojbine za impor-tiranje raznega blaga, kot volneno blago, pletenine, umetna svi-a, radio aparate, avtomobile, colesa šivalne stroje. Carina je zvišana na 35 odstotkov in je očitno, da je ta odredba naperjena v prvi vrsti proti importu ameriškega blaga. Znamenito zgodovinsko Dio-klecianovo palačo v Splitu bodo temeljito očistili. Vlada je dovolila 100,000 dinarjev za čiščenje. -o- Predsednik pride Kot naznanja načelnik demokratske stranke v državi Ohio, Francis Poulson, je dobil definitivno obljubo od predsednika Roosevelta, da obišče predsednik državo Ohio in si-eer pred 1. oktobrom, ko začne predsednik aktivno kampanjo za ponovno izvolitev. Defini-tiven dan še ni določen, toda gotovo je, da bo predsednik prišel v Cleveland in bo skoro gotovo govoril v stadionu, kjer ga lahko posluša 100,000 ljudi. Obenem bo predsednik ob tej priliki obiskal tudi Veliko jezersko razstavo. Ob času, ko obišče predsednik Cleveland, se bo vršila tudi državna konvencija demokratske stranke v državi Ohio. Trgovinski tajnik V Clevelandu se mudi trgovinski tajnik vlade Zedinjenih držav Daniel C. Roper, ki je preteklo soboto v imenu ameriške vlade nazdravil Clevelandčanom radi ogromne Velike jezerske razstave. Mr. Roper si ogleduje razne projekte, da bo lahko poročal v Washington, kaj Cleveland še potrebuje glede javnih del. Na počitnice Mrs. Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., s hčerko Jean, Rudy in Mary Rožanc z otroci so se podali ta teden na obisk bi se imel včeraj poročiti s 65 let staro Mrs. Ello Manning. Vse je bilo pripravljeno za poroko, pastor obveščen in stari Metuzalem je pripravil svojo veteransko uniformo, da koraka z njo v cerkev. Toda zadnji trenutek je nevesta "odpovedala," rekoč, da so jo hčere pregovorile, naj se ne poroči. Jeanette je bil prej že trikrat poročen, pa je izjavil željo, da bi se poročil še enkrat, predno postane 100 let star. Njegov sin Ezra, ki bi imel biti za tovariša pri poroki, pravi, da cče ni star 99 let, pač pa 101 let. -o—- 100 let obstanka mesta Clevelanda se jasno vidi na razstavi Cleveland. — Kako je Cleveland narastel tekom zadnjih 100 let iz navadne vasice, kjer je bilo le nekaj kolib, v ponosno ameriško metropolo iz Velikih jezer, se jasno vidi na Veliki jezerski razstavi v posebni ogromni dvorani in poslopju, katero kličejo "Dvorana znanst-va in napredka." Znanstvena dela napredka zadnjih sto let dobite v Lakeside razstavni dvorani, v poslopju napredka in v avtomo-tivnem poslopju. Vsi predmeti v teh dvoranah so jako zanimivi in obenem poučni. Kaj se je godilo pred sto leti v Clevelandu in po ostalem svetu, vidite tu v slikah in živih predmetih. Ni čuda, da so razstavni prostori v teh dvoranah tekom prvih dveh dni razstave najbolj obiskani, človek se naravnost čudi, kako so ljudje živeli pred sto leti, ko niso imeli nobenega modernih pripomočkov in sredstev, s kakršnimi smo obla-godarjeni dandanes. -o-- Unijski peki Unija pekov in uslužbencev pekarske industrije v Clevelandu je odklonila ponudbo velikih pekarij v Clevelandu za zboljšano plačo. Kompanije so ponudile 2 centa priboljška na uro za sedem vrst delavcev, en cent priboljška za dve vrsti delavcev, toda ženske ne dobijo nobenega zboljšanja plač. Ponudba je bila zavržena s 496 glasovi proti dvanajstim. Glasom ponudbe kompanije bi dobilo izboljšano^ plačo samo kakih 20 odstotkov vseh uslužbencev v pekarski industriji. Ukrajinski kongres Včeraj je bil v Clevelandu otvorjen ukrajinski kongres. Kakih 400 delegatov iz vseh krajev Zedinjenih držav je na-vzočh. Organizacija ima namen delovati na to, da se usta novi samostojna Ukrajina, ki je danes razdeljena med Rusijo, Poljsko in češkoslovaško. Delegati zborujejo v Ukrajinski narodni dvorani na W. 14th St. Pozdravi Iz La Salle, kamor so se podali na počitnice, nas pozdravlja Mrs. Raztresen, soproga Mr. Filipa Raztresena iz 61. ceste, potem pa Mr. in Mrs. Anton Kaušek. Prav lepa hva-k svojim bratom v Bishop, Pa.|la in da se kmalu zopet vidi-Mnogo dobre zabave! mo! Načrt "Belih srajc" za vpeljavo fašizma v Zed. državah Kansas City, Kans. 29. junija. — Vodilni liberalni voditelji iz osrednjega zapada so včeraj apelirali na predsednika Roosevelta, da naredi konec gotovim teroristom, ki nameravajo porušiti obstoječo vlado v Zed. državah in jo nadomestiti s fašizmom. Teroristi imajo že vse napeljano, da se polastijo sodnij in glavnih državnih mest. Načrti so narejeni, da se teroristi, preoblečeni v vojake, polotijo vseh bolj važnih postojank in zavzamejo vlado. Rev. Birkhead, unitarijski pastor in uradni Civil Liberties unije, je naprosil predsednika, da upelje preiskavo. Birkhead je pokazal kot značilen dokaz svojih trditev pismo George W. Christians-a, ki je "vrhovni poveljnik" organizacije nazvane "Bele srajce." V tem pismu se grozi Birkhea-du in so deloma tudi navedeni načrti za splošen pohod proti vladi. Sinoči je Christians označil svojo organizacijo kot "ameriške fašiste." Organizacija je tajna in ni hotel izdati Christians imen vodilnih duhov v organizaciji. Izjavil je pa toliko, da organizacija uporablja nasilje, kadarkoli je to v skladu z njenimi načrti. Kontraktor ubit George Rutherford, predsednik The Lincoln Fireproof Storage Co. in poznani clevelandski kontraktor je bil sinoči okoli 5:30 ubit od enega svojih uslužbencev, od nočnega paznika Albert Zauntnerja, ki je star 70 let. Umor se je pripetil v uradu Rutherforda na 3535 Euclid Ave. W. R. Thomas, podpredsednik družbe je oštel Zauntnerja, ki je prišel na delo ob 5:30 včeraj večer pijan. Eno izmed opravil, ki jih je imel Zauntner, je Kaj pravi ameriško ca- RZiYvtt zal^Ti-Jeklarski trust nastopil sopisje o govoru predsednika Zanimivo je čitati mnenja posameznih urednikov raznih ameriških časopisov, kakšen vtis je naredil govor predsednika Roosevelta, ko je zadnjo soboto sprejel predsednik nominacijo demokratske stranke. Piše St. Louis Globe Democrat, neodvisen list: Iz govora bilo pobrati pošto in jo nesti na Pr se -'e Priglasilo naj-povprečnega državi j a- manJ !00,000 žensk po vseh krajih Zed. držav za sodelovanje pri stranki. Ženske se z največjim zanimanjem in pričakovanjem obračajo k demo- vornik na. Rešilno moštvo Mestni stražniki ob Erie je zeru, ki pazijo na kopalce in ki kratom, in ker imajo silen vpliv morajo biti vsak čas pripravljeni, da rešijo tega ali onega iz v družini in javnosti sploh, bodo ženske letos največja po- vode, bodo najbrž šli na štrajk. moč za izvolitev Roosevelta. Ti ljudje, ki mnogokrat tvegajo življenje, so izmed najslabše plačanih mestnih uslužbencev Divji zakon Probatni sodnik v Clevelan-Znati morajo vse, tvegati|du Nelson Brewer je naslovil življenje, 'prestati težke s'kuSV na državno postavodajo drža-nje, a mesto jim plačuje samo i ve Ohio posebno zahtevo, da teh' postava odpravi takozvane div- Ka- je zakone v državi Ohio, ki so Missi^cr deževno vreme in ni lju-'danes še vedno priznani kot po- Ave.; Elsie Fernkorn, 474 E. 152nd St.; John Yapel, 20351 Lindbergh Ave.; Antonia Sre- in ne dobe nobene plače za isti j so bili te vrste zakoni že oddan. Stražniki zahtevajo 75c ] pravljeni. Divji zakoni so oni na uro in v glučaju dežja vsaj: zakoni, v katerih gotov mož in bot, 15216 Ridpath Ave.; Law- cno uro plače. Nadaljna poga-!žena živita dolgo vrsto let sku- rence Zupančič, 6528 Shaefer Ave.; Josephine Barack, 1215 E. 169th St.; Frances Zupane, 15707 Waterloo Rd.; A. Prijatel, janja se vodijo Zgubljeni klobuki Iz Philadelphije se poroča, da so tam delegati demokrat- 21251 Chardon Rd.; A. W. Lar-jske predsedniške konvencije son, 549 E. 140th St.; Rudy Lo-1 izgubili za časa svojega biva- kar, 695 E. 162nd St.; John Bol-den, 870 E. 210th St. Cenjenim odjemalcem se naznanja, da zahtevajo pri svojih trgovcih trgovske znamke. Vsi jugoslovanski trgovci š i r o m Clevelandu lahko pristopajo v to organizacijo. "Cvet" in "Kanarčki" Prihodnja vaja pevskega zbora "Cvet" bo pravočasno objavljena v tem listu, enako tudi vaja mladinskega zbora "Kanarčki." Radi bolezni pevovodje g. Seme-ta se ta teden še ne vrši vaja. * Cene laškim bondom na newyorški borzi se še vedno dvigajo. nja v Philadelphiji nič manj kot 500 klobukov. Ti klobuki so bili izgubljeni v raznih hotelih. Koliko klobukov se je izgubilo v raznih nočnih klubih, o tem še ni poročil. Trgovine s klobuki bodo imele te dni dobre posle. Poroka v Niles, O. V Niles, Ohio, sta se poročila preteklo soboto Mr. Andy Dorčak z Miss Antonette Ko-sance. Poroka se je vršila v cerkvi sv. Štefana. Ženin je rodom Oger, soproga je p& Slovenka in članica SDZ. Mno go sreče, zdravja in zadovolj nosti. paj kot mož in žena, ne da bi imela kako poročno dovoljenje ali da bi bila poročena v cerkvi. Posebne cene en teden Mr. F. J. Petrovič, lastnik znane E. 61st garaže, naznanja, da jPolisa iz 3770 E> 161st st_ Po, ima za en teden posebno znižane j roka se je vršila v cerkvi av> cene na brušenju valves. Berite jeronima. Obilo sreče in zado- vati asesmentov za pravico dela. Manifest nadalje pravi, da kažejo vsi znaki, da bodo unijski uradniki rabili nasilje, da spravijo jeklarske delavce v unijo, da ustrahujejo uslužbence in da hujskajo na štrajke. Da prepreči ustanovitev zaprte delavnice, pravi vodstvo jeklarske industrije, bo vpora-bilo vse svoje premoženje, da tako prepreči ustrahovanje, nasilje in prisilno unionizacijo svojih uslužbencev. "Noben uslužbenec jeklarske industrije ni primoran pridružiti se tej ali oni uniji, dfi obdrži svoje delo," pravi manifest jeklarskih magnatov. Da-si v manifestu ni omenjeno ime John Lewisa, pa je gotovo, da je manifest naperjen proti njemu, ker .se je nedavno izjavil, da se bo začelo z največjimi potezami organizirati jeklarske delavce. Poskus spraviti jeklarske de-lave« v unijo prihaja ob času, ko je industrija v najboljšem poslovanju. Jeklarska industrija posluje sedaj 72 odstotkov normalno, kar je najvišje od leta 1930. Mnoge tovarne imajo toliko naročil, da so za cele tedne zaostale v: izdelovanju slednjih. Manifest jeklarske industrije je dobil svoj odziv na predsedniški konvenciji komunistične stranke. Predsednik konvencije se je izjavil, da komunisti uspešno poslujejo proti kompanijski uniji, in da je 20 delegatov komunistične konvencije uradnikov pri raznih jeklarskih unijah. -o- Evharistična knjiga Pravkar je izšla ogromna knjiga, v kateri se opisuje ves potek dogodkov na Evharistič-nem shodu v Clevelandu, ki se je vršil lansko leto. Knjiga je Zjgodovinskega pomena. Ima 759. strani in nebroj slik in podatkov. Knjiga ni naprodaj, pač pa se bo zastonj poslala vsem onim, ki so lansko leto prispevali najmanj $5.0'0 ali več za pokritje stroškov ob priliki Evharističnega kongresa. Poroka Dne 20. junija se je vršila poroka Mr. Frank Bavca, sina Mrs. Therese Bavec, 7412 Cornelia Ave. Poročil je Miss Marie Polis, hčerko Mr. John oglas! Kljub dežju Kljub dežju, ki je včeraj padal od pete ure naprej, pa je prišlo včeraj vseeno 15,143 oseb na razstavo. Skoro vsi razstavni prostori so poslovali. Avto žrtve Preteklo nedeljo so avtomobili zopet sejali smrt po raznih državah. Poročila iz devetnajstih diižav naznanjajo, da je bilo 72 oseb ubitih od avtomobilov, največ v državi Pennsylvaniji. volj nosti mlademu paru. Pritlikavci na razstavi Prva nesreča na Veliki jezerski razstavi se je pripetila v nedeljo popoldne, ko je 17-letna plesalka Inez del Rio, ki je samo 21 palcev visoka, padla z odra štiri čevlje navzdol in si poškodovala glavo. Odpeljali. so jo v bolnico. Zopet doma S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana na dom iz Mt. Sinai bolnice Mrs. Rose Potočnik, 448 E. 157th St. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 30TH, 1936 ft t AMERIŠKA DOMOVINA" AMKR1CAW HOM2S — SLOY1NL4N DADCT NKWSPAPXB »lit 81 oisir A v« Cleveland, Ohio ________PuWl«h«J dally except Bun<5»yt nnd Holiday« NAROČNINA: Z* Ameriko In Kanado, n* leto $8.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za. Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta »3 50 Ca Cleveland, po raznaSalclh: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto. »8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. 0. and Canada, »6.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year O. S. and Canada »3.00 far e month*; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 month«. Cleveland and Euclid by carriers, (5.50 per year, »3.00 for 6 month«. Stogie coplw » cent*. European »ubscrlptlon, »8.00 per year. JAMES DgBEVEO and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office »» Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1879 No. 154, Tues., June 30, 1936 Japonska postane-svetovni imperij? V Washingtonu imajo definitivne dokaze, da si je Japonska postavila za svoj cilj nič več in nič manj kot zagospodovali je nad — vsem svetom. Dalje ima inteligenčni mornariški department v Wash-ingtonu dokaze, da čim poteče Londonski mornariški pakt, kar bo 31. decembra, se bo nemudoma pričela tekma pomorskega oboroževanja in Zedinjene države bodo kot pomorska sila na tretjem mestu. Neka visoka in ugledna vladna osebnost v Washing-tonu je te dni izjavila: "Glede namenov japonske nimamo nobenih iluzij več. Mi vemo, da namerava Japonska popolnoma zagospodariti nad Daljnim Vzhodom ter rekrutirati mase njegovega moštva, Kitajske in ostalih žoltih plemen, nato pa bo obrnila svoje poglede na imperij belega sveta." Japonska je mnenja, da ji bo padla kot zrel sadež v naročje Avstralija in ž njo vred vsi otoki.Pacifika. Ko bo pognala Angleže iz Indije, se ji bodo odprla tam nova bogata tržišča. Japonska že vidi danes samo sebe kot super-impe-rij, ob čigar nogah leži ves ostali svet. In naj nikar nihče ne vzame teh japonskih ambicij za smešne, zakaj ta bi bil bridko varan. Japonska je že neštetokrat pokazala, kaj zna in česa je zmožna in iz kakšnega materiala obstoja njeno do fanatičnosti hrabro vojaštvo. Že lansko leto smo v našem listu omenili, da ima baje Japonska nove vrste podmorske čolne ali torpede, katerih smer vodi človek, ki je v njih zaprt. To ni bila nobena fantastična trditev, čeprav se je na prvi pogled zdela kot taka, zakaj mornariški department Zed. držav ima danes v posesti fotografije o teh torpedih ali podmornikih, s katerimi upa Japonska pogrezniti vsako sovražno ji mornarico. To je ogromen torpedo, v katerem je zaprt človek, ki leži na trebuhu ter vodi torpedo, gledajoč kakor pri pod-moriiiku skozi periskop, z veliko naglico proti sovražni !ji.- N« tak način torpedo skoraj ne more izgrešiti. svojega cilja in kadar istega zadene, je človek, ki ga vodi, raz-streljen seveda v atome, toda fanatično-patriotičen Japonec se za to ne meni. To je namreč starodavna tradicija Samu-rajkaste in sleherni mornar japonske mornarice je z veseljem pripravljen doprinesti tako žrtev. Za 400 razpisanih mest za take pilote se je takoj javilo 5,000 ponudnikov! Izbrali so jih 400 in ti so takoj nastopili svojo službo. V februarju je že 8 častnikov žrtvovalo življenje za domovino, ki so bili usmrčeni, ko so delali poizkuse z novimi torpedi. Osem izmed istih japonskih častnikov je bilo to, ki jih je skupno 23,900. In kako žive ti častniki? Po dva in dva živita v majhnih, golih, samostanskim celicam enakih kabinah na vojnih ladjah, spijo na lesenih ležiščih in ne jedo skoraj drugega, ko suh riž. Njihove mesečne plače so skrajno nizke, toda kljub temu darujejo tretjino svojih plač "za popravila svoje ladje" ter z lastnim denarjem kupujejo različne aparate za ladje. "Res je," je rekel neki japonski častnik ameriškemu časnikarju, "zaslužimo komaj toliko, da moremo preživljati svoje družine, a radi teh naših prostovoljnih dajatev so mogli letos zgraditi tri nove vojne ladje." Kateri ameriški mornar bi tako tvegal svoje življenje, kakor ga je vsak čas pripravljen tvegati in žrtvovati japonski pomorščak? Ali bodo ameriške milijarde in njeni topovi in vsa letala zmogla to japonsko požrtvovalno junaštvo? Ali bo bogata Amerika kos tem Japoncem, ki niso samo pripravljeni, da žrtvujejo domovini svoje življenje, marveč ki so celo pripravljeni — kar je še več vredno! — da so vse življenje brez veselja, brez razvedrila; da vse življenje tako rekoč stradajo, samo zato, da služijo s tem svojemu narodu. japonska se oborožuje in oborožujejo se tudi njeni nasprotniki. V velikem boju, ki se bo brezpogojno začel, se ne bodo bile bitke samo za trdnjave in topove, za denar in zveze. Tu bo pred vsem na površju vprašanje o sili duha nasprotnika. Japonska je celota, je narod, ki je pripravljen na sleherno žrtev; Zedinjene države, ki so njen nasprotnik, pa se še zmerom zibljejo v mislih, da so denar in stroji edini bogovi današnje dobe. -o--;— 14 leti, ko se je gospodarski položaj države vsaj relativno z ozirom na likvidacijo vojnega stanja upostavljal in uravnovešal.. Prva leta njegovega življenja padejo torej v zadnji dvig kapitalizma. Toda takoj si je začel ojačevati svoj položaj in sproti, zlasti z nasiljem, omejeval oblast le na najožji krog sodelovanja širokih ljudskih slojev. Ljudstvo je dobivalo vedno bolj podrejeno vlogo, kar se je takoj vidno pričelo kazati v političnem u-dejstvovanju, kjer bi se morala kazati najbolj svoboda in moč ljudstva. Nekaj let gospodarske konjunkture, politična slabost nasprotnikov in politična nezrelost mas, pa opa-janje ob geslih fašistične demagogije ter končno nasilje, sta ljudstvo prvih 7 let gnala skoro slepo s fašizmom, dokler niso ob spoznanju, ki je prišlo prepozno, okovi do skrajnosti priviti, in ljudstvu onemogočen svoboden izraz volje, žrtve, ki so med tem padale v prvi borbi s fašizmom, niso takoj našle v ljudstvu pravega odmeva. V času prvih 7 let gospodarske konjunkture se je torej fašizem, zlasti s pomočjo tujih kapitalov (številna inozemska posojila), ki so pritekali v Italijo utrudil ter ostvaril in razvil svoje organizacije. Meščanstvo, ki tvori njegovo socialno bazo, v zvezi z veleposestniki, mu je dalo svojo številno moč. Z lahkoto je fašizem stri že takoj v začetku še z meščanstvom prežete maloštevilne nasprotne organizacije. Social-de- banja. Ko so se rešili tega gledanja in ko se je pričelo z aktivnim delom, se je šele pokazal uspeh in reakcija. Prvi izraz tega je bilo "Izredno sodišče," ki je od tedaj merilo protifašističnega dela v Italiji. Prišlo je leto 1929-30, ko so se pokazale prve karakteristične lastnosti italijanske gospodarske krize. Fašizem je imel tedaj že svojo "zgodovino" in vpliv vzgoje je bil še v teh letih zaznaten. Zlasti med mladino. Toda napačno bi bilo misliti, da je postalo vse fašistično. Zgubili so le zaupanje v svojo lastno moč. V zvezi z nastopom krize in njenimi posledicami, ki so segale predvsem do širokih, od dela živečih slojev, je moral tudi fašizem ukreniti marsikatere spremembe. In v tem, da bi preprečil razkroj svoje socialne baze, in ubrzdal nezadovoljstvo mas ter njih gibanje, je bil zelo spreten, še bolj je uklenil vse v svoje organizacije in storil vse, kar se je dalo da obdrži položaj : sporazum z,' Vatikanom, sporazum z nekaterimi voditelji soc. demokracije (Caldara, vrgel geslo: "andare al popolo," do skrajnosti je skušal pritegniti vse v dopolavoro in razširiti njegovo kontrolno moč nad delavstvom, dalje zimske akcije za brezposelne, letne kolonije za otroke, fraza 40 urnega tednika in "nadrazredne korporativne države" itd. itd; vse to je storil zato, da bi primamil ljudstvo in tem prikril zlasti stalno poveča-vanje policijskega aparata, s katerim je segal v skoro vse pano mokratska in tudi katoliškage življa, je začela tedaj sega- stranka sta kmalu izginili. Vsled svojega oportunizma in reakcionarne okostenelosti, vsled pomanjkanja vsakršne življenjske revolucionarnosti, sta baš ti dve dali najboljše povode in poroštvo za fašistično moč in tudi sami utonili v fašizmu. Utonili sta v njem takoj, kakor hitro sta postali nelegalni in njih članstvo tvori kader fašističnih pristašev, ko se je še javno predalo in ponudilo fašizmu pomoč vodstvo teh strank. Ko je še fašizem razgrnil razredčene nasprotnike in z nasiljem onemogočil delo delavskim voditeljem, zanesel nejasnosti v ideologije, razčlenil prejšnje skupine, je pričel s svojo politično "vzgojo" preko last- ti zloglasna OVRA. Vsem tem spremembam sprva antifašizem ni dovolj vestno sledil in tudi ni pokazal dovolj elastičnosti. Dovolj pričajo o tem žrtve. Vendar pa je z naraščajočim pritiskom, z večjo rafiniranostjo in brezobzirnostjo fašističnega terorja, je napredovala tudi vedno bolje premišljena in dobro organizirana odpornost. Leto 1929-30 smatramo lahko kot mejnik v borbi proti fašizmu, t. j. čas v katerega pade najhujši fašistični teror, ko je bilo delo posebnega sodišča najintenziv-nejše in žrtev največ. Od ločenih celičnih organizacij, se je pričela akcija širiti in delovanje se je s temeljito no ne organizacije. Ta njegova!tranjo spremembo preneslo na masovna organizacija pa je postajala le nadzorni aparat in policaj nad vsem javnim življenjem. Tako fašizem kmalu ni imel proti sebi vsaj približno enakovrednega nasprotnika, ki bi dovolj elastično sledil vsem spremembam diktature italijanskega meščanstva in kapitala, katere nasilec je bil fašizem sam. Šele pod skorjo navidezne trdnosti fašistične zgradbe se je moglo začeti razvijati pravo, sprva bolj lokalizirano, a vedno bolj šireče se, z revolucionarnimi metodami podpirano protifašistično gibanje, ki zajema polagoma vse sloje ljudstva, zlasti delavstvo in kmete, ki vedno bolj in najbolj občutijo razdi- najširše mase ter celo končno v fašistične organizacije same, kar se je pokazalo še leta 1934. Vedno bolj so se množili slučaji, sprva bolj plahi, a vedno bolj ostri, kjer se je pričela kazati nezadovoljnost. Prišlo je tako daleč, da Sedaj niti ena fašistična akcija ne more več uspeti drugače, kot s pritiskom na najširše sloje. Od tu dalje se fašistična delavnost osredotočuje zlasti v to, da se čimbolj pospešijo in pomnože akcije tlačenega ljudstva cd navadne demonstracije pred županstvom proti davkom, da se s tem okrepi zavest ljudstva v svojo moč, ki mu jo je fašizem v teku let popolnoma vzel. Vojna v Abesiniji bo to delo gotovo v mnogem olajšala, zati danes fašizem, ki je toliko šibkejši, kolikor bolj mora napenjati svoje sile, da z orožjem vzdrži mase, pa najsi bo to z milico ali s čim drugim. Pri vsej svoji slavi, pri vseh "zmagah," italijanski fašizem danes svojemu ljudstvu ne more nuditi nič več, kot to, da ga še bolj oklepa s svojo oboroženo organizacijo, omejuje konzum in mu zida mavzolej . . . -o- Kaj šteje lepota? Na Dunaju je te dni umrla v sirotišnici stara ženska, zapuščena od vseh in brez vsakega denarja. Kdor je poznal to ženo okrog leta 1900, bi ne verjel, da je to tista prelestna krasotica Karolina, ki je svoj čas mešala glave vsem dunajskim aristokratom. Svojo karijero je pričela v letu 1880, ko je kot mlada deklica vzela košarico cvetja in šla s tem na dirkališče, kjer jih je prodajala samo dunajskim elegantom. Kmalu so postali pozorni nanjo visoki veseljaki, nadvojvode, baroni in knezi in težke bankovce so ji dajali za njene šopke. Sčasoma je postala'tako popularna, da so ji dali to prednost, da je smela pri vsakih dirkah z rožami okrasiti konja, ki je zmagal pri dirki. Denar in krasna, bogata darila so kar deževala nanjo od vseh strani. Vse se je pulilo za en sam nasmehljaj z njenih ljubkih ustec. Njeno stanovanje je kar mrgolelo dragih spominkov in njena zbirka draguljev je štela lepo premoženje. Vse to je bil dar njenih oboževalcev. Toda z leti je tudi njena lepota bledela in zadnji nastop je imela, ko jo je povabil nadvojvoda Karol, avstrijski cesar, na banket, kjer je igrala vlogo stoloravnateljice. Pred izbruhom svetovne vojne se je poročila z managerjem nekega zabavišča. Med vojno je pa podjetje propadlo in mož ji je umrl. Nekaj časa se je preživela s tem, da je zastavila vse svoje dragulje in drugo imovino. Ko je to pošlo, je prodajala cvetlice po nočnih kavarnah. Ko se je pa toliko postarala, da je bilo tudi to delo zanjo pretežko, je šla v sirotišnico, kjer je premišljevala o nekdanji slavi, zdaj stara in od vsega sveta zapuščena žena. Da, ko odpade cvetje, je cvetka brez veljave . . . IZ DOMOVINE Če verjamete al' pa ne Zdaj sva bila pa midva gospodarja in so morali drugi rojaki IZLET V SPREMSTVU V EVROPO STEPHEN S. GOYDICH HO VODIL VELIKE SKUPINE Za udobnost onih, ki radi potujejo v Evropo, ko je naval turistov končan, ko niso vsi razredi na krovu tako prenapolnjeni in se jih da bolj udobno namestiti, in za one, ki gredo radi "domov" pozno poleti, da se udeleže s svojimi sorodniki in prijatelji ob pospravljanju pridelka raznih ljudskih svečanosti, ki so v tem letnem času nekaj posebnega, je HAPAG-LLOYD priredil izlet pod osebnim vodstvom v Centralno Evropo. Meseca julija bo Stephen S. Goydich, potujoči potniški agent spremljal, kakor vsako leto, svojo sredpoletno izletno skupino. Družba, sestoječa iz devet narodnostnih skupin, bo odpotovala s parnikom Euro-pa, last North German Lloyda 24. julija ter bo potovala kot ena sama velika družina v Bremerhaven, od koder se bodo podali oni, ki so namenjeni v Centralno in Srednjo Evropo, s posebnimi vlaki v Prago in na Dunaj. Na teh dveh točkah bodo uradni zastopniki družb poskrbeli za njihovo vožnjo v druga mesta. Mr. Goydich, ki je dobro znan našim zastopnikom in našim tujezemskim potnikom, bo kot običajno prevzel odgovornost za vse .podrobnosti potovanja ter uredil posebne zabavne programe, da se bodo potniki zabavali na vožnji preko Atlantika. —Smrtne posledice nesreče.— Na binkoštno nedeljo se je peljal s kolesom brezposelni trgovski | šli iskat in so ga našli mrtvega niso mogli več pomagati. V hudih bolečinah je umrl. —Kap ga je zadela. — Pred dnevi je šel posestnik Franc Horvat iz Vitomercev na travnik kosit travo za živino. Ker se ni kmalu vrnil domov, so ga Antifašizem v Italiji "Nač. direktorij Narodne Fa- od sebe in iščemo temu odloku Mistične Stranke (P. N. F.) kot j prave razlage. Za obrambo mej tolmač volje črnih srajc in ita-j države ali imperija, če že hoče-lijanska ljudstva, odreja v tej J mit, ima Italija "nepremaglji-vcliki uri domovine: 1—vsi fa-J vo" armado in vsi za orožje spo-aisti od 20 do 55 leta, sposobni i sobni od 20 do 55 leta so v njej. za orožju bodo zahtevali čast, da j Torej za to ni treba te povečane sodelujejo v milici (M. V. S. N.) | milice. Tudi bi se za slučaj ka-potrjujoč s tem neizčrpen voja-'kega zunanjega spopada mobi-ški duh črnih srajc in značaj lizirala vsa vojna moč, ne pa po- ralno delo fašizma. In ta anti-j čeprav sprva zgleda drugače in fašizem gre v smeri vedno več- j bo za ljudstvo, ki je pri tem moralo edino prenesti vse žrtve, brez dvoma velika politična šola, itd. (19. rimskega mira maja, 1936). V trenutku, ko hoče dati fašistična Italija videz svoje največjo moči in skive, videz "nove-rimskega imperija," čitamo ta proglas, kili tega se večala milica, čemu torej ta odlok fašistične stranke v času "največje moči." Fašistični režim je prišel v Italiji na oblast s takozvano "revolucijo" in se takoj pokazal kot Vprašanje po vzro-' izrazit eksekutor velikega kapi-nam vsiljuje samo tala. Prišel je na oblast pred jega spopolnjevanja, ter popravljanja često grobih napak, je že postal važna sila v Italiji, ki daje raz logo mnogim fašističnim zunanjim akcijam. Zadnji odlok je brez dvoma eden izmed odgovorov fašizma protifašističnemu delu v Italiji sami. Antifašizem v Italiji je preživel do sedaj mnogo faz svojega razvoja od skrajno pasivnega gledanja in čakanja, pa do prave revolucionarnosti. Ni še dolgo, ko je splošno prevladalo mnenje, ki je pričakovalo rešitev izpod fašizma od spontanega nastopa ljudstva ob kaki ugodni priliki (n. pr. umor diktatorja). Dalje se je pričakovalo rešitve v vojni, ko bi obrnili orožje proti fašizmu. Obe gledanji sta si v svojem bistvu slični in silita k pasivnosti, oportunizmu in ni-kaokr nista mogli biti programa-tični načeli revolucionarnega gi- pomočnik Ivan Jug iz Podvincev na obisk k sorodnikom. Med vožnjo je padel in dobil lažjo poškodbo. Rani pa ni posvečal posebne pozornosti, zato je nastopilo zastrupljenje krvi in je moral v bolnišnico, kjer pa mu na travniku. Zadela ga je kap. —Na Glincah pri Ljubljani je umrl Anton Grapar, hišni posestnik in strojni stavec v pokoju, star 55 let. Pokojnik je bil več let zaposlen tudi v Jugoslovanski tiskarni. posebno še, ko bo spoznalo, da ni imelo od nje nikakih koristi. Ko tako fašizem' danes napenja skrajne sile in včlanja vse za orožje sposobne v milico-, nam da resno misliti in nas prepričuje, da je to vse le izraz teh do skrajnosti povečanih notranjih nasprotij in skrajni napor notranjih nasprotij in skrajni napor fašizma, ki se hoče obdržati v borbi z antifašizmom, ki se je kljub vsemu organiziranemu nasilju znašel in temu primerno pričel voditi svoje delo. Moč ljudstva in države se presoja po svobodi ki jo ljudstvo ima. šele mnogo, mnogo svobode, ki je v rokah vseh, po- Kakor grupa WPA delavcev, toliko nas je bilo v sredo na našem strelišču. Eni so kosili travo, drugi žgali suho dračje, tretji delali klopi in mize. Zopet drugi so ravnali krtine, da ne bo treba našim gostom igrati vlogo hribolazcev. Ferdo Jazbec je barval, Bavec je bil tišler, šepic je s klobukom ogenj gasil. Tako je imel vsak svoje delo. Kar lepo je bilo videti, kako je vse gibalo, znašalo in raznašalo, kot mravlje na mravljišču. Naše strelišče je zdaj vse lepo urejeno in smo pripravljeni za bitko na 4. julija. Kakor sem že enkrat omenil,, naj vsi klubi, ki pridejo na to tekmo, vzamejo to v poštev, da bomo imeli kosilo kor je bilo že omenjeno v zapisniku. Zadnjo sredo sta nas obiska la na našem strelišču Mr. Louis Babnik, slovenski župan iz Wor cester, N. Y. in njegov brat Viktor. Dali smo jima v roke puške in sta streljala na lončene golobe, Louis Babnik jih je sklatil 15, Viktor pa 18. Na 24. junija smo streljali takole : kaže kako je skupnost močna. In j pripravljeno za vse opoldne, čim močnejša je skupnost, tem Tekma se pa prične ob eni uri. več svobode lahko nudi poedin- Lovska zveza je spremenila nečem. Nič takega ne more poka- kaj točk v pravilih za tekmo-, ka- Zulich ........... ......... 14 Mlakar ........... .......... 22 Klaus ............. .......... 16 Mandel ........... .......... 20 Jazbec ........... ......... 17 Sober ............. ......... 16 Sepic............... ......... 18 Zabukovec ..... ......... 18 Bavec ............. :........ 16 Lovski pozdrav in na svidenje na 4. julija na Močilnikarjevi farmi! — Frank Sober, tajnik. pritrjevat, če so hoteli verjeti. Harry je pripovedoval o sinu svojega strica, ki je bil v Srbiji za admirala. Ko smo ga vprašali, če je bil ta admiral prej v mornariški službi, je rekel Harry, saj je ob Soči doma, bo ja poznal vodo. No ja, pa naj bo, verjeli pa le nismo. Harry se je vse popoldne martral s koncem cigare. Petkrat sem mu moral prinesti žveplenk, da si je konec prižgal. "Ne gori rada tista tvoja cigara," sem skromno pripomnil zaradi lepšega. "Ja, strela ne gori. Veš, zdaj je že pri koncu, danes bo do-služila. Vsako cigaro imam namreč za tri dni in moram paziti, kako prižigam in vlečem. Ta bo danes odpravila in konec bo šel za čik. V nedeljo ne kadim nič, v pondeljek pa začnem novo, ki bo vzdržala do srede večer." Pohvalil sem ga, da pametno gospodari in bi bil dober za administratorja v Washingto-nu. Tone Centa je pa bolj molčal. Njemu so dali v roke bolj atlih delo okrog vogalov. Ko je odžagal, je pas&lo skupaj kot bi skupaj zraslo. Ko se je popoldne enkrat Tone odkril, se je Charlie ustrašil, ker je mislil, da je prišlo sonce čez hišno streho nazaj, tako se je zabliskalo izpod Tonetovega klobuka. Eno stvar pa sem opazil pri teh naših fantih, ki mi ni šla v glavo, njim pa, namreč, da je imel vsak vedno polna usta žeb-ljev. Ja, postajna, sem si mislil, koliko me bo pa ta špas koštal, če mi bodo štirje tišlerji žeblje jedli! Nekaj časa jih gledam, potem pa nedolžno vprašam po-lirja Charlija: "Charlie, ali naj grem po malo olja in jesiha?" "če mu pa?" je vprašal potem, ko je vzel pest žebljev iz ust. "Morda bi vam šli žeblji bolj v slast, če bi jih malo polil z oljem in jesihom. Ali pa če že ravno želite, bom Johani rekel, pa vam jih bo ocvrla." "Ja, zato pa tako govoriš, ko se nič ne zastopiš," je modro odgovoril gospod polir. Potem sem se pa vsedel v senco in napeto čakal veselega dogodka, kdaj bo kak žebelj ušel izza zob in smuknil v shrambo za kruh in druge stvari. Pa nisem bil toliko srečen, da bi bil deležen take nedolžne in vesele zabave. Res, kar mraz me je stresel, ko sem opazoval, kako so si mojstri zabasali po celo pest žebljičkov v usta in jih potem jemali drugega za drugim ven in pribijali latve: flek, flek, flek! Se ve, v usta devljejo samo žebljičke, čakal sem, kaj bodo napravili z dolgimi špajki, pa so jih lepo imeli spravljene v pred-pasnikovem žepu. Ko so se šli krovce, je zavpil polir doli s strehe: "No, zdaj boš pa tudi Ti, Jaka, malo pomagal. Cveke mi boš nosil na streho, d,a bom šingelne pribijal!" Befel je befel in če ga še kak polir izda, je treba ubogati. Pa sem vzel en žebelj in mu ga nesel na streho. "Kaj te roka boli, da ne zmo-reš več ko enega?" me vpraša Charlie. "Veš, jaz se držim po principih WPA in tam je strogo prepovedano nesti več kot en žebelj v takem slučaju," mu pojasnim- "Kakor mi jih ne prineseš polno pest vsakikrat, boš auf-legan," mi pojasni boss in ker sem se bal v teh slabih časih izgubiti tako dobro delo, sem ubogal. Raje se zamerim WPA žlahti, kot pa takim fest fantom, kot so naši tišlerji. (Dalje jutri.) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 30TH, 1936 — .-ur Člani Progresivne trgovske zveze (Vprašajte za nagradne listke) Obrnili bi pozornost zasledoval-, je bil s kopiti na vse strani in razganjal napadalce, tovariši so dobili proste roke in poskakali na konje. V skoku sem planil proti skritemu izhodu in podrl narezani grm, pa koj pridržal konja. Le korakoma se je dalo prodirati skozi ozko odprtino cev na nas, mislili bi, da so jih napadli Džiafi. In moji ljudje bi s plenom varno prispeli v naše vasi." "Načrt je dober!" "Pa seveda sedaj najbrž brez pomena. Ujeti Bebbeh je bil eden od tistih, ki smo jih napad- med obema skalama. Tovariši so li, zvedel je, da smo Bejati, pa bo vse izdal. Gotovo je slutil, kaj nameravamo, in dobrega konja ima. Kaj bo, če je med tem, ko smo mi napadli njegov tabor, jezdil k sosedom in jih spravil na noge!" "Slabo bo za vas in za nas. Videl nas je v vaši družbi!" "Tudi naš tabor pozna!" Komaj je zinil zadnje besede, je zadonel pri vhodu divji krik. "Allah ilia 'llah —! Tule so! žive jih ujemite!" Prestrašeni smo se obrnili. Ubegli Bebbeh je bil in za njim je vrelo vse polno oboroženih Kurdov. Z divjim krikom so planili nad nas, streli so pokali, noži so se bliskali. Popolnoma so nas iznenadili. Tako sva se zatopila s kanom v pogovor, da nisva prav nič pazila na to, kar se zunaj godi. Celo stražo sva pozabila postaviti pred vhod. Sicer pa ni bilo nič časa za razmišljanje. Ubegli Bebbeh, najbrž šejh ali kan, je planil nad mene. Ni imel ne puške ne sulice, le dolgo, zavito .afgansko bodalo je vihtel. Z golimi rokami sem ga prijel. Z levico sem zgrabil za njegovo desno roko, ki je držala bodalo, z desno pa sem ga prijel za vrat. "Pogini, morilec!" je kričal in skušal osvoboditi roko. "Motiš se!" sem mu dejal. "Nisem Bej,at. Niti vedel nisem, da vas nameravajo Bejati napasti !" "Pes'si, tat! Ti si me ulovil in vrgel s konja, sedaj pa boš ti moj ujetnik! Jaz sem Gazal Ga-boja in meni še nihče ni ušel!" Ko blisk se mi je zasvetilo. To ime sem že čul —! O Gazal Gaboji je šel glas, da je eden najpogumnejših kurdijskih poglavarjev. Vpričo tega nasprotnika se seveda nisem smel mnogo pomi-šljati. "Pa me ujemi, če me moreš sem mu dejal. Izpustil sem ga in stopil nazaj. Mislil je, da se ga bojim in da se mu hočem vdati. Kriknil je in zamahnil z bodalom. Pa na to sem čakal. V hipu, ko je dvignil roko, sem mu sunil pest z vso močjo pod pazduho. Sunek mu je spodnesel noge, kakor žoga je zletel po zraku in padel po tleh. še preden je mogel vstati, sem bil pri njem in ga udaril s pestjo po sencu, da je nezavesten obležal. "Na konje in za menoj!" sem zaklical. Pogledal sem po taborišču. Kakih dvajset Bebbehov je vdrlo skozi sotesko, hud boj se je vnel. Master Lindsay je imel dva proti sebi in je pravkar enega s puškinim kopitom podrl na tla. Haddedina sta drug ob drugem slonela ob skali in nobenega nista.pustila blizu. Mali Ha-lef pa je klečal na svojem napadalcu in obdeloval njegovo glavo z ročajem pištole. Pri tem poslu je še našel čas, da mi je zaklical : bili trdo za menoj. šele zunaj sem spet pognal konja in v dolgih skokih zdirjal po ravnini. Pa zmotili smo se, ko smo si domišljevali, da smo rešeni —. Na ravnini zunaj, na levi od nas, je hitela dolga črta jezdecev proti bojišču. In na desni je vse do obzorja migljalo na rav-nini drobnih črnih pik, samih jezdecev. šejh Gazal Gaboja ni bil samo pogumen človek, tudi premišljen, dober vojak je bil. Ko nam je ušel, ni šel svarit oddelka, ki ga je mislil napasti Heider Miriam. Saj bi jim nič ne bil koristil, preslabi so bili sami, da bi se branili. Hitel je v sosednja taborišča in jih spravil na noge. In medtem ko so Bejati brezskrbno potovali s svojim plenom v tabor, jih je že od vseh strani obkolil, čeprav zaenkrat še samo v veliki oddaljenosti, sam pa napadel tabor z najizbranejšimi svojimi ljudmi. V najkrajšem času smo utegnili imeti zasledovalce na vratu. "Naprej, effendi!" je opominjal Mohammed Emin. "Obkolili nas bodo! Si odnesel celo kožo?" "Da. In ti?" "Malo sem opraskan. Pa ni nič hudega." Res je krvavel na licu. "Gospod, ali nas bodo dpšli?" je skrbelo Halefa. "Ne vem. Mogoče, ako imajo dobre konje. Naši so utrujeni. Ampak, Halef, kaj je s tvojim očesom?" "Nič, gospod!" je odgovoril. "Tisti Bebbeh je bil petkrat daljši ko jaz, pa se mu je posrečilo, da mi je prisolil udarec. Pri Allahu, nikdar več se mu ne bo!" "Si ga ubil?" "Ne, gospod! Saj vem, da bi ti to ne bilo ljubo!" i!" Beauty Shoppcs LOGAR, BEAUTY SHOPPE 17216 Grovewood Ave. MARION'S BEAUTY SHOPPE 15712 Waterloo Rd. GRDINA SHOPFE 6111 St. Clair Ave. Čistilnice oblek JOS. KOVACH 15621 Waterloo Rd ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd St. Confectionery in pivnice JOHN TRČEK 15506 Holmes Ave. FRANK LAURICH 15601 Holmes Ave. Cvetličarji SVETE'S FLOWER SHOPPE 6120 St. Clair Ave. IGNAC SLAPNIK 6102 St. Clair Ave. Cvetličarji in papirarji FRANK JELERČIČ 15302 Waterloo Rcl EDWARD KOVACH 15621 Waterloo Rd. Delikalcsc FRANK IVANČIC 15416 Saranac Rd. Fotogral'isti JOHN BUKOVNIK 762 E. 185th St. JOHN WIDGOY 485 E. 152nd St, Groceristi SOBER-MODIC 544 E. 152nd St. LOUIS URBAS 17305 (Jiovewood Ave. A. MLAKAR 522 E. 200th St. LUDWIG METLIKA 1151 Addison Rd. JOHN SPEHEK 1622G Arcade Ave. ANTON BARTOL 1425 E 55th St. LOUIS J. PRINCE 1209 Norwood Rd. LUDWIG GUSTINCIČ 6128 Glass Ave. Groccrijc in mesnice MIKE PIKS 1383 E. 53rd St. KARL MRAMOR 1140 E. 67th St. GABRIEL FOOD MARKET 595 E. 140th St. KUHEL BROS. 16321 Arcade Ave. JOHN MAUSAR 23751 St. Clair Ave. FRANK J. KRAMER 15454 Calcutta Ave. FRANK FABJAN 399 E. 152#d §t. ANDREJ MO'ZINA ' 15931 Saranac- Rd. GEO. KUHAR 3846 St. Clair Ave. JOS. MEDVED 783 E. 222nd St. JOS. SACERICH 16005 Waterloo Rd. FRANK MULLEC 16811 Waterloo Rd. JOHN KAUŠEK 19513 Kewanee Ave. LUDWIG MANDEL 15615 Waterloo Rd. BLAŽ BOLDIN 14401 Thames Ave. VICTOR BERNOT 16001 Holmes Ave. Tudi od tovarišev nobeden ni j cergol & ogrinc ubil nobenega Bebbeha je bilo ljubo osvete ni bilo treba bati. To mi 412 E. 156th St. j FRANK ČEBUL be nam vsaj krvne, i46i5 Sylvia Ave. john dolenc , ... v ... | 573 e. 140th St. Dobre četrt ure smo ze dirja-jsLAž godec lipo ravnini. Bojišče je bilo da- \ 16903 Grovewood , i . : . , . jos. JANES lee za nami, zasledovalci pa so 16oi6 parkgrove Ave. se nas trdno držali. Razdelili so se. Eni so zaostali, drugi z boljšimi konji pa so nam prihajali vse bliže. "Emir, došli nas bodo, če ne bomo hitreje jezdili!" je v skrbeh pravil Amad el-Gandur. "Ne smemo že koj izpočetka presiliti naših konj. Bolje bo, čel se zaenkrat z njimi pogajamo, ko pa da bi se dali ves dan takole poditi." "Ma ša 'llah —! Govoriti ho-! češ z njimi?" se je začudil Mohamed. "Da. Upam, da jih bom pre-, govoril in da nas bodo pri miru pustili. Saj jim nismo ničesar storili! Jezdite dalje! Počakali jih bom." Odjezdili so. Stopil sem s konja, vzel puško in sedel z obrazom proti Bebbehom. Ko so bili še kakih tisoč korakov oddaljeni, sem vzel šaš s turbana in mahal z njim po zraku. Koj so prešli v korak in se FRANK KEPIC 14301 Sylvia Ave. CHARLES LESJAK 15708 Saranac Rd. JOS. MODIC 315 E. 156th St. LUDWIG RADDELL 15804 Waterloo Rd JOHN TOMAŽIČ 16853 Grovewood Ave. LUDWIG MANDEL SR. 920 E 140th St. J. METLIKA 14516 Sylvia Ave. RUDOLF PERDAN 933 E. 185th St. JOHN VIDENSEK 486 E 152nd St. ANTON MARTINČIČ 5917 Prosser Ave. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. JOS. PIŠKUR 16801 Waterloo Rd. JOHN ASSEG 15638 Ho'mes ve JOS. KAPLAR 952 E. 207th St. MARY TRAMPUSH 4110 St. Clair Ave. JOHN KRAMER 5301 St. Clair Ave. FRANK AZMAN , 6501 St. Clair Ave. LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Rd LOUIS GREGORICH 1171 E. 74th St JOSEPHINE KRECIC 1056 E. 61st St. JOHN LADIHA . 1242 E. 74th St. LOUIS LAUTIZAR 1195 E. 71st St. JULIA NOVAK 5204 St. Clair Ave. FRANK VIDMAR 1038 E. 74th St. Gasolinslce postajo VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rd. RAKAR'S BLUE FLASH STATION 18009 Waterloo Rd. JOS. KERN 351 E. 156th St. Jedilniec in pivnice ANTON BARAGA 15322 Waterloo Rd. VALENTIN PLESEC 16823 Waterloo Rcl. JOS ZABUKOVEC 576 E. 152nd St. ALBIN FILIPIČ 513 E. 152nd St. GEO. TUREK 16011 Waterloo Rd J KUNCIC -PEROTTI 397 E. 156th St. PAUL KORDICH 15815 Waterloo Rd CIRIL KUNSTEL 6616 St. Clair Ave, Krojači JOS. PERME 15607 Waterloo Rd. Krojačnice in čistilnice JOHN MARN 6527 St. Clair Ave. MARIAN'S DRY CLEANING & TAILORING 4812 Superior Ave-. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave. Lekarne MANDEL DRUG STORE 15702 Waterloo Rd. Mesnice JOS. JANŽEVIC 542 E 152nd St. JOS. SMOLEY 504 E. 152nd St. 7RED JAZBEC 821 E. 222nd St. PINTAR BROS. 6708 St. Clair Ave. RUDY BUKOVEC 4506 Kunerior Ave Mlekarije FRANK DOLŠAK 448 E. 158th St. FRANK PETROVčlč 682 E. 162nd St. EUCLID DAIRY 516 E. 200th St. MAYFLOWER DAIRY 1083 E. 68th St. RACE DAIRY & ICE CREAM 1028 E. 61st St EDNA DAIRY 6302 Edna Ave. , Moška obleka JOHN GORNIK 6217 St. Clair Ave. FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave Modne trgovine PETER USAJ 775 E. 185th St. ANTON GUBANC 16725 Waterloo Rd. JOHN R02ANC 15721 Waterloo Rd. JOSEPH STAMPFEL 6108 St. Clair Ave. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. Obutev FRANK SUHADOLNIK 6107 St. Clair Ave. FRANK BUTALA 6410 St. Clair Ave. LOUIS MAJER . 7508 St. C'air Ave. Obleka in obutev ANTON LOGAR 928 E. 222nd St ANTON OGRIN 15333 Waterloo Rd. Pogrebniki AUGUST F. SVETEK 478 E. 152nd St. Pogrcbniki in pohištvo ANTON GRDINA IN SINOVI 15301 Waterloo Rd. 6019 St. Clair Ave. Pohištvo OUIS OBLAK 6303 Glass Ave. KREMZAR FURNITURE CO. 6806 St. Clair Ave. Premog in stavb, potrebščine BLISS RD. COAL & SUPPLY 22290 St. Clair Ave. Popravljalnicc avtomobilov ROAD SERVICE GARAGE 16115 Waterloo Rd. AUTO BODY & RFPAIR SERVICE 15326 Waterloo Rd. Fekarijc JOHN ZALAR 16006 Waterloo Rd GROVEWOOD HOME BAKERY 17203 Grovewood Ave. FAJDIGA & KLANCAR 6413 St. Clair Ave. ANTON NOVAK 6218 St. Clair Ave. JOHN PIANECKI 6036 St. Clair Ave. Parobrodne agenture AUGUST KOLLANDER 6419 St. Cla,ir Ave. MIHALJEVICH BROS. 6033 St. Clair Ave. Kazvažalci pive JOHN DRENIK 23776 St. Clair Ave. Stavbeniki J MERSEK 18701 Kildeer Ave, Tiskarne AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Tire Shops CENTURY TIRE SERVICE 15805 Waterloo Rd. Vinjarne THOMAS KRASOVEC 17721 Waterloo Rd. Varietne trgovine JOS DURN , 15605 Waterloo Rd. Zcclnjava in sadje ANTON GODINA 404 E. 156th St. ANTON MERSNIK 15609 Waterloo Rd. 2eleznina ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. JIM SEPIC 16009 Waterloo Rd. MARTIN KOTNIK 534 E. 152nd St. ANTON KUHEL 17218 Grovewood Ave. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. JOS. VIHTELICH 807 E. 222nd St. WATERLOO HARDWARE 16301 Waterloo Rd. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. , JOSEPH KALAN 6622 St. Clair Ave. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. Zobozdravniki DR WM. LAUSCHE 15619 Waterloo Rd. DR. WM. F. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR. A. A. URANKAR 15335 Waterloo Rd. DR. JAMES W. MALLY 6411 St. Clair Ave. Zavarovalnina in posestva JOHN PRISEL 15908 Parkgrove Ave. JOHN ZULICH 18115 Neff Rd DAN STAKICH 15813 Waterloo Rd. Zlatninarji FRANK CERNE 6401 St. Clair Ave. JOHN PROSTOR 15701 Waterloo Rd. -O- IZ PRIMORSKEGA DNEVNE VESTI "Gospod, ni treba' bežati !jn,a kakih petsto metrov ustavili. Opravili bomo z njimi!" "Zunaj jih je še več! Napadli so nas! Ven! Brž!" Iztrgal sem Gazal Gaboji bodalo, spominjalo bi me naj na tisto nesrečno jutro, in planil na konja. Da bi si dobil potreben zalet in da bi tovarišem olajšal beg, sem potegnil vranca kvišku, da se je postavil na zadnje noge, ga sunil med rebra in ga pognal med Bebbehe. Divje Eden je prijezdil bliže vprašal: "čemu sediš na tleh? Ali nas hočeš prevariti, ali misliš za res v "Govoriti hočem z vami." "Z nami vsemi ali samo enim?" "Samo z enim. Izberite enega, pa mi ga pošljite." "Oborožen si!" (Dalje prihodnjič) Vlada bo pomagala od suše prizadetim Washington, 29. unija. Poljedelski oddelek zvezne vlade skupaj z relifnim administratorjem je imenoval komisijo jo šestih mož, ki bodo morali dognati, kateri farmerji so občutno prizadeti od suše in zahtevajo in rabijo pomoč. Še vedno prevladuje v zapadnih državah silna suša. Dežja že niso imeli pet tednov. Najmanj ena četrtina vseh pridelkov je že deloma uničena od suše, deloma od kobilic. Poleg tega, da imajo farmerji ogromno škodo, pa je začelo primanjkovati krme za živino. Republikanec dve uri pri Rooseveltu Washington, 27. junija. Neodvisni republikanski senator Norris iz Nebraske je imel včeraj posvetovanje s predsednikom Rooseveltom. Posvetovanje je trajalo dve uri. Ko je senator prišel iz Bele hiše, je izjavil: "Brez razlike kakšno platformo sprejmejo demokrati v Philadel-phiji. Roosevelt je platforma in jaz sem za Roosevelta." Pričakuje se, da bodo vsi liberalni republikanci zopet glasovali za Roosevelta. —Postojna, maja 193G.—Vsi obmejni kraji so polni straž. Največ jih pa opaziš, če potuješ od črnega vrha proti meji, zlasti pa okrog obmejne vasi Godovič je vse polno karabi-njerjev, miličnikov, finančnih stražnikov in morda še kakšne druge vrste uniformirancev. Obmejne straže imajo tod tudi dobro izvežbane policijske pse, ki stalno krožijo naokoli in iščejo nove žrtve. Kdor po tuje tod po cestah, se ne sme ustavljati, niti ne ozreti, pač pa sme samo pred se gledati i niti ne v obcestne predele. Na to pazijo posebno pri moških. —Trst, maja 1936.—Prebivalstva se je polastilo veliko razburjenje glede informacij, ki so jih morali dati vojaškim oblastem radi bivališč, kamor bi se mogli preselit v eventuel-ni vojni. O tem je naš list že poročal pred časom. Razburjenje, ki je ob tej priliki nastalo, pa se ni nikakor poleglo, temveč se je celo razširilo in povečalo. V tem primeru je na ^sak način mišljena vojna z Jugoslavijo. Po "končani" vojni v Abesiniji je splošno mišljenje, da fašisti ne bodo kar tako lahko odložili orožje, ne če bi poiskusili kako novo "podjetje." Tudi "vojni duh" po precej lahki abesinski aferi, pravijo, da se ne bo tako lahko potolažil. Tržačani so zelo ne-razpoloženi do vojne, ker so predvsem živeli v neposredni bližini fronte v svetovni vojni in ker stvar ne bi šla nikakor tako lahko, kakor v Abesiniji. —Idrija, maja 1936.—"Mor-te a Jugoslavia."—V nedeljo 17. t. m., je bila v Spodnji Idriji maša zadušnica za vojakom Ludvikom Kogejem. Imenovani Kogej je zbolel v Abesiniji in je pa posledicah umrl Maši zadušnici in ostalim ceremonijam, ki jih fašisti prirejajo ob takih prilikah, je prisostvoval baje tudi goriški prefekt, poleg vseh lokalnih oblasti, mi-licije, fašističnih organizacij itd. Pristostvovati so morali seveda tudi rudarji, kolikor jih je še tu. Po slovesnosti pa sta se peljala mimo dva jugoslo-venska motociklista in Italijani so kričali nanju in za njima: "Morte a Jugoslavia"— Smrt Jugoslaviji. Taki in podobni izpadi so zlasti pogosti v zadnjem času, ko vidijo priseljeni Italijani po afriški "zmagi posebno moč fašizma in Italije in hočejo na vsak način meje italijanske države raztegniti tudi daleč preko vse Slovenije Poljska je ustavila vsa nadaljna plačila New York, 27. junija. Finančni zastopniki poljske vlade so obvestili vse tvrdke, ki imajo denarno poslovanje s Poljsko, da je vlada odredila zaenkrat ukiniti vsaka plačila na posojila radi hude finančne stiske, ki prevladuje v poljski republiki. Rezerve poljske narodne banke znašajo komaj $70.000,000. Poljska zunanja trgovina je skoro popolnoma propadla. Cena poljskim bondom, ki je bila svo-ječasno $1,000.00, jo padla, na $50.00. --o- Italija ne izda, koliko je veljala vojna Rim, 27. junija. Laški finančni minister je včeraj naznanil, da Italija ne bo prenehala s strogimi finančnimi odredbami, ki so bile zapovedane tekom abe-sinske vojne. Tudi bo še nadalje kontrolirana vsa tujezemska trgovina. Nadalje je finančni minister izjavil, da znaša deficit za leto 1935 ogromno sveto $160,000,000. Koliko je Italijo veljala abesinska vojna, ostane za. nekaj časa še državna skrivnost. Komunisti se veselijo avto štrajka New York, 27. junija. Ko je • dospela na konvencijo komuni-čne stranke novica, da namerava nastati generalni štrajk avtomobilskih delavcev v Detroitu, je nastalo divje veselje v zborna-valni dvorani. Vse kqnvencuo delo je bilo ustavljeno in govorilo se je samo o štrajku. Komunisti »so dobili tudi sporočilo, da njih delo med jeklarskimi delav-c:i vedno bolj napreduje. * Neki ropar je v New York« obiskal troje stanovanj bogatinov in odnesel $420,000 v draguljih. MALI OGLASI Apartment naprodaj Dohodki znašajo $2000.00 na leto. Cena je samo $12,500. V slovenski naselbini. Pokličite Glenville 5632. (154). Prava investicija Naprodaj hiša 15 sob, za tri družine, vse v dobrem stanju, ob tlakani cesti, ki je plačana. Najemnina je $40.00 na mesec, torej se sama izplačuje. Cena samo $3,700.00. Nekaj gotovine takoj, drugo kot rent. Lot je 42x140. Louis Petrich 18613 Keewanee Ave. Tel. KEnmore 3198-W. AMERIŠKA DOMOVINA,. JUNE 30TH, 1986 Jack London svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASJ-FICIRANI jSSfc ROMAN TREH SRC ./AT OV zA-OVENCEis-yz IVAN MlAPINCO Urednik 156 Fifth Ave. 6. kub. čiv, popo'noma nova, reg. 183.09, sedaj........... 5 kub. čev., popolnoma nova, reg. $163.00, sedaj.......... 4 Vz kub. čev., čisto avtomatična, reg. $129.50, sedaj. 15704 WATERLOO ROAD KEnmore 1282 Denite v hišo fumes sedaj in plačajte jeseni! Specielno samo za nekaj časa! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite na 36 mesečnih obrokov. Popravljamo furneze in boilerje vseh vrst. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Rob ash. WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 9703 North Boulevard Tel. GL 9218—9219 F. J. Petrovič, lastnik Popravljamo vsake vrste avtomobile Expert Spring Service. SPECIALNO SAMO ZA EN TEDEN: Cene za brušenje yalves z gasketom 4 CILINDROV AVTO............$4.00 6 CILINDROV AVTO............$6.00 8 CILINDROV AVTO............$8.00 rudi 7-8 motorji po posebni ceni. Vse delo garantirano Tel. HEnderson 9231 Governer Landau, levo, in Frank Knox, desno, ki bosta nosila ,M. -■ ■■■ Ti-le možje so igrali glavna vlogo na demokratski konvenciji v Philadelphiji. Zgorej je podpredsednik John N. Ga/rner, zraven je predsednik Roosevelt: spodaj od leve na desno: James A. Farley, generalni poštni mojster Zed. držav in predsednik narodnega odbora demokratske stran-, kc, senator Alben W. Barkley iz Kentucky, ki je odprl konvencijo, senator Joseph T. Robinson iz Arkansasa, lci je bil predsednik konvencije in senator Robert Wagner iz New Yorka, lci je bil načelnik odbora za rezolucije. Mestni avditorij v Philadelphiji, kjer je zborovala narodna konvencija demokrat■ s\ke stranke. i