Leto LXXV„ it. 16
Sp. di/'ont in .ibboiuuicnl. poslal« Poštnina plaćana v gotovini.
Ljubljana, četrtek 21« januarja 1Q43-XXI
Cena 50 cent«
ITN I o %'P  PI?BB1.IC'ITA  ITAl.lANA  £   K.. MI1.AMO
IXLJ£r UN; 31-22. Um. Mi ic si.
Računi pn poitno čekovnem uvodu: LJuhilana itev 10-351
— Uhaja vtajt oan opoldne — Meaecn a naročnina 11.— tir.
CONCESSIONARlA  ESCLUSTVA per ta pubblidta dl provenferiza itftliana ed estera: DNIONE PI/BBLIC1TA IT Ali A V A S. .4.. MILAVO
Poslzioci Ittiportaiiti
conquistate in Tunisia
Inteiisa attivšta ccmbattiva In Tripoltanla — Un gr=sso mercaiitile e un sroraierglbile ncanici aKandati
! Poglobitev in okrepitev trojnega pakta
Politična in vojaška zveza je sprpslnjena s trajnim gospodarskim
sporazumom zgodovinske važnosti
II Ouartier Generale delle Forae Armate comati <i in data di 20 geiinaio U aeguente
i*oi;eit no n. 9*n:
L'attlvita romhattjva o continuata icn int. ns» d Tripolitania« Sonadrtgtie da honv hanl nitnto in plcch at» hanno baitute c j v\>1'm'I tisoltatj le c^lonm hritanntctaf ntiu-na..i<io ad osne pravi p«*rditc e rallentamloiie 1'avanzata, EtCparti doi nnstn presirii del sud atUuscavano con riitKctta azione un no-cleo blindato avversario dustrujr^endo cja-qite camionette e prendendo alcuni prlgio nleri.
% Ha rrgi no tuntsma prose-truono. con l*appoggio di f«rti aliquote della arnaa aerea; le operazionl del griippi da combat. timeiilo ItallanJ e grrmanlci sono -t.;te conq;iistat< pns zioni di iniportanza tattica tenacemente. dif. »e e fatte parccchie ceo Un tia dl pr!.gionieri
Nej ductti arrei della p'ormta qusttn> apnarecchl vonivano dlj*truttt dalla eaceta deli'Asse, che ne abbattova un altr no-cielo di Tripoli durante a na tncursione
Presso U coste algerinr urxa forioazion.* dl aerosiluranti   al   comando   del tenente
UiUHoppc ClnicchJ attaccava, nonostant« ia violenia rccizione contr aerea un oonvoglin imenano centrando un gro«s< mercantih Rhe era risto rapidamente cnlare a piceo
(na azine di nostii caccia bombt»rdier< •ontro dne somrm«-~ibili aveva pure *uc oeaso: una delle duo unita. ripetutamente •i.lpita. e da ritenere affondata.
N n ha fatto ritorno da*la sna mis»^ne li niifrra un nostro vtflvolo.
l'na silurante in servizio di seorta nel Mediterraneo e andata perduta per attacco dl somnu-rgibili; buona parte dc^reqn pajr-ijio e «»alva; |e faniljjlio dei mancanti »ono >tat»« ibformate
Aeroplani nemici haiino s-iinciat »taman«* alcunj- bombe đirompenti nt». dlntom. di Noto; fra la popoln z on*' un mo"to e undic: feriti: non sono segnalati Uanni di importa nza
II pileta del veliv lo che ha eolp'to il »omrnrr^iMle nr<vi!7ione pitata daH'or»!orno Bollottlno del (Juarticr 'Jon^rale delle Fcr-zc Armate e. il maresciallo llodolfo Btrga-
Važne postojanke
zasedene v Tunisu
živahna bajna aktivnest v Trifrotitaitifi — Potopljen] sta bili velika trgovska ladfa in pcđmarnlca sovražnika
Olnvni stan Italijansl-ih Ohorož-nih »11
je obiavll 20 januarja naslednje 970 vojno
poročMo:
V Tripolitaniji se je včeraj nadaljevala ojačena bojna delavnost. Jate bombnikov Ho v stnnogla\nem poletu napadale r vidnim uspehom britanske Kolone, jim prizadevale teike izgube In jih ustavljale v prodirao Ju.
Oddelki nnSIh posadk na Jutru »o v posrečeni akciji napadli sovražno oklopno skipino. ji uničili B manjših tovornih avtov »n oj°!l nekoflk*» mo*.
Na tuniskem pmlročju »e nadaljtiie|o ©fvr:»cl.|e ItaJiinnskih in nemških bojnih skupin ob podpori nioCnih oddelkov l«*tal-»k^Tja orož.fa. Pri tem ^o bile osvojene po-»tofnnke vel'kotrn taktičnega pomena, ki jih je sovražnik tVn\i hranil Nase čote *o ujrlp nrkn'lko Mot'n »ovratnlh vojakov.
V letalskih dvobotlb tega dne so o-ni lovci nniCili <t4rt letala. Ae pno ?otalo |*» pa bilo zbito v zraku nad Tripolisom med letalskim napadom.
Ob alž;rski obali fe oddelek i^t^i-v-h to'-n^dovk o xl po vet ^fvom poročnika Ciw-serii C:n^rhi ne «?l»»de na «ltnvt< p»-o*i_ leta1ck' pr'n^r nan'*'1*1! a^^'^^kopmeriSVI kor»voi Zadeta i« bi'a v*^:ka fr?ovc'a lad*"a. ki se je nnB'n nntppia Todi ak^a na^'b lov«k;h b^mKn:kov proti o*vem*> poH. mamicama le in^'a ncn^b P'tm ;^r"**^ enot Je h»la non^vnn r****** in le sm»t*"»ti. da se ie potopila. S po'eta se ni vrnilo eno na*- leta'o.
Ena naša torpedovka v spremi ieva'nl službi na Sr<*dr»zem*kem morju «e |p poto-pr'a v sov^Jn^m nanadu Veeii de' Po-sadke je b=l rešen. Družine izginivših so bil« nbvr.r.cene
Sovražna letala so davi ortvre'a neko,;ko mši'n;b bomb v oko'lr| Nota M**-* preb;-va!stvom je eden mrtev 11 pa »»h ie ranjenih   Važna škoda ni bila javljena.
Pilot letala, ki je zadelo podmornico v nast pu omenjenem v današnjem vojnem ponč.Iu O'avneTa stana Oboroženih Sil, jc mnrešalo Rodolfo Bergamini.
Iz nemškega vc^tsega pore lila
Nemško vojno poročilo pravi o bejih v Severni Afriki in Sredozemlju:
\ severni Afriki »e nadaljujmo premi-kalm boji na fronti nemško.italijanske oklopne armadf. Nemško In tiljinsk-i le-ta'stvo je prizadel sovražniku hude -zgn-be oklopnih In motornih voz.
Na tun š!t«»ni podroćIO so »e nadaljevali napadi n in»'\0-itnl jansk h bojnih sKupin
x u«"' nkfivito podporo letal tva. Zivz so Vtt-t-  na<i;il:n'r' post Janke in  pr.vt-d «n h  n id
1«> 0 ujetnikov Na nekem letalskem opj-riSču sovražnika so nastali po letalskih TiTKuiih, olisežni p.iž-arl.
Pont>CI so bilr ponovno nombardirane pr stan šk« naprave v Boni. Dve t~g vs!o Uwlji. ki sta b b p- sađnjctn piročilu pred Bono poškodovani sta se potopili. S tem je Bovrasjiih 'z^tibi: med letalskim nap i-dam v noč: od  15?   na  10.  :omnrjn  4 trov-
»k» lnd»e s skupno 20 000 hr  re«?. tonami. Nemški) podro in*ca ji potopil zipr:ni
od Oi*ana m^Cno zava«^>vanem konvoja 40OO tons';i parn'k.
Ob.^v.rfrvarfe za rapadalne edlnsce Kr. mornarice
BukartSia, 20 jan s. Nastop: napadalnih edinic ;tal'janske mornarice še nadalje \*zbu:ajo zanimanje v Rumunji in veliko simpatij.^ za rr^že ki j m posvečajo svoje ^unalke energije. ^Univer ui« opisuje v članku na prvi Stranj značilnosti n uporabo teca n ve^ra izraz to italijanskega ooj-nega or ž a List objavlja zgodovino napa-da'n:h eđ-n'c. navaja nj h zmage ter p.ve!*-Cije obenem hrabr:st mornarjev, k*, so za-da'e smrtne ulerce najbolj utrjenim opon. Sčc->- sovražn kov.
Madrid. 20 jan s List »Alcazar« objavlja poročilo svojega dop snika iz Rima o Italijanskem napadu na luko v Alžiru ter
oznaCuje podjetje italijanskih brzih čolnov kot junaški podvig nezaslišane smelosti. Slične akcije je italijanska mornarica izvršila že prej proti Susi Malti Gibraltarju tn Aleksandriji Brzi Colm italijanske mornarice so odlično orožje tU madridski i.st z navdušenjem popisu ie njihovo tehnično dovršenost Pri tem samoumevno ne sterfl 8 pohvalo tudi na naslov junaSkl posadki ter naglasa da ie v čast Italijanski mor-narci okoliščina, da se na tisoče mož prostovoljno ponuja za podobna podjetja da si vsakdo ve. kako velika nevarnost preti udeležencem.
Odlikovani divizijski generali
Rim, 20 jan a Divizijski general Ada-mo Vfariotti. ki ga je Nj. Vel Kralj in Cesar nedavno odlikoval z viteškim križem savojskega vojaškega reda. je bil roien v
Rimu 25 januarja 1SS6 Topniški oficir je postal 1 avgusta 1907 Udeležil se je itali-jansko-turške vojne in bil tedaj odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hiabrost. V činu kapitana in majorja se je udeležij svetovne vo »»e 1915-"»* K M ^<~dD Ikovnik je bil v novembru 1025 prideljen zboru glavnega stana. Na razpolago mornariškega ministrstva ie bil postavljen v novembru leta 1928 V janu.«r-p 1934 je postal r>->i-k^vnik. v srptem.^rj istega leta pa poveljnik 5 topniškega p. tb. V činu bri^alre-ga generala in pover,^ ka topniškega ar-madnega zbora v Potermn mu je bila 30 julija 193** poverjena funkcija šefa glasnega stana tretje t'jr.iade Kot mden arit pri poveljnistvu j*^ve armade, ki 'e bi.t mobilizirana v ^um<u 1C40. se je udelc2?i vojne na zapadni fronti Nato <nu ;e O'ia poverjena funkciia r'"ve^.'n^a pehotne vizije »AcquU in s to -*inico j? v decembru istega leta odšel v Albanijo t«*r so« c-loval do februarja 1°ll v vojnih '.»c^rad-jah na grško-aibjnski meji Ko g-, ie p° hudi bolezni vrnil v Italiio. je bii imenovan za šefa glavnega siana 6 arnade d-e 19 maia 1941 V uiVizijFkega gert «*a**i je napredoval 15. aprila '942.
Divizijski g^iera« r»to\annl 4nsr*»io rivano, ki ga ie Nj Vel Kralj in Cesar nedavna odlikoval z viteškim križem Savojskega vojaškega reda je bil rojen v Sa-tuzzu 31 oktobra 1587 Kot topniški podporočnik se od 3 avgusta 1908 udeležil iteJHansko-turške voine in si pridobil bronasto kolajno za vojaško hrabrost zaradi Evoiega zadržanja v ponovnih borbah ln
zlasti 28 junija 1912 na postojankah Sidi Saida. V frhruarju  1915 ie postal kapitan.
v aprilu 1917 pa major V vojni 1915-18 je hil ffffl'Kovan s srebrno koiaino za vojaSko hiabrost. s katero se je izkazal na Carsu. Bil je gojenec vojne šo'e v novembru 1921. nato r»n postal u^iteli v tej šoli v februarju 1926 V novembru istega leta je postal podpolkovnik in nato polkovnik ter m ve1 i" t H 28 tonn'škega p'Mka 17 decembra 1934 je bil zopet pozvan v učitel-skl zbor višjega vomesra zavode Kot brigadni eeneral le bil 28 rktobra 1938 določen za to na v februarju 1939 za pove^nl^a top-poveHnika ^rmadnega zbora v Turtnu, na-niš'sesra bržega armadnega zbora. V septembru 1940 <e nrpvzel rv->ve'ištvo pehotne divizije »Cacclatori delle Aloi«. katero
se ie tideleJUl onemeli na eT^k^-nlh^n^k1 fronti Divizijski greneral je od 15. aprila
1942.
D.v'zji^ki eene^i O'ovanni Ma«-c»rio.
ie bi nH-'V«o odi;k°van z vite?k:rn kr4-Sem savoKkega voiaSVefis r«da. je bil ro-;en v Cu^eu 19 gn^i^a 1RP8 V pe^tpmbr" 1908 ie postal nodDoroenk pri p'anincih ter «e ip ndelpfi' "^';jn«pV/,.t"-5Vp voi'*" in bi^ odrkovan z bron^^o kolajno za vo-
-e r*^«!«^1') v č:t»ii Irninjfjimi in m-><«r*S V m^'u 199S ie postal Dorr>o*ri: učitelj v vojni šo**i. V avpo^+u 1^6 je po-rtal r^doV-kovnik, v oktobru 1932 pa kot poikovnut
K'm, 20 jan. s. V palači Chig' sta zunanji m:n ster pref Galdzzo Ciano in po.
erjenik poslov Japonsko Kase dne 20 januarja   1943   podpisala   k n venci jo  o go-;p    irskem sodelovanju med UaMjo   n Ja aonsko   Istočano sta  v nemškem glavnem
tanu podpisala enako konvenc'jo nein-Jk' zunanji m niter von Rob^ntrop ;n veiepo-
lan^k Japonske Hir ssi 05:ma
Tt konveneji. ki 'mata enako vrednost 'tak r trojni pakt :n g^ izrx^polnujo'a z gospodarske plati predstavljata nov mrgo Sen razvoi pakta treh zavezn ških naro. 1ov Kot 1'g:čna posledica dal nosežmh vel-k h polit;čnih idej sk'en*eniy med trem: listni predvidevata konvene fi široka zasnovane g sp"d"rske nečrte Velik- gospo. iar?k: prcs*o-i v Evrop. in v V'*»! ki vzhodni   A z ji    "»odo   nriteen ioni   z  vgPiii    •jv jimi
močm* v tot^'nc vojno nrot; sovr*»žn:kom Obenem *e ustvarja temelj za trajno g-rpodarsko sodelovanje po v--n; med veli kimi go podnr«»k ml prostori K^nvencii io^^čati izrreniavo go;rod?rke p mo& vseh vrst kak'r t*jd' ni:h nns'npni razvoi in določata sode^van^e z vseh erosp-^dar-k h in finarč-ih v:d:kov. Besedilo k nven-nije je naslednje:
Konvencija o eo^p-^arskem sodelovanju m^d Italijo in Japonsko.
KrnlWa rtalfjaiislm v'r»r»a fn r^r«ki iapnn^-ka v'ada sta skten:li po?rlob'ti svoje eo^npda^skn s~d>!ov»nTe v svrhn medse-bome pomoči z vcem» evn-lm1 erncno''arcki-mi ePami v na^n'^ vanfa ser?anV vo'np. ki ctrem* Pr. ti«-tv»r:tv? miven redi v Fv-roni In v Veliki Vzhodni Az't'J. in tud: v vidn. da se no zma^^vitem kon*»n \Tome in z izvajanem š?rekeea kn««s*nikt*vnef*a načrta v aosn^Mlar*fvn eb**b dr~">v u^+^-nri nov red. ki na* ▼-»«"»*^>v: «H«*o| J-, n^n»*e-d°k \"Seb irti**r***irnr*;1* »- »• ^ rl n v   V * a »*^»r^»#»rj
sta se Japonska in Italija dogovorili kako^ *lcdi:
Cl  1  ItaPfa fp .Tap'-n^ka bo^*q nocp^?e-
vaM in itvj»'^t? pe veh v^ri*-^^-"h ip 7 vjerni ir.nrmi i 7 m o r>»-»vT o eo«: poda rsk pogojevan mod svofina grs^^Tt^km i sferama Nud ?i si bo«*a mfd<-eb^?o0 pomnf v oskrbovanju »n nre*ev^nJo nan^nv *er bo=-tc»   izvedi?   testn   tebm^no so^e'ova^.ie.
Cl   2 ftaTiia in Tar^ncka    boc*a izvali tesno  f»nr»»*r-nn SPiip'nv^niV  v  svrh« o'a ša«^  plačil   nastalih iz izvajanja določil pre.išn'ega člena.
Cl 3 Ita'ija fm Japonska bo*ta vrd^že. vali tesne odnose v svrho e;m boM uč»n-kov'tetja sode'ovanja. v kol kor se t*re nada'jev5».nja   njune    Gospodarske politike.
V ta namen bo<fa obe v1ad! s posebno imenovanimi komisarji nadzorovali razvoj
Tosnodarskih odnosov med obema državama.
Cl 4 Pri«te.me ohiricti oheh vlad hndo :7dr!a'e podrobne določbe, ki so potrebne
'3   'ftV*tfVw'  tn knnvpnrjie.
Cl 5. Ta konvpnri-'a stop? v vpi'avo z "Inem nl<»ne?a podn:«a in bo »r^^la triko do'ffo k^kor trr>m; mk« mod I*t'»^o V^m eiio in ipn^i-lfn y dno "7 septembra 1930 'eta XVTfT frt«!<-*'r;io dobe k- odgovarja V%   dnovu 9   mo*-*»r-a   XV d«*«« CInvf
Med tem - e bo«ta j3no»«ka in i*?>';ia po-fra^aM za dolorit^v prav*i ra no^Thno iz-va*ar»*e konvenei.fe o gospodarskem sode-
tova n mi
Pimen cjvHi ksnvencij
Berlin, 21   jan  s   PoMićno diplomt*;aka teoreapondenca  komentira  p dpta Konven ci^e o gospodarskem sodelovanju med Ita 'ij    in Japon ko ter enake konvencij meo Neme Ja in J;poruko  m  p Se   da  je nov pakt. sk'en;en med silem- Csi   n   Jap >nsk glecie g'".spodai sKega sodelovanja   Kater \r dopolnjujoči del trojnega pakia   gieie m ^vo^e <m t "p  in   or  svofi   vninnat' mn^er' več   kakor   obieajna   trgovinska pogodba Gre  za   dokument rano    ugotovitev treh
podptsnrc. da ne aklepr.jo samo formalne grsp darske vez: v svrho zmagovite izpeljave vojne temveč tudi v <vrho u tvar »ve potrebn h pogojev za srr^no bodočnost narodov ki žive v življenjskem prostoru treh sil  tudi po v jm
Pogodba kaže že zdai »voio neposredno -jč nkov:tost in važnost Ne nz.ira-e se na razdaljo se jo sodelovanje med dilavami velike vzhodne Az te tn Evr pe nbd-žalo živo in eotovo ie. da b sta spopi^m evanie •n teh*vkn d^prmosli 'c umn«»mu bViš^m«! zkor Sčanni vseh možnosti pr metn h ^red tev To 'a ž<- zdai bu zmen*nva izkustev v industr*1- in tohrk' v m1 eres1 ran h iržavah   dai<i   podp anleajn   n^ib^1-  ni rine
ispohe kiterinv ^odr morati >kupq BO* •ražn-k' rMČnnnt. Sklep A\ »roinerrn '> kt i v sm s'u dne 11 deeemhrq 1911 skl^mo-aega pakta da 'e trebi rodit v h> do ^magov tesra konca 5^» ni mo»el min'f" t. ra.t-   brlj   laan.^   kr«kor to pot  s sn->nolne-
a'mm' sporazum* na podrrčiu e: socdar->koe3 voden »ji voine   Nič manjše ria*»^ati
(, proearamat čn> <k'ep- pnkta u. arrlčtjo I vso iasn^st'o v ho p divsn r p^ iKtin-)-^•»tvi novega rerlri v svofri |f**apodsrk k •■»rotnrth v pr:d vseh tatero 'ranih narodoi po zmagovitem koncu vojne.
Kralj m Cesar na otv?rTtvi akademskega leta Zavoda za Srednji in Daljni vzhsd
ZasiTcstivs prerrr.vcsi'e o sličnosti 7f ci"av'nskega pcslanstva
iKđije in Italije
Rim. 29. ian. s Cb vzvišeni pr:?otno=t: Vel Kra!ja in Cesarja ie bfo davi svečam o^vorieno akademsko leto ital'ianskeea zavoda za Sred^ii in Da'iP;i vzhod Vladai je pr še] v pa'ačr B^anraeeio ki ie sede? zavoda, ob 11. uri Spreiel sa je predsednk zavoda =enatr>r Ge-vile z zastopnik; ob'a-sti Ob Gorečem odobra-.-aniu ie vstopil < predavalnico ter seče] v predrc\inlsk| se-I dež De-no od Vel KTa'ja in Cesarja ie I bi! nemški veleoo>!n^'k von Mi^k^^en !e\o pa m'n ster za ljudsko kulturo Pavo-lini Med Štev''"»ml drugimi z^stnonik ob'astj so bili oodrainik v min strsHoi ta narodno vzgojo De] G ud:r-e. r>odtajm" Strnnk? Tarabi^j c^ator Giu*?;e"mi ko* zastopnik senata. naHonaln svetnik Ror-g05e kot zastopnik Kr. akademne Ttaliie zastopnik tnoorskega veToro-Ian:štva pc slan'ki Mndža-?ke. Mand^uriie. Finske Rumunije  in  Tni«=ke ter    drplomntska za-
stop-tva ostalih držav tro-'norta pr-lcta b^. ron A'o^i  nrPd«pdn'k nru'tva nriinteliev
raponske.    zastopniki    društva prijateljev '•-•diio   admiral O^*-^ kot ?i ^arice    general    Barbierj  kot zaslop^fk Voj~ke z^cf*--7!-; T      -tva ;n m:1 ee pu-verner, prefekt   Zveznj tajnik velepofla«
"<iki mtn'strstva in 7-> — -) ' i Tt-iM^arnsko \friko tenera'i admirali, senatorji in na-•ionalni svetniki
Ko le odredil pozdrav Kralju in Ce^nr 'u   je predsedn k zavoda ranatoj  Gen t i 11 oaslovji na vladara pozdravne in poklonil« ne besede   Nato ie nr'*\-7'el  becedo uradn. tovornik al'^Hem'V latH^tf GitfrVMN Tht;
Ob koncu otvoritve je Vel. Kralj tn Cesar
a, ■ vo ** m » ■      • n g v-
vornlku ffvoje visoko zadovoljstvo nV ,r.-le odšel iz palače Brancaccio ob i>hnovjeni poklonitvi Ziistopnikov oblasti in nai*. pelj 5em pozdravu občinstva Ob i/h du iz la-lače je množica priredila vl.Marju r. i v i,-Scr.e manifestacije.
uničen sovražni oideiek
Nemške in zavezniške čete junaško zavračajo vse sovražne napade — Ostri boji na vseh rcfsckih
Iz Hitlerjevega glavnega stnna, 20 jan
Vrhovno poveljnistvo pomake voj ke fe ob. javilo danes naslednje vojno poročalo.
V sevemozapadnern delu Kavkaza s: zavrnile neniSke. ruiuur.ske in slovaške ćete sovjetske krajevne napade.
Začenjajoče se :užno vreme otežkoča med Kavkazom n Donom bojno delovanje na obeh straneh. Šibkejše sovražnikove sile »o hlle tamkaj deloma v pr tisunkih po ogorčen h borbah uničene.
V bojnih odsekih ffnnalcrara podrt>čja so nemške čete s podporo letalstva ustavile sovrežnik ve napade, ponekod v zelo hud h borbah. V odseku neke pehotne divzijc j." bilo pri tem un:čen»h  10 o U'opn. h voz
Branitelji pođroeja pri Stal neradu so zavrnili kljub hudemu pomanjkanju * neomajni borb-  vse sovjetske napade.
Jugovzhodno t d Ilmen**k-*jra jfzera je bila obkoljena bojna skupina nasprotnika popolnoma uničena lastni napadi so »■ r*^lt sovražnika v njegove prejšn> postojanke, sovražn: razbremenilni poskusi pa so bili zavrnjeni.
M enejS' sovražnikovi napadi ju-^ov*ho<1-no od  l.adoške^a jezera so se  izjalovili \-
hudih borbah, pri čemer so bili" krajevni vdori v protisunkih zanstavljenj ali razčiščeni.
Sovfetske taktiko vidi obup
Bei...i, 20. jan. s. Za nesp:emenjeno os'ri-no borb vzdolž vsega južnega odseka vzhodne fronte je zns-cilno dejstvo, zatrjujejo Iz pristojnega vira, da mečejo Rusi v borbo vedno nove sl'e brez 'stikršnega šte-den;a ljudi in sred^ev    Igrajo za vse in
ooveijnik 81. pehotnega pr/ka. V septembru 1935 je postal nomežnj povelj^iK voine Sole. 31. iu'-'ia 193ft r»^» ♦ h^ic^rf^ General oov*«»lin:k 4 div*zHe nta^i^e^v '»Cuneense* 25 av?u?ta 1939 io bi do^o-Aen za vrhovneea oove'^ika ce* v A]ba-niji kot šef glavnega stang poveljništva t. decembra je bi] imenovan za do-
veljnika Kr pehotne in kor:en;ške hkr. dem:je in pehofne šole. V iuniiu 1940 se ie ude/ežil voinih operacij na zapidn alpski meji kot Dovellrrk 10 ?kupine a'p;n-cev »Cessi« Od 25 januarja do 16 aprlia 1942 je poveljeval prvj d;viziji DJan>>eev »Taurirene-e* ter ?e udeleži] voi";h operacij na Balkanu Div;zM?kd general in šef glavnega stana poveljništva južn h oboroženih sil je od aprila 1942.
i
okušajo s to taktiko, katero se labko označi za obupno, zopet zavzeti Ukrajino *n kotlino Donca Ti cilji 90 za Ruse, ki se očitno nahriajo v slabem položaju. izre!ne važnosti, kaiti Ukrajina je žitnea Sovjetske zveze, kotlina Oonca pa najvažnejši vir vsakovrstnih surovin.
Junaštvo fcrrcev v bii h za Stallngrad
Berlin, 20 jan s. Prve izdaje popol lanskih listov zopet pišejo o hudih borbah na področju Stalingrada ter objivljajo junaštva, ki jih izkazujejo te dni nemške :n zavezniške ćete z geslom Vsak mož — trdnjava. »BerUner Ze:tung am Mittag* piže: Tc je povelje, ki gTe oJ ust do ust med četami, ki se bore proti sovražnim množicam To geslo izhaja tz zagona junaških branilcev Stalingrada v borbah. katerih sr:dotost in obseg nima primere v zgodovini To geslo simbolizira železno odločitev in neomajno vero na^ih borcev, kakor *uli kategorični imperativ v zavesti vseh Nemcev, da se ie treixi boriti proti vsem nevarnostim, naj bodo kakršnekoli, v tej volni, ki je naihujša. In to za zr ago, kl bo odločila o na5i boiocnosti.
Komentirajoč žrtve branilcev teh postojank, list poudarja, da to, kar delajo ln so delan nemški voiaki v tem odseku, p-eka^a junaštvo n-ih tov?iri.*ev pred letom dni m-^d obrambo Ržev- in celo junaštvo ed'mc Ve_ HkiH Luk. ki jim je končno uspelo dobiti
zvezo z ostaJimi nemškimi četami.
Haji na finskem odseku
IIel&ink|. 20   ian   s   Vojno Poroč lja- Na fronti Karelijske ožine in nem od-eku   Vzhodne Kare'ije udeistvovanie sovjetskih patrulj ie f n?ka oehota zadala oDčutne yja   Aunuškj   fronti   ie  b 3   odb;t 1 poizkus vdora    Sovražnik ie imel izeube Z ostalih front ni poročati o^mrmbnega.
Velike natope oskrbovalnih kolon
Berlin. 20. jan s Glede hudih bojev ki se sedaj razvijajo tudi v odseku južno od Ladoškega jezera se ie zvedelo tz pooblaščenega vira nekoliko podrobnosti ki se tičejo zlasti delavnosti oskrbovalnih kolon v prednjih črtah. Te kolone, pravi obve-
ilo jav-V juž-
živah.oo
katerim izsut>e.
oviet"=ki krvave ničesar
stllo so noč in dan na oledonelih cestah, da preskrbujejo ćete z vsem potrebnim. Pn svojem delu 30 pratezne čete stalno v območju sovjetskega topn Stva TeZkoCe kt jih morajo vojaki prateža ptenašati so nepopisne. Neka motorizirana kolona ki deluje na tem področju, je v 6 mesecih nn-vozila 25 000 ton streljiva tn drugega potrebnega hlaga ter prevozila v tem času 2Rnot3 km po močvirjih po komaj vidnih stezah v brezljudni pokrajini med Lado-škim ln Mmensk.m jezerom.
Legendarna hrabrost finskih letalcev
Helsinki, 20 jan s Ucejstvovanje finskih letalcev v obeh vojnah Finske proti boljševikom je legendarro zlasti v pi imeri z razliko razmerja me dobema nasprotni . koma. Izredni števi'čni premoči ruskega iealstva je morala Finska zeperstaviti junaštvo srvojih pilotov, ki so se žrtvova'1 in se žrtvujejo do skrnino^ti za obrambo domovine pred bol~£ov:&ko nevirr.ostjo Ne-številni ao d^er^^i. ki pričajo o hrabrosti in junnštvu finskih letalcev in katere bi svet lahko ob^ud^val Spadajo v zgo'.ovln«> letalstva majhne države, ki priča o veličini in junštvu n lenih sinov. Imena letalcev Olve Tuominna. Vili;a Sa'minena, Eina Ilmaria. Jutilainena Paavokahle, Rolfa. VVinquista, Laurina Nt^sinena. Ava Mau-nule. Jorne Karhnnena in Vaikka Kama ao v ustah vseh in donijo kakor zglei pop lne predanosti in n"+i-i«Vp-a junaštva v hrabri obrambi domovine pred nevarnostjo premočnega nasprotnika.
Boljievikcun pr'manjkuje živil
Stockholm, 19. jan b. »Time3« razpravlja v dolgem Članku o stanju prehrane sovjetskega prebivalstva, da je stan;e tem bolj resno. *s.er so se Nemci polastili najbogatejših ruskih poljedelskih predelov tei većine prometnih sredstev, ki se izKonSfajo do skrajnosti v vojaške namene Vprašanja prehrane je postajo vznemirljivo tn v londonskih krogih že govorijo o možnosti, da. bosta morali Anglija in Amerika prav kmaJu poslati 5 konvoji živila Rusiji, da bi se na ta način vsaj deloma prep.eC:la lakota, ki Ftusiji grozi Ni izključeno, da bo morala Amerika kmalu dati sovjetski zaveznici velik del svoje žetve na razpolago, s čimer bi se hu !o obtežilo trgovsko bro-dovje Zaradi pomank^nja premoga v »nv« jetskih mestih ne morejo več kuriti stano« vanj m meščani se morajo zadovoljiti z 'e-som. ki ga dobivajo iz bližnj h gozdov Tudi lokomotive so morali preurediti na p-»gon « surogati
?čite se
na »D.bra Kn*!ga«
Strar- ?
»SLOVENSKI  NARODc.    četrtek. 21. Januarja 1»43-XXI
t** 16
Ministrstvo za ljudsko kolturo za povzdigo glasbene umetnosti v Ljubljani
Zoo.o jo lir za ojačenje umetniške delavnosti na glasbenem
psdročju
Ministrstvo za \iuć*ko omiko je do\'olilc Glasbeni Matici m dniQtm Glasbenim za-\odom našeca mesta podporo 200.000 lir za tekoče eto z namenom da se oiaC' umetniška dela\nost  na področju ctasbe
*
Gornja vest bo gotovo na.^la up<~<ien odmev v nav glasbo liubcći iavn<<st' Veliko du^cn dar m-n strvfva za liudsko 'mrko do kazuje resnično velik smisel in razumeva
nje za kulturne potrebe nase pokrajine Razveseljivo pa je da temu razumevanju *lede tudi dcjania v oblika znatne podpore k bo resnično omogočila na^ m g^asbeono zavodom čim večj razmah N dvoma da 1" naAa glasbena umetnost v Visokem ko-m'sr3r:u Eksc. Graz oliju nasla o«tiićnecia i itlovomika in da ie megovemo nesebič nt-mu pnzadevanju pripisat ta velikodušen korak nr.n^strstva za ljudsko orn ko.
o lanskih sodnik
preimsisine
se je zelo mižalo — Pregled glb^raja v zadnjih štirih letih
Ljubljana, 21. januarja
V soboto smo poročali da se je lani število sodnih izvršb izredno znižalo. Od 61
v letu 1941 je pačilo lani na 2698 V Štirih lntlh se je znižalo skoro za 80' 0 Zanimive so tudi podrobne Številke Oglejmo si danois tiste.. Id se nanašajo na sodne posege v nepremičnine.
V peštev pridejo v treh oblikah: kot pris'.lna osnova zastavne pravice, prisilna uprava in prisilna dražba. Najobčutljivejša   za  dolžnika   je   nedvomno   zadnja, ker
pomeni neizogibni konec. Prisilna uprava še vedno pušča odprte možnosti za rešitev, prisilna osnova zastavne pravice pa je samo upnikovo stvarno zavarovanje, ki velja dolžniku za opomin, da gre zares.
Prisilnih osnov zastavnih pravic lani samo 160
Reklj smo že. da je prisilna osnova zastavne pravice le nekako zavarovanje. Upnik še ne terja naravnost plačila dolga temveč se realno zavaruje. Za plačilo dolga mu z osnovo zastavne pravice jamči nepremičnina s svojo vrednostjo. Na ta način je mogoče zavarovati vsako izvršno terjatev na zemljišču, ki je vpisano v zemljiško knjigo ali z zastavnim popisom tudi na drugih zemljiščih. Cim je zastavna pravica prisilno vpisana, ima upnik terjatev napram vsakokratnemu lastniku te nepremičnine in ga dolžnik s prodajo ne more več oškodovati.
Postopanje za prisilno osnovo zastavne pravice je enostavno in naglo. To kaže tudi statistika izvršb okrajnega sodišča v Ljubljani. Skoro pri vseh drugih oblikah izvršb je ostalo nekaj nedokončanih tn so jih morali prenesti v novo poslovno dobo. predlogi za osnovanje prisilne zastavne pravice pa so bili rešeni vsi.
Pregled gibanja prisilnih osnov zastavnih pravic v zaenjih štirih letih nam nudi naslednjo sliko:
leta 1939 je bilo osnovanih 697 leta 1940 653 leta 1941 237 leta 1912 160
Število prisilnih osnov zastavnih pravic je torej napravilo največji skok navzdol predlanskim. Toda tudi lani se je ponovno občutno znižalo. V štirih letih je padlo za 77 odstotkov in se tako približno drži povprečja znižanja vseh izvršb.
Prisilnih uprav 68
Prisilna uprava že zelo utosni pravice lastnika ln je vsekakor zanj že mnogo neprijetnejša oblika izvršbe kakor osnovanje zastavne pravice S prisilno upravo se upnikova terjatev že poplačuje iz dohodkov dolžnikove nepremičnine, ki je pod prisilno upravo Sodišče imenuje upravitelja, k razpolaga z donosi v korist upnika. Prisilna uprava se zabeleži v zemljiški knjigi m traja dokler ni terjatev poplačana.
Število prisilnih uorav se je v zadnjih štirih letih gibalo takole:
leta 1939 ji je bilo 244 leta 1941 147 leta 1012 6S V Štirih letih se je število znižalo za .  Važno  pa  je.  da  je  bilo  lani prav za prav osnovanih na novo le 14 prisilnih uprav (1. 1939 — 104. 1. 1940 - 103 m leta  1941   —  40).  ker so jih 54 prevzeli iz prejšnjega leta  (1.  1939 — 140, 1. 1940 — 128 in L 1941  — 107).
Med letom so jih skoro polovico ustavili. Prenehalo je 31 prisilnih uprav (leta 1939 — 116. leta 1940 — 123. 1. 1941 — 93), ostalih 37 pa je ostalo nerešenih in so jih prenesli še v novo poslovno dobo (leta 1939 — 128, leta 1910 — 107 in leta 1941 — 54).
Zaključeno ni b*lo nobeno draž-beno postooanje
Prisilna dražba je najbolj trd izvršilni ukrep in pomenijo, zlasti na kmetih, prodaje posestev na prisilnih dražbah za lastnika popoln polom. Posebno nevarne so prisilne dražbe v času gospodarskih kriz. Zgodi se prav rado. da v takih časih lastnik izgubi prav vse, čeprav nepremičnina ni bila zadolžena do svoje celotne vrednosti. Uvedba dražbenega postopanja se zaznamuje v zemljiški knjigi, tako da ima učinek proti vsem.
Vendar položaj dolžnika s samo dovolitvijo uvedbe dražbenega postopanja še ni popolnoma izgubljen. Se ima možnost, da se reši. Sodišče mora v primerih, ki jih zakon natančno našteva, dražbeno postopanje ustaviti. Na dolžniku je torej, da s primernim plačilom vsaj delno zadovolji upnika in ga tako pripravi do odstopa, če pa dolžniku ne uspe pregovoriti upnika, se seveda dražbeno postopanje nadaljuje. Konča se s posebno razpravo, na kateri se razdeli kupnina.
Izpred okrožnega sodišča
še en greh Janeza Kunstlja, specialista za žepne tatvine ur — Kazen so mu zvišali na 3 teta robije
Ljubljana, 21. januarja V terek so pripeljali ponovno v razpravno <iv rano o&ražnoga soJ'šća Janeza Kunsrtlja imenovanega tuda »Kugla« ki smo o njem pred meseci poročali, da je hA zara-di he-zar J vranja in več žepnih tatvin ur obsojen na 2 leti in 8 mesecev ro*> je ter 100 Lir denarne kazni. Kunstclj &e je lani specializira! za žepne tatvine na tramvajih kjer je izrabljal gnečo in kradel svojim žrtvam ure. Mož je šzučen mesar, vemiaj menda nkc-ili ni res-no opravi ja'1 svojega poklica Rajši se je po-tepal okrog ;n se preživi>ai s hazard: ran jem Z-.'radi hazard1 ran ia ie bi-' že mnogcikrat kaznovan, vmes pa je zagrešil tudi nekaj tatvin.
Ko so ga zadnjič sodniki obsodili rn so se za njim zaprla vrata jetnišn ce, je kazalo, da je zt nekaj časa odklenka'lo njegovi podjetnost/ in da ga ne bo tako kmalu ;z
jetni^nice. Pa ni bilo tako  Kunstelj se ni
položil računa za vse. kar sh je nepošten-, prisvojil. Po poročilih v ča.sopis h je zanj zvedel tudi trafikant na Celovški cesti in spektar  fmančne  kontrole v  pokoju Josip Urjavec Tudi njemu je v začetku lanskega avgusta na čuden način izginila ura  Bilo je okob 20. ure   ko je v trafiko vstopil visok črno oblečen neznanec, ki ga je prosil naj mu pokaže album z razglednicami Vzbu ja1 je vtiss da je pijan. Stopi)] je v prostor, kjer je bil prehod ;z prostora za kupce v proster za prodajalca, tako da se je zelo približal   trafikantu    Med pregledovanjem se je nekajkrat sumljivo zamajaj, nato p-i z nejevoljno pripombo, da ni našei nič primernega od;el. Cez nekaj časa je trafikant ugotovili,  da  mu  je  izginila težka srebrn-ura znamke Ornega z verižico. Vse iskanje je bulo zaman. Sum je takoj
padel na neznanca, dacr trafikant ni vedel, da je bil to prav Janez Kunsrtelj, specialist za žepne tatvine ur. Za njotn pa m bdo nobenega sledu već. Sele po njegovi efe-sodbi je Erjavec po casopesrah poročilih začel sklepati, da bi obsojeni Kunstclj mogel biti raiti, ki je tudi njemu ukrade! uro Sel je na sod:šce :n povedal svoju zpodbo Ko so mu pokazali Kunstlja fcsjcoj ugotovi, da je pravi Tudi žena ki ga ie vdelt v trafki  je potrdila njegovo identiteto
Tako državnemu tožilcu ni preostalo nič drugega, kakor da ie Kunstlja še enkrat pok I" cal na odgovor čeprav je b"la prva sodba že pravomoćna. Včeraj ie bila glav na razprava m so Kunstlja zopet pripeli jalna zatožno klop.
Senatu je predscdVva.1 s. o. s. Ivan Rrelih krst »odn ka votanta pa sta so^cicmala s o. s Jo*rp Baričevič   in   sodni   pn<tav Matevž
Mf>h'>rč Obtožnco ie zastopal državni tožilec Branko Goslar. obtoženca pa je zagovarjaj  dr Kc-bnv.
Kunsrtolj ni hotfel rrč sl;š>nri. da br btf on -zvršiil tud,- to tatvtru/ Taji1 jc na vse prereze in se skliceval tudi na to. do ie na nrej-nji razpravi pnzna.l vse tatvine Tudi takrat bi prznal če bi b:l tat-vmo res iz vršil. Ker je pa ni. ne more pr znati Trd:' :e   da sploh ne ve za trafiko oškodovanca
niti ne. kje je Celovška cesta, čeprav je že leta m leta v Ljubljani tn jo je na svojih pohodih po gestulnah gotovo obr -4 prav vso Priča Josrp Erjavec je opisal tatvino m, ko mu je p>reo}Wln k pokazat ootoženca, z vso gotovostjo potrdil, da ie t.sti ki se jc omenjenega večera m udi J v njegvvvi trafiki j Enako je izr<^"eciai!a njegova žena, ki je ugotovila še, da ;e bil Kunsrtol) tis:ega ve cena -blcčen v črno obleko \'a njegovo identiteto je bida prpravijena poseči.
To se je tudi zgoJrlo. Kunsteli je $e naprej vtra.ja/1 na svoj nedolžnost in og<"*ree-no zan;kal Icmdo Zahteval je. da naj pr.ć; priseže ta. Po predpisanem opominu o pomenu prisege je predsedn k res ube prič: z prisegel na njuno :zp»n-cxi. S tem pa je b;la obtožen čeva usoda že zapečatena Oškodovanec se je pridruž'1 kazenskemu po^tor^anju m zahteval 1500 Vit
Se-najt je spoznaj Janeza Kunstlja za kr-vega po obtožnici in ga obsodil za to de a nje na 8 mesecev strogega zapora. Po za konitih predprarh je to kazen združ-J s prej ^njo ;n mu skupno naložil 3 leta robije in 100 lir denarne kazni  čas'ne pravice zgub-Zi  dobo 3 let  Oškodovancu m- ra povrwi' :^kcdo v ahtovanj \nsini.
Janez Kunstclj je po razglas-tvi «»odbe ponovno jokajc pagfifcTnC, da ie nedolžea vendar je kazen sprejel.
(Se/cz
c znrea
K O L K D A R JDanes; Četrtek, 21. januarja: Neža,
DANAŠNJE F R I R F. D I T V E Kino Mat ca: M ieacI usta. Kino 5*ioga: Devojka. Kino fnion: Vse saradi ljubezni
DE2LRNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, B!eiweisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta. 62; Gartus, Moste, Zalcslva. ce^ta 47.
S krompirjem Je treba pravilno ravnati
S poskusi se je dognalo, da krompir prenese tudi nekaj stopinj pod ničlo, ne da bi pri tem trpela njegova semenska vrednost in ne da bi se pri tem za veliko zmanjšala njegova okitsnost Najnižja temperatura, ki ne škoduje krompirju, je okoli —3" do —4° C, kar se da razlagati na ta način da krompirievi gomolii kot živi organizmi dihajo in proizvajajo toploto. Pri dihanju nastajajoča toplota je razlog, ki preprečuje da bi krompir že pri — 3° do —4° C zmrznil, vzlic temu. da je ledišče soka v sta-nicah krompirjevih gomoljev že pri —0.5<' C. Z dihanjem proizvedena toplota je lahko prav velika, ker v velikem kupu spravljen krompir proizvaja toliko toplote, da se krompir močno segreje, zaradi česar n; priporočljivo shranjevati ga v visokih kupih, toplih kleteh ali v drugih gorkih prostorih.
Kakor je toplota pri jesenskem spravljen ju krompirja nezaželjena, je pa zelo koristna pri prevažanju krompirja pozimi. 3 primernim pakiranjem namreč lahko zadržimo toploto v notranjosti vagonov, da se preveč ne ohladijo. Najboljši strokovnjaki v zimskem pakiranju krompirja so Danci. Posrleimo način njihovega pakiranja. Pod in stene vagonov opazijo 10 do 15 cm debelo plastjo slame in lepenke, da preprečijo uhajanje in dovod zraka. V tako opremljen vagon naložijo krompir v papirnatih vrečah po 50 kg. V izredno hudih zimah pa zavarujejo pož'ljko še s tem, da položijo vodoravno med posamezne plasti vreč lepenko, slamo in tudi krompir pakirajo namesto v eno vrečo v več (3 do 5) vreči Na ta način pakiran krompir vzdrži —12° do —15° C. kar je bilo ugotovljeno tudi pri zadnjih pošiljkah, ki so prispele v Ljubljano. Na-mrznilo je le neKaj krompirja v vrečah, ki so bile v bližini vagonskih vrat, čemur se pa ni čuditi, saj 1e bila okoli 6. januarja temperatura —1S° C.
Namrznjen krompir je treba pod vsakim pogojem spraviti na hladen prostor (2 do 3° C), da se polagoma otali, in ne v tople prostore (kuhinja, zakurjene sobe itd.), ker tople shrambe niso za krompir, zlasti pa škoduje semenski vrednosti hitro se menja ioča temperatura.
Zmrzli krompir ni za seme, vendar pa ga lahko uporabimo za pičo, če ga otalimo neposredno pred kmiJj)enjern. Dnevno se sme torej otaliti le toliko krompirja, kolikor ga isti dan pokrmimo, ker dolgo časa otajen krompir začne gniti in ni več sposoben za živilsko krmo. Končno naj še omenimo, da je zmrznjen krompir tudi užiten, v gotovih jedilih celo okusen, kakor na primer v pireju.
Gornja navodila navajamo iz razloga, da bi znali ljudje ravnati tudi z namrznjenim krompirjem, ker v današnjih težkih prehranjevalnih razmerah je vsak kilogram krme ali hrane dober, če ga lahko uporabimo v te svrhe.
Namrznjen krompir je po nekaj dneh stresti iz papirnatih vreč, ga razgrniti, dobro pregledati ter gomolje, ki se potijo (postajajo mokri) takoj odstraniti. Te gomolje je čimprej pokrmiti ali pa jih spraviti nazaj na hladen prostor (—1° C), da ne začnejo gniti. To pa pride Ie tedaj v poštev, če imamo veliko množino namrzlega krompirja, da ga ne moremo sproti pokrmiti. Namrznjen krompir se da tudi uporabljati pri peki kruha.
Suh krompir pa je pustiti za seme In
ga shraniti pri manjših množinah v zabojih, ki jih spravimo v klet. kjer se da temperatura uravnavati potom odpiranja ln zapiranja oken na 2 do 6" C. Večje množine pa je dati neposredno v klet tako, da bo potom opažev dvignjen od tal in ne naslonjen na steno ker je znano, da se semenski krompir najbolje drži Ie v hladnih, suhih ln temnih prostor h. V veliko kupe nagrmaden krompir pa mora imeti izven tega £e dušnike iz letev. Na ta način odbran in spravljen krompir bo obdržal svojo p^lno semensko vrednost do sajenja in dajal najvišje pridelke pri kolikor toliko dobrem oskrbovanju.
Razdelitev sira
Prehranjevalni zavod Vis k misarijati poziva vse trgovce, da morajo dvigniti mj. kasneje do 24 t. m sir za mesce januar •n scer vsak pri onem veletrgovcu. pn katerem ga je dob I v mesecu decembru.
Navodila glede razdelitve sira potrošnikom bodo objavljena naknadno.
Iz psfrrallne Trieste
— Smrt trie«tlnskega mornarja. V junaški borbi s sovražnikom 1e nadel mornar Luigi Taffara, po rodu iz Triesta. Pokojni je bil rojen v Triestu 1920. Po končanih šolah je bil prevzet kot mornar pri družbi »Italla«. Potoval je na ameriških plovnih progah. Bil je izvrsten mornar. Njegovi svojci živijo v Triestu.
— Zgodovina Triesta. Prof. Silvij Ruter le pričel v veliki avli Dantejevega Liceja s predavanji o zgodovini Triesta. Vstop k predavanjem triestinskega zgodovinskega cikla je prost. Svoja izvajanja bo pojasnjeval prof. Ruter s pomočjo projekcij.
— Demografska slika. Dne 19. januarja je bilo v Triestu štirinajst rojstev, dvajset smrtnih primerov in ena poroka.
— Umrl je predstavnik stare triestlnsu«. trgovske rodbine. Te dni je umrl v Triestu trgovec Jakob Schilizi. Pokojnik je bil značilen predstavnik stare triestinske trgovske družine. Pokojnikova trgovina je slovela po zalogah egiptskega ter indskega bombaža. Potekal je iz ugledne rodbine, ki se je zatekla v Trieste v devetnajstem stoletju pred turškimi persekucijami v Levantu. Pokojnik je bil sorodnik slavnega Mateja Schilizija, po katerem je poimenovana lepa ulica v Neaplju Ln ki je zaslovel po svojem mecenstvu ter po Posillpovem mavzoleju, ki ga je dal zgraditi.
— Triestlnsko konc.rtno   življenje. Te
dni je koncertirala * Triestu izvrstna vio litLstka Mart »a it članica [iaaaakega G L F.a. Izva'Oia je z eni n r^pernm violinske skladbe Vitalija, Beethovna, Darl-ca, Sarasata. Lavagnina in Paganinija. Koncertu je prisostvovalo številno glasbo ljubeče občinstvo.
— Padel je a postelje ln «e pobil. 64-letni krojač Atilij Patova iz ulice Croce-fisso je po nesrečnem naključju padel s postelje in se pobil po glavi, vratu in ramah. Prepeljali so ga v triestinsko bolnišnico.
— Usoden »tarkin padec. 851etna gospodinja Ana Goznjakova iz ulice Giulia 42 je padla tako nesrečno v svojem stanovanju, da je za poškodbami umrla. Njeno truplo so prepeljali v bolnišnično mrtvašnico.
Pridobivanje p^smaga v švisl
V mtctSra sedanje vojn? pr .v? o taatao pr.d*. b v.-n;e premoga v 6vjci se jc am precej povečalo. Švica una malo pr**nOffl v tvoji zemlji. Po podatkih iz juliji pr» dobili v švic-i 19 So o ton premoga. Vsa Unska pr:dukc;ja je zna^La (krog 200 000 ton. Od tega je odpado na črni premog okrog 70 000. na rjav. pa 2)000 ton. \ del je odpadel na ontrac t, ki ga pr dobivajo v glavnem v gorak, -i kantonu \V 1-Lis. kjer je 14 premogovnikov, med njimi največji v Chandolinu pri S ItentL L t s naj b prid: bili v Sv d 300 000 ton pre:n>-ga n antracita, ker so ga zv'e'.i kop t: 5a v nekaterih nov.h premogovnikih *ii kjT ;e bilo delo smotreno org -n1 zira.no   Š? V6&-
jega razmaha premogovne Industrija pa Švica najbrž ne b   m^gla doseči.
gvioa pa potrebuje mnego več premaga, k^ikor ga pridcb va doma. Z dom:.čim kri_ ie komaj 20-0 potrebe Polog tega Je p~i doma pridob'jeni premog oon i antracSt prece;, drag. ker s: mnogi premog~vn*k] visoko v gorah kar znatno p"5dro»ž' prevoz. V kantonu Wal!ia pridobivani antracit mi 4000 do 6000 k^.iopi  toda popola oM m
po njem 20 do 35° A Ta premog se p2 triko vname in gori soU p toaat, tnko da pri-naia v poštev aamo v m Iuatr*jake svrhe.
Geolog prc'f. \Vchrli jo izračunal, da je v kantonu Wall a v aemljl c';r^r 30 mlljo-nov ton antrac:ta Njb-lj:i ^e ivicrakl r ;:vi premog, ki ima 4000 d. 700) kal r'j. Tega premoga je pa v Švici malo.
Mesto 2 dvcrr23 prel'lva!cen:a
Najmrn;3e mesto na svetu je takozvano mesto strahov, na najv< 5j\ rn otoka arkt 'fina severne Amc:'ke VlKtorlaJaađu. Ti otok ie bil odkrit leta leta 19-8. In kakor na Aljasko so prihav li tudi n.^nj mn^rri pustolovci in iskalci zlata. Čudno me: t o ležeče blizu polarnega kroga na bregu Great
Rivpra je p"* hranilo v sebi zaklade, dmžje od zlata. Tu so namreč prad ibtvatl iz zemlje, kovino, iz katere ae pridobiva r Mesto je I obilo ime po radiju in p^otno je štelo več tisoč prebivalcev, toda lov za radijem je trajal aamo nekaj deaatletH po. tem p" dragocene kovine ni belo več v z m-lji in mesto je zadelo h tro ptopadati. Redki raciskovalci. ki so prit": v z < in jih desetletjih v to mesto so mu dal] ime »meeto strahov«. Mesto sc.mo S' vc^.no sU n. \ •• i, kjer je stalo, toda vse aTvlfcnjo v nVm io ugasn;lo. V nlem prebivata z^al aamo M dva človeka, ki ?e r-ečata z ribolovom. To je torej po številu prebivalcev e'.inntvcno mesto na svetu, saj niti vos; nj nikjer, ki bi imela samo dva prebiva1 ca.
Ratfio LW\v\ /l.'.sa
PKTER, 22. TA NVAKJA 1013-XXI
730: Pisana glasba, B.00: Napoved časa — Poročila v ltalijanSčinL 12 f0: Plošče, 12 30: Poročila v slovel ' ni, 12.^5: Lahka glasba, 13.00. Napoved Basa — Poročil t v italijanščini, 13.15- Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini, 14 00: Pore oP a v italijanščini, 14.15: Koncert Radijskega orkestra vcxli dirigent D M. Sljanec — Operetna glasba, 15 00: Poročila v Slovenec* ni, 17.00: Napoved časa — Por< čila v italijanščini. 17.15: Prenos Iz Hrvaške, 19 00: vGovorimo italijansko^ — poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v s'nvcn'ČI-ni. 20 00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 30: K^n^e*t Radijskega orkestra, vod! dirigent D. M. Sijnnec, sodeluje sopranistka Valerija Hevbal — Operna glasba, 21.05: Predavanje v slovi n-ščini, 21.15: Pisana glasba. 21.30: Lahko glasbo vodi dirigent Petralla, 2210: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini, 22.45: Poročila v italijanščini.
'nseriraj v „S2ov. Narodu
Osveta
Ivan je bil mladenič vsoke. sloke postave ln kostanjevih las. Vzor moško lepote, mimo katere ni mogla nobena ženskat ne da b*
ga pogledala s poželjivimi očmi.
Milan je bil manjše postave, imel je obraz povprečnega človeka, toda njegov pogled je bil globlji, razumnejši. Milan je bil sploh inteligentnejši in sposobnejši od svojega lepšega tovar:5a.
Seznanila sta se v Švici, v nek' hotelirski šoli in postala sta tak; dobra prijate-lja. da sta bratsko ćcljla vse dobro in zlo.
Po dovrsen*h študijah sta krenila skupal na potovanje po Ameriki, da bi tako skupaj tudi  *zpopolnila svojo izobrazbo.
Milan je b Ijše znal francoščino, b^l je duhovitejši in da!ekov;dnejši. toda dekleta, s katerimi sta se seznanila, so vendar vedno slikale samo ponosen Ivanov profil Med vožnjo po morju mu je dejala neka mlada ameriška vdova takoj prvi večer, da se j' je pred odhod m sanjalo, da bo med vožnjo po morju doživela vel ko pustolovščino, in vprašala ga je, ali bi ji hotel pomagati pri uresničenju teh sanj.
Istočasno se je pa moral M lan. čjprav očaran po čud:viti atlantski noči. dolgočasit', poslušajoč predavanje nekega profesorja, ki mu je pripovedoval o Številu zob pri raznih vrstah merskih psov.
Milan je imel priporočilno p smo na ravnatelja velikega newyor§kega hote'a *Cen* tral Great": st ječega nasproti gla\iiega kolodvora.
»Central Great -s ie bil pravo mesto — imel je lastno banlio. pošto *n knv.znlco. Priporoč lo, ki ga ie prinesel Milan, je zaleglo tol ko. da Je bil t s ko j sprejet tudi Ivan. Ko je hotelir zvedel, da sta mladeni-
ča dovršila študije v Švici je bil Izredno vesel, ker je bil sam Sv j car in zato je bii zelo pr ;,azen z njima Odločil je, naj najprej nekaj časa delata v njegovi pisarni, potem bi se pa učla kot natakarja po vrss v vseh oddelkih. Morala sta se naučiti vseb potrebnih fraz m pri tem so jima sveto vali, naj govorita z gosti in sicer tudi b tikimi, k' razumej: samo vsako drugo besedo, francoski, ker zna v Ameriki vsak gentlernan francoski, a gentlemani so seveda vsi njihovi gostje.
Ivan in Milan sta se z navdušenjem lo-tla dela. Vsak večer, preden sta legla k počitku, sta skrbno zabeležila vse, kar s? jima je zdelo važno.
— Ko se vrneva domov, bova grad'la take hotele tam, v naših planinah in ob morju. V vsaki s-bi radio, topla in mrzla voda. vsako jutro pred vsakimi vrati vs' jutranj: listi! — se je navduševal Ivan.
— Pomir se, dragi moj. — se je nasmehnil Milan. — Za to je potreben denar! V prvi vrsti morava tu zaslužiti mnogo denarja... Morda se bo dalo potem kaj storiti.
— Mislim, da poznam sijajno priliko za to, — je dejal Ivan — Ali nis*' opazil v desetem nadstropju nič posebnega?
— Da, da, sem. Tam prirejajo skrivaj bankete. Živimo v deželi proh b'cije. a tam gori se vedno pije! Da bi le dobila tam službo!
Zgodilo se je pa nekaj nepr'čakovanega Prij3tel a sta še vedno delala v hotelsk pisarni in se seznanjala s h telskimi tajna-nv. Nekega jutra je nastopila službo v pisarni nova telefenistka — lepo črnooko dekle z ameriškega juga. dekle divje lepote, nevarno lik: pragozd okrog Amazonke .
Milan se je zaljubil v njo na prvi pegled. Ivana, ki je bil že vaen lepih žensk, pa ni tako očarala njena lep ta, temveč, jo je mirno opazoval od strani. Edina sprememba v njegovem ž vljenju je bila ta, da je ;el pogosteje uporabljati telefon . . . Dekle se je vedlo tsko skromno in naravno kakor znajo same najbolj rafinirane ženske. Smejala se je in kazala svoje zobe bele kakor j asm nov cvet. Naslednjega dne je prišla v črni obleki. Okrog vratu je imela niz rdečih korald, na grudih rdečo režo. Milan tistega dne na delo n ti pomisli ni. Ves dan je stal pri rdeči roži, ki jo je bila njegova črna lepotica p; stavila v vazo, toda proti večeru, ko je gospodična zapustila p'sarno, je našel rožo na Ivanovi miz'. Tistega večera Milan ni ničesar zabeležil v svoj notez. 2e zgodaj je legel v posteljo n — prvič odkar se je bil seznanil z Ivanom — je razmišljal, ksk: bj se mu Osvetli. Dotlej je prenašal poraze mirno, samo s trpkim nasmehom na ust'h. Toda to pot poraza ni mogel preboleti.
Naslednjega večera je prišel ravnatelj z veselo novico.
— Gospoda, — je de;'al Ivanu in M*!arru, — dovvljujem vama streči danes zaključeni družbi v desetem nadstropju. Pros m pa, da b' bila pri tem pozorna in d*skr*»tna. Vi, M:lan, boste servirali pri mizi in zato oblec te smoking. Vi, Ivan. boste pa opravljali posle maitre d'hotel in morate torej obleči frak. Oba imata seveda izgled na dobro napitnine.
— Končno prideva do denarja, Milan. — se je razveselil Ivan. čim je ravnatelj odšel.
Milan se je samo nasmehnil.
Dvigalo se je moglo v tem hotelu usta-v ti v desetem nadstropju, ni se pa moralo, vse je bilo odvisno od tega, kakšno geslo
je pršlo jz gostovih ust do ušes zamorskega dečka, ki mu je bila poverjena skrb za dvigalo. V desetem nadstropju se je namreč točilo vino v poljubnih mnžinah, enako tudi žganje in šampanjec, lahke so se prikazovali necenzurirani filmi in dovoljeno je bilo že marsikaj.
Zvečer je prišlo deset gospodov m deset dam. Majhna, toda zanimiva družba. Dame so bile v parfumiranih oblekah, gospodje pa v večernih. Njihova zunanjost je bila svečana, bli so v črn h cblekah, toda vsem je igral okrog ust irončen smehljaj. Med prohibicijo je vladal v Ameriki običaj, da sta se dva človeka, ki sta pila prepovedano pijačo, vedla kakor otroci, ko se gredo skrvalnlce. će se je pa zbralo dvajset ljud', kakor v našem prmeru, je bila družba p: dobna krožku veselih sleparjev.
Milan je delal precizno in hitro, Ivan mu je pomagal, vendar je pa ohranil dostojanstven obraz, kakršnega imajo samo boljši natakarji.
Ceprv je bil zelo zaposlen, je Milan opažal, da »e oči dam vedno bolj ustavljajo na Ivanu.
Milan je toč'1 šampanjec 'n p-nujal cigarete. Bel namizni prt je bil že polit s črno kavo in rdečim vinom, veselje je bilo na višku. Nekateri kavalirj: so vpr'čo dam že prpovedovali spolzke anekdote, a za prineseno škatlico cigaret so metali natakarju bankovce po pet dolarjev.
Milan se je zahvaljeval, pridne je stre-gel jn snoval svoj načrt za osveto.
V hipu. ko tega n'hče ni opazil, je stopil Milan k eni izmed dam, k: so Ivana neprestano fiksirale in zasepetal ji je: — Ali veste, madam kdo je to? To je j princ Wonda... toda skriva se pod tu<im i imenom. Romant'čen mladenič je, tu bi se J rad naučil angleščine.
— B že moj! — se je začudila dama ta zašepetala: — Saj sem slutila nekaj podobnega. On je seveda nekaj izrednega. Da bi le kateremu izmei gorpodov ne prišle na misel d-^tj mu n3p tajno, — Sama se hočem pobr:gotl. d:i se to ne bo zgodilo . . .
Učinek te vesti je bil nepričakovan. S1& je od ust do ust. Dn.me so izražale sv jt presenečenje na različn- načine. Vzdihov lf so, zivajale oči jn krivile usta. Gospodje so se pa držali navzl c zavžitemu alkoholu svečano. Bogati Američani se čutijo navadno slabotne vpriče vsakega človeka c plemiškim naslovom, čez nekaj časa se nekateri gospodje zbrali ves svoj pogum n zastavili Ivanu na^razlčne/ia vprašanja na katera je odgovarjal s topim nasmeh m: *Yes, sir ali >No sir«, to je bil njegov stalm cdgovor, kajti Ivan je le malo razumel kaj so ga gospodje vpraševali...
Proti jutru je bila družba že kaj čudna Dame so bile al' preveč vesele ali melanholične, mcZki živahni ali zaspani.
Milan je mirne duše sprejemal visoke n■ pitn ne. Ivanu so pa  stiskal4  roko v znak spoštovanja in  se poslavljali od  njega z besedami:
>Go d night. prince! Čutimo se izredno počaščene!«
Ivan je  bil že nestrpen.  Pričakoval ie nagrado za svoje naporno nočno delo. Toda čakal je zaman — njemu so se samo z re špektom klanjali.
Drugo.jutro je vpratal Ivan:
— Kak; s' odrezal to noč?
— Sto petin:edemdeset dolarjev!
N; mogoče! — se je začudil Ivan. — J-sem pa debil  samo   fest   vizitk od da Čudna dežela — ta Amerika — in ču ženske.
ti im-š pr' ženskah posebno srečo — se .e zasmejal Milan.
Ste*, t
»slovenski nahod«,  c--:'..::, 21, j ——:in?
«tran S
Sport
Iz zgcdevine švedskega nog meta
Švedi so odigrali dzslej 234 meddržavnih nogetnetruh tekem — 112 s* jih debli?, 36 i h |e ostalo neodločenih,
Cli pa so jih izgutili
r
-iva noreometna zveza v Stockhimu • laia emist;  letnik n gometnejra kole a na 264 .-traneh s štev lnimi a kam ina  je   zelo   zanimiva.   Začen. a   se z lovino nogometa   Prv'  nogometni klub bil ustanovljen L 1855 v Shef.eldu prva ■•omotna zveza pa je začela delovati eta 18 v Londonu. Prvo pokalno tekmovanje le izvedeno l  1871 na Angleškem, prve aaredne tekme pa so odigrali 1. IS«2 v ' wu med Amrlijo in škotsko  L 18S2 ' ila   urciom   mednarodna nogometna la. L. 1904 je bila ustanovljena FIFA '12 pa se nogomet prvič pojavi na ol-nali v Stockhotmu tor ka rieje na 'stakh pije dah L 1925 so uvedli nova >offs -prav la.
edska e doslej odigrala 234 meddržav. tekem. Od teh jih ie 112 dobila. 36 dh
stalo neodločen h 86 pa jih je Izgubila !a [e s 27 drŽavami. V državnem dresu .  'krat nastopil R  L'ndberg   z Hel-borga in to od 1   1921   do 1930 oa oO »kmah! NajbcljSi strelec ;e bil F Jonan*-iz G3teborga, ki ;e 1  1925 dosegei 29 tk v.  Posebej  našteva   koledar 'gaalki so si priborili v mednarodnih naeto-oh lavorjev venec Tako je Sven Junaaaon n!  * »p 1 323 krat. Tako Je bilo lani odliko-v mih od 256 irrrnlcev 38   Vsi so igrali z* s *oje   klulre.   Posebno   je   počJ.sčpn Nils Vxel88on, ki He dosedaj igral že 500 tekem za *Helslr.g;b.org*   Odlikovanj so tudi sod-n ki. ki so največkrat nastoP'1'   tako An-derson, ki je sodil 20 krat v preteklem letu. Posebej so imenovani  igralci, k;  so lani prvič  uspešno  nastopili.   Najmlajši  je bd Per Beugtsson z 20 leti.
K >1 posebna novost je bfl lani uveden davek 5 dro v zr\ vsako vst'pn co preko 10 tiaoč gle lalcev. Od 1. 1928 ;e določen za vse igralce, ki so igrali najmanj lOOkrat med-narodne tekme poseben častni znak. Doslej je prejelo ta mnk 95 igralcev.
Zan*fniv je tudi opis športnih stav v nogometu na švedskem Prve stave so bile ore nizirane pred 25 leti za mednarodne tekme med Švedsko :n Dansko v stadionu v Stockolmu. Prvi organizatorji stav so bili nogometni klubi v Odteborgu. Z dobičkom pri stavah so hoteli krti stroške m« triih prireditev To se je kasneje j sir "ie in ?o BvedsW primer prevzeli tudi v Severni Ameriki. Danes sprejema stave posebno društvo, ki je pod nadzor-^vom države, črrti dobiček se del, med dobitniki stav \n državo, ki ima tako vir znatnih doodkev Iz teh dohodkov podpira država razne zavode ln športne zveze ter gradi stadione, igrišča, drsališča in splošno podp'ra vse panoge telesne vzgoje na Švedskem. Del čistega dobička dobijo tudi razne humanitarne organizacije tako sedaj na primer finski »nvalidj Vzgledu nogometa so kasneje sledil; rokomet, hokej, toivA n vraterpolo. največ stav pa še vedno dalejo nogometne tekme. To gre že tako daleč da se ne sprejema samo stave na r i.ne klube, temveč tudi na p'-ed ine igralce ln Število zgoditkov Lani je znašal no'večji dob'tek za stavo, ko je bilo roz-C * nih 210 00 švedskih kron ali okoli 1."! 10 000 1 r. L. 1911 so nabrnli na stavah okli 8 000 000 Svedckih kron ali okoli 40 mili onov lir. Najmanjša stava znaša 25 6rov alj nekaj več kot  1 liro.
— Prnarna  podpora  za  francoski sport.
Francoski državni proračun za 1. 1943 določa skupno 838 milijonov frankov Z3 pod-r:rnnie sporta. Lan: je b;lo v ta namen čo'očenih 960 milijonov Znižanje ie bilo mogoče, ker ie lani precej odobrenih kreditov o=;4,ilo ne'?rablien;h.
— Dre^doner SC - SK Bratislavi 6:3. Slovaški nogometni prvak SK Bratislava je v
*V> gost ovci v Dresdenu proti Dresde-ner SC Slovaki so utrpeli hnl poraz Nemci so vodili že do odmora 5 1. V drugem I »Ičasu je Slovakom uspelo nekoliko izboljšati rezultat. Tekma se je končala s 6:3.
— V Italni pr're.fan.io «rrv farskin tekmovanj ni omejeno.    Italijanska zimsko-
sportna zveza je objavila sporočilo, iz katerega izhaja, da niso viSje oblasti uveljavile nobenih omejitvenih ukrepov za zimski sport in z^mskosportna tekmovania Kolikor take omejitve obstojajo krajevno, gre za smučanje v zabavo, ne pa za telesno vzgojno.
— V Nemčiji zopet hokejsko prvenstvo. V Nemčiji so lani ukinili hokejsko prvenstvo v skladu z drugimi omeiitvami zim-skosportnega udeistvovanja. Letos pa so sklenili, da ga bodo obnovili. Nastop;lo bo 16 moštev, ki bodo razdeljena v dve skupini. Vsako premagano moštvo bo takoj eliminirano. r-rvenstvo ie že v razvoju.
— Drsalne prireditve v Celovcu in Italija. Nemci pripravila jo v dneh 22 do 26. L m. v Celovcu večjo mednarodno drsalno in hokeisko prire.d:tev. Povabili so k sodelovanju vse zavezniške države. Italijanska zveza pa je morala povabilo odkloniti, ker hnajo njeni tekmovale: premalo treninga, razen tega pa so iste dni v Italiji na sporedu važne drsalne prvenstvene prireditve.
— Žensko drsalno prvenstvo v Hamburga. Pred 10.000 gledalci so v nedelio izvedli v Hamburgu nemško žensko prvenstvo v umetnem drsanju. Favoritinja ie bila Dunaičanka Martina Musilek ki ie tudi zmagala s precejšnjo prednostjo. Druga ie bila Monakovcanka Inge .Tel! tretja pa zopet Dunajčanka Madeleine Miiller.
— Mednarodna smučarska prireditev na Sljemenu. Hrvatska zimskosportna zveza bo prredila 16 in 17. t. m. na Sliemenu večio mednarodno smučarsko prred;*ev. Na sporedu bo tek na 13 km in skoki Med drugimi je povabila k sodelovanju tudi italijanske smučarje. Italijanska z;msko-spor'^a zveza bo poslala Štiri oredstavni-ke: dva za tek in dva za skoke
— Celjani  iahletenSkl prvaki. Konec
preišniega tedna in v nedeljo so celjski tsb?e*enisti nasiopil^ v dveh prvenstven "h tekmah proti table'en-ctom LSV Zeltvve-ga. Premagali so i:h 6*0 in 4:1. Celjani so postal' tako ieren~k; prvaki
— Krožna d-rka po Italiji. Italijanska kole^arskg zveza ;e sklenHa d^ bo tudi letos izved'a vojno krožke ^:rko no rtaliji kakor lani v več e+apah Predvidoma bo zm^ovalec tisti, k' -e bo n?»iu,=nesT»ele uve l v 9 m~~:š'h krožnih dirkah M:-lansk: športni dnevn:k (i -r-rp^n ^e^]n sport« je daroval za n^"*   > r^n n^rj |ir,
— Smuč&^h    p Ir   *;'      v  rT;"o   M n boru. V sobot,, in nedeljo so v okolici Ma- l
-ibora in Pri treh ribnik h org-anizrali /ečjo smučar kr prireditev, k: je obsegala \lpski disc nlin: in skoke. Na;bolj sta se zkazala Albert Kastrer in Franc Sesula med mladino pa Ivan ševn žkar in AleRsan-1er Heric
— Pfeinško hokejsko prvenstvo. V nede-I o le bila v Celovcu hok^ska prvenstvena 'okraa med h k^i^k'm  moštvom KACa in
nrattslavskim REV Zmacriii so Celovčani 18 0 (4 0 4 T 10 0> P<~semrh težav torei nis* imeli Druga prven tvena tekma bi morala b;tj v Mrnnh^mu med moštvom '"•eri nekega đraa'neea kTuba m manncheim--k:m ERC Iz tehn;č~:h vzrokov so jo morali pr^'o^'ti na kasnr»iš: te^m'n.
— N;> DTinaJu ie bila v nedeljo saino en,n nn"*'ate!isk? t^kma Vienna ie premagala Helfort 8 0 Prvenstvene fekme ki b; mo--ale bit-, t nedcl o. so preložili za teden dni.
— TVkmovanjc   tonskih predstavništev
renskega. HMleia. lene 'n Weimar.^a V fl-retu v Halleju se ^e končalo z zm^go Lin«=kega Drugto mesto le zasedla Jena. tre*je Halle Weimar pa je ostal brez točke
— Hrvatski nogometaš: pripravljajo za
"-»1'žn o mednarodno nogometno sez no zelo obsežen spored Računajo, da bodo nastopili na mednarodnih tekmah 11 krat. Nasprotnik; b: j m naj bili: Bolerari. Ital'jani itumuni. Tlovaki. Madžari in Švicarji. Pogajajo pa se še s Švedi in D^nci.
— Na Niz gemskem je drsanje doma. Pravijo da :e edino ena država na svetu, za katero bi mog! reč- da je v njej drsalni sport res ljudsk sport To je Nizozemska Umetnega drsanja H'landcl skoro ne poznajo, zato pa so tem bol: navdušeni pristaši navadnega drsanja Koliko H landcev se drsa po svojih prekopih in na Zu:der-skem jezeru nam povedo naslednje številke: V pokrajin- Severni Holandsk je nastopilo te dni pri nekem drsalnem teku na 60 km nič manj kot 7835 tekmovalcev. Dvanajst tisc-č dr.-alcev obojega spola pa je preko zamrznjenega Zuiderskeg3 jezera d seglo otok Marken Na nekem drsanju na 70 km je sodelovalo 650 tekmovalcev na 95 km pa jih je nastopilo celo 750 Hotel' so prirediti tudi drsanje na 130 km. morar pa >o g?- zaradi snega odpovedati
—- Nemška prvenstva drsalnih dvojic Pred 5000 gledalci so se v nedeljo v Diisrel-dorfu zaključila prvenstvena tekmovanja drsa'nih dvo;ic Zmagala sta dosedanja prvaka Gerda Straneh in Giinther Noack iz Eerlina Sodniki so bili pr odločanju v veliki zadregi, ker so bili prvi trije pari zelo izenačeni.
— Znani  smučarski  skakalec  Bradi je
v nedeljo na. topil na skakalnih tekmah v Schwarzach.-St.Veit Ni pa zmagal, ker je pri sk:ku padel. Z dvema skokoma po 41 in 44 m je bil prvi Hans Vvillmer. V teku na 12 km je zmagal Demetz.
. LJUBLJANSKI ' KINEMATOGRAFI
Ji
delavniki.   Matica   ob   14.30. 16.30. 18.30. Sloga od 14.30 dalje; Inlon ob 16..   ln. 15.    —   Nedelje in prazniki: ob 10.30. 14.30. 16.30 ln 18.30
rvlNO   UNION   —   rCLKKH.N   i Z-i l
Od odiske plesalke do kmetice Dunajsko-koroSka zgodba
Vse zaradi ljubezni
V  glavni vlogi:  Gusti Hiiber. \Voli Albach Retty
Predstave:  ob delavnikih ob 16 tn 18.15 uri: ob nedeljah ln prazt.ikih ob 1030   14.30. 16 30 tn 18.30
KINO MATICA  —  TELKFON   iv-1
Taiinstvena Htibezonska drama
Molčeča usta
z  znanimi   igralci:   Fosco (liaehetti \nette Bach. Andrea Checchi. Carlo Campanini
Predstave dnevno ob 43.  45.. M»7 ob nedeljah in prazmkh   ob 411. 43.  45 47
liINCJ   Sl<MiA   -    rKl.KFDN £l--a 2ena od včeraj tn ona od jutri, kakor jo opazruje mož v filmu
Devoika
V glavni vlogi   \Vill> Fritsch ln Camills Horn
Predstave od  14.30 dalje, konec
od  14.30 dalje. 20.15 url
ob
— Mošusa—Sys *. fehmarja. Prva kvalifikacijska boksarska tekma za evr.psko prvenstvo na tež;e kategorije bo po najnovejšem poroč lu šele 7 februarja. Preložili 50 jo deloma zato, ker se je med tem Mašina lažje poškodoval deloma pa tudi ^<Jto ker m rajo nastop ki bo v Berlinu, prenesti iz dvorane *Deutschlandhalle* v Športno palačo Deutschlandhalle je bila pr. zadnjem bombardiranju Berlina poškodovana in ni več uporabna za prireditve
— Za Švicarski nogometni pokal. Švicarsko nogometno tekmovanje je že v četrt-finalu V nedeljo so odigrali tri tekme Young Boys je premagal Aarau 3:1. Ser-vette je porazila Etoile Sport ing 9.1 m Chaux de Fonds Bienno 2:1.
— Kje so Nikiandcrjeve kolajne? Na Finskem zanima zadnje čace športno iav. nost nevsakdanja zadeva. Nedavno je umr olimpijsk prvak Elmer Njklander. zmagovalec v metu di ka na olimpijadi 1. 19?0. in 47kratnj prvak Finske. Zasluženi športnik je v eporoki dolečil, da pripadajo vsa njegova športna odljčja f nskemu sp rtnenvi muzeju. Izvršitelji eporeke pa so zaman skali na njegovem stanovanju n eg ve kolajne in pokale. Niklander. ki je živel sam jih je gotovo skril v varno zavetišče predno je šel v b lnice Smrt pa ga ie prehitela in tako n: nikomur odkril k]'e so skrite. Zastopniki finskega športnega muzeja vztra-no nada^ujejo iskanje. (»Cen-traleuropa«).
DNEVNE VESTI
— Vel*k u.speh ital?i?n«kega p»ani«ta v
Berlinu. V Beethovnovi dvorani v Berlinu je koneertiral z ve'ikim uspehem oddični ijanski planin Artur Benedetti M:-chelangeli Sedeži so bili že nekaj tednov vnaprej razprodani. Ko je od'srral svoj koncertni spored, mu je občinstvo vztrajno vzklikalo ;n je moral nekaj skladb se dodati Italijanski veleposlanik Dino Al-fiori, ki je skupno z drucimi številnimi nemškim5 kulturnimi osebnostmi prisostvoval koncertu, je izrazil ob zaključku od'ičnemu italijanskemu virtuozu svo.ie iskrene čestitke k velikemu uspehu in k ponovni okrep:tvi slovela, ki ga uživa italijanska  umetnost  v inozemstvu.
— VVagrorjev ciklus na nrlanski Scali. 21. januarja je napovedana na mPanski Scali premiera Pv Wagnerjevega »Nibe-IunŠkega prstana. »Omenjena predstava ie uvod v poseben cklus Wagnerjevih oPpi" Med drugim bodo sledile uprizoritve »Valkire«. *Sic;fr:d3« in r>Kenske.Ga zlata t. Nibelunški prstan^ bo na novo naStu-dran ter uprizorien po novih režijskih, opremo'h  in sceničn:h vidikih.
— XIII. medpokraiinska umetnostna razstava v Mantovi. Navadno je bila organizirana tradicionalna medpokraiinska umetnostna razstava v M'lanu. Letos pa bo omeni ona umetnostna razstava v Mantovi. Razstava bo otvorjena dne 6. junija v dvoranah palače Raešone. ki jo sedal obnavljajo in ki bo s svojo starin-ko lepoto najprimernejši okvir pomembnega umetnostnega dogodka. >
— Za trgovske uslužbence. Tz Rima poročajo: Izvršni cdbor fašistične konfederacije trgev-k h uslužbencev se je zbral k zasedanju in razpravljal o vprašanjih, ki so postal pereča v zadnjem času za zastopane kategorije Nac. svetnik Poladino je izčrpno poročal o akciji, ki je v teku s strani konfederalnih organov v tesnem sodelovanju s stranko ter korporacijskim ministrstvom Namen te akcije je zagotoviti izpolnitev ter '-^-edbo navodil, ki so v sedanjem poVžaju najprimernejša za uspešno reševanje prob'emov, nanašajočih se na trgovske uslužbence na področju stare Italije. Nadalje je pohvalil trgovske uslužbence, ki dajejo povsod sveta] zgled visoko razvitega dolžnostnega čuta in k: jih navdaja smisel za absolutno disciplino g'ede potreb trenutnega stanja. Zatem se je pomudil konfederacijskl predsednic pri posameznih vprašanjih, ki se tičejo varstva in pomoči, delovnega časa n reda ter pomoči v primeru bolezni za vse uslužbence, ki so zastopani v kategorijah trgovske stroke.
— Izžrebane nagrade. V seriji 22 zakladnih bonov sta bili izžrebani dve nagradi po tOO.OOO lir za št. 119.863 in 302.197 Štiri naerade po 50.000 lr za št. 898 332: 1,196.917 1.306452 in 1.849.262. V seriji 23: dve nagradi po 100.000 lir za ?t 184.187 in fie'j 794. S'i^i nagrade po 50.000 lir za št 1,531 <W>:  l 564 nPO-   i «jq ooi  ;n  j 005023
— 47. vele*~ejem v Ve roni. Tudi l^tos bo kakor poroča agencija »Agit«. velesejem poljedciitva in kenj v Veroni. Prirejen bo v č3&m od 7. do 15 marca Organizira ga avtonomni zavod veronskega velesejma. Na velesejmu bo prikazan napredek italijan-skega paljedelstva v okviru   vojnega go-
pc:'.~. :stv2.
agencije sklepov ocibera.
daJmazljski dopolnilni ve^tnlk »Agit-t poroča: V smislu znan h me^dmJnistrskega vzporejevalnega ki se nan:ža na pospešeno ustanavljanje lelavskih kuHinj po posameznih industrijskih obratih, je tudi v Dalnaaziji v teku prizadevanje, da se osnuje v okviru posameznih obratov čim več delavskih kuhinj Ze obstoječe delavske kuhinje v Dalmozijl zlasti v Sari, se omejujejo zaenkrat in v splošnem na prehrano onih delavcev, ki so prispeli tjakaj iz polotoka. Da'mazijsks oblastva so že napravila načrt, po katerem se bodo obratne kulu nje ustanovile tudi pri onih obratih, kjer je po več-ni zaposleno domače delavstvo.
— Dalmazijski kulturni teden v Zari. Te dni je bil po poročilu agencije »Agit« za-Ključen dalmazijski kulturni te '.en v Zari Organiziraj ga je nac faš. kulturni zavod Namen te kulturne pobude je bil prikazati nastanek tn razvoj dalmazijske kulture. Na sporedu so bila razpravljanja o zgodovini, gospodarstvu, umetnosti in dafrnazajskffj tradicijah. Zrključno zasedanje je bilo 17 januar;'a s preglednim prikazom obravnavane snovi.
— Umetnostna razstava v Pasovi. V s e-dišču pozornosti italijanskega umetniško čutečega občinstva je umetnostna razstava v Pa lovi. Razstava ima pečat sod bne likovne umetnosti. Organiziral jo je nacionalni sindikat lepih umetnosti. Svoje umetnin: so razstavili najodličnejši predstavniki italijanske likovne umetnosti, kakor so Ca-rena. Casorati in Romanelli. Vseh razstav. IjaJcev je okoli 30. Tudi triestinski umetniki so zastopani z Ugom Cara, Marcelom Maacherinijem in Adolfom Levierjem. Strokovna kritika ocenjuje zelo pozitivno ter pohvalno rastavljene umetnine italijanskih slikarjev ln kiparjev.
— Smrt pistoiskega prefekta. V Rimu je nenadoma umrl skvadrist dr. Fr BLanehi prefekt v Pistoi. Zdravnik je dognal, da je umrl za posledicami srčne kapi. Umrl -e v najlepši moški dobi. star 43 let. Bil je član fašistične stranke ol 1. septembra 1920 Leta 1932. je bil po nalogu kolon:am~.sra ministrstva s posebno misijo v Cirenajki. Leta 1937. je bil Imenovan za prefekta v Teramu. nakar je bil 3. aprila 1939 premeščen v Salermo in pozneje v Pištolo.
— Z Uro je dobil 80.000 lir. Nenavadno srečo je imel te dni, kakor poročajo iz Verone. neki A. S. Z nekim prijateljem je v s1 orn H v to+e^^ko p#fl<m mieb, kjer ga je vodja poslovalnice povabil, naj poizkusi loterijsko srečo s kvatemo. Igral je na sanjske štev. 8. 18. 84 in 90. A. S. je prvič igral loterijo in je odrajtal liro Kvaterna pa se mu je srečno nasmehnila v barski loteriji. Zadel je 80.000 lir. Sreča ga je iz-podbudila, da je drugič poizkusil, kako je z loterijsko srečo.
— Sanjal je, da si je zlomil nc«r» in saVe so se Izpolnile. Izremo zanimiv primer izpolnjenih sanj je de Jvel 5T*etni posestnik Peter Rossi Is okolice Valenze Sanjal je da se je spodrsnil na domačem dvorišču na 'eden'h tleh in da si je pri pa-'cu zlomil desno nogo. Ko je vstal, je pripovedoval sanje svoji ženi, ki je dejala možu. na i io-bro pazi. da si ne bi zares zlomil nog:e Po. poITan *e nosi1 Rossi gnoj iz hleva na konec dvorišča. Pri tem je z^rsel no ledu, padel  na tla in obležal z zlomMeno desno
— Delavske kuhinje v Da Ima zi ji. Posebni 1 nogo. Sanje so se do pičice uresničile. Ros-
Del prodi<?io d?llct Lampcda Osram
"ome  uf>a buon*  *tut#   ru;*imia   c»rt>One uM>I*#«-> sparim«  correnre   pere*«   qu«S>4   .ene vonlaggiOi«
rente »ra*fO"n«fa in tuce      l« lampade OSRAM-C hanno il fti«rr*n»o a doppia spiral« OueifO i<gnif CJ •inor contumo di corrente • ai»a e'foenia »umino»a a M P A 0 £  OSRAM D mo ta  ivice e peco conjumo
akor dobra pec prihrani premog, •3 ga uporabna ekonomično, lako nhrani zarmca OSRAM-D rok, ar ga le-te spreTiinja z uspehom v svelobo.
OS^AM-D zarrice imajo dvojno
To pa pomeni; Mdnjsd   porabd   roka   tn velik ivetlobru ucmek
j S R AMO ŽARNICE
Q 7
dija s prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer ie ob njegovem pripovedovanju m. o m gli iovolj načuditi sanjam in dogodku, ki g • ie doživel.
— Mrtvec v planinski koči.    Tt Ver m
poročajo Nekater vneti plnoinc-' so v lorovje skupine Soave v veronski pokra-um. Spotoma jih je dobil snežni m>tež ored katerim «o se zatekli v neko bližnio pIaninc<ko kočo Ko ?o vstopil! v kuhinjo so našli na tleh ležeče^n mrtveca O tem =o po sestopu obvestli knrabi^'erie. ki =kuše.io dognati mrtvečevo ide»i':t^to Verietno ?re za kn'-'^^n p'm;r,n. ki ie 7a"el snežni mete/ in k; se ie s poci<xi-•^jim naporom moči priv'eke1 do zapuščene gorske kočioe kier ie onemogel obležal in ponoči zmrznil
Junaški altrt^zem botnfSke ^*»stre. \/ Genove poročn^o sedai o drugem primeru h**abre2a altru;7ma. ki 23 ie pokazala bolniška sestra Knrmela Parodi ki Je bila oride1'?'1^ izolimioi bo'n'^nice San Martino. Med letalsk7m napadom ie tre5čPn ""»omba v izolirnico in in porušila Pr: tem -r. vr""o se-tro zaradi hudega zračnega o itpka več metrov stran Toda čim se je opomogla od udarca, ie 7bTrda svoje moči •n se sp"a7i"a k bolnikom NavzVc nadaljnjemu bombardiranju ie odstranjevala ruševine, ki so pokrivale posam07"ne bolnike ter reševala b-om'1-e v nepoškodovani del bolnišnice.  Nrnpreie ?e ie pobricslo
za naitežje bolnike nn+om pa za v<?e o:tn-le, dokler nro b:Ii vsi na varnem Ko so bili vsi reSoni pa ie skrbela za nie in b la navz'ic nod-.r^v^niu t.t-^. "-->^a napada ves čas bolnii^Crn^ na razpolago.
? .1"? j^? »* *^
—lj Tudi Iot°s kakor lani osorej ie aacel pr-tiskati hujši mrai Letošnje januarsko vreme je precej pod bn. lanskemu n morda bodo tudi zda; oajmrz »jSi dnevi kaker so bili leni cd 21 - 23. januarja. Včer^i 'e bil mraz še znosen Vendar je b la ooaksi-ma'na temperatura že n:ž a kakor prejšnje dni. znašala je —66 in zjasnilo s*, je med tem ko je bilo prej megleno, odnosno oblačno Zato t.m: se sn'čt upravičeno začeli bati, da nas bo zaje] »val mraza«. V rcnlci se je v pretekli noči zelo ohladilo n d'5vi je znašala temperatura v mestu —16° To pa na. brž ni bila današnja nai-mžja temperatura, ker je verietno da se ie chia'evalo še nekaj ur. Ali bo prihodnje dni še hujši mraz? Presenetiti bi nas ne smel, vendar tudi lahko upamo, da ne bo mneg-- bolj mrz:o. Mraz se menda ne bo več mnogo stopnjeval ker zrnčni tlak ne narašča. V zadnjih dneh je zračnj tlak skoraj stalno na ist višini.
— lj Noč na I-isI jrori je naslov sinfonlč-čne pesnitve, ki jo je kop p^niral slavni skladatelj Musorgrki. Ker je to nekaka programska skladba, bi lahko navedli vsebino dogodkov, ki nam jih glasba slika nekako takole: Na Lisi gori se zbirajo duhovi ln med nje pride sem satan. Ob njegovi navzočnosti se razvije divje raj .nje.
zi traia proti jutru Naenkrat se oglasi lz oližnje cerkvice jutranji zvon. Preplašeni duhovi se razbeže, z lani se. Po1' g te simfonične pesnitve bomo sTš li še Smetanovo Vltavo. Poličev Preludij, Dvorakovo 4. sio-fonijo in Bellinijevo Uverturo k ene-i Nt-*-oa. Koncert bo vodil dirigent M'rko Polič, vrš'1 se bo v ponedeljek dne 25. t. m. točno ob pol 7. uri v veliki unicnski dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj  Snaženje snopra raz hodnikov. Sindikat hišnih posestnikov opozaija na dolžnosti, ki jih nalaga glede snaženja hodnikov   uredba o vzdrževanju   javnih cesl Važnost je polagati predvsem na: 1. snaženje in odmetavanje snega pred  7. uro jutraj. če pada sneg ponoči; 2. večkratno nazenje hodnikov, če pada sneg vzdržema eez dan; 3. večkratno posipanje hodnik« g Justini, tt^^p'p^*^ ?— pi +r   i^:~m    n. nr peskom, pepelom in žaganjem v vseh slučajih, ko nastopi pole lica, oziroma, ko s-hodniki spolzki. Posipati je po potrebi ve7 krat na dan tako. da bo hodnik vedno hre oav in nikdar s^^'-^k  Po ^o^^j v|cotoc Komisarlata se morajo določila navedene uredbe z  vso  strogost^  izvajati  ter bo prekržke Kr. Kvestura zasledovala in brezpogojno kaznovala.
—lj Obvestilo hišnim posestnikom. Ljub-jonsko met-tn- županstvo je Icollo r-<* V»-5ckega kom bariata opozorilo % °oe sprav
j^nj3 .-nega 5 cest  trg v Jn nudn*kov • * p-roč:lom ra natančno ravna iie po zakonitih  določilih   in  kazenskih po.ai-r>^uih,
kakršne določajo predpis: Ker se spe*, opa« ža, 4 •        -1  to z nu- ne izpolnju-
jejo svoje dolžnosti ter ne spravljajo BMga ^ h^ dnikov vzdolž svojih hiš ln poscatev, zlast, pa rie poa pajo ob poled.ci h dn kov s p^po om peskom ali žaganjem op zarja mostno poglav LrstVo vst* h šne posestnike, da bo Kr. Kvest ira najstrožje potopala l** zak nskih določilih ter vse neredne posestnike kaznovala s pilmcrn mi kaznimi.
—lj IC&sdeljevaaja »»rmii za mrmštbB. Po-Krajinsk- Prehl lni zavod obvešča vse
rCjCe prašičev na področju mestne obč.n<B Ljubljana da bo v tekočem tednu del:l močna krmila za prašiče Rejc ki želijo dobiti krmila bo lo prejel* nakaznice pri Prev u od lelek za krmila, Gosp ska ulica 12 pritličje levo, n sicer: 21. t. m. rejci 1 B A do J   22   trn   rejci z za-
četn co K do P in 23. t. m reje-; z začetnico P do Ž
—lj Krojni tečaj za krojače, krojačlee in
čevljarje v LjaMJan! *' ki kunu ar at /a Ljubljansko pokrajina namerava prirediti za krojače liro :;č ce in čevljarje v Ljubljani po en pvikroieva'nj tečai Ti tečaji se bodo vršili v pro 'er;h Tehniške srednje ^ole Tečai'1 za kmlaiHre in čevljarje se "eta l fjbnj-^ja t. 1. ob 6 popoldne. lntere?cn,ti rn* co z**'?»se oceb^>o ali pa naj vlnžo s 4 lirami ko1,rnvone prošnje do 30. januarja t 1 pr V^kem komisariatu v Evceva 1-, kjer dobe tudi vse oodrobne informocije.
GLEDALIŠČE
DRAM A
četrtek   21   januarja ob 17.30: Oče. P.ed
četrtek.
P< *      22  lanuoria ob 15.: Gradbenik Sol-
nes [zven Ccpg od 12 lir navzdol S rbota   23   lanuarja ob 17.30. Zaljubljena
žena  Piod Prcm:er?ki. Vodelin   24   januarja ob M.: Snrirulčic*. M'ad nska predstava    Zadnjikrat Cene od 10 lir navzdol  — Ob 1730: Veliki mož. Izven Cene od 18 lir navzdol.
A. Sfrindbrrg: -Oče« Zaloigra v treh dejanjih Osebe: ritmojster — P Kovic. I^avra njogava žena — Gabri jelčičeva; Berta. njuna hč — Simčičcva. dr Ocster-mark — Ko-ič pastor — Gorinšck — do*. 'i 1 jo — Kraljeva, Najd — Potokar Režiser: Jo/e Kovic.
Opozarjamo na nefkovo predstavo Ibse. n«ve isrre »Gradbenik Solnes«, ki bo ob 15. j po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Igrali bodo Solnea — Levar A'na, njegova ž'.*na — M ija Vera; dr Horda] — Raztresen, -iba Brov ka — J FCnviC in Verdonik; '.'Caja Poslijeva — Simčč^^a ^Tilda Wanglova — Ukmar-Boltarjeva Režiser: Marija V«;ra.
Giovanni Cenzafo: »ZalhiblJena ^iena«. To delo. ki je v lanski sezoni pritegnilo zanimanje obe nstva bo ^udi letos odigrano za vse abonmaje Tokrat bo igrala naslovno vlogo Mi^a Danilova Sodobno POJ-movana igra pokaže borbo zakonske žene m ljubice za ljubezen moža. De'o ni brez psiholoških m'kovnosti in resnic. *3ež ser prof. O. Sest.
OPERA
Četrtek 21 januarja ob 17.: Tfcatkv trvefl Cene od 24 lir nazdol.
Petek. 22   januarja, zaprto.
Sobota 23. januarja ob 17.: Beg lr- seraja. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
N'ede'ja. 24. januarja ob 16.: Trst lata. Izven Cene od 24 lir navzdol.
MALI 3GLASI
SUHE GOBE
n sveže pomaranč* prodaja Gospodarska r*veza v svojem skla-liSču  na Bleivvelsovi
esta H 29.
SENO Kl'PUJE
Gospodarska zveza« c Ljubljani. Blei\vei-sova cesta št. 29.
KIPIMO
vseh vrst snažno po-ništvo, pisarne stroje tn pogrezlj-ve šivalne stroje, tjaSperčke, Štedilnike, ctroške vozičke (globoke), gTa-mofon - kovčke, dobro ohranjene ploSče ter druge uporabne predmete. — Trgovina »Ogled« — Ljubljana. Mestni trjj Štev. 3, vhod skozi vezo,
WSERIRAJ y9lov Narodu4
fitran 4
»SLOVFNSKJ  NAROD«,   četrtek, 21. januarja 1943-XXI
Btev. Ig
Prvi Ijublianski tiskar in njegova tiskarna
— Naš prvi
Prva knjiga je bila tiskana v Ljubljuii ie L 1575, in sicer t>ka? je bil verjetne Slovenec
Ljubljana. 21. januarja 0"oz dve leti bo oiin i0 že 370 let od začetkov --črne umetnosti« v Ljub'jan; *n o ikar je fci.a tiskana prva slovenski itni -ga v na'eni mestu. Tcda ne glede na jubilejne letnice je zgodovina našega tt >k. stva taka p membna. da smo ciolžn opozarjati od časa do Časa tudi na njo. saj je ena izmed neovrgljivih prič bogate kulturne tradicij«* nršojra dr gega mesta.
Kdo je bi nzš ?rv^ is zar
Ime našega prvega t skarja dobro za-psaii; v zgodovin] našega ti karstva; tiskai je ze.pustil za seboj gle.!e ne, začetek in razvoj t Skarstva mnogo doia. ki mu je ohranilo Ime Kljub t«»nri s nek tore ne-iasnesti zaradi imena prvega ljubljanskega tiskarja. Ke.ko se je v resnic' pisal? Po n. katerih virih je njegovo pravo ime Janez Mandeljc. Zopet dru-: zircdovinarj-i so pa p sali ime prvega ljubljanskega tiskarja Manlius aH Mannel. kakoi se je tiskar v resn ci podpisoval Vendar moramo vedeti, da :o v tistih časih domači umetnik in obrt lat niziral-   ali   ponemčevali svoja
imena. k; bi pač zvenela nenaravno v la-t"n"\"'"i ali nemščini. Spoi o pravem imenu
prvega Ijubiajnskega   tiskarja hna vsčjl
pzrr.cn ze.radi tega. ker n; pcv:.cm zanesljiv ugotovljeno, kje je b l »Man'ius« doma. Domnevajo da je dami iz Istrije. bij verjetno se pa skoraj zdi. da je bil Kranjec menda Gorenjec Rodbina Manliup baje iz- :ra :z Istri;c. k kor trdi Kuknljcvić, 6eS da jo zasledil ime Jerneja Mani; tisa v F urni. Z pet drugI so pa trdili, da je Mannel prišel z Virtemberškega.
Prvi tiskar v LjuVjani ž 2 L 1551.
Z "elo : e je. da bo piva takima v Ljuo-lj ni ustanovljena že 1 1561 ko je prispel v nnše mesto t-.skar Avgu>t Fricss 12 Strassburga. Baje je nameraval ustanoviti tirkarnc predvsem za ćirilski n glagolski tisk in pr'ca koval je podpare deželnih sta-no: Morda bi d. ustanovitve tiskarne pn-šlo že tedaj, ko bi se Fricss ne spel s Trubi - ;m, ki je pr šel v Ljubljano L 15G2. Nekateri so trdili, da je Janez Mandeljc pr šel v Ljubljano s Trubarjem že 1. 1561 ali 15G2 t~r da je do leta 1575 t:skol 'e protestantske leprke tn zabavljice, naper-
jene proti kat !:ear.-:m kar se pa ne zdi verjetno. Dognano je. da 1. 1562 ni prispel v Ljubljan s Trubarjem noben t:skar, temveč le knjgovez Le^nhard Stegman. Tako je izkazalo zanesljivo Valvasorjevo poročil: v »Slavi«, da je bda prva tukama v Ljubljani ustanovl-ena 1. 1575. Valvasor je  zapisal:   t L   1575 je  bilo tiskano prvo
del v Ljubljani. Tiskir se je pisal Johann Mal'us; tskal je predvsem govor J. Sali-cetlja proti Turkom.«
MancjVjc in Kisel
Manđe'jc je bi nedvomno zelo podjeten človek. Vemo. da je bil ljubljan ki inoičan, to se pravi, da je užival v\se meščanske pravice: brez teh pravic bi v tistih čas h ne mogel voditi podetjn. Iz tega bi sklepali da ss ie moral najprej prid biti meščanstvo preden je ustanovil tskarno. Do u tanovitve tiskarne je pa prišle po za-s>eri Jurija Kisla, gra'čaka na Studencu. Kisel je po.ipira, vsi prizadevanji za napredek ter si je mn-g-o prizadeval da b' b'. a v Laib^an ustanovljena tiskarna Tudi Jurii Dalmatin je zelo že'el. di bi delala v Ljubljani tiskarna Ustanovitev *.akš-nega podjetja pa v t.stlh ča.ih nj bile ta-k preprosta zadeva. Ko se ie Mandeljc prvič obrn 1 na deželne stanove, da bi nvi dovolili ustanovitev tiskarne, so njegovo pr 5njo odbili. Pozneje je po dobil dovo! e-n> najbrž p. zas'ugi vplivn'h posredoval« cev predvsem Ki' la K sel je 'rael precej v<d k vpliv v Ljubljani že zaradi t**ga k^r jr bil n;>rrov cče mestni sodnik, utkaj ča -so tud. župan Ijublianski ter odbv>rn'k in blagajnik deželnih stanov. Ju;:j Kisel je ustanov:l papirnico n tako nasu postane §e b~d] za. Imivo. za k ",j se je vae~o zavzemal  za   ustanovitev  tiskarne  v Ljubljani.
Piva knj'ga slovenska
Ni zgo'j naključje, da je bila prva v L"'ub';ani tiskana knjiga sle venska. Morda ne upoštevamo dovolj, ko govorimo o zgo-dov ni našega tiskarstva d3 je bila usta-nrvtev tiskarne v Ljubljan1 potrebna zli-sti zaradi tega. da bi prišle med Kranjec slovenske knjige Slovenščina k t deželni jez:k je imela tedaj nedvomno velik pomen, morda prav zaradi tetra. ker je b la, p ■ menost š? sl?bo razširjena. M tirno <se, če misljmo. da ie tedaj prevledova'a povsod nemščina. Soditi smemo celo. da tudi v viš ;h stanovih niso povsod dobro obvladal književne odnosno izbrane, pismene nemšč ne. Marsikje je bila domači jezik celo na gradovih slovenščina. Zat: trdi pravilno A. Gaber v razpravi »Skczi stoletja
za našim novinarstvom« (»Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljan 1. 1937^. 179). da je bil i latmšiina jezik učenako^. nemšč na občevalm jezik družbe, slovenščina pa demači jezik. Ta : sec celo d -mneva. da je Trubar prsvečal svoje dvojezične katekizme p'c r>i š.;:m otrkorn zirad, učen-a pravdne nemšč ne. Da ti kanje slovenske knj:ge v MandeljCevj tiskirnj ieta 1575 ra n bilo naključje, sprevldimo tudi iz tiskarnarjevega p svetila v knjgi — v »Jezusu S rahu«. K'sel je neročj! Dalmatinu že preti leti. ko se ni bila ustanovljena tukorna v Ljubljani, naj bi pievedel to knjic: v slovenac no. Dalmatin je delo epravi] v zadovoljstvo Kis'a. Mandeljc je posvetilo v .svojem prvem delu naslovil na svoja dobrotnika Ks!a in Datmat na. Zapisal je tudi: >. . . res ni mala pomanjkljivost, da poučne ln koristne knjiž ce ni doslej še nihče prevedel v slovenščino kajti čeprav j je V Milost kot krščan k; gospodar dala že pred let; posloveniti za svojo slovensko družino, je vendar osta! ta prevod oslej samo v hiši V. Milosti: ker je pa prep sovanje zamudno, je krjižica keri. tila prav malo drugim ljudem, te.ko da so j: uporabljali skoraj sam/ aomečiai V. Milosti . . . Skoda bi bna res da bi tak-šon zaklad ostal nenatjsn;en in da bi gra še nadalje- pogrešali dru°fi kristjan . ki so zmožni tes:a jezika in k" ne razumejo nobenega drugega.« — P> vetilo nam torej pove. da je Kisel da! prevesti knjigr za T'ojo družino. To pa pomeni, da je bila njegova družina v resnic slovenska, sej oi sicer prevod ne b:l potreben Ce je pa bla slovenska knjiga potrebna K« lovj dri:ž:ni. so jo poč spre-'eli še mar.-*ik;e ?, veseljem, Ko je bila natisnjena v sl:venšč;ni.
Številni znanre^ti MamteljceTi tiski
MondeTjc se n dolgo odefstvoval v Ljubljani, vendar je žepu tjl števlne znamen te tiske, ki 50 dandanes dragoceni, kobker jih je še pač ohran enih Iz Man-deli^eve tiskarne je iz^el tudi prv časnk. odnosno predhidn'k pr.oveera časnika. K~t časnik iz Mandcljčeve ti karne umetnostni zgodovinarji r«načujejo drue-o Mandeljeevc delo. ki je izšio tudi l. 1575 in s'cer p^-grebn: govor, neke vrste nekrolog, p-sve-con kranjskemu deželnemu p-' - varju Her-bartu Turia.škemu fHerbart VIII. Auors-porgl. ki io podel 22. s^ptemhra 1. 1575 v beju s Turki Posmrtn'co ^e govoril K: 'št f Sp:nd'er, predike.nt v tedanji orote^tant k: cerkvi cv. Elizabete) v mestnem zavet'ču
I >5pitalut). Sr5indler je dal svoj gevor na-I tisni t pri Mo.ndeljcu jn izšel je v obi i ki tedanjih Časnikov z naslovom »Ain Christ-I liche Leichpred g. Bey der Begrebnus... • Horvvarden Fievherrn zu Auersperg . . . 1 Gedriigt zu Lav^ach Durch Hannsz Mannel j Anno D.M.LXXV.« Od tega dela se je ohranil primerek v ljubljanskem muzeju. Nekrolog je pa napisal TurjaSkemu ter ga dal tiskati pri Mandeljcu Jurij Kisel v latinščini. To delo je izšlo tudi l. 1575. naslednje leto je pa izš; s v nemškem prevodu. Prvo leto je Mandeljc izdal tudi J. Sall etija govor pr ti Turkom. L. 1576 je izdal Mandeljc koledar, ki ga je po tedanjih običajih posvetil deželnim stanovom, dalje »General pro Maalzeit und VVeinschencken«. prvo delo, ki so mu ga dali deželni stanovi, za kar je prejeh 5 gld. 45 kr. Istega leta je izšel tudi Dalmatmov Pasijon v slovenščini. Najplodnejše je bilo leto 1578. ko so tudi izšli *-ča^niki* z opisi turSkh bojev, n. pr.: t>Ne\van Zeitung. wie der Tiirk ist den 2S. tag Marci fiir di Stadt Medlinge gezogen und eirigon-.mcn hat«. Izšla je tudi Ant Vramcza Cronika v a^venšeni. ceTo v dveh izda;'ah in rr nda tudi Bohorčevo dei*o: 5-E'eir.cnta'e Labarense cum n mendatun trium linguarum«^ Naslednje leto je ;zšel med rugim »Ta cel" Catechlsmus*. L. 15S0. ie Mandeljc ti kal zadnje svoje delo na Kranjskem   »S^omonove   p<r?puvestj . . .
skT:s: Juria Dalmatna«. — Mandelčcvi t'skarni so bili prav za prav že preeei časa šteti dnevi, ker je bda k°men sn_tik3 na* spretn kom protertantizzna zaradi tiskanja nrotectantskh tiskov n z'asti prvega dela Da'matinoveg-, Sv. pinrna. Nad\r>ivodova vlada je samo čakala ucrodne prilke. da bi zatrla tiskarn:. Mandeljc bi ne smol ti k"ti nobene stvari, ne da bi prej oblasti d vol le. Mandelje je predložil Doakustt1 t;<k Sv. p srna deželnim stanovom. Tudi »rajerskim   ln  koroškim   dežem^m stano-
vcin je b:l predležen poskusni ti k. Zaradi tiskanja Svetesr^ p:sma je liub!jansk' škof poročal nedvojvodi ter nnprlašal. kak: s lno bi to delo škodovalo katoliški veri. Z^.to je nadvojvcKia poslal v-cedomu ukaz. nuj prepove tiskanje Sv. pisma na Kran / kom ter izžene M^ndeijca iz nadve vodevih dednih dežel. Ker je bil vced .m popusti iv proti Mandeljcu. je prejel od nadvojvode hud uker. — Mandelc je zapust 1 L ubijano 1. 1582. torej pred 360 leti. Preselil se je na Oerrsko. Poslej ie deloval na Ogrskem *n Hrvat. kem. Kct t:skar se ie udejslvovol skupno 23 let. Umrl je menda 1. 1605. vendar kri in čas njegove smrt; nista točno ugotovljena.
Krl&anka st. 23
	□	1	r	□i			7	: i
f"	i M10			rr		□		1 1
1" 1*4			15 ~	i"			1	u
!'7		I		18	■	_ 19	□	_
	23	L !	r 1	n r		2 i	00 —	□
25		2G					27 m	
23			30				SI	
02		33	ms	.34	L			
35 I			r					
33						40      1 I		
41					"i		40 ■	
		I		1	1		mi —ri	
		•a	U	1	—		r	
H	'19		50	□		i		
r			m.		□	r		
Dcsede pcmerSjo
Vodoravno: 1. črščeni. slavljeni, 9. cbHka pomožnega ghgola, 10 roošlco ime. 11 pritok Kbra. 13. del te-e.oa. 14. moško imer 16. epis v pesniški obik-, 17. zemljepsn: po.em (dvej.). 19. okra.šano žensk; ime. 20. ruševine pr] Mcsulu. nekdaj glavno mesto Asirije, 22. h, k (lat ), 23. dve mkoi-nici. 26 opravljati važno kmečko delo. 25 igralna karta, 30. teran ti, preb.ti noči 32.
kra-evni prislov. 34. padanje, za^et, 35 zaključek molitve. 37. nemško mes o. pri katerem je Napoleon l. 1808 p:raz:l Pruse,
35. vrag, hudič. 40. italijanski predi g s spomikom, 41. piham v trobento. 43. začetek zime, 44. koren, v bivš Jugoslaviji pripadnik srb?ke politične stronke, 43. ata-rcgrjka pokrejina v srednji Grč ji. 4S. kratico za evrop ko valutno enoto. 50. ug'a-jrnefra vedenja. 51. oče, 52. mit:loški letalec, Dedelov s'n (nutoS.).
Navp'čno: 1. kralj pedčk v v Shakespearovi igri »Sen kresne neč:«. »me \VielandJ-ve^ra epa; \Vebrova opera. 2. gora v Jul-j-sk'h Alpah na bivši italijansko-jugoslovanski mej\ 3. z?četek žgancev, 4. merska enota za delo mehanične sile, 5. ovenclo. 6. večerje prvih kristjanov. 7. leposlovno de1^, 8. reka v Zapadni Indij, 12. lep tee grške m;to!ogije, 15. ekrašen, 18. letalo, 21. del enačbe, 24. brezbarvni svetilni plin, 25. nagla, nepr čakovana nesreča. 27. reka na meji med Bolivijo in Brazilijo. 29 rusko meato ob Volgi 31. prip-dnik evropskega naroda, 33. no.e ni. postopki. 33 pripravljeno za strel pretepeno. 39. nkdar. 42. pagonsk b g. 45. p krajina na Hrvatskem. 47. spomladanski, mlad, 49. zemljepisni pejem.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 22.
Vodoravno: 1. Krakovo, 8. Si lam na, 16 novinarke. 18. elementi, 20. Eden. 21. motne 22. del. 23 Ga, 24. osiguran, 28. m 29.   ti, 30. ing., 32. rtič, 33. ahat 35. ip
36. otava. 39. sidra, 41. rovi, 43. Jarenina, 45 con, 46. Sedan, 47. aneroid, 48. U novina.
Navpičn0: 1 knegin^-a. 2. R dan. 3 ave. 4. k no, 5. cn, 6. vaai, 7. Ort 8. se, 9. Leon, 10. olt, 11. meniha, 12. imena, 13. ne. 14. Andi, 15 Filipini, 17. krut. 19. tet va, 21. mačea. 25. slano. 26. grand. 27. ris. 31 gore, 33. Amo, 34. tren, 37. ter, 3S. VII, 40. dont 42. oda, 44. AN, 46. si.
— V sv:Uo križanke št. ZZ se je vrinila nspaka. ki s: i0 '.zvežbam reševa'ci gotov j že rami popravili. V drug: vodoravni vrsti
Na Korziki: francoske obalne baterije zastražene po italijanskih mornarjih
manjka en-> črno polje -n sicer tam. kjer je polje označeno s št. IS. To je razvidno že iz tega, da v polju nad njim ni številke in da -»e v besedilu naveden p^men besede, ki se začne v polju s Stev. 21. navp čno. štv. 18 mera biti pomaknjeno za eno mestj proti desni
O. TI rMSI?
— fitfrl leta sem vzdižoval sina na univerzi in ko se je vrnil, kaj masLs da nu je najprej rekel?
— Da nič ne zna?
— Ne pač mi |e pa rekel, da nosim po-vsem nemoderue hlače.
Drevesa namesto krav
V tropienfh krajih Amerike raste dr e v 2, ki IzIrCa iz debla mleUu zelo pciicten sok
Eno najkoristnejših dreves Je krLvje odnosno mlečno dievo. rasteče v trop ca Amer.kj. To drevo spada v vrsto murv. 2e pred desetletji so se po teh krajih potuj c raziskova'ci čudi'.i, k so videl', da im j domačni vedno na razpolago dovolj mleka, čeprav krav s kora j spioh nise redil. Kmalu so pa spoznali, da ne gre za pravo kravje mleko, temveč %o drevesni 9 k. zelo p -doben mleku Mlečno ali kravje drevo, nazvano znanstveno brosimum galoc'oden-drm, izloča iz svojega debla mleku podoben sok, kj je zeli: ckusen ;n ki ga domačini rad? pi;o. iaj jim nadomestu ,e kravje mleko. Ze.to molzmh krav sploh ne poznaj j. V kol kor ;ih že rede. jih upor.iUj i-jo 33 vprego ali po za meso. pac pa >xnoI-zrj « tako zvana kravja alj mlcCna drevesa. Za molžo v pravem pomenu ne gre, ker se drovo samo molze.
Iz kravjega drevesi pridobitno r leko ima to veliko prednost, da se sploh ne ^kisa, kar igra prav v trep enih krajih zelo
važno vlog*:. Drevesni sok ostrine dva meseca povsem svež. Pozneje lc po'a^oma
zgosti. S kostmi se ".ariko p.Tso^i zqp"5tl-tev. To delajo p.vs.M tam kjer h. e ■ o z p -š^eno drevesno mleko go podaisk) izk rl-šeat . Zgoščen drevesni sok narare£ ni o-mestuje večinomi v sek. in iz nj-ga izdJ-lujeja sveče. Pravi o mu ga'.akt n ali vosek kravjega drcveja Iz njejra zdelo ne sveče bele in :lužijo dom "čla :m za r z-svetl.avo. Nekaj sveč domačini tudi tan* ža.o.
Kravje   ?li   mlečno  drevo  Je   kot rečeno eno   najk^r stne sih  na   svvtu    Lju !e.n ne daje sam   mleka in voska, temveč tu 11 zelo okusne sadeže L|KKDinjajC0fl po von u neko! ko na  jagode   Tako inioj.)  d :r. č m cd tega drevesa dvojo,   korist. P^'eg kr v_ i jega in mlečnega je zelo korutno tudi ta-I ko zvano kru5no drevo,   ki ftpada tu li v j vrsto muiv. Seme tega dr mo ipo oie-i h h in se uporablja za pek 1 kruha
Uspehi fesžgarsksga zadružništva
Z\Teza bolgarsk h kmet jSk.h zadrug je imela l3ni eno milijardo levcv denarnega prometa Zato ni čuda, da igra med b igar-skimj grspodarskimi organizacijami vodilno vlogo. Zveza obsega 40 krajevnih zvez in snd katov. v katerih je včlanjenih okr^-g 1700 kmetijskih zadrug, ki šte.ejo 250 000 članov. Poslovna glavnica, obstoječa iz la tnih sredstev in kredit v kmetijske \n Zadružne banke, znaša nad 500 milijonov levov.
Pr-iovno področje Zveze obsega izvez in uvoz. Zveza se peča tud z nakopam n prodajo kmetijskih strojev, poljedelskega or dja in drugih kmetijskih pet:ebše;n v prvi vrsti modre galice in umetnih gnojil. Njeno pcalevanje sega tudi v možem tvo. Lan je izvozna za 70 milijencv levov so-čivja, s" dja in sadne mezge, in za 160 milijonov levov jajc. Uvožala ,e pa kol- nija1. no blago, petrolej, kmetijske stroje, orede in druge potrebščine. Zveza izdoja svoje glas lo. Poleg tega pa dva mladinska li-ta s skupno naklado nad 40 000 izvodov.
do/cTJcrno>. kdo j« otrok o-v oče. Cle nam ovtane 3i> nUHaenj ktx: :o k 1 k.; , n>tr..'a i^Vani m-'j-/.. tedaj jc odviMM zan. ljive«et up<.»N«vot\e od tega kako «r v rv >ti-v pi-ha^aiMJd  m-o-iki nicJ tfdbo$ raz! kuico
V Kolnu, kjer je !o za pr bi /no 1200 pr mo o\ Iftgp .vitve ečetovbiv-a je K 1<» ^v-mo 4 8'o prinv.oA. k.; s.c zi'đn v n ni -j'a J odložiti. Stev lo .b'-vilutno zanc'jv'h pome rov je zn* a>,r> 5 "m», :'te\ 1<- rcr)etn li 15, zo'o vcrjctiiih 55, skoraj zoju^.j« v di p* 21 °/t.
Ugctavijaiife cčstovstva
O \*praoanju kako najlaže dožeremo oče-to\s*tvo, je prcda\al v Har.no\ru docent dr. Bjucrmeii'ter z lnct;tuta za dedno biologi :o na univerzi v Kolnu. V zadn ih tren lerlh s<> v kolnskem mstuulu pre skali o<kruq 30()U oseb elede njiho-vegj pcroKia Nać n. kako se do&cne očetovstvo pr: ctr^fcu, ie kompPcran. Najbolj zanes-!i\a rot je podobnost med otroci in star:i. lr do ^t'ri fjto dedn h znameni prmeriai 1 t FotO-graf rajo. da izčrpajo vse. kar mere nudit, podobno**. Č*m man^a je ot«'iwi po dobnom z materjo, tem z .necljiveje Lahko
V prostor:h provne nknrVni ;e v Madridu ie otvoril te dni Ijrsinkl zunanji m ni-ster Jordana diploma,r\o lolo, u^nnv-l;eno s po«^ebn;m Cntfd I lovim odlokom Zunenii m n:c'er Tordin^ ie poudarH namen šrle ter pr;k^7Tl v flavfl b nhrU h zgodovino Spnnske dn'nmnr ^e. ki rr^d-stnvl:a cVupno s špansko vojsko velič.no sodobne Španije.
rurl&a vlada sepa p2 stregli
Turški Usti poročajo, da bo finančno ml-nlsti'Stvo po poteku tol-a za cnkiano ol. d«jo premoženja v 8 dneh predi žilo r.o>* tranjemu ministrstvu seznani t.sJh davkoplačevalcev, ki svejc do'žneoti nieo storil. 1 Vsi ti boJo posl:r.i na prisilr.o dela. Gr Oili j bovlo novo dižavr.o cesto med HaszjonkaJe, j Erzerumom in Aškale  ter cesta Terdian— Ereir.žan- Kemali— Efahiih.    Fr.h.eaio ji z ravnlško službo p.evzame 'lila.   D 1 -vodje in  tehnično  osebje je že določen^ 2cnske ne bodo pasle.li v vzhodno Anato-lijo, temveč jih bo zaposlila racsfna up:-?.:x Glede dav koplačevalcev izno 1 18 in nad 55 let, bo ministrski svet tklep&J pren^je.
J. O. CURVVOOD:
46
rahamova
polja
ROMAN
Bežen odsev čudne mehkobe je pr letel vojščako\T stra: :i obraz. Nato je Tonijeta iztegnila roko proti njemu, kakor bi jo bila por.o-lila očetu ali Jeemsu; a Tajaoga menda ni videl njene kretnje, marveč jo je srepo pogledal, \ .kor da ima pred seboj prikazen, ter dejal:
»Šindas imn prav. Duša Sojan Mekvune se je naselila v tebi!«
Sojan Mekvun je bila Srebrna peta.
Nato se je Tajaoga obrnil, in vojšeaki so videli, da je njegov sklep storjen. Poslej ne bodo na svoji poti proti Skritemu mestu več tako hiteli kakoi prej.
Na ležišču, napravljenem \~ r^edve^je kože in iz nekaj naročajev listja, ki ga je bil Jeems nabral je Tonijeta počivala, dokler niso Indijanci pripravili vsega, česar je bilo potreba za nenavadno večerjo Nato si je razpustila lase. jih razeesala s p-sti kakor je vedela in znala, ter jih znova spletla v kite: in dasi jo ie bolelo vse telo se ie z^aj prvič po žaloigri. ki ie bila napravila v nienem življenju tolikšen prevrat, začutila mirno. Spanja oi potre-
bovala, hotelo se ji je zgolj negibnostl
Med tem je opazovala vojščake. Nekaj je bilo v njih. kar je dopolnjevalo njeno notranjo vedron. Zdelo so se ji kakor ženske, zapo-lene z »domačimi opra\ki. Nekateri so znašali suha drva in kurili maji"* 3 o^nj-.; drugi so bili narezal* šib in so iz mih pripravljali pol metra dolge, na konceh rri-^••jene paliee, očitno z namenom, da bi jim služi»e ■'a ražnje, ko bodo pekli «rolobe; spet drugi so nabirali in trebili divje artičoke in rumene koreiine ter se pritajeno smejali in pogovarjali med seboj Ob tej mirni sliki je deklica malone planila, dn so bile roke teh ljudi še rdeče od prelite krvi; in v takšni sproščenosti duha telesa se je, sama ne večfcČ kdaj, po^reznila v krepilno span.je.
Ob solnčnem zahodu so jeli v jatah doletavati golobi. Ko so lecle po jasi prve večerne sence, je kakih deset Indijancev začelo lov in se čez nekaj ča^a vrr.^o z oHlrtim plenom, ki so ga odlagali pri po*s»meznih ogn^ih.
K >, ki se ie bil po njunem zajetju menda ?r bolj oklenil Torijcte k kor Jeemsa. je bil le^ei poleg speče deklice, kakoi bi čutil, da potrebuie varstva in obrambe, ter je z neutrudljivo euivč-noetjo spremi ial vsak sib Indiiancev. Ćenrav še dol^o ni bil jer^el. se vendar ni ganil, ko r.iu je udaril v nosnice duh po pečenem mesu. Nato ie nrišel Jeems in prinesel enega izmed ledenih raž-njev s tucetom nabodenih r/ol^hov: te^a? je pes ie^ol. oi Toniiete pa se ni oddaljil niti zdaj
Jeems ni ma**al buditi Toniiete: ko pa si ie uto-lažil lakoto, je ?el in del na ogenj nov raženj, na
katerega je bil nabodel tudi nekaj artičok Ln korenin, da bi jih imela Tonijeta za večeijo.
Cez dve uri je bila gostija končana; vojščaki so spravili ostale golebe za jutrišnji dan, se zavili v svoje odeje in legli k počitku. Jeems je opazil, da se je bil Tajaoga komaj dotaknil jedi.
Prišla je noč; mladenič je ostal pri Tonijeti. ki se v svoji izmučeno.iti ni prebudila, ampak je spala trdno spanje. Ves ta pokoj je prevzel tudi Jeemso-vega nemirnega duha in potolažil njegovo skelečo bol; nazadnje je zaspal ob Toriijctini strani, potem ko ji je bil poljubil roko, ki jo je še v spanju drža1 med svojima dvema. Kolo je ostal zraven njiju in ju ie stražil.
Zarja; nov dan, in za dnevom spet noć. Pn*»vi ! so minevali drug n\ drugim, Tajao->ovc krdelo pa je napredovalo pmti Skritemu mestu. Ko se je Tonijeta ob zori prvič prebudila v seneškem taborišču, je opazila nedaleč od sebe visoko postavo, ki ie bilo videti, da jo epa zuje. Bil je Tajaoga. Posedala ga je s svojimi zvezdnimi očmi, on pa ie nekai zamrmral in odrel. Od tega trenutka je bil^ skrb. s katero je glavar ^oazil nanic | adobna čuieenesti skobca, ki varuje svo^e ml^Hiče; vendnr je ni ogovarjal in le kratki >ikazi. ki uh je s tibim rla°om dajal Sindasu, so kdai pa kdai izražali njegovo "oHo zv»stran nje V teh okol'^'inah potovanle ni delalo Toniieti prohr^ih težav. Kadar ie bilo videti, da ji zmanjkuie mo-i. se ie krdelo ustavilo in utaborilo ter nadaljeva o pot šele. ka^ar se je bil^ do dobrega naspala. Taiao^a jo ie imenoval Soian Mekvuno, in tudi njegovi vojščaki so jo zdaj pri-
jazno gledali. Bolj ko so napredovali, bolj so spoznavali njen po^um: in pogosto so ozirali nanjo z malone ljubečim občudovanjem, kakršnega ni Lilo na Tajaogovim strašnem obrazu nikoli opa.ziti.
Ti dnevi so bili tudi Jeemsu in Tonijeti postopen prehod iz bridke preteklosti, ki se je bila končala z žaloigro, v prihodnrFt ki je bila vsa njuna, kolikor je bilo na niiiu dveh. Zdaj ju je «*pajn!a vez, ki je ni moedo nič pretrgati; docela str pripadala drug drugemu. Smrt ju ie mogla samo še ločiti, ne pa pretrgati to nerazdružijivo vez.
Štirinajsti dan je Tajaoe*a poslal sli naprej. Tiati večer je prisede! k Toni.ieti in govoril z njo, Jeems pa je moral tolmačiti. Druei dan je v pretrgn^ih stavkih, pomešanih z dolgimi puhi dima, ki pa je vlekel is pine, povedni raladfma elovekoma, da se bližajo ^kritemu me°tu, kjer jih bo pričakovalo nje-ljudstvo. Tu bodo velika sla*ia. kajti njegovi vojščaki se vračajo z mnogimi stolpi ne da bi manikal kdo izmed niih. Tdudstvo bo sore^'e^o Tonl-jeto in Jeemsa s častio, kakor kri svoje krvi. Tonijeta bo kal or njegova rodita hči. in srce Srebrne nete bo v n,";i znova za^i^ elo. Za zmerom bo no^tMa hči sere-leoa rodu Taksen fe M ga je poslal
v Cenufsajo: Tajaoga se vrača s hčerjo.
Nato je veličastno odkorakal v no5. Jeems in Tonijeta sta nekaj časa molčala, kakor da se bojita pokazati drug drugemu mi^el. ki je metala žalostno senco preko njunih src. Ta mi^el bi se bila dala naiboije izraziti s svetopisemski i besedarni: »VI, vaši otroci in otroci vaših otrok . . .€
Urejuje Josip £upanći£ * 2a Narodno tiskarno Fran Jerao  — 2a inaerainj del Usta; Ljubo mu Volčič — Vsi v Ljubljani