imiiHiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii
iiiiiiiiHifiiiiiiimiiimiiiiiiimiiiMiiitiiiimiiiii!iiiiii
Izhaja vsak torek in petek za časa vojne.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo, druga stran na j bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
■iiiiiiimiiinmiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtim
Glasilo koroških Slooenceu.
Velja za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestješt.26. Naročnina naj se plačuje vnaprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
llllllilllliiIlliliimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiuil
Leto XXXIV.	Celovec, 6. februarja 1915.
St. 11.
Za naše pohabljene vojake.
Vojna povzroča, da se mnogi hrabri koroški sinovi, ki so se junaško borili za cesarja in domovino na bojišču slave, vračajo v domovino kot invalidi. Že sedaj je število takih, ki jih je zadela ta usoda, zelo veliko in vzbuja v srcih vseh iskreno željo, pomagati.
Ravno tedaj, če je izgubil kateri kak ud ali dele udov je mogoče pomagati s primernimi nadomestili ali aparati, ortopedičnimi čevlji itd. in ranjenim položaj tako olajšati. Tudi izguba enega očesa, zobov, nosu itd. lahko člane gotovih stanov tako oškoduje, da ne morejo več izpolnovati svojega poklica. V takih slučajih je mogoče ohraniti posameznika njegovemu poklicu, mnogokrat rešiti mu njegovo eksistenco, če se jim nabavijo primerna nadomestila.
Pač se trudi armadna uprava, da priskrbi invalidom primerne aparate in nadomestila; naravno pa imajo ti izdatki svoje meje, ker so dobre proteze drage. Kjer se da pomagati le s kompliciranimi in dragimi aparati, mora priskočiti na pomoč privatna dobrodelnost.
Zaupajoč na že tolikokrat dokazano požrtvovalno milosrčnost koroškega prebivalstva, se obračam nanj s prisrčno prošnjo, da prispeva k ustanovi zaklada, iz katerega se bodo za naše koroške vojake nabavljala taka nadomestila in ortotpedični aparati in se dajali prispevki k nabavnim stroškom, ki jih bo imela armadna uprava; le tako bo mogoče oskrbeti dragocena, pa za dotične za izvrševanje njihovega poklica potrebna nadomestila in anarate.
Prispevki za ta namen se sprejemajo v nredništvu »Mira« in pri deželni vladi (računski nadsvetnik pl. Plachki).
Luci baronica Fries-Skene, načelnica deželnega in gospejnega pomožnega društva za Rdeči križ na Koroškem.
Z bojišč.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 1. svečana. Uradno se razglaša: 1. svečana 1915 opoldne: V Rusko Poljski in zapadni Galiciji so se vršili včeraj živahni boji. Povečini jasno vreme je dalo za povod mnogoštevilnim poizvedovalnim bojem in praskam, v katerih so se v nekaterih krajih dosegli krajevni uspehi.
Splošen položaj v Karpatih je od zadnjih dogodkov neizpre-m e n j e n.
Novi ruski napadi zapadno od Lup-kovega sedla so bili odbiti. V nekem boju na gozdnem gorovju je sovražnik izgubil 5 častnikov, 800 mož, ki smo jih ujeli, dva topova in dve strojni puški.
V Bukovini se ni nič bistvenega zgodilo.
Na južnem bojišču je položaj neizpre-menjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hòfer, fml.
Položaj na bojiščih.
Z bojišč zadnji čas ni posebno važnih poročil. Človek dobi utis, da se vse države pripravljajo za večje akcije na spomlad, ker jih za večje akcije sedaj ovirajo mraz, sneg in led ter slabe ceste. Ždi se, da je tem de-lavnejša diplomacija; uspehi diplomatov pa so javnosti bolj prikriti, kakor dogodki na bojiščih, in vesti, ki prihajajo v javnost, si čestokrat nasprotujejo, ali pa so take, da jim nihče, ki količkaj pozna svetovni položaj, ne more verjeti.
Najvažnejši dogodki na bojišču so se zadnji čas vršili v Karpatih, kolikor je mogoče razsoditi po uradnih razglasih. V Karpatih je naša armada napravila močan sunek zoper utrjene ruske postojanke in je Ruse deloma potisnila precej daleč preko
karpatskih višin v Galicijo. Zasebna poročila pravijo, da so se v teh bojih zopet izkazali slovenski fantje.
Rusi, ki so se tako hitro umikali, da so v teh bojih izgubili 10.000 mož ujetnikov, so kaioak dobili ojačenja in so poizkusili s protinapadi zapadno od Lupkovega sedla, o katerih pravi oficielno poročilo, da so bili odbiti.
Hudi boji na nož in s topovi se bijejo venomer ob Ravki v smeri proti Varšavi. Rusi so tam tako utrjeni, da je za Nemce napadanje zelo težavno.
Južno od Mlave v smeri proti Varšavi so Nemci poročali o manjšem uspešnem sunku.
V vzhodni Prusiji se nadaljujejo precej hudi boji; kako da se ti boji razvijajo, uradna poročila zaenkrat še ne poročajo.
Na francoskem bojišču se vršijo nadalje boji za okope, le v Alzaciji, kjer so se Nemci izborno utrdili, so boji večje važnosti in hujši.
Na jugu, kjer je sedaj vsled snega in vode teren zelo neugoden, se niso poročale še nobene važne akciie, ampak je položaj zaenkrat še neizpremenjen.
Položaj na Francoskem.
Kdo bo začel, z ofenzivo?
Amsterdam, 1. svečana. Kdaj in kako da se bo začela prihodnja ofenziva (napadanje), o tem vojskovodje naših sovražnikov niso edini; le da jo bodo začeli Nemci, se jim zdi verjetno. General French (angleški poveljnik) se zanaša na močne postojanke pri Soissonsu.
Znani vojaški sotrudnik lista »Times«, polkovnik Repington, meni, da bo Nemčija v kratkem nadomestila svoje najboljše čete z manj izurjenimi in bo postavila prve na eni ali več krajev fronte, da podvzame odločilen napad, preden bodo armade zaveznikov docela zbrane in preden bi mogli letni
Podlistek.
Tekom leta.
(Povest, spisal Jos. Stariha.)
III.
Kako hite dnevi počitniški, nobena voda ne tako hitro, samo še z vetrom bi jih primerjal, ki se lovi po gozdu od drevesa do drevesa in izgine naenkrat za daljno goro. Preden se človek zave, že je ob dan in ob teden. Tudi Francelj in Minka sta se nemalo zavzela, ko sta hipoma zaznala, da je napočil že zadnji večer njiju božičnih počitnic, večer novega leta. V teh dneh so si imeli vsi toliko povedati, po večkrat so bili prerešetali že razne dogodke, neštetokrat se že zaglobili v sanje o lepi bodočnosti, a vendar se je nocoj vsem zdelo, da so še marsikaj pozabili, marsikaj lepega, da, morda celo najpotrebnejše in najvažnejše. Obiskali so bili vse sorodnike in znance v teh dneh, celo druge ljudi, ki jim niso bili toliko pri srcu. Zlasti Francelj je bil čez dan pomalem doma in čestokrat ga je pri njegovih pose-tih in pohodih spremljal oče, ki je bil silna ponosen na svojega silno čvrstega in krepkega sina vojaka.
»Pravega korenjaka si vzgojil, Buko-kovec,« so rekli drugi očetje. »Kmalu ti bo pomagal.«
In Bukovec je ob takšnih besedah vedno dvignil že nekoliko vpognjeno glavo in iz očesa mu je sijala sreča in zadovoljstvo.
»Je že, je že,« je odgovarjal, »do zdaj mu ne morem ničesar očitati. Z božjoi pomočjo že pojde, pojde.«
»In pa še kako ^ojde, ej, srečo imaš in pamet, mi je nimamo takšne. Saj sem dejal, da bi bil študiral tudi naš, pa mati ga ni hotela pustiti od sebe, še dandanašji se ji mora držati krila, sicer je joj.«
»Predobro se jim godi doma, tvojim, sosed,« je odgovoril Bukovec. »Premožen si, ničesar jim ne manjka in tako je težko zapustiti dom in iti v mesto, kjer je pač treba včasih tudi nekoliko postradati poleg drugih nevšečnosti. Pa brez zamere, sosed.«
»Kaj bi zameril, Bukovec, pametno govoriš. No, z Bogom, Francelj, saj nas boš menda tudi pozneje včasih še pogledal, ko boš velik gospod, kaj ne? Menda ti ne bomo premajhni tistikrat, kakor so premajhni vsi vaščani iz sosednje vasi Tirolcovemu Tonetu. Dokler je ribal klopi po mestnih šolah, je vedel za vsak prag in za vsako roko, ki ni bila preveč stisnjena. Oj, prositi je znal, obljubovati in se laskati, dokler se niso mošnjički odprli. Ko bi ti, Francelj, vedel, koliko je dobil, koliko so mu ljudje izdali, bi se čudil. Saj od doma ni imel ničesar, samo tuji žulji so ga. izštudirali. Ko je postal gospod, pravijo, da bo advokat kali, jim je vsem pokazal fige. Še nogleda nobenega,
kvečjemu čaka, da bi se mu prejšnji dobrotniki odkrivali, kadar pride pogledat domov. To pač ni lepo, Francelj, takšnemu bi jaz pljunil k nogam. Z Bogom!«
Takšni in enaki pogovori so se vrstili pri različnih obiskih, semtertja se je pač naletelo na nekaj nevoščljivosti, a večina je bila toliko poštena, da je Bukovcu privoščila iz srca vso srečo . . .
Nocoj torej, na novega leta večer 1914, je sedela mala Bukovčeva družina doma, in zopet v delavnici očetovi, kjer se je sedelo najprijetneje. Različno mizarsko orodje, ki je stalo v najlepšem redu po policah in kotih, ali ki je viselo na stenah ali od stropa, je svedočilo o resnem trudu in medteden-skem delu, pa je tudi pričalo, da je nedeljski in nrazniški počitek Bukovčev v polni meri zaslužen. Ko se jutri zopet jedva za-svita nad gorami, bo že zooet zapela žaga svojo veselo pesem, bo pritegnil ostri oblič po raskavem lesu in bo nabijalo kladivo, da se bo ta koncert razlegal na vse štiri vetrove ter budil zaspance in klical lenuhe izpod odeje. Kadar nekega delavnega dne ne boste slišali teh znanih glasov in bo zastonj pel in klical petelin na Bukovčevem dvorišču, tedaj bodite prepričani, da se je zgodilo nekaj posebnega, tedaj se prekrižajte in vzdihnite: »Bog mu daj dobro, Bukovcu, večna luč naj mu sveti!« Zakaj, tedaj bo hodila smrt po hiši, in pred njo in za njo bo velika žalost. Sredi nizke sobe bo stal črn oder in na njem bo ležal Bukovec trd in
čas na vzhodu in priprave drueih držav, ki bi nehale hiti nevtralne, spraviti Nemčijo v težaven položaj. Kritik lista »Times« pričakuje prihodnji nemški napad med Arras in Oiso v svečanu ali sušcu. Zavezniki, pravi, lahko mirno čakajo, ker da so na to pripravljeni. Pozdravili da bi celo nemško ofenzivo. Kdaj da pride na vrsto od Joffra dne 17. decembra napovedana ofenziva zaveznikov, se jim že ne zdi več vredno razpravljati.
Francoska sodba.
H a a e, 1. svečana. V nekem vojaškem pregledu o zadnjih bojih piše »Echo de Paris«:	Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da
sovražnikovi sunki, podvzeti z velikimi žrtvami, niso imeli vedno uspeha kakor pri Soissonsu. Hudim bojem pri La Bassée sicer niso sledile koncentracije (zbiranje) čet v enaki meri kakor pri Soissonsu, pa vendar se kar vnaprej čuti zelo močan pritisk nemške bojne vrste na našo celo črto; Nemci pač dobro vedo, da dobijo počasi važna opirališča in sredstva, če pomaknejo svojo fronto naprej, kakor če zavzamejo mesta Amiens, Compiegne, Soissons, Reims in Chalons. Tudi si v Argonih vedno bolj prizadevajo, da bi prodrli proti Clermont; tako bi nevarno obkoljevanje Verduna postalo zopet malo ožje. Važna reč je torej na tehtnici, in čas je bil, da je Angleška vendar poslala večja ojačenja, ki se naj do konca marca zvišajo na 600.000 do 700.000 mož. To vojaško premišljevanje v »Echo de Pariš« se konča z besedami:	Kakor je opravičeno
naše zaupanje za ugoden nadaljni razvoj, vendar bi bilo iz več razlogov napačno, da bi se zavoljo angleških ojačenj udajali prevelikim upom, ker imamo opraviti z zelo zmožnim in trdovratnim sovražnikom.
Boj za Egipt.
Rim, 1. svečana. Angleške čete v Egiptu znašajo po »Giornale d’Italia« 180.000 mož prve in 100.000 mož druge linije.
Blokada Angleške?
Rotterdam, 1. svečana. Londonske »News« konštatirajo v svojem tedenskem pregledu, da se je splošna blokada Angleške po nemških podmorskih čolnih že začela.
Tsingtau — vojna luka.
K o d a n j, 1. svečana. Petrograjska »No-voje Vremja« poroča, da je Mikado z odlokom določil Tsingtau za drugo vojno luko japonske mornarice.
Splošna vojaška dolžnost na Angleškem?
Bruselj, 1. svečana. Iz Londona se poroča:	Novi kronski svet pod kraljevim
predsedstvom je razpravljal O' vprašanju vojaške dolžnosti. Sklep ni znan, vendar se
utrjuje mnenje, da si hoče dati vlada od parlamenta dovoljenje, da sme odrediti prisilno vpoklicanje vseh za boj sposobnih državljanov, če bi Angleški grozila invazija (vpad).
Angleži priznavajo izgube pri Helgolandu.
Angleški poslanik v Rimu je o angleških izgubah v pomorski bitki pri Helgolandu podal sledečo izjavo:	Tajništvu an-
gleške admiralitete poroča, da so se vrnile v luko vse angleške ladje, ki so se udeležile zadnjega boja v Severnem morju. Nekateri oddelki križarke »Lion« so se napolnili z vodo, ker jo je pod vodno črto zadela granata, in poškodovan je bil tudi en torpedo-lovec. Poprave obeh ladij se lahko v najkrajšem času izvršijo. Število na mrtvih in ranjenih znaša: En častnik in 30 mož mrtvih, trije častniki in 26 mož ranjenih.
Angleška pomaga Srbiji?
»Frankfurter Zeitung« poroča: Atenski list »Estia« poroča iz baje zanesljivega vira, da se bode v kratkem v Baru izkrcalo 80.000 in 50.000 angleških in indijskih čet, ki pridejo iz Egipta na pomoč Srbiji.
General Pan poveljnik rusko-poljskih čet?
B e r o 1 i n. Iz Genfa se poroča na temelju nekega besagonskega poročila, da ni general Pau zaradi tega šel v Rusijo, da velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču izroči red, podeljen od predsednika Poincaré, ampak zaradi tega, da prevzame vrhovno poveljstvo čet na Rusko-Poljskem. (To poročilo je treba sprejeti z veliko rezervo. Op. ur e d.)
Municija za Srbijo.
Sofija, 1. februarja. Po nekem poročilu so se tam zopet peljali mimo trije ruski parniki in tri tovorne ladje z municijo in živili, namenjeni v srbske podonavske luke.
Dnevne novice in dopisi.
Intronizacija novega škofa krškega dr.
Adama Hefterja v nedeljo, dne 14. t. m. se vrši ob 9. uri dopoldne v stolni cerkvi sv. Petra in Pavla v Celovcu. Prevzvišeni se pripelje z Dunaja ter ga sprejmeta na kolodvoru v Celovcu mil. g. stolni prošt in ka-pitelski vikar Gvidon B i 11 n e r in kn.-šk. l kancelar mil. g. dr. Jan. Q u i 11; s kolodvora ! se pelje prevzvišeni naravnost v stolno cer-1 kev, kjer ga ob tri četrt na devet pri vhodu počaka duhovščina, nakar se izvrši intronizacija.
Dr. Korber — skupni finančni minister.
V nedeljo, dne 1. svečana, je bil gospod dr. Korber od cesarja sprejet v avdienci. Nje-
miren, utrujen od dolgega dela in se ne bo več zbudil . . .
Nekaj čudnega je ležalo tisti večer v zraku, nekaj težkega in neumljivega. Le počasi je tekla beseda, prisiljeni so bili pogovori od začetka. Bukovec je bil videti zamišljen, čestokrat se je zakrknil vase in umolknil.
Na mizi je stala skromna večerja, nekoliko prašičje pečenke s krompirjem in hleb maslenega kruha. Tudi steklenica vina za slovo, da se poplaknejo težke misli. Viseča svetiljka od stropa je le nejasno razsvetljevala veliki prostor in nje medla luč je precej pripomogla k otožnemu razpoloženju. Pa sčasoma so se vendar razpodili temni oblaki in posijalo je nekoliko solnčnih žarkov na te obraze, da so se razsvetlili.
»Govoril sem že s Klančarjem, ob sedmih zjutraj bo pripravljen voz, da vaju potegne do kolodvora. Preblatna in preslaba je pot, da bi hodila peš, posebno ker imata vsak nekaj nositi,« je opomnil Bukovec.
»Ni bilo potrebno, oče, teh par ur bi bila tudi lahko prehodila, kaj ne Minka?« pravi Francelj.
Minka pokima.
»Pa je vendar tako. Kar bi prihranila na voznini, bi si poškodovala obleko in povrhu bi prišla še malo čedna v mesto,« pristavi mati. »V takšnih okoliščinah ni na mestu prevelika štedljivost.«
»Tudi to je res,« pripomni Francelj. »Najbolj me oslabovolji, kadar moram biti umazan in takšen priti med ljudi. Pa včasih se ne dà pomagati, zlasti pri vojakih
ne. Prve dni, ko so nas podili po dežju in blatu, da je vse škropilo in curljalo od nas, sem bil silno nesrečen, ko smo takšni prikorakali zopet v mesto. No, sedaj sem se nekoliko privadil, pa vendar še vedno pazim, da se kolikor mogoče hitro zopet prelevim. Boj Bop kaj bi šele bilo, ako bi nastala vojska, ako bi moral biti v eni in isti obleki kar po cele tedne in mesece, res, ne morem si misliti, kako bi prestal.«
»>Vojska?« vpraša Bukovec skoro tiho in kakor bi govoril sam zase.
Vsi se prestrašeno ozrejo, slišati je bilo, kakor bi iz vseh kotov v delavnici vpraševali komaj slišni glasovi in govorili za Bukovcem:
»Vojska? . . . Vojska? . . . Vojska? . . .«
In nastala je nekoliko hipov tišina. Nihče si ni upal drugemu pogledati v obraz.
»Bodimo nekoliko veselejši,« izpregovo-ri čez dolgo Bukovec. »Prvi dan leta je, upajmo, da nam ne prinese preveč hudega v poznejših dneh. Prestali smo predlansko, dvanajsto leto v miru, dasi so se kopičili preteči oblaki na nebu, zato lahko upamo, da nas ne zadene tako hitro ta šiba božja. In na to upanje in na srečno bodočnost napi j mo!«
:»Bog usliši prošnjo,« pravi mati in vsi trčijo z očetom, da so čaše veselo oživele in zazvenele . . ,
»Kdaj se torej zopet vidimo doma?« vpraša nato mati.
»Jaz pridem vsekakor za Veliko noč,« odgovori Minka.
govo imenovanje za skupnega finančnega ministra namestu odstopivšega dr. vit. pl. Bilinskega se vsak čas pričakuje.
Bilinski pred demisijo. Pod tem naslovom piše »Neues Wiener Tagblatt«: Od odstopa grofa Berchtolda sem se v političnih krogih, tudi v provinciji, govori o krizah, ki se dotikajo skupnega finančnega ministrstva. Od poučene strani nam poročajo, da je v resnici smatrati izpremembo v skupnem ministrstvu skoro kot gotovo. Kdaj da pade odločitev, pa še ni določeno. Dogodek more nastopiti v bližnjih dneh, istotako pa obstoji možnost, da se stvar zavleče. Kot naslednik viteza Bilinskega se imenujejo bivši avstrijski ministrski predsednik Ernest Korber in še nekateri drugi parlamentarci iz gosposke zbornice. Gospod Korber pa je izjavil včeraj več osebam, da ž njim se ni še govorilo. Za-sedenjo mesta skupnega finančnega ministrstva spada izključno v delokrog ministrstva za vnanje stvari. Novi minister za vnanje stvari, baron Burian, ki se je predvčerajšnjim iz nemškega glavnega stana povrnil semkaj, ni dosedaj — kakor sé nam zatrjuje — govoril z gospodom Korberjem. Vse govorice o izpremembah v drugih ministrstvih spadajo v območje domnevanj, kakor se po naravi stvari pojavljajo ob vsaki ministrski izpremembi, ne pa da bi jim bilo pripisovati kako avtentičnost.
Za poljskega ministra-rojaka je imenovan sekcijski načelnik dr. Zdzislaw pl. Moravski Dzierzykraj.
Princ Hohenlohe — načelnik najvišjega računskega dvora. Za načelnika najvišjega računskega dvora je imenovan tržaški namestnik princ Konrad Hohenlohe. Tržaško namestništvo je s tem izgubilo velikega moža, ki je svojo težavno nalogo popolnoma razumel.
Marogasti legar na Koroškem. Zdravstveni oddelek deželne vlade poroča, da so se od 24. do 30. januarja pojavili slučaji marogastega legarja na Koroškem le v taborišču rusinskih beguncev v Volšpergu. Tam je obolelo 51 oseb in pet jih je na tej bolezni umrlo.
Drsališče na Vrbskem jezeru je v enem delu jezera že dovoljeno uporabljati.
Smrtna kosa. V Velikovcu je umrl ta-mošnji bivši župan in svečar g. Janez Zech-
»Jaz pa skoro gotovo ne bom mogel, ker bi tiste dni rad napravil malo potovanje v Prago z nekaterimi svojimi tovariši. O Bin-koštih potem je premalo prostega, vidimo se torej šele na jesen, ko že slečem vojaško suknjo. In tedaj nastopijo lepši časi in dolgo bomo skupaj.«
Pozabljeno je bilo vse drugo sedaj, vsa družina se je zopet vdala veselemu brez-skrbstvu, zakaj najbližja bodočnost se jim je kazala v lepih sinjih barvah, se je smejala in lesketala. Pozno je že bilo, ko so se razšli in ko je stala skrbna mati še pri Franceljnovi in Minkini postelji ter položila svojo desnico na njuno čelo, na ustna in na prsi, kakor v onih davnih časih, ko ju je spravljala še vsak večer sama k počitku.
»V imenu očeta ... in Sina ... in sv. Duha . . .«
Odšla je po prstih, na vratih se je še enkrat ozrla . . .
Drugo jutro na vse zgodaj je Klančar-jeva kobilica, stara in suha, potegnila voz izpred hiše. Skrbno zavita sta sedela na njem Minka in Francelj in mahaje z roko se poslavljala od očetove hiše.
Bukovec in mati sta še dolgo stala sredi pota in zrla za vozom. Še ko je izginil za ovinkom in ko se je čul samo še ropot koles, sta stala nekoliko hipov . . .
Nad okolico se je spenjalo vedro nebo, obetal se je najlepši dan, a v Bukovčevi delavnici je zapela žaga, se je oglasil oblič in kladivo, in začel se je zopet znani veseli vsakdanji koncert . . .
(Dalje sledi.)
ner. Bil je poštenjak. N. v m. p.! — V Celovcu je umrl dne 1. t. m. umetniški risar tiskarne sv. Jožefa g. Rudolf Fenzl, star 48 let. — V Prevaljah je umrl premogovniški blagajnik in rafiunski vodja g. Gustav Bfekoupil, star 66 let.
Iz ruskega ujetništva ušel. Po poročilu c. in kr. poslaništva v Washingtonu je pobegnil iz ruskega ujetništva v Sibiriji poročnik Ludovik Zagoričnik od dpp. št. 4 in je dospel v Peking.
Feldmaršallajtnan'ia Lavriča, ki je pri-deljen trdnjavskemu poveljstvu v Krakovu, je zadel hud udarec. »Slov. Narodu« se poroča namreč iz Krakova: Dne 24. januarja je umrl junaški sin feldmaršallajtnanta Lavriča, Karel, ki je bil dne 3. septembra odlikovan s cesarsko kolajno za hrabro vedenje pred sovražnikom, v cvetu mladosti, star 21 let; po kratki, mučni bolezni je izdihnil svojo blago dušo v naročju svojega očeta v Milayczycah na Ruskem Poljskem. Položili so ga k večnemu početku v smrekovem gaju v tihem parku veteranske gospe Trzebinske. — Tudi starejši sin g. feldmaršallajtnanta Lavriča, Alfred, stotnik generalnega štaba, ki se je odlikoval s svojim junaštvom ob Drini in ob Lješnici, se bori s smrtjo. Obolel je na legarju, ki ga je nalezel na južnem bojišču.
Podpornemu društvu za slovenske viso-košolce na Dunaju so v novem, s 1. oktobrom 1914 pričetim poslovnim letom do danes darovali: 50 K:	Mestno županstvo v
Kranju; 30 K: Okrajni odbor v Šmarju p. J.; 25 K; dr. Josip Stare, fin. prok. adj. v pok. v Ljubljani; po 20 K; Oton Ploj, notar v Črnomlju; okrajni zastop v Laškem trgu in Fr. Dukič, dvorni svetnik na Dunaju; po 10 K: Vid Janžekovič, župnik v Sveči na Kor.; dr. Karl Savnik, višji fin. svetnik; dr. Al. Fatur, žel. komisar; Ivan Ile, višji pol. svetnik, vsi trije na Dunaju; Ignacij Supan, učitelj v Brežicah; Maks Pleteršnik, profesor v pok. v Ljubljani in profesorski zbor v Kranju; po 6 K: dr. Fiorio Gregorič, min. koncip.; Rado Posega, svet. tajnik, oba na Dunaju; po 5 K: dr. Josip Kolšek, odvetnik v Laškem trgu; Ivan Dolenc, gimn. suplent v Ljubljani. Skupaj 257 K. — Društveni odbor se v imenu podpiranih visokošolcev vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Te dni razpošilja letno poročilo za preteklo poslovno leto in toplo prosi slovensko občinstvo, da uporabi priložene položnice. Po nakaznici naj se društvu namenjeni darovi naslovijo na gospoda: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju, L, Braunerstralie Nr. 10.
Morilec Lašič obešen v Gradcu. V soboto dne 30. januarja, se je izvršila v Gradcu smrtna obsodba nad 22 let starim topničarjem Janezom Lašičem, ki je na Veliko noč, 19. aprila lanskega leta, v Mittewald pri Beljaku umoril 19 let staro dekle Jožef ino Fin-ding. Za ta zločin je bil obsojen v smrt na vešalih. Ker ni bil pomiloščen, je vojaški poveljnik odredil izvršitev smrtne obsodbe ob 7. uri zjutraj. Obsojencu se je to naznanilo prejšnji dan ob petih popoldne. Lašič je to poročilo sprejel pripravljen in je zamignil le z rameni. Pozneje se je nekaj časa jokal. V družbi vojaškega duhovnika je prebil noč. Zvečer je jedel še z dobrim tekom, po daljšem pogovoru z vojaškim duhovnikom se je vlegel spat in je spal dobro. Zjutraj mu je prav dobro teknila kava in potem je bil odpeljan na morišče, kjer je stalo vojaštvo. Na morišče ga je spremljal vojaški duhovnik g. dr. Ivan Lučovnik. Lašič, ki je imel na sebi civilno obleko, je sicer parkrat plašno obrnil pogled na vešala, streslo ga je, ostal pa je miren. Obsodbo je izvršil rabelj Lang z Dunaja s svojima pomočnikoma. Rabelj je stopil pred sodnega voditelja rekoč: »Poročam, da je usmrtitev izvršena.« Sliši se povelje: K molitvi! Vojaši kurat dr. Lučovnik je imel nato kratek, pretresljiv nagovor, v katerem je pokazal na mrtveca kot na žrtev slabe vzgoje. Zločin ni nastal od danes na jutri; že v zgodnji mladosti je dobil kal zločina vsled slabe vzgoje, odrastel je, ne da bi so bil učil, krotiti svoje strasti. Konečno pa je vendar umrl udan v božjo voljo. Z opominom h krščanskemu življenju je vojni kurat končal nagovor. Zdravniki so konšta-tirali takojšnjo smrt.
Šimenci, podpirane jr i inseriraniei!
Bolni in ranjeni vojaki v Celovcu.
V	c. in kr. zasilno rezervno bolnico št. 1, stara deželna hiralnica, so bili dne 29. januarja od domačih polkov sprejeti sledeči bolni in ranjeni vojaki:
Pešpolk št. 7: Rekruti Viktor Stano-vec, Valentin Vogel, Janez Leitgeb, Leopold Rauter in infanterist Rudolf Janah.
Poljski lovski bataljon št. 8: Podlovec Franc Topičnik, Gašpar Morič.
Gorski topničarski polk št. 3: Topničarji Friderik Čebul, Janez Brunner, Alojzij Leitner, Avgust Heller, Franc Schuster, Franc Schuller; četov. Alojzij Fruh-wirt.
Poljski topničarski polk št. 9: Top. Franc Šmid. Dne 29. januarja je bilo v zasilni bolnišnici št. 1 v stari deželni hiralnici 242 mož.
V	c. in kr. rezervni bolnici št. 2, jezuitska vojašnica, so bili od domačih čet sprejeti sledeči vojaki:
Poljski top. polk št. 9: Enoletni prostovoljec korp. Valter pl- Kleinmayer, top. Franc Asman.
Pešpolkšt. 7: Korp. Nace Kuhlej ; čr-novojniki Rudolf Lušin, Mat. Plave, inf. Al. Kumer, Janez Miiller, Mat. Vute, Janez Gau-ster, Niko Zaneta, Evgen Olisvieri, Jan. Osvald, Janez Schneider, Anton Antonič, Ant. Reiner, Albin Vitztum.
Domobranski pešpolk štev. 4: Poddesetnika Karel Pesendorfer, Mat. Steč-nik, inf. Bogomir Hercele, Jurij Eilez, Pij Lojke in Janez Merc.
V	rezervne bolnišnice so bili od domačih čet od dne 31. prosinca do 2. svečana nanovo sprejeti med drugimi sledeči ranjenci in bolniki:
C. in kr. rezervna bolnišnica št. 1, poslopji vojaška bolnišnica in sirotišna vojašnica:
Nadporočnik Friderik pl. Socher pp. št. 77.
Pešpolk št. 7: Inf. Florijan Pressi, Jožef Sorgo, Ignacij Jernej, korp. enol. prostovoljec di'- Herman Hògenauer, inf. Janez Rabič, Jožef Santner, poddes. Alb. Zechner.
Poljski lovski bat. št. 8: Lovec Franc Welfinger, Aleš Hartl.
Domobr. pešpolk št. 4; Četovodja Jožef Kropfič, inf. Ignacij Žlebnik, Karel Laffer, narednika Viljem Schachner, Karel Haberl, podd. Valentin Ovšan, Avgust Hrovat, Leopold Hirschmann, inf. Karel Wusch, Ignacij Stebek, Šimen Kraetzer, Rihard Marizza, Jožef Seebacher, Janez Salmič, Nikolaj Bohrer, Pavel Perko, Rudolf Mayer, Marko Grabner, Rok Perklič, Janez Jamer, Valentin Pagič, Janez Pekarič, Franc Fra-har, korp. Rudolf Pomarh.
V	c. in kr. zasilno rezervno bolnišnico št. 1, stara deželna hiralnica:
Pešpolk št. 7: Inf. Leon Rauter, Janez Leitgeb, Ulrik Pitazza, podd. Fr. Irk.
Gorski top. polk št. 3: Četovodja Alojzij Frùhwirt, top. Franc Schuller, form. Jurij Baumgartner, top. Vaclav Brabec, Jožef Schonbacher.
Dom. pešpolk št. 4: Inf. Janez Ros-ser, korp. Martin Prutz, podd. Jožef Willi, inf. Andrej Merlic, Jakob Lerchbaumer, Janez Klemenjak, Franc Zeissl, Jožef Sulz-bacher.
P o 1 j s k i 1 o v s k i b a t. št. 8: Podlovec Franc Topičnik, lovec Janez Wedenig.
Poljski top. polk št. 9: četov. Fr. Kalleitsch, korp. Jožef Pertot.
Razno iz vojne.
Švica za najstrožjo neViraliteto.
Preko Basela se poroča iz Rima: Novi švicarski poslanik de Pianta je izročil dne 28. januarja kralju svojo poverilnico; kralj ga je zadržal nad dvajset minut v prisrčnem pogovoru. »Giornale d’Italia« objavlja neki pogovor poslanika de Pianta, v katerem poslanik zatrjuje, da ni sovražnik Italije, kakor se mu je očitalo, seveda zavoljo tega čisto naravno tudi ni kak nasprotnik Avstrije. Glede nevtralitete Švice je izjavil, da bo Švica najnatančnejše varovala nevtraliteto, ker je to zanjo potrebno, ker so v Švici tri narodnosti. Švicarji da bi zagrabili za orožje edinole v enem slučaju, proti vsakemu, kdorkoli bi hotel kršiti nevtraliteto Švice ali bi napadel njeno ozemlje. Njegovo posla-
ništvo da ima dvojni namen, da povdari prisrčne odnošaje med Švico in Italijo in da zasigura za Švico izvoz iz Italije, ki je za Švico življenjskega pomena.
Osemdeset frankov za enega našega topničarja.
Anton Janež iz Zatolmina, ki služi pri motorni bateriji na francoskem bojišču, piše, kakor poroča »Slovenec«: Najbrže Vam še ni znano, kaj je proti nam ukrenil sovražnik. Dne 3. januarja so v francoskem in angleškem taboru razglasili, da dobi 80 frankov, kdor ubije ali ujame enega od naše baterije. Tu vidite, da naši sovražniki čutijo, da smo mi in naši 30-5 cm možnarji kot črv, ki se zajeda v njih vrste. — To potrjuje tudi dopis s francoskega bojišča v »Reichsposti«, ki se glasi: Zatrjuje se, da dobi vsak Francoz, ki pripelje kakega ujetega Avstrijca, 80 frankov. Naj jih le iščejo! Dne 30. decembra je padel eden naših tovarišev, zadela ga je glava šrapnela. To je bil prvi, ki smo ga na ta način izgubili. Druge izgube smo imeli na železnici, ko smo se peljali izpred Antwerpna v Kòln. V Liégu smo izgubili stotnika, štiri častniki in en mož pa so bili ranjeni. Hvala Bogu, da smo se drugi skobacali izpod razvalin vozov. Vse bi bilo lahko uničeno. Topovi, moštvo, mu-nicija. Naš vlak se je bil pripeljal s hitrostjo brzovlaka in se je ponesrečil, ker so odpovedale zavore. — Redko se zgodi, da obstreljujejo našo baterijo, ker stojimo najmanj 8 do 9 km oddaljeni od sovražnika. Francozi nas skušajo na vsak način uničiti. Toda kakih 1000 šrapnelov in granat je doslej ubilo samo enega moža.
Kako so se ruski častniki naučili mad-jarsko.
»Az Estu« javlja njegov poročevalec Fr. Molnar; V manjših bojih pri Gorlicah so naši nedavno pri vasi Ropa ujeli več ruskih častnikov in jih privedli semkaj v Grybow, kjer naši častniki skrbe za njihovo prehrano. Ta naloga se je poverila poročniku Nikolaju Szikori, ki jim je pri obedu ponudil vrč rdečega vina. Eden izmed ruskih častnikov, neki nadporočnik, je pa odgovoril v najčistejši madjarščini: »Zahvaljujem se za vašo prijaznost, toda ne pijem vina.« Naš poročnik je sedaj začudeno vprašal: »Kje pa ste se, gospod nadporočnik, naučili madjar-sko?« Ruski nadporočnik je odgovoril: »Bil sem dve leti v Carigradu, kjer sem veliko občeval z Madjari; nato sem se začel učiti madjarske slovnice in se že v Carigradu popolnoma naučil Citati in pisati.« — »Toda tudi Vaša izgovorjava je izredno popolna.« — »Da, potem sem eno celo leto prebil v nekem trdo madjarskem mestu.« — »Kot aktiven ruski častnik?« — »Gotovo; v ruski armadi je mnogo častnikov, ki ravno tako dobro govore madjarsko, kakor jaz, in skoro vsi so se jezika naučili na isti način kakor jaz.« — Na vprašanja, da-li je prebil na Ogrskem leto dni zgolj radi jezika, je molčal.
Zakon glede kontrole na Rumunskem živečih tujcev.
Bukareš‘1. Zakonski načrt, ki ga je minister za zunanje zadeve predložil zbornici glede kontrole na Rumunskem živečih tujcev, določa: Vsi na Rumunskem živeči tujci se morajo najkasneje tekom desetih dni po razglasitvi tega zakona zglasiti pri krajevni oblasti v svrho, da dobe dovoljenje za prosto prebivanje v Rumuniji. Vsi priseljenci se morajo prijaviti tekom osmih dni po prihodu. Zakonski načrt določa tudi natančno nadzorovanje vseh hotelov, kavarn in kabaretov in pa upostavitev v vsakem mestu takih oblasti, ki morajo izkazovati število in premikanje prebivalcev.
Aretacije v Peterburgu.
Bern. »Nowoje Wremja« poroča, da je bilo tekom treh dni pri hišnih preiskavah v Peterburgu aretiranih več kot 1500 oseb. — »Ruskoje Slowo« poroča, da je bil znani ruski časnikar Semečko pregnan v Sibirijo, ker je objavil mnogo umazanih stvari o korupciji ruske policije.
General Pau kot vojak.
Francoski general Pau, ki je odpotoval te dni v važni zadevi v ruski glavni stan, se je seznanil z nemškim orožjem že v vojni leta 1870/71. Pau ima samo eno roko; desno roko so mu morali odrezati vsled težkih
ran, ki jih je dobil v bitki pri Wòrthu. Ko so mu takrat odrezali roko, je bilo v tamoš-nji bolnišnici v zalogi le še malo kloroforma. Podporočnik Pau je slišal, kako so se zdravniki pogovarjali o tem in jih je prosil, naj kloroform raje shranijo za vojake. Sam si je stisnil neki robec med zobe in je tako prestal strašne bolečine težke operacije. Da se ga je moglo takrat sploh prenesti z bojišča v Nancy, je bila zasluga njegove sestre in Bismarcka. Marie Edmee Pau, njegova sestra, ga je šla sama iskat na bojišče pri Wòrthu. Posrečilo se ji je, da ga je našla. Obrnila se je na Bismarcka s prošnjo, naj dovoli, da se prepelje njenega brata v Nancy. Nemci so nato zahtevali podpis, da se Pau ne bo več udeleževal vojne proti Nemcem. Ker pa Pau tega ni hotel podpisati, so mu vsled težkih ran dovolili odhod v Nancy brezpogojno. Da se bo težka operacija tako izborno posrečila, tega ni pričakoval nihče. Že v oktobru se je zamogel poročnik zopet vrniti k četam in je šel v Besancon. Bil je v oni vzhodni armadi, ki je pod poveljstvom generala Bourbakija prešla na švicarska tla. Toda Pau se ni mogel odločiti za beg v nevtralno deželo in se je prebil s četo vojakov skozi gozdove do Lyona. — V sedanji vojni igra Pau, ki je na glasu kot eden najboljših francoskih generalov, kot armadni poveljnik veliko vlogo. Rodbina Pau je stara lotarinška vojaška rodbina. Oče je umrl za napori pri obleganju Rima. Rojstno mesto generala je Nancy; tamkaj je bil do pred par leti poveljujoči general nekega armadnega zbora. General Pau ima jako energične poteze; kratke brke in majhna brada dajejo njegovemu obrazu pravi vojaški izraz.
ZAHVALA.
Za veliko udeležbo šega rajnega očeta
pri pogrebu na-
Jožef Pušl
p. d. Štefanov oče
ki je bila dokaz obče priljubljenosti in nam je v veliko tolažbo ob bridki izgubi, izrekamo tem potom vsem udeležnikom najtoplejšo srčno zahvalo. Bog plačaj!
Št. Juri na Vinogradih, dne 26. januarja 1915.
Žalujoči ostali.
ima svoj
4. letni občni zbor
vnedeljo dne 14. svečana 1915 v prostorih hranilnice v Štebnu z običajnim dnevnim redom.
Hačelstvo.
Kupujte pri tvrdkab, ki in-serirajo v „Miru“!
azaafiszsKKSzsrasiBHizgraBnaraEugoKsiB
S Pozor! Blago za žalne oblekel |
Modne cefire, kanafase, rjuhe, platno, novosti v pomladanskem blagu in druge tkanine, dokler je še kaj zaloge, razpošilja
po starih cenah
Jaroslav Marek, tkalnica in razpošiljalna v Bistrej štev. 39 (Orliške gore), Češko. Vzorce pošlje zastonj in franko.
Nihče naj ne zamudi ugodne priložnosti, kdor želi v resnici kaj dobrega, trpežnega in cenega blaga imeti ter naj se vsakdo podviza z naročilom, dokler je še kaj zaloge.
Pošilja se še 40 metrov ostankov cefira, kanafasa, modrotiska itd. za 20 K, prve vrste 40 metrov za 25 K franko.
Vabilo.
Hranilnica in posnjilnica za Šl. šlelan na Žili
reg. zadruga z neomejeno zavezo
bo imela dne 14. svečana 1.1. ob 3. popoldan
v hranilničnih prostorih pri „Korperjn“ v Št. Štefanu na Žili svoj
Boj strank v Italiji.
Rim, 1. svečana. Pristaši nevtralne politike so hoteli prirediti včeraj shod. da bi napravili v tej zadevi obvezne sklepe. Pristaši protinevtralne stranke so jim to zabra-nili. Prišlo je do hudih prepirov. Predsednik odbora za varstvo nevtralnosti, poslanec di Belmonte, je bil tepen. Prepir se je končal s pretepom, potem pa je policija napravila mir. Republikanec Premuti je bil aretiran.
Saj nisem mrliči
Iz bojev pri reki Maas pripoveduje »Ba-seler Volksblatt« to-le dogodbo: Bilo je zadnje dni meseca decembra v bližini Čamp des Romains po krvavem boju, ki ga je izvoje-val tam neki bavarski pešpolk. Napočila je noč in štabni zdravnik s sanitetnimi vojaki je iskal mrliče na bojišču. Padle vojake so potrosili z apnom. Nenadoma je pa zaklical neki »mrlič« z udušenim glasom sanitetnemu vojaku, ki ga je hotel potrositi z apnom :»Živina ti, neumna, saj nisem mrlič, saj sem le straža, ki posluša.« Mož je ležal ravno kot poslušajoča straža ponoči čisto mimo sredi mnogoštevilnih mrličev.
Književnost.
Domača knjižnica. Izšel je 1. zvezek »Domače knjižnice«. Vsebina je zelo zanimiva. Posebno bo ugajal vojni roman »Železno leto«. Poverjeniki imajo 10% popusta. Letno izide 12 zvezkov, vsak v obsegu 128 strani po 30 h. Pišite takoj po 1. zvezek, dobite ga zastonj. Založnik dr. Lj. Koser, Jur-šinci, Štajersko.
Pridne, poštene hlapce kakor tudi enega oskrbnika ali mara, ki bi oskrboval lepo posestvo, sprejmem proti dobremu plačilu takoj. Tudi prevzamem proti dobremu plačilu takoj enega cesarskega žrebca. Jožef At nejc, posestnik v Ledenicah pri Baškem jezeru, okraj Beljak.
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40	45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina Sortirano
vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelcn“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'SO. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
letni obilni zbor.
Dosimi red:
1.	Čitanje revizijskega poročila „Zadruž-ne Zveze11 v Ljubljani.
2.	Poročilo o delovanju zadruge 1.1914.
3.	Odobren j e letnega računskega zaključka.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Razno.
K obilni udeležbi vabi
Kmetijsko društvo v Vipavi.
odbor.
Pred rabo.
Po rabi.
•'; '	••• ■ ■ - ...‘SrLlf:;;
Tak čndošuesrisi učinek isna
KOLA-DULC
najboljša naravna hrana za možgane in živce.
Kola-Dulc
povzroča vcsclfc do življenja le moč k poklicu,
priporočajo zdravniki celega sveta ter ga rabijo v bolnišnicah kakor tudi v vseh zavodih za zdravljenje živcev
Zahtevajte Kola-Dulc zastonj!
Razpošiljalno mesto : Lekarna Sv. Duha, Budimpešta VI., odd. 426. _

■ >''A ' rJifrc, ;vjl- n

Hranilno in posojilno društvo ¥ Celovcu l
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. - Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž. posl. - Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.