©öfter
in
Laibach.
Veröffentlicht
am
Hchkusse des Hchukzaßrss
1863.
Gedruckt bei Josef Dlosnik
Slovenska slovnica v spregledih.
Svojim ucencem v spomin in vsem, ki se uce slovenscine, v pospeh in polajsanje pri ucenji,
sestavil
Anton Lesar.
-----------c^<=>----------
■ ¥¥©»„
Nate novo slovensko slovnico!
ie novega, nie neznanega vam sicer ne podam. Staro, vender tudi se novo in zivo blago je, Ie v novo obleko sem ga oblekel. Nate kratko slovnico, da je ni krajse, in vender tako osnovano, da vam slovniska pravila ziva stopajo pred oci, skoraj jih labko s persti tipate.
PremiSljevaje, kako bi se dalo ucenje sloven-skega nasega jezika, oblikoslovja zlasti bogatega, pri-krajsati in zlajsati, toraj pospesiti ueencem, sem mnogo skusal, ali bi ne bilo moc v kratke in raz-vidne spreglede spraviti in posneti obilnega slovni-skega blagä. Kmali je skusnja kazala, da do malega ni nemogoee, in kmali sem tudi spoznal, da taki spre-gledi ncenccm niso brez dobrega vspeha. Veliko ja-snejse so umeli moje razlage in veliko hitrejse in lozje so si jih vtisnili v spomin.
Pervo poskusnjo sem mnogo prenarejal in po-pravljal, in eem pripravnisi so dohajali spregledi, tem veci polajsanje so bili ucencem, tem veci je bil tudi vspeh. — Ko me je mesca aprila 1862 naprosilo 15 — 20 gospodov, da bi jim slovensko slovnico raz-lugal, s serenim veseljem sem jim v mestni dvorani SP'Inil njih zclje. Po spregledih sem tudi njim raz-lagal glasoslovje in oblikoslovje slovensko. Uceni gosp. poslusavci, med kterimi je bilo tudi vec doktorjev, 80 precej spoznali korist spregledov, ter so me na-
prosili, da bi jim jih dal na kamen natisniti. To se naglo zgodi; 24 iztisov pride na daninvroke mojim gosp. poslusavcem; jest sem se pa preprical, da so spregledi odraslim in ucenim poslusavcem se koristnisi, kakor mladini. Od mnozih strani se mi je jelo pri-govarjati, da bi se tiskala spregledna slovnica. Da ustrezem mnozim zeljam, jo svetu izrocim. Tu je.
Nate torej kratko slovensko slovnico v novi obleki:
1. vi, ki ste bili moji ucenci. V nji imate kratek spregled, cesa ste se ucili; v njem jasno vidite veliko bogastvo slovniskih oblik; le kosti in rebra so sicer, toda zivo vas spominjajo razlage, ki ste jo prejemali iz mojih ust; ona vam jih z mesom obdaja, s kitami veze in s kozo ovija; in tako imate polno eversto telb pred seboj ; — v dvomih, ki se vam bodo sem ter tje silili, vanje pogledujte, in zginili vam bodo, kakor se vetrovom umikajo tanke meglice; tako se beste pa tudi ubranili pozabljenju, ki sovrazno preti cloveskemu spominu in znanju;
2. vi, ki beste se dalje moji ucenci; po nji vam hocem razlagati in razjasnovati jezik sloven-ski, da vam prikrajsam in zlajsam trud, kterega je treba, da si dobro v spomin vtisnite bogate oblike.
3.	vi, ki ste se v kteri ucilnici ali po kteri slovnici ze ucili slovenscine, in vi, ki se je hocete se 1 e uciti. Tudi vam bo spre-gledna slovnica gotovo na korist. Ne da bi pa mislili, da se bodete le iz nje naucili jezika slo-venskega; treba je, da vas poleg nje vodi izurjen
ucitelj ali kaka obsirnisa slovnica; zmednju eden naj vam daje tolsto meso, naj vam meso veze s krepkimi kitami in meso in kite z gladko kozo oblaci. Le tako vam bo, toda v kratkem in z lahka zrastla lepa in bogata — visoka in kosata, ziva terdna lipa lepoglasnega jezika slovenskega.
Da vam v korist bi bilo Edino je vosilo.
OBSEG.
I. spregled: glasoslovje slovenskega jezika.
II. spregled: o samostavmkih sploh.
Posebna sjsi'egleila:
A. samostavnikova sklanjava.
B. Opombe o sklanjavi.
I	A.	sklanjalo.
III. spregled:	o	prilogih -	R	stopnjevanje.
IV. spregled:	o	stevnikih.
V. spregled:	o	zaimkih.
VI splosni spregled: o glagolih sploh.
Poselmi siiregletli:
A. glagoli vseh verst v nezlozenih naklonih.
B. Pomozni glagol biti.
C. Sprega setlanjikova in velevnikova po osebah in stevilih. O. lepoglasni spremeni V glagolski spregi.
E. nepravilni in pomanjkljivi glagoli.
F. prehaja glagolov iz vcrste v versto.
VII. spregled: o prislovih.
X III. spregled: o predlogilt.
IX. spregled: o veznikih.
X. spregled: o stavkoslovji ali skladnji.
XI. splosni spregled: o imenskom besedoslovji ali skladji.
Foselmi Mfiregledi:
A. skladje brez pristavka.
B. skladje s pristavki:
a) glasniski pristavki.
b) seglasniski pristavki. e) prislovno skladje.
XII. spregled: slovenskega slovstva.
I. spregled:
Glasoslovje slovenskega jezika.
abeceda: a, b, c, c, d,	e,	(f), g, h, i, j, k, I, m, n, o, p, r, s,	s,	t,	u, v, z,	z.	24.	25.
glasniki: a, e, e, e, i, o,	6,	6, u,	(1,	r). — po tehtnosti postavljeni:	a,	ö;	o, u, e,	e,	i,	(1, r).
seglasniki: b, c, c, d, (f),	g,	h, j,	k,	1, m, n, p, r, s, s, t, v, z, z.
seglasniki mehki: b, d, g?	1, m,	n,	r, v, z, z. — terdi: c, e, (f),	h,	k,	p, s, s,	t.
seglasniki ozki: c, c, j, (lj, nj, rj), s, (sc), z. — siroki: b, d, (f), g, h, k, 1, m, n, p? r, s, t, v, z.
A> h —
g, z, z, h.
h, 8, s.
k, c, c, h. sk st
sc.
a)	jezikovci ali topljivci:	1,	n, r,	(lj, nj, rj).
1. donici	(	b)	sikavci: c, s, z.
seglasniki po 1	[	c)	sumniki (nebniki): c,	s,	z, j.	seglasniki po
govorilih j	1 aj zobniki: d, t.	serodnosti
2. nemicij b) ustniki: b, m, p, v (f).
( c) goltniki: g, h, k.
A. O glasnikih.
a	je	nar sirji	in nar tehtnejsi glasnik, torej ne more ojaöavati
o	v	a: nov -	ponavljati, sop - sapa, pojiti - napajati
Sav: slu-slava, plu-plavati, tru-trava 11 •” / o v: sin - sloveti, ku - kovaö
)o: greb-grob, tek-tok, plet-plot 1. ojaca- 1	” ) e: grebsti - ogrebati, tepsti - pretepati
vajo,_t. j. j	I	oj pi-pojiti, bi-boj, li-loj,	ri-roj, ci-pokoj, gni - gnoj
ozki se I je vi - venec v sirje in / i „( e zi-zevati, si - sevati manj tehtni/	J	av, va kis - kvas
v tehtnejse\	(	ov kri-krov, ri-rov
spre- 1	f	al, la ml-malen, vl-vlak
minjajo j |	)	ol pl-pol, stl-stol, mlk - molk
el, le stl - stelja, mlz - mlesti il, li stl - nastiljati, kl - preklinjati ar , i a	zr - zark, mrz - mvaz, mrk - mrak, prh - prah
or, i o	br-zbor, mr-mor, grm-grom
er, re	prh - perhaj, mrk - merkniti, krs - kres
ir, ri	tr-tir, mr-mirati, gr-grinjati
2. oslabevajo:	vsebniti, (giba), slisati (sinh), lehko (lahko).
B. O seglasnikih.
,	.	.	...	1*	= U: solien = soljen
1. jezikovci se ne spremmjajo, za njimi ,li = IJ|j: ^ien - menjen
se pa i vtaplja v j	^	( ri	r.j: storien = storjen
d v j	:	mlad-mlaj, mlajsi, klad-klaja (kladja),	rojstvo	(rodstvo)
t „ c:	pitati-pica (pitja), mati-maceha, zlat - zlacen
d)	ved-vesti (vedti), bred-bresti (bredti),	sed-sesti	(sedti)
t)”	"	plet	- plesti (pletti), met - niest! (metti)
(	b f	zibati - zibljem, grabiti - grabljen, ljubiti - ljubljen
;i.; 1	1»)	„n „pi-oi dnhivm-n	dremati - dremljem, dramiti - dramljen, mamiti - mamljen
p j *	‘	J	^ hripati - hripljem, topiti - topljen, tipati - tipljem
v f	devati - devljem, loviti - lovljen, mrav mravija
glasniki se spre-minjajo ali pre-livajo, in sicer: da na glasu
II v in : bran-iti - bram-ba
seglasniki se v serod-ne pretap-/ Ijajo in sicer:
2. zobniki
3. ustniki
4. goltniki,
c:
5. sicniki
g v z, z: strig-strizi-striza, leg-lezi-leza, streg-strezi-streza k	„	c,	c: sek - seci - seca, pek-pecivo-pecenina
li	,,	8,	8: suh - susih - susa, pihati - pisem, kruh -	krusnik
1 strigti - strici, legti - leci, niogti -moci rekti-reci, pekti-peci, sekti-seci noget-nohet, lagek - lahek mekek - mehek, k konju - h konju
ptica - pticica, stric - stricev, a, o, pevec -	pevcev, a, o
nositi - nosa, kositi - kosnja, pisati - pisem mazati-maza, vezati - vezem , z njim-z njim v v, iskati - iscem, piskati - piscem v se" pustiti - puscen, gost - goscava
St) kt)’
Si , k) ” 11
c v c: s „ s: z „ z: sk st
II.	spregled:
Splosni spregled o samostavnikih.
Pri samostavnikih je zlasti paziti na
1. spol ki je trojen
2. sklon (padez) ki je sesteren
3. stevilo
i	a\ ^oZki	I	“llena m°skili oseb, in imena samcev v zivalstvu
V	<2.	samostavniki s seglasnim koncnikom, ki v rodivniku dobivajo	a ali
'	L 1.	imena zenskih oseb in imena samic v zivalstvu
^ / ri) 'ZOn Qlri ’ P C O rn O vrviil.-i o o n 1>-1 r\ o Ci v« i i-t-i	1t-	r\	n
b) zenski ’ 2. samostavniki 8 samoglasnim koncnikom a
' 3. samostavniki s seglasnim koncnikom, ki v rodivniku dobivajo i ali i
c) srednii S imena zivecih bitij, kterih spola prav za prav ne porajtamo: dete, jagnje ^	•’	)	2.	samostavniki	s samoglasnim koncnikom e ali o
1. imenovavnik (nominativ)
2. rodivnik (genitiv)
3. dajavnik (dativ)
4. kazavnik (akkusativ)
5. mestnik (lokal)
6. druzivnik (sociativ, instrumental)
1. edino stevilo ali ednina
2. dvojno „	„	dvojina
3. mnozno ,,	,,	mnozina
na vprasanje: kdo? kaj ?
kogä? cesa?
»
7J
77
komu? cemu ? kogä ? kaj ?
kje? pri kom? kje? pri cem? s kom? s cim?
i	a)	moskih	t	1.	s	pomocjö	glasnikov: a, e, i, o, u.
.sklanjalo 1	b)	zenskih	2.	„	„	seglasnikov: m, h, (a, e, i, o).
(	c)	srednjih	f	3.	,,	„	prirastekov: ov, (ev), j, n, en,	er, es, et.
A.	Samostavnikova sklanjava.
sklon	I. moski samostavniki			II. zenski samostavniki			III. srednji samostavniki	
			E	d n	i n a			
	a	b	c		b	e	a	b
1.	jelen	kralj (jccsz)	grad	rac-a	kokos	gos	let-o	polj-e(j ccsz)
2.	— a	— a	— u (d)	— e	— z	— z	— a	— a
3.	— u	— u	— u	— i	— z	— 1	— u	— a
4.	— a (-)	- « (-)	i i	— 0	— -	— -	— 0	-- e
5.	— u	— ii (0	— u	— i	— z	— 1	— u	— u CO
6.	— om	— em	— om		 0	— jo	— jo	— om	— em
			D v	0 j	i n	a		
1.	jelen-a	kralj-«	grad-or-a	rac-z	kokos-z	gos-z	let-z*	polj-z
2.	— ov	— ev	— .	—	- ©	— i			— -
3.	— oma	— ema	— - oma	— ama	— ima	— ema	— oma	— ema
4.	— a	— a	— - a	— z	— z	— i	— z	— i
5.	— ih	— ^	— - ih	— ah	— ih	— eh	— ih	— ih
6.	— oma	— ema	— - oma	— ama	— ima	— ema	— oma	— ema
			M n o z		i n ja			
1.	jelen-z	kralj-z	grad-or-z	rac-e	kokos-z*	gos-z	let-rz	polj-a
2.	— ov	— ev	—	—	- 0)	— z	—	
3.	— om	— em	— - om	— am	— im	— em	— om	— em
4.	— e	— e	— - e	— e	— i	— z	— a	— a
5.	— ih	— i/i	— - ih	— ah	— ih	— eh	— ih	— ih
6.	— i	— r	— -r .!	— ami	— imi	— mi	— i	— i
Sklanjava je clvoja
B.	Splosne in posebne opombe k sklanjavi.
I. pravilna ki je tudi' dvoja
1. brez pri-rasteka
2. s pri-rastekom
a. pri moskih
b. pri
zenskih
c. pn sr
'2.
!u
1. poliglasnik	e	se	iz	debla izpahuje:	pevec-pevca,	kamen-kamna.
( om i	1	ein j
/OHIfty •	►	r	)	eillrtf	"i •	1 r • •	»	"l	1	\	1	1*
ov >	zaj,Cy	c,	8,zv	(	cv \	glej	v	sklanjavi	zglcd	b)	kralj.
(5))	(	i )
a	- n mnn» v'zab,	d, t,>.	( golobi - golobje, sternadi - sternadje,
i	an ) •*	(kmeti = kmetje, locani - loöanje;	lasi - lasjc
(1.	poliglasnik e	se	iz debla	izpahuje: ljubezen - ljubezni
,2.	poliglasnik e	se	v deblo	vtika: sestr-sester
' 3. v besedah ija izpada j pred konönico i: Marija - Marii.
kl. poliglasnik e se v deblo vtika: okno, okn-oken.
( 0111 ) ^ i r. r. * ™	)
ednjih |2.	zaj,	c,	c,	s,	z	v	gkj	v	sklanjavi	zgled	b)	polje.
a. pri moskih
b. pri zenskih
e. pn srednjih
1. j na ar, er, ir, or, (naor le zivih stvari imena): vinar-vinarja; dez-dezja 12. n „ elj: apostelj-n-a, rabelj-n-a.
13. t
e, i, o: Luka-t-a, oce-t-a, Radecki-t-a, Marko-t-a.
4. ov (ev) ki v 2. edn. ä all ü dobivajo. Glej v sklanjavi zgled c) grad.
11. mati: mat-er-e, mat-eri, mat-er, mat-e-ri, mat-er-jo itd.
2. hei: hc-er-e, hc-eri, hc-er, hc-er-i, hc-er-jo itd.
' 3. kri: kr-v-i, kr-v-i, kri, kr-vi, kr-v-jo.
1. en imena na me: teme-tem-en-n
2. es imena na b: kolö - kol-es-n
3. et imena zivih stvari na e: tele - tel-et-«
II. nepra-vilna v
i (dneva, dnevu, | dnevu, dnevom, dneva, dnevov, dnevoma, dnevi, dneve, dnevi l ‘ an( dne, dnu, C an’ dnu, dnem dni, dni, dnema, dni, dni, dnemi ,	)	2.	clovek-a-u-a-u-om; — a-ov-oma-a-ih-oma. — ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi
^ '	'	3.	otrok-a-u	...	—............. otroci,	otrok,	otrokom,	otroke,	otrocih,	otroci
4.	pot: v ednini moskegain zenskega spola (jelen, kokos), v mnozini mosk. in srednj. spola; derzi se pa tudi se stare sklanjave: pot, poti, poti, pot, poti, potem.
naslednjih 1b) zenskih
\ 1. gospä (gospoja) gospa, gospe, gospej, gospo, gospej, gospö.
\
gospö, gospä, gospema, gospe, gospeh, gospema. gospe, gospe, gospem, gospe, gospeh, gospemi.
^1. tla le v mnozini: tla, tal, tlam (tlem), tla, tleh, tlami (tlemi). c) srednjih sg 0lC0 ( oees-a itd. . . . v ed., dvoj. in mnozini, all pa
( '	(	v	mnozini	oci, oci, oeem, oci, oceh, ocmi.
III.	spregled: Prilog.
A.	Sklanjalo.
§ a) za gi moski spol	b) za zenski spol	c) za srednji spol	a) za | b) za moski spol j zenski spol		c) za , srednji spol	a) za ! b) za i c) za moski spol zenski spol srednji spol		
E d n i n		a	D v o j i		n a	M n o z i		n a
1. lep (ij	lep-a	lep-o(e)(jcsz)	lep-a	lep-r	lep-r	lep-r	lep-6?	lep-a (e)
2. — ega	— e	— ega	— ih	— ih	— ih	— ih	— ih	— ih
3. — emu	— r	— emu	— ima	— ima	— ima	— im	— im	— im
4. -— ega(-, ij		 0	— o (ej	— a	— i	— i	— e	— e	— a (ej
5. — em	— r	■— em	— ih	— ih	— ih	— ih	— ih	— ih
(i. ;— im		 0	— im	| — ima	— ima	— ima	— imi	— imi	— imi
B.	Stopnjevanje.
a)	primetna stopnja.
ver-
sta
prilog deblo
vez ! pristavek
1.	^ lep
lep
81, sa, 86
ß, ja, je
.prosi i prost j hladen hladn /m.hrom hrom \n. cen cen b Jp. top top )v. nov nov (t. svet svet
ej
si, a, e ji, a, e
3.	(poseben posebn (prijeten prijetn		)>	si, a, e ji, a, e
a)	mlad	j mlad	—	si, ji
	dray	' drap	—	si, ji
	terd	terd	—	si, ji
by	(slada/c	sladk	t-j	si, ji,
	(slad	slad	—	si, ji,
	(nize/i	nizk	ej	si, ji,
	; (ni*	j niz	—	si, ji,
	(visok	visok	ej	si, ji,
	! (vis	vis	—	si, ji,
c)	dober	boljsi,	bolji	
	velik i maihen dolg (zal 1 (berhek	veksi, manjsi, daljsi, gorsi,	vecji manji dalji gorji	veci
hladne/ji - hladneji
- mbysi: mlay'i - mlaji
- (drassi) - draäi; draiji
- (terj si)=tersi; (teyji)=terj i
= slajsi; slajji - slaji = (nissi) = niid; nisji
- (vissi) - visi; visji
Prilogi, ki so prav za prav de-lezniki sedanjega easa, kakor: gorec, terpec, rudec, vroc, pekoc itd. in pa terpivni deleiniki preteklega
easa : ncen, zgubljen itd. obrazijo pri-merno stopnjo s tem, da pervi (nasebni) stopnji besedico bolj (manj) pred-stavljajo, n. p.:	bolj gorec, bolj
ucen itd. —
Pri pravih prilogih se te stop-njave ogibljimo, ker ni prav slovansko.
Oponiin:	Stopnjevane priloge pri-
merne in presezne stopnje skla-njaj, kakor nasebne; ali pa jim puscaj vse perve in ceterte sklone na ji, si.
' 1. ozirna ^
Presezna stopnja je dvoja: j ozirna , ^
2. brez-
6)	presezna stopnja.
pred primerno stopnjo naj ali nar postavi: naj lepsi, a, e, nur mlaji, a, e nasebni (pervi) stopnji sprödej prideni naj bolj: naj bolj cvetec, a, e itd.
prilogu perve stopnje predstavi ktero izmed besedic: zelö, kaj, prav, sila, silno, jako, hudo, neznano, neizreceno, neizmerno itd. pervi stopnji spredej prideni pre-, spre-, vse-, vsega-; premil, spreljub, vse-mogocen, vsegaveden itd. prilog dvakrat zapored postavi: visoka visoka gora, itd.
z razlicnimi narodskimi primeri, n. pr: vesel, da je kaj; mlad kakor kaplja; sladak kot med; bistro kot ribje okö itd.
"cl § rS
-M O
>CQ
1 g L s
.' r-,
P>
cd
o
, >-«
5 Z >q •-
cd x-l
^ -H G
cd o ▻ ti 'S g
rö ~ .tj cd #o
rS i ^ o.
o
A I
Cd
o
cd
>
rd
cd
o
o
nd
cd
o
o
>02 O
cd ^
.2^1 ■ cd
3 'Z
•5 ö 2 “
^ ?
‘43 J2
cd -43 P-^ o
"cd _r
?H C
>vj <y
• 4; "cd -e t*
O 7^
O
>o o tf "S
cd >o cT •
^ l'S
*4^ "cd
LL.Z
d"'^ Sh
Ö es
o c
s
03
cd
• o •
Tj
©
bß^
© g © E
P- <D
g g
^ ™T rH G<1 4L ..--------------------
o--. ti
T^L
rS.S
P
#cd
cd
Ö
o
cd
fi
03
t>
o
rz: ^
— cd t> o
o
Ph
cd
G3
g
t> O 1 Pd *2 •o5
<p
3h
cd
o
>
<13
•r^
cd
ö
03
g
3
2
Sh
>o
*0} Z
23 n3
Z -Ä -
cd Td
2 ^
' CD O P^
PH ..
T .. 4L -M 73
03 iS ^
02 O *
03 .Z
^	1	4P
o &D>o'-Sh S •-.„•'rg '-&
§
£ 03 es 03 "cd *2
"d '	^
: 's
s
s
Sh
E>.
O —
sg £ ^>e
•■^ O . i—«
'o 0^0
cd
.2
cd
P
03
>03
cT
.2
cd
P
P
P
.2
>
3
Ph
Ä
r*"	.^h
O
^ >g O
Tb 'm g
es_c1 T3 >
P
>
#cd^
cd
P
o
Ph
K- *P
c ^
"3 02
^ o
p 3
03 ö
O O °
-	-	o.-^
^ ^ cd" ^ -o .hT.pT -pT^ cd-
> tlD:_P^ rH .
3 S 'S 'S o £ >§ PhS
>2
>3
03
>03
03 ^ >Ü Pd «n 03 >2
>3 Ph Pi
03 Z
g cd" 2
>O k> HH
tös
s.2
- > .4-
>C3 >03 O* cd^5
>03
03
>03
*o^
>
X «c
9 q
Ph
>03 r-r_
>3 'o^
I, > Pd rd
03
>C3 ••
is
a-s
-V _03 03 7P
rp cd
p ^ P o
_cd ^ O ö
cd lo 03
M O >y2
-2 03 03 *P K*-
s >»
” > >a s
_c_-3
I _| ^ s,
"S do s g
cd P P P
03 03
S E
Cd rP 03 np
cd
P
P
03 . P ^
S.-p S Q
pH
hD
P
*2
£
cd
c
s
SS
bL
B	/-
's	's
2 I
s
Ph
O 23 Es'-P
t ° cd S
^ ts ^ £ C #p	3
's p 2 t> ’S
o ~ -S >o Dh
Ph 02
cd
cd 03
03 Cd
02 03
O
‘p5*!
>
o
Ph
s
PU
o
P.
P ^
Sh,	S	Z
I «3
Q '^TS	03
2 2	>	>
-*-43	»tt >C3
. c3 c5 >y 4d cd
	>o		>D	rg
				
	d	c; s	’o5	o9
			>	
03				
			>S3	
				
	>Z	r		C3
'•p1	•p1	>		P
				
		cd		cd			cd
Ö	cd P	g	'o P ^ ^'dO-H		*a	cd _P	g.
’F	r		e. y >N		S3		
			T ±2 E		p		o
A Ph P			Pn'P-'ti rti				
^ ^ >o Eb'Sb’Eß
	o		s	1	
"cd	c8		jÖ		>13
ä	ä		p	’-g	g
’-p5	S	'S		-g	'S
			>Ü	>03	
KL
0h
fct
0h
U
e-
0h
t: 's
P
>03
O
s
p
>03
O
o
rti
03
P
: os p^mAO^g
-Z^ § -s
^21 PU-S x
's E
O o ^
iUi-B "i
^ “jS ;g ;a ;g
P P -*J >« >/l >72
O ÜI >4- 0-3 t\i >
! 03 Ci ifi- CU to t
II'
3
cv
n re		<3	<5	<5		
	rs	P	P	P		
<		03		02		
p Z	■<* P				ve	8
	02					
N<T3 „B B .3 O -® B'BCS-B:.S . J3 -
»2 ^	5 j.5^*
N<HS c5 L £ °
.3
3^,^.--
3. bc ®"t_,.'B:
N<|^ .3 .3 .3 O
hi '-h.'-h.'-h. Q
4 r.” irp
B
o
N<
N ^3 y m. g B
B p p B
p
S B B B B ä
- p -
B B
k-. ,P
P< C ! P
o
<5
cv
N
<
B ^ B P
p 3
p
3^:
p g
P
< < < < .P P .p
"b* 3 ^B* r"
v. p s.
n re		3	Z	3 5—'• 3 P
B		CD	CD	CD N
CD		B	B	B ^
B	H	CD		CD c—i.
<2. 3	CD 2.	B CD	3,	^ CD 3 ^L.
p				CD
B				
o				
CO				
		CD	CD	CD -•
		er er er		
er		CD		CD
	CD			
		o	""	CD
-•p-
<j I
___________CD_
£..=..=. § ! '-s g'f P
,t-.. 3 -
F -F. b
'B: §"
3
83 I N'Bd	jö c
|:.B	' "
B O B
3'" ^
P c
I N<nB
fl:
p 3
p
:3
p
£££ o
^.vP C-J. O ’j=! «—j. B B
C-a. B ^ P
CD (V
5:,b Cß
CD CD
CD CD
O <1
<1 O CD B
CD
B O
• 2. s
v P
p-i
II
o
B
CD
Pu
<
CD
<1 S O O o
B-2.P B s
S'PuO
r p
<3 -
CD P P- CD <5 pu
CD
CD
^3	<1	3	B	<1	3	B
	p	P				. CD
O <	p	P	B	B	B	•Uq O <
		x>	P	P	P	P
P	CD	CD				
			o	O	O	o
o						
CD< CD
Ul	Ul	Ul	TJi
CD	CD	CD	CD
er	er	er
F' m	®	-T"	®
$ I" m	m
er	cd	CD
„O
P
er
o
2.	O	p	(on	(im	02* B"
					
p	P				
		p	p	p	p^
02	o				
CD		o	o	o	0 0
cv
3
CD CD CD 3 BT
O CD CD CD
P CD CD P •-	3	B-
cc re		p" o
CD		3
3	CD	P
P		
CD CD CD Q P
Cß hip
CD CD CD CD
3 ^
p
02 i-r-
Cv CD
3 ÖQ
p< ?r ?r
^	CD	CD	o-h	p	o ,
- - p	p	aq	aq	cd c_j.
?rprp p B.
O ^	^	Z—N
K<x»	är*
V	P	CD	p	P-
vT	B	p	vT	O
P
p Ol
<! '
3
P L\ CD
vP
o
CD
3
o< fr fr
Cp O erf- *
aq aq CD ^ P 2
CK< - ^
CD
B<
P
P pu
O
l! 9
p
<
B
b ?r b b
p p
D< g--55 ,P
B B
?r
1 o
; PT cd q o ' o
I aq ! P
CD		Oe		CD	
	CO	re re		r	
			c o	o	o
	O		aq aq		
3	3	o o	p p	£	3'
O					
	3	o			
c o aq aq
p p-
CD
aq
p
: aq
! P
CO	CO		re
o<	CD<	CD<	
5 o	5	2	CD< CD
		o	
Q< Q< CD< CD< CD CD
p p
"^^^BBBBBB
CDCßCß^BBBCDCD cc	p	p	B	P	P	P i—j k—<
^	^	02	02	o
<	B	A	o	fT	pr
^ p.p o EL EL 2 - p
h-j	<1 p. ^
- J» o
p	p
^ ^ o
cc< A
o	B	O	o
P
CD
o-
— c<
p o -
CD Q
P -
spregled: Zaimki.
C.
	Vprasavniki	Oziravniki	Kazavniki
1	kdo?	kdor	ta, uni, itd.
2	kaj?	kar	to, uno itd.
3	kak, kakov, kov, kakosen? kolik, kolikosen?	kakorsen	tak, takov, takosen
4		kolikorsen	tolik, tolikosen
5	cegav, cegavsen?	cegar, öegarsen, (cegavor)	moj, tvoj, njegov itd.
6	kje?	kjer	tu, tukej, tarn
7	kod ?	koder	tod
8	kam?	kamor	tje, tja tedaj
9	kedaj ?	kedar	
10	kako?	kakor	tako
11	koliko ?	kolikor	toliko
12	doklej ?	dokler	dotle, dosle, doslej obsorej (otorej) obsorid
13	obkorej, obkorid?		
Kdo se slovensöine nöi?
Kaj je Mio?
Koga isöes?
Cesa isces?
Koga pozdravljate ?
Kaj vidite?
8 kom govoris ?
8 cim terzis ?
Kakosna 2etev?
Kolikosno veselje ?
Cegava hisa je to?
Kje si bil ?
Kod si popotoval ?
Kam gres?
Kdaj si bil pri svojem stricu? Kako sejete ?
Koliko vas je Mio?
Doklej danes se pojdes? Obkorej zacnes delati?
Z g 1 e <1 i.
Kdor se ni ucil slovensöine, Kar je Mio,
Kogar iscem,
Öesar si iskal,
Kogar srecamo,
Kar vidimo,
8 komor goyorim,
8 cimor terzim jest, Kakorsna setev,
Kolikorsno veselje je Mio, Naj bo cegavor hoce,
Kjer sem, in kjer sem bil, Kodar sem jest popotval, Kamor grem jest,
Ke dar si bil ti pri svojem, Kakor sejete,
Kolikor nas je Mio,
Dokler bom mogel,
ta je ne zna. to je Mio. tega najdem to si najdel (skupil). tega pozdravljamo. to zelimo.
s tem sva si v rodu.
s tem ti nikar ne terzi.
takosna zetev.
tolikosna zalost je zdaj.
moja in tvoja (najna) ni.
tu in tarn so me bili veseli.
tod (ondod) ne svetujem nikomu.
tje ti ne mores.
tedaj sem bil jest pri svojem.
tako boste zeli.
toliko nas je Mio veselih.
dotlej in nie dalje.
obsorej sem Le vselej pri dein.
Kogar kaöa pici, se boji zvite vervi. — Cesar mladi ne vejo, jim stari povejo. — Kakprsno zivljenje takosna smert. — Kamor se nagne drevo, tje pade. — Smert si v nicem ne prebira. —■ Cesar je polno sercö, rado iz ust gre. — Akq kaj das, oglej se prej: komu, kam in kaj ? — Komur, kamor in kar das, vselej imej dober namen. — Clovek kaze v mladosti, kar hoce biti v starosti. — Cesar sam sebi ne zelis, glej, da komu ne storis. —
Pri glagolu je zlasti paziti na obliko (dobo), ki je dvoja:
11. naklon
I. tvorivna
12. cas
3. stevilo
14. oseba
fl. nezlo-zena
II. terpivnaZ
VI. spreg-led: Splosni spregled o glagolih.
1. nezlozens
12. zlozen
\2. zlozena
1. dolocnik
2. pogojnik
3. zelevnik
1 j , v j (a) namenivmk: delat
1. nedolocnik: delati <, <	. ,	.	..	i , ,	,	.
( b) pnslovni sedanji delezmk: delaje
2. priloznipretekli delez.: delal, a, o. a) prislovni pretekli del.: pri-delavsi
( a) velevnik: delaj
3.	dolocni	sedanjik: delam |	b) priloz. sedanji deleznik:	delajoc
(	c) prislovni „	„	(sede)
a) pretekliga casa: sem delal,	a,	o
b) predpreteklega casa: sem bil,	a,	o,	pri-delal, a, o
c) prihodnjega casa: bom delal, a, o
a) sedanjega casa: bi delal, a, o
b) preteklega casa: bi bil, a,	o,	delal,	a,	o
a) sedanjega casa: naj delam
b) preteklega casa: naj sem delal, a, o
c) predpreteklega casa: naj sem bil, a, o, pri-delal, a, o
d) prihodnjega	casa: naj bom	delal, a,	o
4.	zelevni	pogojnik! g ^Z^öasa: naj	bi delal,	a,	o
1. sedanji dolocnik: delam
( b) preteklega casa: naj bi bil, a, o, delal, a, o
2. pretekli: delal, a, o, sem
3. predpretekli: dodelal, a, o, sem bil, a, o
4. prihodnji: delal, a, o, bom ednina: delam, delas, dela
dvojina: delava, e, delata, e, delata, e mnozina: delamo, delate, delaj o perva v vsacem	stevilu:	delam,	delava,	e,	delamo
druga „	„	„	:	delas,	delata,	e,	delate
tretja „	„	„	:	dela,	delata,	e,	delaj o
naklon
1. naklon
2. cas
3. stevilo
1. prilozni pretekli deleznik: delan, a, o
2. glagolnik: delanje
1. nedolocnik: delan, a, o biti
2. velevnik: delan, a, o bodi
!a) sedanjega casa: delan, a, o sem b) preteklega casa: delan, a, sem bil, a, o c) predpreteklega casa: bil, a, o, sem pri-delan, a, o bil, a, o d) prihodnjega casa: delan, a, o bom 4 o o’nik ^a)	sedanjega casa:	delan,	a, o bi	bil, a, o
• P & J ^ b)	preteklega casa:	bil, a,	o, bi pri-delan, a,	o,	bil,	a,	o
a) sedanjega casa: naj sem delan, a, o Ib) preteklega casa: naj sem bil, a, o, delan, a, o ) c) predpreteklega casa: naj sem bil,a,o, pri-delan,a,o, bil, a,o d) prihodnjega casa: naj bom delan, a, o 6.zelevnipo-i a)	sedanjega casa:	naj bi	bil, a,	o, delan,	a,	o
gojnik i b)	preteklega casa:	naj bi bil, a,	o, delan, a, o,	bil, a,	o
1. sedanji: delan a, o, sem
2. pretekli: delan, a, o, sem bil, a, o
3. predpretekli: bil, a, o, sein pri-delan, a, o, bil, a, o
5. zelevnik
4. prihodnji: delan, a, o, bom
1. ednina: delan, a,
2. dvojina: delana,
3. mnozina
o, sein - si - je i, i, sva, e, - sta,
!1. perva v vsacem stevilu 2. druga „
3. tretja „
delani, e, a, smo, - ste, - so
sta, e
!>
?;
!>
»
delan, a, o, sem; delana, i, i, sva, e; delani e, a, smo si;	sta,	e;	ste
je;
sta, e;
so
A.	Glagoli vseh sest verst v nezlozenih naklonih.
	Nezlozeni nakloni	I. versta	II. versta | III. versta		IV. versta V. versta j VI. versta		
1. a) b)	Nedolocnik namenivnik prislovni deleznik sedanjega casa	(nes-/£ (da-tz (nes-t (da-< da-Je	mah-?zz"-/i mah->iz‘-<	sed-e-fz" sed-e-<	sad-z-Zz" sad-z'-Z	sed-a-Zz sed-a-Z sed-zz-je	sed-ova-ti sed-ova-t sed-ova-je
2. a)	Tvorivni priloäni deleznik preteklega casa tvorivni prislovni deleznik preteklega casa	(nes-e-l, a, o (da-/ . (nes-sz (da-r-sz	mah-ziz"-/, a, o mah-ni-v-si	sed-e-/, a, o sed-e-v-si	sad-i-Z) a, o sad-i-v-si	sed-n-Z, a, o sed-a-y-sz"	sed-ova-l, a, o sed-ova-v-si
3. Terpno-preteklide- )nes~e~n,ti? 0 leznik |(da-n,a,o >(nes-e-n-Je a) glagolmk j(cia_n_je			mah-nz"-ezz '—Z nj mah-nj-en-je	sed-e-n sed-e-n-je	sad-i-en v	z j saj-ezz-je	sed-a-zz aed-a-n-je	sed-ova-n sed-ova-n-je
4' a) b) c)	Dolocnik sedanjega casa 1. oseba v ednini velevnik prilozni deleznik sedanjega casa prislovni deleznik sedanjega casa	(nes-e-m (da-m (nes-z (da-J \nes-e-jo-c,a,e V. / nes-o-c, a,e da-i/o-c(dadoö dadeö) nes-e dade	mah-zze-»n mah-ztz" 1	sed-i-m sed-z" tsed-z'-jo-c,a,e )sed- e-c sed-e	sad-z-zzz sad-z )sad-z-jo-e, fz,e ) ^ 'sad -e-c sad-e	sed-a-m sed-a-j sed-a-jo-c,a,e	sed-nje-m sed-uj sed-uje-jo-c, a, e
B.	Pomozni glagol: liili.
az rQ D		V nezlozenih	casih in	naklonih	V zlozenih casih in naklonih			
o	sedanjik	prihodnjik	velevnik	delezniki	preteklicas	pogojnik	zelevnik	pogojni zelov.
E d n i n a				a) sedanj. prilozn.	bil,a,o,sem	|bil, a, o bi	naj bom *	(naj bi bil ( a, o
3	sem Je	bodem, bom bodes, bos bode, bo	bodi bodi	bodoc, a, e b) tv. pret. priloz. bil, a, o	„ Sl „ je bila, i, i, sva, sve „ sta, ste „ sta, ste bili,e,a,smo „ ste „ so		naj bo	
	D	v o j i n	a	c) tv. pret. prisl. bivsi		fbila, i, i, i ^ jbili, e, a, bi	naj bova, e	1 naj bi bila i iz 1 \ naj bi bili, j e, a
1 2 3	sva, sve sta, ste sta, ste	bodeva, e, bova e bodeta, e, bota, e bosta, e bodeta, e, bota, e bosta, e	bodiva, e bodita, e	d)	trp. pret. bit, a, o e)	glagolnik bilje f)	nedoloönik biti			naj bota, e naj bomo naj bodo	
	M	n o z i n	a					
1 smo 2iste 3 so		bodemo, bomo bodete, bote, boste bodejo, bodo, bojo	bodimo bodite	g) namenivnik bit	* 1 um se rabi: naj sem, naj je, n. naj bom, naj bo itd.			
C.	Sprega sedanjikova in velevnikova po osebah in stevilih.
Sprega dolocnega sedanjika E d n i n a			Velevnikova sprega		
			E d n i n a		
1	nes-e-m 2	nes-e-s 3	nes-e	sed-i-m > del-a-m sed-i-s del-rt-s sed-i del-a		nes-i nes-i	sed-i sed-i	dcl-rt-j dcl-rt-J
D v o j i n a			D v o j i n a		
1	ncs-e-ra, e 2	nes-e-to, e 3	nes-e-to, e	aed-i-va, e sed-i-ta, e sed-t-to, e	del-a-ra, e del-a-ta 7 e del-a-ta, e	nes-r'-v«, ve j sed-i-r«, e nes-i-ta, te sed-i-ta, e		del-a-j-va, e del-a-j-ta, e
M n o z i n a			M n o z i n a		
1	nes-e-?no 2	nes-e-te 3	ucs-e-j'o V	) 0	sed-i-mo sed-i-te sed-i-jo v e	del-a-mo del-a-fe del-a-Jo	nes-i-mo | sed-i-mo nes-i-te scd-i-te naj nesejo (6) inaj sedijo (e) 1		del-a-j-mo del-a-j-te naj delajo
D.	Posebne opombe o glagolski spregi
zlasti vsled glasoslovja in lepoglasja.
	razredi	1. nedoloenik	tvorivni pretekli deleznik		4. terpivni pretekli deleznik {	5. sedanji do-locnik	6. velevnik
>			prilozni	prislovni			
	1. 8	nes-ti	nes-e-1, sla, o	nes-si	nes-e-n, a, o	nes-e-m	nes-i
	( d	sed-ii - ses-fi	sed-e-i (sei)	sed-si	sed-e»	sed-em	sedi
	2. t	plet-i - ples-fi	plet-e-i (plel)	plet-si	plet-e?i plet-em		pleti
	( z	griz-fi - gris-fi	griz-e-i	griz-si	gnz-en	griz-em	grizi
	o ( b ( 1»	skub-Zi=skul)-s-ii	skub-e-i	skub-si	skub-en	skub-em	skubi
		tep-ii = tep-s-fi	tep-e-i	tep-si	tep-e»	tep-em	tepi
	4 ( S 4- ( k	seg-ti - se-c-i sek-ii - se-c-i	seg-e-i sek-e-i	seg-si sek-si	seg-en = seien sek-en = secen	seg-em - seiem sek-em - secem	segi-sez-i seid - sec-i
	K ( IM*	zm**-ii - ze-ii	ze-i	zem-si	ze-t	zme-m	zm-i
I.	(11*	- ce-ii	ce-i	cen-si	ice-t	cne-m	cn-i
		** z^ti =***cAti					
	( 1	ml-ii - mle-ti	mlel	mle-f-si	mlet (mlen)	mel-j-em	melji - mli
	6. | r	zr-ii - zre-ii	zrel - zerl	zer-r-si zersizret - zert		zre-m	zri
		tr-ii - tve-ti	trel - terl	ter-r-si tersi tret = tert		tre-m - terem -	ter-i
	[					tarem	
	f a	bra-ii (br)	bra-1	bra-r-si	bra-n	br-em - ber-em	ber-i
	\	gna-fi (gn)	gna-i	gna-r-si	gna-n	gn-em - gen-em -ien-em	zen-i
	7. < e 1 i	gre-fi ple-fi li-/i	grel ple-i 111	gre-r-si ple-r-si li-r-si	igre-t ple-t lit	gre-j-em ple-c-em li-j-em	gre-j 1 ple-f-i li-J
	v u	cu-ii	cul	cu-r-si	cut	eu-j-em	| -cu-j 1
<o
>
razred
nedolocnik
tvorivni pretekli deleznik
a) prilozni
d) prislovni
terpivni pretekli deleznik
sedanji
doloenik
velevnik
II. 1.
III.
IV.
V.
VI.
9 b.p. v.( k. t.(
1.
2.1 i
z
(
(
1.
2.1 n
Sb
3. p (v1
d
8
Z
t
st
1.
dvig-ni-ti
dvig-ni-1, a, o
kap-?ti-<i=ka-ni-ti ka-ni-Z tisk-ni-ZZ - tisniti tisnil
sed-e-ti
kric-e-ZZ =kriöati sliii-eZZ = slisati mez-eZZ - mezati ziv-e-ZZ terp-e-ZZ
sus-i-ti
vloz-Z-ZZ
mrac-Z-ZZ
del-Z-ZZ zvon-Z-ZZ stor-Z-ZZ
sed-e-1
kric-e-Z - krical slisel - slisal me2el - mezal zivel
treb-Z-ZZ
top-Z-ZZ
lom-Z-ZZ
lov-Z-ZZ
rod-Z-ZZ
mes-Z-ZZ
laz-Z-ZZ
zlat-Z-ZZ
pust-Z-ZZ
terpel
sus-i-1
vlozil
jmi’acil
jdelil
zvonil
steril
trebil
topil
lomil
lovil
rodil
mesil
lazil
zlatil
pustil
dvig-ni-v-si
ka-n-Z-y-sZ
tisnivii
sed-e-v-si
dvig-ni-en (njen) a,o
ka-jy-en
tisnjen
sed-e-n, a, o
kricevsi=kricavsi kricen - krican slisevSi - slisavsi1 slisen = slisan mezevsi=mezavsi mezen - mezan
zivevsi terpevsi
sus-i-y-si
vlozivsi
mracivsi
delivsi
zvonivsi
storivsi
trebivsi
topivsi
lomivsi
lovivsi
rodivsi
mesivsi
lazivsi
zlativsi
pustivsi
dvig-ne-m
kan-7te-m
tisnem
sed-i-m
krieim slisim mezim zivim terpim
sus-i-m
vloz-Z-m ! mrac-Z-eit - mracen mrac-Z-m
ziven = zivljen terpen = terpljen
sus-i-en - susen
vlozi-en - vlozen
del-Z-e?t - del-j-eji
zvon-Z-e7i=zvon-j-e?t
stor-Z-e?i=stor-j-e?t
treb-Z-ejt =treb-l-J-en top-Z-eJi = top-ly-eji lom-Z-e?t = lom-ly-en lov-Z-ea = lov-ly-en
rod-Z-e« = roj-e» mes-Z-en - mes-en laz-Z-eji=laz-e?i zlat-Z-e7t = zlac-e?t pust-Z-ezt - puse-e/r
delim
zvonim
storim
trebim
topim
lomim
lovim
rodim
mesim
lazim
zlatim
pustim
dvig-ni
ka-nZ
tisni
sed-i
krici
slisi
mezi
zivi
terpi
sus-i
vloz-Z
mrae-Z
deli
zvoni
stori
trebi
topi
lomi
lovi
rodi
mesi
lazi
zlati
pusti
nedolocnik
tvorivni pretekli deleznik
a) prilozni | b) prirecni
terpivni
pretekli
deleznik
del-a-ti
gib-n-ZZ
kop-o-ZZ
drem-ti-ZZ
zev-n-ZZ
glod-«ZZ
pih-rtZZ
pis-aZZ
lag-aZZ
plez-aZZ
klic-aZZ
jok-«ZZ
trepet-aZZ
isk-aZZ
hrust-aZZ
dvig-ova-ti
del-a-1 del-a-v-si M-a-ii, a, o
gibal
kopal
dremal
zeval
glodal
pihal
pisal
lagal
plezal
klical
jokal
trepetal
iskal
hrustal
gibavsi
kopavsi
dremavsi
zevavsi
glodavsi
pihavsi
jpisavsi
lagavSi
plezavsi
klicavsi
jokavsi
itrepetavsi
iskavsi
jhrustavsi
dvig-ova-1 dvig-ova-v-si
giban
kopan
dreman
zevan
glodan
piban
pisan
lagan
plezan
Idican
jokan
trepetan
iskan
hrustan
dvig-ova-n
sedanji doloenik
velevnik
del-a-m
gib-«»i=gib-Ij-«m=giblj-em k o p - a k o p - Ij-	ko p Ij -1 m
(drem-am)=drem-lj-a7n=dremlj-em zev-«?n=zev-]j-rtm=zevlj-em
glod-ajn=gloj-am=gloj-em piham=pis-am=pis-em (pisam)=pis-a7R=pis-em Iagamdaz-a7/i=laz-e7zi plezam=plez-am=plez-e7R (klicam)=klic-rt7n=klic-e?7t jokam=joc-a77i=joc-e77i trepetam=trepec-a77i=trepec-e77i (iskam)=isc-«mbsc-e77i
hrustam=hrusc-a77i=hrusc-e7n dvig-uje-m
del-a-j
gibaj, giblji kopaj, koplji dremapdremlji zevaj, zevlji
glodaj, gloj pihaj, pisi (pisaj), pisi lagaj, lazi plezaj, plezi (klicaj), klici jokaj, joci trepeta,]" trepeci iskaj, isei hrustaj, hrusci
dvig-uj
E.	a) Nepravilni glagoli.
korenika
nedolocnik
tvorivni pretekli deleznik
a) prilozni | b) prislovni
terpivni pretekli deleznik
sedanji do-locnik
velevnik
znad-
dad-
ved-
jed-
(znadti) - zna-<i (dadti) - da-ti (vedti) - ved-z-ti (jedti) = jes=#i
a, o a, o
znal, dal, £ ved-r'4, a, o jed-e/=je-/, a, o
ipo-zna-v-si
Ao-da-v-si
ved-sz
jed-sz"
dan, a, o ved-e-zi, a, o jeden, a, o
(znadem)=znam (dadem) - dam (vedem) - vem (jedem)-jem
znaj
daj
vej (vedi)
jej
2.	sprega v sedanjiku
E d n i n a
D v o j i n a
M n o
z i n a
1	2	3	1	2 in 3	
znam,	znas,	zna	znava, e	znata - znasta e	(znadeta) e
dam,	das,	da	dava, e	— dasta e	(dadeta) e
vem,	ves,	ve	veva, e	— vesta e	(vedeta) e
jem,	jes,	Je	jeva, e	— jesta e	(jedeta) e
grem,	gres,	gre	greva, e	— gresta e	(gredeta) e
damo,	—	daste	(dadete),	dajo=dadö=dade	(dadejo)
vemo,	—	veste	(vedete),	vejo=vedo	—	(vedejo)
jemo,	—	jeste	(jedete),	jejmjedö	—	(jedejo)
gresta (gredeta)!gremo,	—	greste	(gredete),	grejo--gred6	—	(gredejo)
b)	Pomanjkljivi ali nepopolni glagoli.
korenika	nedolocnik	tvorivni pretekli deleznik		terpivni pretekli deleznik	sedanji do-locnik	velevnik	öpoinin:
		a) prilozni	b) prislovni				
gred-	—	—	—	—	(gredem) - grem	—	igrede |gredoö
id- sed-	(id-ti) - iti	(idel, idla, idlo) (s edel)-sei, Sla, o	od-z'rf-sz’ pri-sed-sz	iden, a, o	idem	idi - i	/najti (najdel jnajdsi /najden jnajdem /najdi ^nasel
Prehaja glagolov iz verste v versto. (Nekoliko zgledov.)
S s- g =8 s
??§§?.
02 Hä .r^-s N
<u -D c5	^	E^1 o
L
S>
Q
Ld
» O t e
F
? S L "Ä s
43 p^-D ^2 >0
e
s>
<42
c5
L « ~ >. ? 5
-Z.? ^ 7"
Pj^
«
a
e
i
s
L M
a . &D Sh
O pH'
o
8
a
8
,-y
<v
Ph
‘•S	L	*Y
L	S)	«
	y	s>
L		L
?L	fl fl	O
	qD n	
■2 e 8 L a K
L « ? e ^ Pi
O 02 P
S’g L
*3 PhPD
! I I I I I I I l l
•43 "43 'S "43 '43 '43 y '43 ^siSeee^e
e
« 8
. 8 e
'2 $ m "ä’-S o	«•	ti	a	^	p	a S 7 -T1 p pvi .
fl -a S-'Z' bß pH-a Ph>0 >N hQ bc N	an	o.
' SO
i
L ?
rLj rM
02 P 05 O
Sn'-a -a flnr-Q
8 ö
8 =? « 8 8
« PhS r>'TLL 8 cs
ä JQ JC o	,r^.
<U
▻
fl
e
bf)
>«
'S,
r d *T 2h ’7 "T
■ ^ a o > 2 =3
OOK-GOOfl-^ >G N -fl rP P; P-l 02
o
c5
>o
c5
>o
fl
o
rd
<ü
Z ? ü
-S "s 2 ^>fl2 >U
O
>
e l
’E
t-C
Phx
2 7 52 7 Pd ^
Ps Z fl
fl
O
Ps
O
O
fl
fl
fl
fl
o
>
Z L
O
02
C
•S	$	4 ">o	'-e
‘42	•£	V •&	>0	^
■K»	-K»	.<* SO	#U	.jo
N	-M	*7 m	*C
• pH	O	Ö r—i	I
r—<	'p-'r-fp-1
Qß Ps-M p-i>o >N rP bß N b£)
o o
fl
>o
fl
fl
'fl
CL2
O
k>
OD ® .S « 2.-2 ä S ^ fl
fl CD M) su-^ 2, w >N -s ^
- U 1-
tD N
.StlllllHeieii
="-‘ — ^	N'*'—	S.®1
4d._,
«	® «
J5	« a
I.	versivniki
kazcjo, kaj se ravno dela all godi; in so trojni:
Glagoli ozir dover-sevanja
djanja so \ II. doversiv-
miki pomenjaio,! /da je kaj dode-) lano ali dover-(
dvojni
Glagoli
ozir doversevanja djanja.
1. versivni (durativni) pripovedujejo le, de se kaj neprenehoma godi: nesem, vedem, vezem, iti (grem), stati leteti itd.
2.1 ponavljavni: (iterativni) kazejo djanje, kise veckrat godi ali ponavlja: J	nosim,	vodim,	vozim, hodim, stavati, letati itd.
3.	< opetovavni (frekventativni) pomenjajo, da se neprenehano djanje )	radoali navadno ponavlja: vzdihovati, dodelavati,
(	iznamti, dovazati, uhajati itd.
1. nepogojivno dover sivni ki kazejo le, da se je kaj dodelalo: usesti se,
vzdigniti
a)	da se je kaj hiponia in le enkrat zgodilo;
tedaj zaöetek in konec kacega djanja ob
2. pogojivno dover sivni,!	M	®nem:	dregnem brenknem itd.
ki zraven doversenja tudi 7 b) da Je kaJ ob kratkem ah nek.®',ko kaze'o	\	zgodilo: popeljein, ponesem, poigram itd.
J	/	c)	da se je djanje, ki se je veckrat godilo,
dodelalo ali doversilo: iznositi, posekati,
nanositi se itd.
Nekollko zgledov.
1.
jeöim	jekam	—	jeknem	zajeknem	prejekam
brencim	brenkam	pribrenkavam;	brenknem	pobrenknem zabrencim	zabrenkam
dercim	derkam	zderkavam;	derknem	poderknem zdercim	zaderkam
bezim	begam	pobegujem;	begnem	pobegnem	—
klecim	po-klekam	poklekujem;	pokleknem	—	—
—	vzdigam	vzdigujem;	vzdignem	—	—
nesem	nosim	znasam;	znesem	ponesem	iznosim
vedem	vodim	navajam;	zvedem	povedem pohodim	izvodim
grem	hodim	vhajam;	pridem		—
2.
Tri dni sein delal, danes popoldne sem pa dodelal.
Kamen s te visocine tri Sekunde pada, preden na tla pade.
Zidar kamen vzdiga, pa ga vender ne vzdigiie.
Veeraj je umiral, pa se le danes je umerl.
Sivilja oblacilo siva in siva, ali vender ga danes ne sesije.
Kadar brat brenkne, sestra pobrenkne, blapec zabrenka, takrat ti brenkas, jest ti pri-brenkavam, in struna brenci.
Urar uro popravlja in popravlja, ali popravi je ne.
Zdravnik me ozdravlja, ali ozdravi me ne.
Zidar je stavil, da vzdigiie kamen; loti se ga, ga vzdiga, pa ga ne vzdigne, se pre-makne ga ne.
Delavcu je treba zaceti delati, preden kaj dodela.
Pisar pise in prepisava, a ne spise in ne prepise.
Bratje so vidili Jozefa iti; Jozef k bratam gre in	pride	k	njim.
Voda v strugi vpada, preden vpade.
Cerknisko jezero vsahaje, preden vsahne.
Ne govori; ne idi, ne hodi, ne kradi, ne prizanasaj,	ne	delaj.
Sestra mi pravi: pojdi sem, pa ne idi (Iiodi) tje.
Drobna pticica na vertu zapoje, in vertnar jo zaslisi peti; rad bi jo vjel, pa mu kmali iz verta zleti. Drugi dan pticica zopet na vert prileli, se usede na kosato lipo, in pol ure (neprenehoma) poje; pticar tihoma leze pod drevo; ko pod lipo prileze, pticica odleti. Pticica dan za dnevom na vert priletava in ondi prepeva; pticar lazi za njo, ter jo zalazva in vlavlja, ali pticica mu vedno odletava. Naj velja, kar hoce, vjeti jo hocem, — si misli —, toraj se trudi, jo tri dni lovi in lovi, pa se le ceterti dan vlovi (vjame') ; toda ko jo deva v kletko, mu uide, in zopet na drevo zleti.
VII.	spregled: Prislov.
k	r a j a		c a s a		kakö?	terditve in	zakaj ?	cemu ?
kje?	kam?	od kod?	kedaj ?	doklej ?		nikanja		
\tu, tu-le /tukaj, tukaj-le	sem, semle	tod	tedaj	doklej	tako	da	zato	za to
	lesem		takrat	dokler	kakor	se ve da	zatoraj	
Itam, tam-le itamkaj, -kaj-le	tjo, tje-Ie	ondod	sedaj, zdaj	doslej	hitro	(res	zategavoljo	
		onod	kedaj	^dosehmal	nagloma	(zares		
ondi			(nikdar	(dosehdob (doslej	pocasi	kaj pa da		
doli	doli	od zdolaj	(nikoli		nalasc	gotovo		
gori _	gori	od zgoraj	(vselej (vsikdar	vedno	napak	(blezo		
zdolaj	—			neprenehoma	nevtegoma	(berz ko ne		
zgoraj	—		kmali	zmiraj	scasoma	(morde		
notri	noter	od notri	(k°j .	vselej	rad	(morebiti		
zunaj, vne	vun, von	od zunaj	(h krati	itd.	(skupej	ne		
spredej	spred	od spredej	(berz		(vkupej	nak		
zadej	zad	od zadej	(skorej		zastonj	nikar		
blizo	blizo	od blizo	danes		vedoma	javalne		
dalec	dalec	od dalec	davi		nevedoma	mar ne		
drugej	drugam	drugod	drevi		vidoma	boje		
domä	domü	od doina	nicoj		nevidoma	ali		
nikjer	nikamor	od nikjer	jutri		vsec	itd.		
povsod	kamorkoli	od povsod	zajtro		enako			
semtertje		od sem ter vceraj			inako			
poleg	kvisko.	tje	snoci		jako			
stric	dalje	itd.	zjutraj		komaj			
proc	naprej		dopoldne		krizem			
vsred	nazaj		opoldne		nikakor			
itd.	narazen		popoldne		samotez			
	saksebi	zvecer			skrivaj			
	navzdol		zgodaj		tikoma			
	vkreber		(rano		zlast			
	nekam		(zarano		ritnisko			
	itd.		se, uze, ure	znak				
			letos		itd.			
			lani davno (potem		lepo lepse nailense			
			(potlej	dobro				
			vscasi itd.	boljse majboljse | itd.				
VIII.	spregled: Predlog.
a	b	c	d
brez	izmed-zmed	blizo	konec
do	iznad=znad	okrog	kraj
iz	izpod-spod	memo	krog
od	izpred=spred okoli		namesti
s, z	izza	poleg	sred
	zverh	posred	verh
	izposred	prek razun zraven tik vprico vstric	zavoljo zastran
k=h
proti
naproti
nasproti
cez
skoz
o
pri
3 & 4
4. kam? >4. kam?
5. kje? | 6. kje?
i - z
zoper n. p. meni zoper zopermene
Opomin: brez-, do-, iz-, k-, med-, na-, nad-, o-, ob-, od-, po-, pod-, pred-, pri-, raz-, s-z-, v-, za-; — pa-, pra- (pred-), pre-, pro-, u-, vz-, vs-, (v- z-); — izpod-, poraz-, preob- ; — spreob- itd.
na
ob
po
v
n. p.
na vert, na vertu
med nad pod pred n p. med nas med na-
2. kdaj ? 4. kam? 6. kje?
za
n p.
za dne za vert za ver-tom
IX.	spregded: Veznik.
A. v samostavnih stavkih				B. v	nesamostavnih stavkih				
vezivni	locivni ali nasproti vni	terdivni	kraja	casa	. pnmere	vzro- ka	na- mena	pogoje	pripuscenja
in, ter, pa tudi se potem na to dalje pervic tzadnjic i'poslednjie verh tega ne-leampak tudi ne - ne nekaj - nekaj kot, kakor namreö	ali pa ampak temuc-temvec vender )toda /ali ali - ali saj Ssicer ^drugaisi ne - temuc	| zakaj 1 kajti zatorej po tem takim tedaj tem i za tega voljo / za tega delj	kj er kamor odkoder	ko kedar dokler kar s cim da	i kakor ^kot nego ko od kolikor- toliko	ker da	da	Jako |öe da ko bi sicer	ceravno akoravno dasiravno ako tudi ce tudi dasitudi
Pristavek o medmetu.
			Z n a m n j a			
1. veselja	2. zalosti	3. zacudenja	4. spodbade	5. zamolklega klicanja	6. gnjusenja	7. hude bolecine
ju!	oh!	o!	ala!	st!	pej!	as!
juliej!	!joj!	dete!	hola!	pst!	pej te bodi! ba!	as as!
hoj!	jojmene!	dete vender!	no!	°i •		ast!
hajsa!	ojemnasta! gorje!	plentaj!	im!	caj!	bäh!	asa!
hopsa!		bez te plentaj!	na, nata, nate!	caj caj!		08 !
hopsasa!	zali Bog!	raca na vodi!	nuj, nujta, nujte!	cajte!		ost!
	pac res!	ni mogoce! hentaj ga! hencaj!	jeli, jelita, jelite! lej, lejta, iejte! bali,balita,balite!	nikar, nikarta, e!		oh!
X.	spregled: Stavkoslovje ali skladnja.
Nekoliko
1.	v samostavnih stavkih.
1. Pasem; pasel sem, bom; — ne pasem, pasel nisem.
2. Pastir pase; pastir ne pase.
3. Kteri pastir (ne) pase? kteri pastir ne bo pasel?
4. Pastir cedo pase; cedo pasem. Pastir pase cedo, ktero sem mu zroßil.
5. Pastir, cedo pasi; pastir, pasi cedo!
6. Pasel sem (bom) Ledo; öedo sem (bom) pasel.
7. Pastir je (bo) cedo pasel: pastir je (bo) pasel cedo.
8. Pastir bratu cedo pase.
9. Pastir je bratu cedo pasel.
10. Bolehni pastir mojeniu bratu veliko cedo da-nes na vertu pase. 11. Bratov pastir je sosedovo cedo na tetinem
vertu pasel.
12. Pastir mojega brata je cedo njegovega soseda na
malern vertu svoje tete danes pasel.
13. Mojega brata pastir je njegovega soseda cedo na
malern vertu svoje tete pasel.
14. Mladi pastir mi (nama, nam) öedo pase.
15. Mladi pastir mu je (mu bo) cedo pasel.
16. Mladi pastir sem, (si, sva, sta, smo, ste, so) mu
cedo pasel (pasla, pasli).
17. Mladi pastir je meni cedo pasel.
18. Ljubi moj pastir, cedo skerbno pasi.
19. Pastir se nas boji, cedo na nasem vertu pasti.
20. Pastir hoce, (more, ima) iti past mojo cedo.
zgledov.
II.	v nesamostavnih stavkih.
1. Ko (ne) pasem, veselo prepevam; ko ni pasel, ni
prepeval.
2. Ko (ne) pase pastir, veselo prepeva; ko ni pasel,
je veselo prepeval.
3. Pastir, kteri pase, (kteri je, bo, pasel), je pre-
peval.
4. Ko pastir pase cedo, prepeva.
5. Pastir, recem ti, da pasi cedo.
6. Ko sem (bom) pasel öedo, ali ko sem (bom) cedo
pasel, sem (bom) prepeval.
7. Pastir, kteri je (bo) pasel cedo (ki je, bo, öedo
pasel,) je (bo) prepeval.
8. Rekel je, da pastir bratu pase cedo.
9. Pastir, ki je (bo) bratu öedo pasel, je (bo) pre-
peval.
10. Bolehni pastir, ki danes na vertu pase mojemu
bratu cedo, nie ne prepeva.
11. Bratov pastir, ki je sosedovo cedo na tetinem
vertu pasel, je veselo prepeval.
12. Ko je pastir mojega brata danes pasel cedo nje-
govega soseda na malern vertu svoje tete, je veselo prepeval.
13. Ko je mojega brata pastir njegovega soseda cedo
pasel na malern vertu svoje tete, veselo je prepeval.
14. Mladi pastir, ki mi (nama, nam) pase cedo, ve-
selo prepeva.
15. Mladi pastir, ki mi je (mi bo) öedo pasel, je (bo
veselo prepeval.
16. Mladi pastir, ki sem (si, sva, sta, ste, so) mu
cedo pasel, sem (si) veselo prepeval.
17. Mladi pastir, ki ^'e (bo) meni öedo pasel, je (bo)
veselo prepeval.
18. Ljubi moj pastir, ako mi skerbno pases cedo,
dobro te bom placal.
19. Pastir, ki se nas boji, noce pasti cede na nasem
vertu.
20. Pastir, ki je hotel (imel, mogel) iti öedo past, ni
prepeval.
Kosuta in vinska terta.
Kosuta se je loveem za vinsko terto skrila, in potuhnila. Lovci memo grede je ne vidijo, in od-idejo. Zdaj meni, da se ji ni vec bati: zacne se po terti spenjati in objedati mladice. Sum in lomast pa lovci zaslisijo, in se vernejo; za terto zver zagledajo, ter jo ustrele. Prav mi je, kosuta umiraje reöe, ker sem se nad svojo zavetnico nehvalezno pregreiila.
Kdor s hudim vracuje dobrote, mascevanju ne odide.
XI.	Splosni spreg-led:
Besedoslovja ali skladja,
ki uci postave, po kterik se besede obrazijo in z besedami zlagajo.
Opomlns Skladje iz cistih korenin pervotno. iz obrazenili bescdi pa drugotno imenujemo.
A. Kako se besede obrazijo ali iz korenik izpeljujejo.
I.
obrazijo
1. brez pristavka, V ta namen je paziti na korenike, kisodvoje:
1. glasniske,^ 2 t. j. na glasnik < 3 in sicer na ^
2. seglasni-Iske, t. j. nakak ] 9 jseglasnik; in te(10 [imajo v sebi kak \11 glasnik, in sicer 112
a: kra-, sta-i: bi-, zi-u: du-, ku e: de-, pe r: a: i: u: e: o:
(r.)
1:
I r: i:
dr-, dr-, vr-, br-drag-, mah vid-, vis-, vik-, kis-Ijub-, trup-greb-, lez-, bred-god-, dom-
e: sei-, geb-, kreh-, lep-dl-, dlg-, vik-, mld-vrli-, grh-, vrt-, grm gradi-, plati-, pusti-, vreti-
1. glasniski, t. j. ki se zacenjai z glasnikom in sicer
14
o: berd-o
e (je): plec-e, lic-e
je (ije): vesel-je, bit-je, sad-je, znoz-je
a: sta-j-a, si-j-a, ve-j-a, vlad-a, rek-a, vod-a
ja (ia): zel-ja, maz-ja (maza), tok-ja (toca), griz-ja (griza)
ija: kmet-ija, zidar-ija, podert-ija
(ij) ji: bab-ji, koz-ji, krav-ji, otrok-ji (otrocji)
aj: luc-aj, stez-aj, (stez-aj), strel-aj, tek-aj, (tec-aj)
eja: ver-eja
I: 1, lo, la, Ija, liv = Ijiv, lik, el-elj, ela, ol-ulj, ulja, el-la, ila
1. kacegajezicnika:;
2. s pri-stavkom, ki je dvojin
2.
zobnika:
2. seglasniski,/ ki ima v sebi
ustnika:
r:
n:
t:
d:
b:
n, (sn, zn), no, na, nja, an, ana (an), en, in, ina, inja, en, en, im, eno t, to, ta, taj, st, tva = tev, stvo, ter (tel), tel, ter, tir, at, ast, it, ot, et, ota, et, ito, et (e)
d, do, da, ada, ad, edo ba, eb
v-ov, av, ava, iv, ivo, iva
\ V • V V J V 7	<*	V	A	T
(m: m, mo, ma, men = me (A), men, man, nino
4.
k: k, ik, cik, ko, ka, ok, ak, ek, sk
goltnika: g: g, ga, og, iga
(h: h, ha, aba, uh, uha
sikavca:
c, (ec), ce, ca, ica, ec (enc =
Ac)
6.
Sumnika: {
es-o
eji
ejsi,
i
n.
zlagajo
1. prilogi
2. samo-stavniki
!. glagoli |
j: Jb
s: si, ejsi, se, as, os z: z, ez, az, uza, uz c: c, ic, ca, ce, isce.
a) s samostavniki: belorok, golorok, gologlav, kriVover, terdovrat
b) s predlogi: brezbog, brezzob, ubog
c) s prislovom ne: ne-umen, ne-dolzen
a) s samostavniki: vinograd, kolovoz, senozet, vodotoc, cervojed, bukvovez
b) s prilogi: dobrovolj-ec, krivover-ec, gerdogled
c) s zaimki: samomor, svojoglav
d) s stevniki: stoklas (steklas), trinog, triglav
e) s prislovom ne: necast, nemir
a) s predlogi: dodati, izdati, razdati
b) s prislovom ne: nesem (nisem), ne-imam (nimam), ne-hocem (noöem)
Korenike, ki se brez pristavka obrazijo v beseele so:
Posebni spregleil
besedoslovja ali skladja.
i.
eno-
sicer
versta) na
1.
glasniske,
t. j. na
glasnik, in sicer
A.	Brez pristavka.
ki se stopnja v $	:	k!'a" kraJ ' da' daJ (Prodaj)
J ( av: sta - stav (ustav), (pla - plav)
zlozne (per-;votne) in
2.
seglasni-
ske,
t. j. na se-glasnik, kipa imajo v sebi kak glasnik in sicer
6/
( ki se stopnia v [ oj : bkboJ’ vj-v.°j (P0V0J> Zui-gnop di-doj (dojiti), pi-poj (pojiti) (	r	•’	(ov: zi-zov, kn-krov, ri-rov
kli-kal (kaliti), li-lij - liv (naliv)
(i„-	 -	(av: du-daviti, dru-drav (zdrav), slu-slav (Vences-Iav)
( ^ 86 st°PnJa v(ov: ku-kov, slu-slov (blago-slov, naslov), nu-nov
/ ki se stopnja v - ^^ (z^°"dej)	,	,	.	.
(	r	J	( ev. pe-pev (na-pev), de-dev (o-dev),	se-sev (po-sev), mle-mlev
f	l ar: dr-dar (udar), zr-zar (zarek)
(kise stopnja v)®r: dr-der (streho-der), pr-per (sroko-per)
J	1	J	j >1 : vr-vir, zr-zir, tr-tir
f	f or: br-z-bor, vr - za-vor, gvr - govor (gvor), dvr-dvor
nespremenjena korenika je tudi beseda: drag, kaz, klad, prah, rast, slad, hlad
1. korenika se ne spremeni: vid, dvig, tik, nik, pisk, tisk, tih, sir, rig ' 2. i se stopnja v e: vis - ves-iti, mis-mes-iti, snig-sneg, tisk-tesk (soteska)
4. i
?>
7)
„ u: vik - vuk, dih - duh, slih - sink, stid - stud „ va: kis - kvas, hit - hvat (hvatati)
81 u nespremenjena korenika je tudi beseda: kus, skus, ljub, trup (truplo), ljud, kup
1. korenika se ne spremeni: greb (pogreb), klep, med, met, breg, beg, kres, tek
2. e se stopnja v a: lez-laz (prelaz), rez-raz (ooraz), sed-sad
3. „ „	„	„ o: greb-grob, bred-brod, ved-vod, vez-voz, leg-log, nes-nos
ü. dvo-zlozne
(drugotne)
) glasnicne,
| na
10
11
12
13
nespremenjena korenika je tudi beseda: god, dom, zvon, kop, top, hod, glob, kos
1.	ali	ostane:	sei (pos-el), tek (vo-tek),	sev,	pes,	zeg (o-zeg)
/ x ^7 2.	ali	se stopnja v i: geh - gib, deh-dih
‘ 3.	„	,,	„	„	u: gleh - gluh, kreh - kruh,	med	- mud, seh - suk
4.	„	„	„	„	e: lep-lep, men - men	(pomen),	svet-svet, evet-evet
1
(1. se stopnja v ol: vl-ol (dovolj), dl-dol, kl-kol, dlg-dolg, mlk-molk, plz-polz (2. „	„	„ la: vlk-vlak, dlk-dlak-a,mld-mlad, mlt-mlat-ev,plk-plak, slb-slab
1.	ali	ostane:	vrk (verk), grb (gerb), grd (gerd), krt (kert),	prt (pert)	vrt	(vert)
2.	ali	se stopnja v	re:	grh-greh, crp-crep
3.	„	„	„	„	ra:	vrt-vrat, grd-grad,	krt-krat-ek,	mrz-mraz,	mrk-mrak
4.	„	„	„	„	ro:	grm-grom, rd-rod,	hrm-hrom
1 se skerci v j in potem se ravna po glasoslovnih pravilih: vraci-vracj - vrac, gradi-grajj = graj (ograj), plati-platj = placj = plac, pusti-pustj = puscj = pusc ( (napusc), vreti-vretj - vrecj - vreö - verc
Glasniski pristavki so:
B.	Skladje s pristavki. Pristavki so: a) glasniski in b) seglasniski.
a)	glasniski.
1. o: brd-o, drev-o, mlek-o, per-o, öel-o (tl-a iz tl-o)
2. e (je): morj-e, plec-e, kop-je, lice (ie)
3.
je
(Ue)
se pristavlja<
a) prilogom: vesel-je, zdrav-je
b) terp. deleznikom: bit-je, spocet-je, cut-je, zclen-je, bran-je, pisan-je, zgan-je
(nezlozenim S 7erb"je’. gr?.zd"je> droz‘je drev"je
c) samostavnikom /	r	kamen-je, hst-je, per-je
( zlozenim:	vzglavje, znozje, narocje, pogorje, posavje
a) .
na glasnik in sicer na:
/a: i:
ju
1
sta-a - sta-j-a ali sta-v-a si-a = si-j-a, (mi-j-a) =mi-j-e slu- slav-a, tru- trav-a
4. a
1. k per-votnim ko renikam
-
b) na seglasnik, ki imajo v zacetku alii sred sebe glasnik sicer
in
2. k obrazenim na i: (ia)
av:
ov: ku- kov-a, snu- snov-a ve- ve-j-a, de- ode-ja ( al: hvl- lival-a, skl- skal-a, (sl- sla) j ol: pl- pol-a i ar: pr- par-a, er- car-a j or: vr- zavor-a, gr- gor-a, pr- podpor-a
a: vlad-a, zab-a, klad-a, uzd-a (ujzda)
.. ( u-ima, sib-a 1' ( rik - reka, tih - uteha (pega) u: strug-a, kljuk-a , ( zen-a, plev-a, sed- se-seda, vez- zveza, seg- pri-seg-a ved-vojvoda, c " ( leg- naloga, step-stopa, lek- loka, mek-mok-a o: vod-a, groz-a, kos-a, nog-a, pon- spona, gob-a
ia) ostane: tema-tema, mezd-mezda, mezg-a [ pologlasnik l h) v u: meh-muha, red-rud-a (c) v e: zved-zvezda ■. ( ol: slz-solz-a, stlp-stolp-a ’ (la : vlg-vlag-a, vlk-povlak-a, mlk-mlak-a ^ a) krp-krp-a, prg-a, crt-a r b) v re: srd-sred-a
/ c) v ra: brd-brad-a, prsk-prask-a, grd-grad-a, drg-a, svrk-svrak-a (srak-a) i: gib-gub-a, zguba, poguba
voll: voli-a = vol-j-a, pusti-a = pustj-a - pusc-ja - pusca, sveti-a - svetj-a = svecj-a=svec-a, reti-a - retj-a - recj-a - rec-a (sreca), grabi-a - grab-l-i-a -grab-lj=a (grablje), gradi-a - gradj-a - grajja - graja, lovi-a - lov-l-i-a, lov-l-j-a, nos-i-a nosj-a = nos-ja = nosa
pervotnim :	vraz-ja = vraz-a, greb-ja = greb-l-j-a = greblja, zel-ja - i-elja, zed-ja - zej-ja - iej«, leg-ja =
5.	ja’	lez-ja = leza, maz-ja - mazja - maia, tok-ja = tocja = toca, griz-ja^griz-j^gri&a, prc-ja= preja
k obrazenim: vecer-ja, gospa (gospo-ja), koz-a, sus-a, tolica, tasc-a
6. ija
(1. k samostavnikom: kmet-ija, hudob-ija, skof-ija, prekuc-ija a" (2. glagolom 4. verste na ari: zidari-ija = zidarija, kolari-ja = kolarija, pisari=ja -pisarija b. k terpivnimu delezniku 1. verste: podert-ija, razpert-ija, odsmert-ija
7. ij = ji: bab-ji, bog-ji = bozji, vrag-ji = vrazji, koz-ji, krav-ji, ovc-ji = ovc-ji, otrok-ji - otrocji
8. aj : luc-aj, stez-aj, strel-aj - streljaj, tek-aj = tecaj ,9. eja: ver-eja
b)	seglasniski pristavki, ki imajo v sebi:
l1.	samostavniki: de-1, koz-cl, vez-voz-el, veg-vog-el; bil, gos-el, jas-el, (jasli)
(el): <2. pretekli deleznik: ncs-el, zele-l, vidi-I, dela-1, kupova-I
(3. prilogi iz glagolov: be-I, gni-I, zre-1, kise-1, ogore-1; osta-I, svete-1 1 Io: ves-lo, ger-lo, de-lo, kri-lo, mas-lo, mi-lo, sed-Io, sel-o; risa-lo, zerka-lo, cerni-lo, zdravi-lo I la: zi-Ia, meg-la, os-la, si-Ia, strc-la, su-la (su-lica), met-la, ig-la llja: pra-lja, sve-lja, kod-lja, (kode-lja)
I Hv ljiv: vab-ljiv, vid-ljiv, terp-ljiv, toz-ljiv, strez-ljiv, prepir-Ijiv, zaprav-Ijiv lik: ko-lik, to-lik, neko-lik
I ,	(1.	samostavniki: plcv-el, koz-elj, kerp-elj
^(2. prilogi: ves-cl, deb-el ela: buc-ela (ceb-ela), dez-ela
' ol, ulj: sok-ol, moz-olj- sterm-ol, kerz-ol, kok-olj, koz-ulj, kreg-ulj ulja: per-ulja, ropot-ulja, sterg-ulja, ces-ulja, ceb-ulja el, al: verz-dl, ziv-al, zib-el, kop-el, pisö-al, glob-el ila: gom-ila, kob-ila, rogov-ila
kacega je-zicnika
,, v (1. samostavniki: da-r, kop-cr, vih-er, sta-r, kod-er, steb-er *er'(2. prilogi: dob-cr, mok-er, mod-er, ost-er, se-r, bist-er, hit-er, sta-r iro: vcd-ro, reb-ro, jcd-ro, sreb-ro ra: me-ra, isk-ra, ik-ra, vit-ra
I ar: zid-ar, vih-ar, pis-ar, kom-ar, lop-ar, tes-ar; vrat-ar, vert-nar, zit-ar, mlin-ar , (1. samostavniki: vec-er, sev-er 1 er: (2. stevniki: övet-er, pet-er, sest-er, deset-er, stot-er 1 ero: jez-cro or: top-or (toporiice), lap-or, deh-or (dehur), og-or ira: sek-ira
ai
samostavniki: pome-n, preme-n, name-n, sta-n, si-n, cer-n, ces-en,klju-n, . v . x i	da-n,	ko-n, (koni): dla-n, kaz-en, bolc-zen
n (en), (sn, xn)L_ ^ivni deleznik: plet-en, del-an
[3. (pl-pol-n, ps-en, ps-eno, psenica (od peh), si-n (od si-sijati) ii u. vi-no, zer-no, ok-no, steg-no, suk-no, se-no (sek-no), bru-no (brev-no), plat-no na: vol-na, gli-na (glb-na), zol-na, lu-na, pe-na, sla-na, ser-na, stru-na, stena nja: verta-nja, kopa-nja, odhod-nja, zavcecr-nja, zajuter-nja an: brat-an, pur-an, perst-an, tlac-an, mesc-an, loc-an, pij-an, sl-an ana (an): bratr-ana, polj-ana, ljub-lj-ana, jabl-ana, rov-an, lok-loc-anj, ped-anj en: greb-en, sers-en, sterz-en, jel-en, kor-en, zel-en, stud-en (studen-ec), rum-en in: kl-in, ml-in, bersl-in, pel-in, bogat-in, petel-in, hcer-in, Mari-in
ina: dol-ina, kert-ina; cest-ov-ina, most-ov-ina, druz-ina, kisl-ina, nov-ina, deset-ina, sedm-ina; podert-ina inja: svi-nja, stop-inja, skr-inja; bog-inja, lev-inja, knez-inja
ön: bob-en, ov-en, ost-en, raz-en; god-en, umet-en, um-en, var-en, ver-cn, solnc-en; peter-en en: vosc-en, les-en, kamn-en, kosc-en, lan-en, platn-en, pert-en, pesc-en un: beg-un, kop-un, tom-un (top), pest-un (pest-una = pest-ina pest-erna) eno: kol-eno, pol-eno
ß
kacega
zobnika
(1. samostavniki: vra-t, obe-t, pers-t, sci-t; oblas-t, ves-t, mas-t, slas-t, stras-t, pame-t, ni-t t 2. terpivni delezniki: po-t, zace-t, vi-t, li-t, cu-t, pre-t, (per-t)
'3. itevniki: pe-t (pn), ses-t (ses), deve-t (devn), dese-t (desn) to: bla-to, dle-to, zi-to, zla-to, le-to, mes-to, tes-to, vra-ta, ust-a
ta: hras-ta, neves-ta, pe-ta, sku-ta, tra-ta; lako-ta, sramo-ta, siro-ta, dobro-ta, lepo-ta taj : rat-aj, vozä-taj
st: blago-st, debelo-st, dolgo-st, milo-st, rado-st
tva, tev: bri-tva - brit-ev, moli-tva-tev, ze-tva-tev, se-tva-ev
stvo: cesar-stvo, devic-stvo - dcvi-stvo, clovek-stvo = clove-stvo, bogat-stvo =bogastvo, velik-stvo - velic-stvo - veliöe-stvo ter, tro, tel: ve-ter, ju-tro, ma-ter (ma-ti), höi (deg-ter, degdi, t=c, erd: =hci); de-tel, vi-tel tel: prija-tel (= Ijubi-tel, prijati = ljubiti)	'—'
ter: ma-ter = me-ter, k-ter, nek-ter tir: pas-tir
at: os-at; bog-at, brad-at, kosm-at, moz-at: skal-n-at, studenc-n-at, trav-n-at; dvoj-n-at ast: bel-k-ast, cern-k-ast; veg-ast, gerb-ast, ples-ast, peg-ast I it: kamn-it, plemen-it, serd-it; verh-ov-at, dolg-ov-at; mah-ov-at, groz-ov-at | ot: ziv-ot, klop-ot, rop-ot et: trep-et, klec-et, vaj-et »ta: p-ota (pn), sp-ota et: lak-et, noh-et (nog-et) ito: kop-ito, kor-ito
et e: jagnj-e (jagn-eta), det-e (det-eta), zreb-e (zreb-eta), tel-e, (tel-eta)
(nazaj), po-d, groz-d, goz-d <lo: cu-do
da: jago-da, svobo-da, prav-da ada: germ-ada, liv-ada
* 1 gniili-ad, zelenj-ad, plosc-ad, susm-ad, suhlj-:
' d: pre-d (prej), za-d [ do: cu-do
- | ba: sluzba, sodba, strezba, ponudba, bramba; druzba, hudoba f eb: jastr-eb, zl-eb
Iv: drapa-v, hrapa-v, sepa-v
l Adam-ov, gospod-ov, lev-ov, cesarj-ev, stric-ev v »V) osga-v, onega-v, njego-v (njega-v)
’	\	bor-ov,	hrast-ov, jel-ov, smokv-ov, murb-ov
f jal-ov, sir-ov, (sir = sur) av. (nr-av, rok-av, (brav-bravina) y !	/	‘	(gerb-av, kerv-av, kodr-av, rj-av (rujav), snetj-av
Java: derz-ava, kurj-ava, svec-ava, dobr-ava (dob = dobr), gosc-ava, pusö-ava kacega :	I iv, Jj-iv: ljubezn-iv, zapelj-iv, sme-tiv, cerv-iv, odpustlj-iv, tozlj-iv
ustnika |	l iv»: pred-ivo, soc-ivo, grad-ivo
iva: kopr-iva (koper), krop-iva (krop)
Sm: di-m, u-m, der-m, zma-m, (kos-m) - kos-em, (sed-m)=sedem, (os-m)=osem mo: poves-mo, pis-mo
ma: ra-ma, sla-ma, kerc-ma (kerg-kerz-kerzol)
 men (me mA): bre-me (bremena,) ime (imena), sle-me (slemena), se-me (semena)
i men: ka-men, kremen, pla-men, jer-men, ster-men, jec-men r man: buc-man, rac-man, dedel-man, lic-man, pur-man, dez-man, dus-man \ mno: gu-mno, zr-mno
• \ X * * X-
S
kacega
goltnika
$
kacega
sikovca
kacega
sumnika
/	i	dohod-ek,	zlom-ek,	pop-ek,	clen-ek, ogor-ek, roö-ek
, . v ) ljub-ek, svet-ek, vtor-ek (vtori = drugi), cetert-ek ' •'ulobiö-ek (dobit = dobljen), zapert-ek, zacet-ek, ostan-ek
(brit-ek, brid-ek, viso-k, glob-ok, iiro-k, veli-k; gladc-k, gor-ek, kra-tek, niz-ek l vol-ik, bob-ik, noz-ik, ores-ik, sin-ik ik < ver-n-ik, grcs-n-ik, dolz-n-ik, dim-n-ik, kojn-ik (konj-n-ik), najem-n-ik, trav-n-ik (res-en-ik, uc-en-ik, posl-an-ik, jez-ik (liz-lez=jez, leien =jelen) cik: golob-cik, hlep-cik, kamen-cik, lev-cik, sin-cik
ko: Ban-ko, Jen-ko (Janko), Jesen-ko, Marin-ko, Per-ko, Ren-ko, Sten-ko, Stan-ko 1 hcer-ka, gos-ka, pis-ka, zibel-ka ka :< dolcn-ka (dolen-ec), gorjan-ka (govjan-ec), cuvaj-ka, medved-ka f hrus-ka, smoj-ka, tep-ka, dvojka, troj-ka j ok: sved-ok
j	ibel-j-ak, divj-ak, rumen-j-ak
| ak :; vs-ak, t-ak, pet-ak, sest-ak I	' roj-ak, tez-ak7 sirom-ak, vojsc-ak
f ek: clov-ek
1 sk : cesar-sk, gospod-sk- gospoj-sk - gospo-sk, clovck-sk- clovc-sk, zensk, rimsk ( g: plu-g
^ / ga: mez-ga, slu-ga, stru-ga, ostro-ga, maro-ga (mavra-niavroga), zga-ga ® ) <m; ostr-og, mn-og
' iga: ver-iga, (vr-zavre-ti)
h: du-li, sme-h, zasme-h, spe-h, pra-h t lia : mer-ha, stre-ha I alia: mac-aha; sin-aha ' uha: paz-uha (pazd-uha)
pogreb-ec, god-ec, kup-ec, pev-ec, zaj-ec brat-ec, veter-c, kon-ec, lon-ec, pal-ec, stri-c, uj-ec c, (cc) :	rim-ec,	kran	j-ec,	stajer-c;	koros-ec
bel-ec, laznjiv-ec, studen-ec, delav-ec, piv-ec pijan-ec, poslan-ec, ucen-ec, dojen-ec | cc: vin-ce, drev-ce, dreves-ce, korit-ce, okcn-cc, pisem-ce l ov-ca7 sen-ca ca: vrat-ca, dur-ca, verv-ca, kad-ca / kuhar-ca, kruhar-ca, romar-ca / pti-ca, zl-ica (Iz-ica), znj-ica, tr-ica
N glav-ica, cerkv-ica, rib-ica; dev-ica, devic-ica, kobil-ica, kobilic-ica - golob-ica, kralj-ica, cesar-ica lea ‘ S gres-n-ica (ik), dobrot-n-ica, dolz-n-ica
/ des-n-ica, zit-n-ica, mes-n-ica, oroz-n-ica, vojasc-n-ica, tem-n-ica \ dvoj-ica, troj-ica, sest-ica, deset-ica, dvajset-ica > x. (mes-ec (mes-enc) cc | »cj. ^ 3von-ec, pisker-c, zvon-c-ik, piskerc-ik
i 8: ca-s (ca-ca-jati - cakati), kla-s (kl-klati)
S - es (6): drev-6 (drev-esa), kol-ö (kol-esa), per-6 (per-esa), slovö (slov-esa), uh-6 (use-sa), (	okö	(oc-esa)
. i ji: bliz-bliz-ji, vis-vis-ji, niz-niz-ji, krat-krac-ji, red-rejji = reji j eji: svet-svet-eji, hladn-hladn-eji, jasn-jasn-eji
/ si: lep-lepii, slab-slabsi
> ejsi: hitr-hitrejsi, visok-visok-ejsi, nizk-ejsi, globok-globokejsi 8 / sc: krav-se, rev-se
jas: mej-as, rev-as (rv-as), pajd-as \ os: kok-os, (kok-us)
z: drobi-z, plav-z, sre-z », i del-ez, pad-ez, pal-ez, rob-ez, mad-ez Z' ) grab-ez, der-ez, gul-ez; bab-ez, berkl-ez, storkl-ez az (ar): kocij-az, plemenit-az, (kocij-ar, plemenit-ar) uza: 1-uza, (kal-kaluza) uz (ur): mehk-uz (mehk-ur)
bi-c, bri-c; bera-c, kova-c, ora-c, seka-c brada-c, glava-c, buta-c gredo-c, stoje-c, delajo-c
det-ic, dekl-ic, pert-ic, roz-ic grad-ic-ic (gradi-cek), kozl-ic-ic (kozl-ic-ek) most-ik - most-ic-ek, prazn-ik - prazn-ic-ek golob-ic, kozl-ic, mlad-ic, mlad-en-ic, pozn-ic mlat-iö, rib-ic, ded-ic
Janez-Janez-ic, Pavl-ic, Simon-ic, Jeranc-Jeranc-ic, Zupanc-Zupanc-iß
dvoja-ca, igra-ca, kopa-ca, pija-ca, tera-ca (otera-ti) gnjet-gnjet-ca = gnjeca, jet-ca-jec-ca=jeca, pet-ca-pec-ca =pe-ca
ce: druzin-ce, hlap-ce, zivin-ce, svin-ce
bor-isce, gnoj-isce, grad-isce, ognj-isce, pokoj-isce, sel-isce, detel-isce = stern-isce,
isce • E	jecmen-isce
igral-isce, kopal-isce, pocival-iice, prebival-isce god-isce, kos-isce, plat-iice, postelj-isce, topor-isce
-------©00§§00o------
ic:
Prislovno skladje:
Pristavki
od
daj (gda) je (de) mo - ni li, lej oraj r
kaj, kej
koli
krat
mali, mal
k-od, t-od, un-od, nek-od, drug-od, povs-od
k-daj, on-daj, sed-aj (z-daj), te-daj, nek-daj, nik-daj - nik-dar, zgod-aj
k-je (kde), tuk-je = tuk-ej, tamk-je = tam-kej, drug-je = drug-ej, nik-je (nik-jer), t-je
ka-mo - kam, ta-mo - tarn, se-mo - sem, me-mo, nika-mo, neka-mo - nekam, nikamor, druga-m
ko-li, niko-li, doko-li, dos-lej, pot-lej
obk-oraj, ob-soraj, dok-oraj, dos-oraj
kje-r, kada-r, koda-r, komo-r
pervi-c, drugi-c, zadnji-c, novi-c, druga-c
kaj, koli-kaj, toli-kaj, malo-kaj, marsi-kaj
kjer-koli, kadar-koli, kamor-koli, kodar-koli
en-krat, dva-krat; pervi-krat, drugi-krat; un-krat
k-mali, vsek-mali, doseh-mal, poseh-mal, odseh-mal
Prislovi iz samostavnikov:
a) zjutraj (zjutra), vceraj (vecer), zdavnaj (davno), zmeraj (v eno mer)
b) strahoma, vekoma = vekomaj, verhoma, spotoma, mahoma, vedoma
c) dan-s (dan si), letos (leto s), sinoc=snoß
Prislovi iz prilog'ov:
a) dobro, lepo; bolje, boljse, lepie, po domace
b) po nemski (segi, besedi), po slovenski
Pristavki (obrazila, koncnice) po pomenu zversteni.
A. Pri samostavnikih.
I.	Osebe po njih rodu, opravilu ali lastnostih znamnjujejo:
/	1.	moske	osebe, ki se pecajo s tem, kar glagol razodeva: bahac, berac, jahac, kopac, nosac	itd.
ac (	2.	iz	zenskih	samostavnikov moske osebe po njih lastnostih, verh tega jih tudi poviksuje:	bradac,
(	glavac, nogac, ramac, mejac itd.
!1. sluzece ali delajoce osebe: cuvaj, kricaj, scuvaj, rataj; — prepone v slovnici: klicaj, oklepaj, vezaj, vprasaj; — daljavo med dvema ali vec stvarmi: lucaj, skokaj, stezaj, streljaj itd.
2. razne osebe in reci moskega spola: narocaj, otroeäj, prhljaj, vrsaj itd.
i 1. osebe po stanu ali veljavi v cloveski druzbi: divjak, grajsak, junak,	korenjak itd.
ak	(akinja)	< 2. samee v zivalstvu: gosjak, lesjak, srnjak itd.
( 3. papirnate denarje, pa tudi snovi: dvojak, petak, desetak, stotak; — beljak, rumenjak itd. i 1. osebe po njih domovanji — domovinska imena: Afrikän, Amerikän, Locan, Prazan itd. an	(anka )	2. osebe po veri, opravilih in lastnostih: kristjan, luteranka, mahomedan;	tlacan, modrijan itd.
f 3. samee v zivalstvu in razne druge reci: lipan, pur an, raeman; jablan,	perstan, srpan	itd.
ar (arica): osebe z ozirom na opravilo ali rokodelstvo: drvär, jeklär, klobucar; kravarica, mlinarica itd. ar-ija: rokodelstvo ali obrtstvo: mesetarija, resetarija, vrtnarija, tesarija, ziturija itd. ar-ina: plaeilo za delo: mesetarina, vrlnarina, pisar(njina itd.
ar-itä: kaj biti ali s cem pecati se: mesetariti, resetariti, pisariti, suknariti, vozarili, zitariti itd. ar-nica: kraje ali prostore, v kterih biva ali se opravlja kaj: drvarnica, tiskarnica, pisarnica, itd. ar-stvo: rokodelstvo ali obrtstvo kot umetnost: jeklarstvo, knjigarstvo, zidarstvo, vrtnarstvo, itd. as (azj : cloveka, ki je to ali se peca s tem, kar deblo pomenja: mejas, pajdus, plemenitas, koeijaz itd.
!1.	osebe po domovanji, rodu ali opravilu: Afrikanec, Kranjec, Korosec, Slovenec,	Nemec,
zivotarec, Afrikanka, Amerikanka, Kranjica, Korosica, Slovenka, Nemka	itd.
2.	osebe po njih lastnostih: belec, crnec, glusec, krivec; belka, rumenka, gologlavka itd.
3.	delajoce osebe: brivec, godec, jezdec, kosec, pevka, plevica, zenjica, delavka itd.
4.	trpece osebe: dojenec, poslanec, rejenec, ucenec, znanka,	dojenka, rejenka, poslanka	itd.
elj (eljiea):	osebe	po njih opravilih: gororilelj, mucitelj, pisatelj, reditelj,	ucitelj, prijatelj, pisateljica	itd.
ez: osornega, sitnega, ali samogoltnega cloveka: derez, grabez, gulez, prevzelnez, revez, silnez, snedez itd.
i 1. rodovinska imena: cesarjevic, kraljevic, Gregoric, Petric, Markovic, Ivanovic, Nikolajevic itd. ic 2. mladino sploh: mladic, mladenic, poznic; — merlic itd.
( 3. moske osebe po opravilu: beric, dedic, mlalic, poganjic, ribic itd. ik icu - ( 1- osebe po njih djanji ali stanu: besednik, bolnik, dolznik, besednica, zapovednica, greinica itd.
( 2. trpece moske osebe: jetnik, mucenik, poslanik ■, tvornega pomena pa vender: ucenik, odresenik itd. ilja: delajoce zenske osebe: pletilja, sivilja, vezilja itd.
in: mladince	in druge mozake po lastnostih vecidel s zanicljivim pomenom:	bogatin, fantalin, capin itd.
man: moske	osebe,	samee v zivalstvu, in druge reci: carman, rotman; purman, raeman; taterman itd.
II.	Djanja z ozirom ali brez ozira na nacin in ucinek znanijo:
ava: djanje z ozirom na nacin delavnosti: pisava, ravnava, sklanjava, slopnjava, veljava, vezava itd.
(	1.	djanje	ali stanje, ki se ravno versi, ali biva: dvazba, sluzba, sodba, strezba, svatba, tolazba	itd.
* " (	2.	djanje	ali stanje ze dovrseno: naredba, ohramba, pogodba, ponudba, prememba, vredba itd.
.	(	1.	umisljen ein ali dovrseno djanje: dogodek, dohodek, napotek, ovirek, pridelek, pripetek, prisevek	itd.
(	2.	ueinek	kaeega djanja: dobitek (dobicekj, napitek, osmclek, ostanek, razvitek, zacelek itd.
ev = va (v pomenu = ba): djanje ali opravilo, ki se ravno kar ali delj casa vrsi: molitev = molitva itd.
!1. ucinek kaeega djanja: odmrtija, podrlija, prevzetija, razprtija itd.
2.	rokodelstvo (ar-ija): kolarija, zidarija, zitarija itd.
3.	urade in razne stanja: namestnija (namest/ja), sodnija - sodija, skofija, kmetija hudobija itd. je: glagolnike ali abstraktne samostavnike: darovanje, povzdigovanje, sedenje, ucenje, krilje, pitje itd.
Ijej: djanje, v hipu dovrseno ali ein brez posebne vaznosti: grizljej, migljej; zategljej itd.
nja: djanje z ozirom na dovrsek ali umisljene eine: kosnja, nosnja, prosnja, skusnja, voznja itd.
III Shrambe, prostore in planisca znamnjujejo:
ava ( 1. obsirna planisca ali prostore: daljava, drzava, dobrava, golicava, planjava, visava itd.
( 2. umisljene eine in stanja velike obseznosti: grenjaiw, lajsava, smesnjava, zmotnjava itd. ica: razne hrambe in delavnice: apnica, kolnica, kovacnica, ledenica, mesnica, pivnica, spavnica itd. ik:	z ica	enaeega pomena:	kurnik, plevnik, solnik, tintnik	itd.
• v»	(1. kraj, kje kaj raste,	biva, ali se kaj godi: njdisce,	bojisce,	gnojisce, igralisce, tekalisce itd.
,sce ( 2. dele raznih orodij: bicisce, grabljisce, kosisce, platisce, posteljisce, ratisce, rocisce, toporisce itd. jak (ak, ik): hieve, shrambe in druge priprave: buceljnak, golobnjak, konjak, kravjak, sadovnjak itd. jek: zivalsko blato ali zivaljek: golobjek, kravjek, kurjek, inaejek, misjek, podganjek, pticjek itd.
.	( 1. mestno lego: medgorje, medpolje, predmestje, medmorje, vzglavje, vznoije, nadstropje, podstresje itd.
■*	( 2. v	kacem stanu se kaj nahaja: brezumje, brezglasje,	duoglasje, lepoglasje,	malodusje itd.
IV.	Snovi, iz	kterih, in orodja in sredstva, s	kterimi	se dela kaj,	pomenjajo:
aca (ak): sploh orodja, vcasi tudi snovi: borjaca, gorjaca, igraca, robaca, teraca, vrtaca; vinjak itd. ava: snovi ali zaloge: disava, kresava, kurjava, meljava, svecava itd.
t 1.	zgane in	druge tekocine in disave: brinjevec, hruscevec, petinovec, slivovec, /epkovec	itd.
ec \ 2.	drevesne	okleske: bezeg-bezgovec, gaber-gabrovec, jesen-jesenovec itd.
( 3.	kemijske	prvine in snovi: beljakec, grenec, kislec, voglenec, okisanec, vlecec, zleiec;	kislin	itd.
il. bolezni,	ktere razodeva deblo: gorecica, mrzlica, pljucnica, srbecica, vrocica, zanohtnica,	zla/ica itd.
2. vode: dezevnica, kapnica, potocnica, repnica, sneznica, studencnica, zeljnica itd.
3.	posode, orodja in druge priprave: latvica, nogovica, rokovica, pletenica, plevnica, polica, rocica itd.
4.	stevila oseb ali reci: dvojica, trojica, cveterica; denarje: desetica, sestica; stevilke: osmica itd. i 1. mesenino ali koze zivalske: brdvina, gldvina, govedina, kozletina, svinjina; kozuhovina itd.
!2. placila in davke: brodnina, cestnina, deselina, dnina, mostina (mostovina), pisarina, voznina itd.
3.	razne jezike: ariglescina, cescina, francoscina, latinscina, nemscina, slovenscina, srbscina itd.
4.	razne lesovine in druge snovi: bukovina, hrastovhia, hruscevina, kotlonina, kislina, lojevina itd.
\ 5. mnogotere druge reci raznega pomena: novina, starina, prvina, dolina, planina, ravnina itd. ilo: orodja ali sredstva: belilo, ernilo, gladilo; mazilo, zdramlo; kazalo drzalo, omelo, maslo, sedlo itd. ivo: snovi ali priprave za kako delo: belivo, cestivo, gradivo, pletivo, pivo, rezlvo, steljivo itd. oba: snov ali zapopadek, ki ji imajo v sebi reci in lastnosti: gnjiloba, grenkoba, kisloba, sladkoba itd. ulja: orodja: cesulja, perulja, ropotulja, strgula, kopulja, klepelulja itd.
V. Kakovost ali lastnost, druzbo ali poseben stan zaznamnjujejo:
ast: se vjema z ost: popolnomast
( 1. cegava je dezela ali kaka druga rec: banovina, carovina, kraljevina, Vojvodina, domovina itd.
( 2. umisljen stan: daljina, drazina, trdina, velicina, zvescina, milina itd. oba namest ota ali oca: hudoba, grdoba, zvestoba glej IV.
oca-ota cistoca' cistota, samoca-samota, sramoca-sramota, temoca-temota itd.
0^(1- telesno ali dusno lastnost ali kakovost: hvalessnost, bi/rost, modrost, naglost, skopost, ucenost itd.
( 2. kako dusno stanje: cednost, krepost, milost, radost, zalosl itd.
( lastnijo ali svojstvo (bolj konkretnega pomena, kakor ost, tako rekoö v sredi med oba in ost: ci-‘ (	stota,	gluhota,	lahkota,	gorkota, kislota, mehkota, nagota, sladkota, slepola, suhota, togota itd.
t	1.	stan ali obeestvo : cesarstvo,	clovestvo, duhovnistvo, gosposlvo, ljudstvo, mdstvo, potjodelstvo	itd.
stvo	:	2.	z ar kak urad ali umetnost:	glavarstvo, mornarstvo, vrfndrstvo, zidarstvo, jeklarstvo itd.
f	3.	lastnost ali stanje: bogastvo,	lakomstvo, pijanstvo, pregnanstoo, svojstvo, velicestvo itd.
VI. Ittnozino ali zborne obilnosti znanijo:
ad: mnozico enaeih stvari: ervad, gadjad, zivad, susmad; ervadina, zeljenad, prhljad itd. ava: zborno obilnost: goscava, kurjava, glej IV.
ija : mnozino ziveeih stvari: beraeija - beraci, kovaeija - kovaci, otroeija - otroci, fantija - fanti itd. ina: zbiro stvari ali reci tistega plemena: druzina, manjsina, mnozina, perutnina, zivina, tesenina itd. ivo: glej IV.: gnojivo, pisivo itd.
je: skupnost ali mnozino enaeih: £ k ™tavniki: bigje, evefje, drevje grozdje, lieje, perje, protje M.
J	r	(Az njin svojivmki se veco mnozino: borovje, dezevje, snopovje itd.
VII.	a) Manjsavna obrazilo za majhne in drobne, pa tudi mile in ljube in ocem prijetne reci:
U‘c: bratec, golobec, hlebec, kosec, kotec, kriihec, vrtec, zvonec, vrhec itd.
1.	moskim imenom :ek: clenek, nozek, klobuk-klobucek, sinek, stric-stricek, volek; junce, koste, dedej itd.
(ic: crv-cervic, gradic, grozdic, kraljic, nozic, snopic, vrh-versic, gozdic itd.
a. na samoglasnik: ica: glava-glavica, hisica, izbica, meglica, muha-musica, noga-no&ica, ptica-plicica itd. ka: mama-mamica-mamka, Mina-Minica-Minka, slama-slamica-slamka itd.
b. na seglasnik: ca: brv-brvca, posleljca, stvarca, vasca, '/Avalea: koscica, lucica, pescica itd. ka: bilka, cevka, goska, jelka, miska, nitka, piscalka itd.
o ....	( ce: brdo-berdee, krilce, mesce, vince, drevee-drevesee, mesto-mestice itd.
3. srednjim imenom: j i6e; «rozdje-grozdjice’perjice, snopjice, sadjice itd.
6)	V otroskem, milovavnem in prilizovavnem pomenu se pomanjsana beseda v drugo pomanjsa z:
ck za moski spol: hlebec-hlebcek, kosec-koscek, gradic-gradicek, kraljic-kraljicek itd.
ica za zenski spol: glavica-glavcica, mamka-mainkica-rnamclca, jelka-jelkica-jelcica, stvarca-stvarcica itd. icc za srednji spol: gnjezdice-gnjezdicice, solnce-solncice, srce-srcice, vince-vincice itd.
VIII.	Veksavna obrazila za velike, okorne, ostudne in zanicljive osebe ali reci:
ac, ak, an, as, ez, in; aca, akinja, ana; glej I.
avs, avt, iha, ina, on, ot, uh, un: kmetavs, zmikavt, pavliha, glavina, hlacon, galjot, lenuh, begun itd. avslja, avtlja, iha, uga, ulja, ura, uta, uza: kmetavslja, vlacuga, bahulja, babura, potepulja itd.
15. P r i p ri I o g i h.
1.	Svojivna obrazila:
fl. last ali cegavost dolocene zenske osebe: Ana-Anin, Marija-Mariin, Neza-Nezin, dekla-deklin itd. in, a, <> <2. drevesnim in travnim imenom: breskva-breskvin, trava-travin, jagodica-jagodicin itd.
(3. vidnim	ali umskim reöem: izba-izbin, veza-vezin, britev-britvin, grablje-grabljin itd.
ji, a,	e: zivalskim imenom, reje osebam: splosno last ali svojstvo vsega plemena: gadji, goveji; bozji,	knezji itd.
Vendar pa: bikov, jazbecev, krtov, medvedov, (medvedji); svinja-svinjski, konjski itd.
11.	last dolocene moske osebe, kakor Zenski in, a, o: bratov, Ivanov, knezov, stricev itd. ov (cv), a, o 2. imenom drves, grmov, trav, rastlin sploh: ajdov, hruskov, murbov, leskov, lipov itd.
(3. nekterim umskim: Glasnikov, Naprejev, Tovarsev; rodivnikov, ve-znikov; kruhov itd. ski,	a,	o: imenom	narodov, stanov, krajev, casa: splosno-svojivno, in kaze, kar je lastno vec	osebam in
stvarem	skup, ali vsem ljudem kaeega naroda ali stana, ali pa celemu kraju, vsemu	casu: ce-
sarski, dvorski, jesenski, ljudski, morski, slovenski; — brat-ov-ski, osl-ov-ski; —Ciperski, Rimski, dekiie-ski- dekliski, lah-laski, loz-loski, loka-loski, moz-moski, gospod-gosposki; erna gora, erno-gorski, Novo mesto-novomeski itd.
II.	Lastivna ali kakovostna obrazila:
ast, a, o: cemu je kaj podobno: erta-ertast, dimnast, grbast, lisast, jajeast, kamnast, zoltast, cotast itd. av,	a,	o:	vnanje	svojstvo,	ki	se	vidi	nad kom ali nad	cem: cunjav, dlakav, grbav, gubav, krastav itd.
^1.	dolg-dolzen,	gladen, gnojen, gresen, konopen,	krasen,	prasen	itd.
cn,	na,	no	:	kakosno	ali od	cesa je	kaj	<2.	hvala-hvalen, mlacen, mocen, pokoren, rosen,	snazen,	spraven	itd.
(3.	blato-blaten,	cuden, mieden, zelezen; imenen,	imenna,	imenno	itd.
iv, a, o: vnanje svojstvo = av, ali dusevno lastnost: erviv, ljubezniv, milostiv - mi/os/ljiv, plesniv, plesiv itd. nji, a, e: razmero kraja, casa, nacina: danesnji, davisnji, dolnji, jutranji, sedanji--zdanji, vnenji-vnanji itd.
III Mnozivna in snovna obrazila:
at, a, O: imetje ali obilico tega, kar se prilaga imenu: bradat, glavat, gorat, kamnat, kosmat, krilat itd.
krv-n-at, ljud-n-at, mes-n-at, moc-n-at, per-n-at, skal-n-at, roc-n-at, solnc-nat itd. cn, ena, o: snov, iz ktere je kaj: apno-apnen, jeklen, kamnen, koscen, rozen, leden, voden, steklen itd. it, a, o	( kakor at: ime-imenit - imenilen, kamenit = kameniten, plemenit - plemeniten, serdit = serditen itd.
Hen, itna, o ( ov-it-en: veksevnega pomena: brdo-brdovit- brdoviten, glas-ov-it * glasoviten itd.
2. zenskim imenom:
IV. Djanje ali stanje znanivna obrazila:
av,	a,	o:	nagnjenje h kacemu djanju: bahav, gizdav, kujav, opetekav, smejav, vekav itd.
av-en,	av-na, o: nagnjenje h kacemu djanju: bahaven, delaven,	lispaven, plesaven, igraven,	vekaven	itd.
11. djavnega pomena: duja-\-en, kaza-x-en, obleta-x-en, vele-x-en, hladi-x-en, meci-x-en itd.
12. trpnega pomena: pit-en, razdrt-en, cut-en itd.
en,	na, o	<ß_ tvornega pomena k doversnim glagolom: dovrs-en,	obseg-obsezen, poslrez-en,	poduc-en	itd.
[4. trpnega pomena k nedoversnikom: jed-en, grez-en,	kov-en, sec-en, uc-en itd.
iv, a, o: nagnjenje h kacemu djanju-av: tiagajiv, snediv, plasiv; bod-\}-iv, dremljiv, skodtjiv itd.
Ijiv, a, o: pomenja, da se mora kaj zgoditi, torej je trpivnega pomena: dosegljiv, dovrsljiv, minljiv itd.
V.	fflanjsavna in veksavna obrazila:
a. Manjsaven pomen imajo: ecen, ehe», ena, hna, o: mal-ehen, bol-ehen, drobecen icen, cna, o: star-icen, mrtv-icen itd.
käst, a, o: bel-kast, rumenkast, rudeckast, sivkast, strmkast, crnkast, zelenkast, rujavkast itd. kljat, a, o: se bolj pomanjsava: belkljat, crnkljat, sinkljat, sivkljat, rumenkljat itd. keil, cinek, cken: mal-malicken-majcken itd.
b. Veksaven pomen imajo:
ov (ev, even): de-zev-en, gladoven, prahoven; pecnat-pecevnat, skal-nat-skalovnat-skalovit itd. inski, a, o: grozovinski, hudobinski, salaminski, strelinski.
Vodila
pri obrazevanji ptujih lastnih imen.
A. Lastne imena iz novejih jezikov.
a.	Ki nimajo korena v grscini, latinscini, ali slovenscini.
1. Puscajmo jim lastno obliko, toda pisimo jih tako, da se ime v slovenski pisavi glasi ravno tako, kakor
v ptujem jeziku: „Mainz“ = Majnc, „Rotterdam“- Roterdam, „Augsburg“ - Avgsburg, Meklenburg, „Innsbruck“ - Insbruk itd.
2. Imena, ki so poslovenjena ze sploh v rabi, poslovenjena pisimo: „Frankfurt“-Frankobrod, „Longobardi“=
Dolgobradci, „Salzburg“-Solnigrad, „Marburg“-Maribor itd.
b.	Imena, ki so jih prvotno iz starih klasicnih jezikov ali pa iz slovcnsciiic zajeli, ter si jih scasoma po svoje
prikrojili.
Takim brez vse skerbi dajajmo domace lice, ker se grscina in latinscina po svojem liku veliko bolj vjema z naso domaco besedo, kot p. nemscina, ali kterikoli zdanjih evropcjskih jezikov: „München“. Monakovo, „Po“=Pad, „Trient“- Trident; — „Leipzig“- Lipsko, „Liibek“ - Lubek, „Rügen“-Rujana.
B. Lastna imena iz grscine in latinscine.
1. Pisi jih cisto po slovenski pisavi: „Aetna“ = Etna, „August“-August, „Philip“- Filip itd.
2. Ptuje koncnice prav preobleci v slovenske in sicer:
a)	moske imena na seglasnik sklanjaj po moskem, zenske (na e (17) in a) pozenskem sklanjalu, ce ni drugaci doloceno (glej f.): „Caesar“ = Cesar, Jupiter, „Penelope“ - Penelopa, „Aurora“* Aurora, „Diana“ - Dijana itd. ö) imenom na as, es, is, 011, os, us, ce je seglasnik pred njimi, te koncnice odpadejo: Adranon -Adr an, Arnphipolis - Amfipol, Demosthenes --- Dernoslen, Probus* Prob; — Petrus* (Petr) * Peter, Paulus* (Paul) * Pavel, Cipros- (Cipr) - Ciper itd. — Markos*Marko ali Marka; Tales* Tales, Minos* Minos; — Primus*Primoz.
c) imenom na as, os, us, ce ste pred njima a ali e koncnice spreoberni v j: Andreas * Andrej,
Aeneas - Enej, Achilleos - Ahilej, Menelaos * Menelaj, Thimotheus - Timotej; —Mattheus*Matevz.
d) imena na as ali ias rade samo s odvrzejo: Barnabas *Rarnaba, Jeremias* Jeremija, Lukas*
Luka (Lxikez), Tobias * Tobija ; Thomas * Tomaz.
e) imena na i-us ali i-os odpahnejo us ali os: Aloisius*Alojzi, Livius*Livi; — Ambrosius*
Ambroz, Alexius - Ales, Antonius - Anton, Blasius - Blaz.
f) imenom, ki v rodivniku zlog os ali is v ptujem jeziku privzemajo, daje se slovenska oblika
s tem, da se v rodivniku ptujega imena ta koncnica (os ali is) odbije, zenskim imenom pa se a pritakne: Ajas-Ajantos * Ajant, Cicero-Ciceronis * Ciceron, Drakon-Drakontos*Drakont; Hellas-Hellados * Helada, Ceres-Cereris * Cerera, Pallas-Pallados *Palada, Venus- Veneris* Venera.
Dodatek.
Nekoliko o pesnistvu.
1. Pevska mera
2. stopice
3. stihi (verzi)
4. kitice (sloka, strofa)
Pevsko mero ravnomerno pre-menjavo dolgih (-) in kratkih (--) zlo-gov imenujemo
Stopice so zlozene iz zlogov, in sicer iz 2, 3 ali 4 zlogov:
1. trohejske: slava
2. jambiske: nebo
3. spondejske: moj Bog
4. daktilske: rozica
5. anapeske: govori
6. kretiske: novi grad
7. amfibrahiske: recimo
8. korijambiske: ustanovi
Stih je verstica po pevski meri ubrana.
Najnavadnisi stihi so:
1. trohejski zamirne in resnobnecutila
2.jambisfci za krep-ke in strastne po-cutke
3. daktilski za ve-selje in sloves-nost
Kitice po vec nabranih stihov imenujemo; in sicer: po 2, 3, 4, 5, 6. ali se vec
1. Domace
2. Tuje:
a) stanca 8 stihov
b) tercina 3 stihe
c) decima 10 stihov
d) sonet 14 stihov
e) glosa 4 kitice po 10
stihov
f) gazela ne vec kot 18
stihov
stik (srok, rim)
Stik je seglasje enega ali vec zlogov na koncu vcasi tudi v sredi posamnih ver-stic.
asonanca.
aliteracija.
1. Z ozirom na pesnika.
!a) narodno, t. j. pesmi, ki jih narod prepeva od roda do roda, in se ne ve, kdo jih je zlozil.
b)	umetno, t. j. pesmi ki so jih zlozili posamezni izobrazeni pesniki.
2.	Z ozirom na snovo ali predmet.
1	.	(	a.	posvetne:	zvonikarjeva, popotnik itd.
Pesmi ( b. Svete: bozicne, velikonocne, Mariine itd.
2. oda (himna): versac, Bog, posveceno bodi tvoje ime itd.
3. elegija: hei na maternem grobu, slovö od mladosti itd.
4. popevka (kantata): boziena, betlehemska okolica itd.
5. sotiet, glosa in druge ptuje: memento mori itd.
1. pravlice ali pripovedke: turski kriz itd.
2. legende: limbarska gora, legenda (Koseski) itd.
3. balade in romance: Mlada Breda itd.
.	.	.	(	a.	närodne: krali Marko, MatiaL itd.
4. junaske pesmi: ^ ^ umetne: kerstpriSavici, AbunaSoliman = Knoblehar
1.	pevna ali liricna,(
ki je tako rekoc ogle-1 dalo notranjega ziv-' Ijenja pesnikovega, in, sicer zlasti:	I
J
Po snovi ali predmetu je poezija
2.	pripovedna ali epiena, kijeogledalo vnanjega zivljenja, ki' se v djanji razodeva,; zlasti:
3.	delotvorna ali dramatiena, ki snujel ali razvija celo djanje pred nasimi oemi, da ga sami vidimo in sli-j simo:
1. zalostna igra (tragedija): Marija Stuartova
2. vesela igra (komedija): Maticek se zeni
3. ne zalostne, ne vesele, tako rekoö sredi med zgornima (drama)
.	.	,	>	(	a.	resnobna
4. spevigra (opera) J ^
a. liricno-naucna
4. nauena ali didak- J tiena
b. epieno-nauena
1. popisna pesem: pomladnji sprehod (Levstik)
2. poduena pesem
3. poslanica: Podgorskemu (Cegnar)
4. satira: nova pisarija (Preiern)
5. prigovori, nadpisi, zastavice: zlate resnice (Slomsek)
1. alegorija: tozece drevo (Svetec)
2. basen: sraka in mlade (Vodnik)
3. parabola
XII.	spregle d: Slovenskega slovstva.
(Po A. Janezic-ovi slovnici.)
a) Perva doba od 5. — 13. stoletja
glagolisko '
Rokopisov do zdaj znanih, ki so se nam ohranili izte dobe, Safarik 10 steje; Inaj imenitnisi so: 1. Podpis Jeriskega meniha. (982); — 2. bulgarska abeced-{nica; — 3. asemaniansko evangelje; — 4. Cvetero evangelje Viktorja Grigo-Jroviea; — 5. Palimpest Bojanski; — 6. Cvetero evangelje sografskega sarao-. stana; — 7. Glagolita Klocianus.
tß
Starosloven- ] sko
I sega v clobo sv. jCirilainMetoda jt. j. v sredo 9.
|stoletja; vender pa ni dvomiti / da so so nasK prededje ze prej' sem ter tje v pi-sanji poskusali, kakor nam pri-Lajo brizinski odlomki; so se ki sv. Jeronimu pripisujejo, da je glagoliske cerke iznajdel
2.
Cirilsko
I fr) Druo-a doba od ( Znani so razlieni spominki: zakoni, listine, pisma, nagrobni in cerkveni 13 stolet’a do '^^Ipisi in precej tiskanih del v Benetkah, Rimu, Tibinku, in Pragi; dan danes jglagolitico rabi nekoliko dalmatinskih slavjanov Senjske skofije v svojih cer-(kvenih bukvah.
Nekoliko sv. pisma, berila iz starega zakona, &isoslov, molitevnik, sfriz-benik, osmospev. (Ti rokopisi so ze davno zgubljeni in le v prepisavi so se se L ohranili). Pisatelji: Ciril, Metod, Kliment, Naum, Angelar, Sava, Goraza, Kon-jstantin, Grigori, Joan eksarh, Bozidar, Doskov, Hraber, car Simeon Veliki -927). Razun brizinskih odlomkov, nasih nar starejsih spominkov, so nam ohranili naslednji rokopisi iz srede 11. stoletja: 1.	0strömirsko
]evangelje (dijakon Grigori) pozneje natisnjeno v Petrogradu in Pragi; — 2. /supraselski rokopis (dr. Miklosic ga je dal natisniti v Becu 1. 1851 in ob-sega 452 strani); — 3. Remsko (Sasavsko) evangelje, na ktero so francosld Vkralji prisegali.
danasnjega dne
a) Perva doba: od sv. Cirila 1. 863 do 13. stoletja
Opomin:
Ib) Dru a doba- od(	Velika mnozina rokopisov, ki so pa ze z rusizmi in druzimi novejsimi
' ^ -_&16 stolefa <»*zraz* mo^no napolnjeni. Naj vaznisi je Lavrentinski kodeks, t. j. naj sta-'	'	'	(rejsa sedaj znana prepisatev letopisov Nestorja, occta slavjanske zgodovine.
Z’	Da bi se jako pokvarjena staroslovenscina popravila, car Buzili Ivatiovic,
11. 1512 poklice meniha	Maksima	z atoske gore; rusovski slovstvarji se njego-
f c) Tretja	doba: od jvemu popravljanju ustavljajo, v	tem prepiru se Maksim caru zameri, in bil
16. stoletja do	(je v jeco verzen, kjer je po 331etnem zaporu umerl 1.	1556.	Zaceta poprava
danes	)obrednih knjig je bila 1. 1667, poprava sv. pisma	pa	se le	1751 doversena;
I toda ne srecno, ker se je popravljalo po pravilih, pravemu duhu slavjanskega Vjezika popolnoma nasprotnem.
Knjige, po	kterih	nam je moc s staroslovenscino seznaniti se,	so: 1. dr.	Fv. Miklosiceve a) Korenike slov. jezika
starega	narecja	1845; b)	Glasoslovje 1850; c) oblikoslovje	1856', d)	slovar. —	2. J. Kopitarjev Glagolita
Klocianus.	— 3.	Sch leih erje v o	oblikoslovje slovenskega cerkvenega jezika 1852. —	4.	Slovar	cerkovno-slavjanskega jezika (v Petrogradu 1847).	— 5. Dobrovskega slovnica staroslov. jezika.
II.
Novosloven-
sko
bilo je do 16. stoletja popolnoma zapusce-no. ( V 16. stoletji je
zazelenelo, od-seh dob se pa neprenehoma obdeluje in se cedalje bolj siri
Pisatelji so: Primoi Trubar (abeceda, katekizem 1550, veci katekizem 1555; sv. Ma-tevz 1555, pervi del nov. zak. 1557, psalter 1666, Jezus Sirah	1575, 5. Mojz. bnkve 1578);
a)	Perva	doba:	od) Juri Dalmatin (vse sv. pismo 1584); Adam Buhoric (perva slov. slovnica s pravopisom, ki
16. stoletja do 1. / se po njem imenuje Bohoricica); Boiljan Krel; Tomuss Kren, ljubljanski skof; dr. Jan. Ij.
1770	\Schönleben\ Miha JUikec (1622 perva kranjska pratika); Jan. Candik-, Jan. Wolf; Adam
Skalar; Al alt ja Kaslelic, (korar v Novem mestu); pater Hlpolit; pat. Basar; loan Popovic; pat. Marko Pohlin.
Osvald Gutsman (slovnik); Anton TAnhart (zupanova Micka, Maticek se zeni, zgodo-vina krajnske dezele); prestavljavci sv. pisma: JuriJapel; Blai Kumerdej•, Joief Skrinjar; Alodest Sraj-, Ant. Tranen; Joi.ef Biliar; Alateri Wolf-, Jan. Debe.vc; Janez titez Wnlf-stajn; Valentin Vodnik (velika pratika 1795, ljubljanske novice 1797, pesmi za poskusnjo in za brambovcc 1806, pismenost 1811, kuharske bnkve, nemsko slov. slovnik all besednjak 1813 natisnjen, Ilirija ozivljena); Selenko; Pavel Knobel; Jernej Kopitav (slov. slovnica 11808, glagolita klocianus, kratka staroslov. slovnica); Matevz Itavnikar (5. Mojz. bnkve, zgodbe sv. pisma); Verbau Jarnik (etimologikon); Smigoc; Dainko; pat. Paska!; Skerbina; ISvab; Serf; Krempel; Val. Stanic; Alatija Ahacel; Franc Metelko (slovnica, iznajdel
b)	Druga	doba:	od	/nov^ ßerkopis (Metelcica), razlaganje sv. Matevza); J. Zalokar;	Bl. Potocnik (slovnica); Je-
1.	1770 —	1843 t. j.	lovsek-, J. Burger-, Pekec (razlaganje sluzbe bozje); „Kranjski	Öbelici“ so dopisovali: Aliha
do „Hovic“ \ Kaslelic (vrednik); Bl. Potocnik; Ignaci Holcapfel; J. Kosniac; dr. Jak. Zupan; J.Grab-\nar; Urban Jarnik; J. Ciglar; Levicnik; J. Zemlja fsedem sinov); dr. Tusek; J. Cop; \Ant. Zakelj; AI. Snajder in dr. Fr. Presern (poezije, kerst pri Savici); — Franc Veriti ((zivljenje svetnikov, razlaganje sv. evangelijev, kers. kat. nauk, premisljevanje Krist. ter-Ipljenja, pripravljanje k smerti); Anton Martin Slomsck (hrana evang. naukov, apost. hrana, ker». devistvo, zivljenja srecen pot, Blaze in Nezica, Drobtinice, vstanovitelj Mohor-jevega druatva, zivljenje svetnikov, in veliko bukev za ljudske sole 1862); A. J Alurko; Joief Rossman; Ant. Krempel (molitevne bukvice, 2 zvezka pridig, dogodivacina stajerske zemlje); Stanko Vraz; Koritko; Friderik Baruga (dusna pasa, zlate jabelka, nebeake roze); Sim. Klancnik, Felic. Globocnik; L. Dolinar; Fr. Pirc (kranjski vertnar) in se drugi.
Dr. Jancz Blciwcis (Noviee, bukve za kmete, zivinozdravilstvo, koledarcek); dr. Jan. Vogacar, Luk. Jeran. And. Zamejec (vredniki „zgodnje Danice“); Cigale (vrednik „Slovenije“ in nemsko-slov. slovarja Vodnikovega, ki ga je izdal ranjki knezoskof Ljub-Ijanski Anton Alojzi Wolf; prestavljavee derzavljanskega in kazenskcga zakonika); Blai Pa-tocnik in K. Melcer (vrednika ljubljanskega easnika); Navratil (vrednik „Vedeza“, 0 ver-sivnib in doversivnih glagolih, kratka slovnica); Malavaiic (vrednik „pravega Slovenca“, Erazem iz Jame, Genovefa, Timotej in Filemon, zlata vas, o£e grof Kadecki, strie Tomova koca); Einifiler (vrednik „»olskega prijatlja“ in vodjaMohorjevega druatva); Hudmas (vrednik „Jadranskega Slavjana“); Drobnic (vrednik „celjske slov. ebelice“); Janeiic (vrednik slov. Glasnika“, slovnica, cvetje slov. poezije, cvetje iz domacih in ptujih logov, slovar); Dlirosl. Vilhar (nov koledarcek sloga, Jamska Ivanka, pesmi, vrednik „Napreja“); Praprot-nik (spisje, vrednik „uciteljskega Tovaräa“). — Pisatelji, ki so imenovanim fSasnikom zlasti !dopisovali in v novejsem casu samostojne knjige na svetlo dali, so v abecednem redu zlasti naslednji: Albreht Andr, Novomeski prost, AndoÜek Andr., misionar v Ameriki, Bartal Balt., Bilc, Bla&ic, Bonac. Boiic, Burger, Caf. Cegnar, Erjavec, Erien, Oodina, llasnik. Hicinger, llrovat pat. Ladislav, Javornik, Jeriia, Kafol, Kobe. Kocijancic, Kosar, Kosmac Franc, Kosmac Juri. Kovacic, KoalerPeter. Krek, Levicnik, Levstik, Likar, Macun, Mandelc, iflajar. Maren, Maresic, Miklosic, dr. Mursec, Oliban, dr. Orel, Oroien. Pintar Lovro, Po-
c)	^rctJa “Oba:	j klukar Jois., korar v Ljubljani, Raic, Ravnikar /l/at.v(Pozencan), Raz.lag. v Robida. Rogac,
zacetka „Novic / /(osman, Slomsek, Stojan, Svetec Luk. (Podgorski), Stnajdek, Svetlicic, Solar, dr. Subic, t. j. odl.l843(lo(la-\ 'Perstenjak. Toman Lovro. Torkur, Tusek, Umek (mlad, nadepoln pesnik), Valjavec. Varl, nasnjega dne , yerne, terzaski prost, Vertovec, Vesel Jan. (Koseski), Virk, Voduiek, celjski opat, Vogrin, Volcic, Zepic, Zarnik, Zakelj (Rodoljub Ledinski), Josipina Urbancic. (Tomanova Turno-gradska) in sc veliko druzih.
Med naj vaznisa in obsirnisa slovstvena dela novejsega casa je gotovo steti svelo pismo stare in nove zaveze z razlaganjem po dr. Joz. Fr. Alioli-tu, 6 vezkov, leta 1855 Ipriceto in letos doverseno. Pac lep spominek tisucletnemu spominu sv. Cirila in Metoda. Vredoval je to tezavno delo g. Juri Volc. korar v Ljubljani, in sedelavci so mu bili: dr. Golmajer Andrej, goriski nadskof, dr. Cebaiek Andr., Grabnar Juri. Hicinger Peter, Ho-cevar Matija, Javornik pat. Placid, Jeran Luka, Lesar Anton, Maren Joief, Metelko Franc, Pintar Anton, Potocnik dH ha, Ravnikar Matevi (Pozencan), Zamejc Andrej.
Slovenski pesniki V abecednem redu so zlasti; Cegnar. De&man, Frelih Mat., l/asnik, Hicinger, Jarnik, Jeran, Koseski (Vesel), Kurnik, Ledinski (Zakelj), Lepstanski (Oresnik), j Levslik, Malavaiic, Maresic, Oliban, Oroien, Pirnat, Potocnik Bl., Praprotnik Andr., \Presern, Pohencan (Ravnikar), Slomsek, Strel, Svetec (Podgorski), Svetlicic Fr., dr. Toman Lovro, UmekAnt, Uriic J , Valjavec M.. Volcic. Virk, Vilhar, Vodnik, Vraz Stanko, Zemlja J. itd.
Opomill: Zmote, ki so se morebiti scm ter tje vrinile v tisk, naj bravci blagovolijo sami popraviti.
V Ljubljani 9. Marca v god sv. Cirila in Metoda 1863.
HÄmchnchtm»
  -------------
I.
Dev Kehvkörchev.
Thoinas Schrei,, prov. Director, Mitglied des Museal-vereins und der Landwirthschafts-Gesellschaft in Kram, lehrte die Physik in der 1. und 2. Klasse, und in der sonntägigen Gewerbeschule die Geometrie und Physik, 8 Stunden wöchentlich.
Michael Petcrncl, Weltpriester, wirklicher Lehrer, Mitglied der Lanvwirthschafts-Gesellschaft und Musealvereines in Kram, lehrte die Geographie und Geschichte in allen 3 Klassen, die Chemie in der 3. Klasse und die Geographie nebst Chemie in der sonntägigen Gewerbeschule, 17 Stunden wöchentlich. Vorstand der 3. Klasse.
Anton Lesar, Weltpriester, ordentlicher Religionslehrer und Exhortator, lehrte die Religionslehre und die slove-nische Sprache in allen 3 Klassen, 12 Stunden wöchentlich. Vorstand der 2. Klasse.
Raiimind Pirkcr, wirklicher Lehrer, lehrte die deutsche Sprache in allen 3 Klassen, die Arithmetik in der 1. und 3. Klasse, das Rechnen und die deutsche Sprache an der sonntägigen Gewerbeschule, wöchentlich 19 Stunden. Vorstand der 1. Klasse.
Joachim Oblak, wirklicher Lehrer, Mitglied des Museal-und historischen Vereines in Kram, lehrte das Freihandzeichnen in der 2. und 3. Klasse, die Banknust
sammt Bauzeichnen in der 3. Klasse, und das Freihandzeichnen an der sonntägigen Gewerbeschule, 18 Stunden wöchentlich; seit 1. April d. I. beurlaubt.
Emil Ziakowski, supplirender Lehrer, lehrte die Geometrie und das geometrische Zeichnen in der 1. und 2. Klasse, die Kalligraphie in allen 3 Klassen und das geometrische Zeichnen an der sonntägigen Gewerbeschule. Seit der Beurlaubung des Lehrers I. Oblak auch das Banzeichnen und die Baukunst in der 3. Klasse, wöchentlich 25 Stunden.
Alfons Müll HCl', Lehramts - Candidat, lehrte die Naturgeschichte in der 1. und 2. Klasse und die Arithmetik in der 2. Klasse, wöchentlich 8 Stunden. Im 2. Semester versah er auch die Stelle eines Assistenten fiir's geometrische Zeichnen.
Peter Petrnzzi, wirklicher Gymnasiallehrer, Nebenlehrer der italienischen Sprache in allen 3 Klassen, wöchentlich 6 Stunden.
Johann Borowsky, Nebenlehrer des Freihandzeichnens in der
2.	und 3. Klasse, wöchentlich 13 Stunden.
Schuldiener: Andreas Kokail.
II.
Stand dev Schule v.
Klasse	Im I. Semester sind			Im II. Semester sind		
	ein- getreten	aus- getreten	ver- blieben	ein- getreten	aus- getreten	ver- blieben
I.	87	1	86	—	3	83
11.	46	—	46	—	5	41
III.	29	—	29	—	3	26
Zusammen	162	1	161	—	11	150
Am Schluffe des Schuljahres 1863 beträgt die Schülerzahl 150 „	,,	,,	„	1862	betrug ,,	,,	124
Es ergibt sich somit eine Zunahme um . " "	26
In Berücksichtigung der Nationalität, rer Religion, der Ansässigkeit der Eltern, und der Befreiung vom Unterrichtsgelde
gruppirten sich die Schüler in folgender Ordnung:
Seme st e r
I.
n.
lasse
Nationalität
Zlavcn Deutsche Italiener
3.
Zusammen
59
23
17
Religion
Käthe- j Akatho-lifetl liken
Heimat
Laibach gremB ansässig
Schulgeld
i früher
zahlend befreit j aasgclrc ten
22
21
10
99
6
2
2
10
84
45
29
158
3	30	57	86			1
1	24	22	31	15	—
—	12	17	16	13	—
' 4	| 66	[ 96 ~	133	28	~r
162
162
162
i.	56	21	6	80	3	29	| 54 1	69	14	
2.	20	19	2	40	1	21	20 |	30	11	—
3.	16	8 i	2	26		9	17 !	16	10	
Zusammen	92	48 i	io !	146	4	59	91 |	115	35	-
150
150
150
150
III.
Mn-achtsübu<rge„<
Das Schuljahr wurde am 1. Oktober mit einem heil. Geistamte eröffnet, das I. Semester ani 20. Februar und das
II.	am 30. Juli mit einem feierlichen Dankamte geschlossen.
Der sonn- und feiertägigc Gottesdienst mit den Erbau-ungsredcn und österlichen Exercitien fand in der St. Florianskirche, der wochentägige Gottesdienst, mit Ausnahme der strengen Winterszeit, in der Domkirche statt. Den Kirchengesang an Sonn- und Feiertagen leitete der Realschullehrer Raimund Pirker.
An den Bitt-Tagen und dem heil. Frohnleichnamsfeste wohnten sämmtliche Schüler den feierlichen Bitt- und Um-
gängen bei, und wurden zum fünfmaligen würdigen Empfange der heil. Sakramente der Buße und des Altars angcleitet.
Am 22. Juni begingen die Zöglinge der Realschule nach Anhörung einer vom Herrn Katecheten Anton Lesar in der Kirche am Oberroseubacher Hügel celebrirten heil. Messe das Fest des Patrones der studirenden Jugend, des heil. Aloisius, in Begleitung ihrer Lehrer in dem anmuthigen Rosen-bacher Walde durch gemeinschaftliche heitere Spiele und frohe Gesänge.
IV.
Unterstützung dürftiger Schüler.
Der löbliche Verwaltungsrath des hiesigen gewerblichen Aushilfskassevereines hat für die, die hierortige Real- und Gewerbeschule besuchenden, mittellosen Schüler zum Behufe der Anschaffung von Schnlrequisiten 50 fl. öst. W. der Direktion übermittelt, welche dem edlen Zweck gemäß vertheilt wurden.
Mehrere Realschüler fanden ferner in den hiesigen Klosterconventen und auch bei Privatfamilien edelmüthige Unterstützung.
Die Direktion erfüllt eine angenehme Pflicht, indem sie im Namen der Unterstützten allen P. T. Wohlthätern den wärmsten Dank abstattet.
Unterrichtsgel-
Das eingehobene Unterrichtsgeld betrug im 1. Semester
tum 133 Schülern .	.	-........................... 665	fl.
ini 2. Semester von 115 Schülern .	.	.	.	.	575 „
Zusammen .	.	1240 fl.
Hievon wurde die Hälfte pr. 620 fl. in den Stndienfond, die andere Hälfte in den Realschulfond abgeführt.
Die Aufnahmstaxen, welche ebenfalls dem Realschnlfonde zugewendet werden, betrugen 191 fl. 10 kr., somit sind im verflossenen Schuljahre 811 fl. 10 kr. in den Realschulfond eingeflossen.
VI.
Zuwachs an Lehrmitteln.
Die vorhandenen Lehrmittelsammlungen erhielten theils durch Ankauf, theils durch Schenkungen einen bemerkens-werthcn Zuwachs, worunter besonders hervorzuheben wäre: Die Bibliothek erhielt einen bedeutenden Zuwachs von 96 Bänden, welche theils ans den Schülerbeiträgen von 56 fl. 90 kr., theils aus der Dotation angeschafft wurden. Das naturhistorische Kabinet erhielt durch Ankauf einen Zuwachs von 39 großen Krystallniodellen von Pappe, ferner die „Giftpflanzen" von Harting er und „Vögel" von Fritsch, eine Botanisirbüchse und eine Presse; durch Schenkung mehrere Bücher, Präparate und Naturalien namentlich von den P. T. Herren Ferd. Schmidt, Pet. Petrrtzzi, Ant. Samassa, Nif. Hoffmann, Lientcn. Scholz, Kaufmann Winkler, Jos. Blasnik, Karl De sch mann und Alfons Müllner.
Das physikalische Kabinet wurde durch eine Dezinialwage, ein Modell einer Dampfmaschine und ein Reisehebcrbarometer bereichert. Für das geometrische Zeichnen wurde Hillardt's perspectivischer Zeichen-Apparat; für den geographischen Unterricht wurden Peter mann's Mittheilnngen pro 1863 angeschafft, ferner die Jahrgänge 1856, 1857 und 1858 der Pcter-mann'scken Mittheilnngen von Herrn Wilhelm Knkula zum Geschenke gemacht. Für das chemische Laboratorium wurde vom löbl. Magistrate ein eiserner Ofen, ein Experi mentirtisch und ein bleierner Ausguß angeschafft.
Allen Spendern wird hiemit der verbindlichste Dank : ausgesprochen.
VIS. Wichtigere Verordnungen der hohen Unterrichtsbehorden.
1. Mit H. Erlaß des k. k. Staatsministeriums vom 12. Sept. 1862, Z. 9664/760 C. ü., und H. L. R. Erl. vom
20.	Sept. 1862, Z. 12987, wird der Katekizemvon Lösar als Lehrbuch für Schüler slovcnischer Abstammung und Sprache zum Unterrichte für zulässig erklärt.
2. Mit Allerh. Entschließung vom 11. Dezember 1862 haben Se. k. k. Apostolische Majestät die Allerhöchste Entschließung vom 10. Juli 1819, der zufolge die Individuen des aus öffentlichen Fonden besoldeten Gymnasiallehrpersonals mit Einschluß der Katecheten nach einer durch dreißig Jahre und darüber ununterbrochen im Lehramte zugebrachten lobens-würdigen Dienstzeit bei ihrer Deficienz mit ihrem vollen Gc-
I halte in die verdiente Ruhe entlassen werden können, ans das | aus öffentlichen Fonden besoldete Lehrpersonale der selbststän-! digen Realschulen auszudehnen geruht.
3. Mit H. Staatsminist. Erlaß vom 2. April 1863, Z. 2975/253 C. ü., wird das Ergänzungsheft über Wechsel-
, künde von Bend. Philipp zu Moönik's angewandten Arithmetik für die dritte Unterrealklasse zum Lehrgebrauche an Nn-terrealschulen für zulässig erklärt.
4. Mit H. Staatsminist. Erlaß vom 18. Juni 1863, Z. 6178 C. ü., wird die „Vorschule der Physik" von Dr.
H.	Pick als Lehrbuch an den hierländigen Untergymnasien und an der Unterrealschule für zulässig erklärt.
VIII.
Chronik der Realschule.
Das Studienjahr wurde am 1. Oktober 1862 mit einem von Sr. Hochwürden dem Canonicns Herrn Joh. Chris. P o-gaöar celebrirten feierlichen Gottesdienste eröffnet.
Ende September 1862 wurde vom Herrn Dr. Heinrich Mitteis, k. k. Gymnasial-Direktor, dem mit h. Staatsminist. Erl. vom 23. August v.J., Z. 8396/639 C. ü., zum wirk-
lichen Lehrer und provisorischen Direktor ernannten gewesenen Gymnasiallehrer Thomas Schrey die Leitung der Direktion der hiesigen Realschnle übergeben.
Dem Herrn Dr. Heinrich Mitteis wurde für seine bewiesene eifrige und ersprießliche Thätigkeit während der interimistischen Leitung dieser Schule, mit welcher er seit Jänner 1861 betraut war, die Anerkennung des H. k. k. Staatsnnni-steriums mit H. Erl. vom 23. August v. 9., Z. 8396/639 C. ü., ansgedrückt.
Im Anfang des Schuljahres wurde dem Lehrer Herrn Wilchelm Kukula ein halbjähriger Urlaub zur Herstellung seiner Gesundheit bewilliget und im Monate Februar d. I. wurde er aus Dienstesrücksichten an die Realschule in Steyer in gleicher Eigenschaft übersetzt. Ferner wurde der Lehramts-Caudidat Herr Alfons Müllner in Folge h. Bewilligung als Hilfslehrer zum Behufe der Ablegung des Probejahres ausgenommen. Im 2. Semester wurde derselbe in Folge H. Staatsminist. Erl. vom 28. März d. Ä., Z. 3180/250 C. ü., zum Assistenten für das geometrische Zeichnen bestellt.
Am 2. Oktober v. I. wurde dem verstorbenen Herrn Anton Vojska, penf. Lehrer, welcher mehrere Jahre au dieser Lehranstalt thätig war, vom Lehrkörper und von sämmt-lichen Schülern durch das Geleite bis St. Christoph die letzte Ehre erwiesen.
Am 18. August und 4. Oktober, als den Tagen des
Allerhöchsten Geburts- und Namensfestes, wohnte der Lehrkörper dem um 10 Uhr in der Domkirche abgehaltenen feierlichen Gottesdienste bei, um Gott für Seine k. k. Apostolische Majestät Franz Josef I. Heil und Segen zu erflehen.
Am 2. November v. I. hatte der Lehrkörper die große Ehre, Sr. Exzellenz dem Herrn Statthalter Johann Baron v. Schloißnigg bei deren Uebernahme der Leitung der k. k. Landesbehörde in Krain sich vorzustellen.
Bei der Bestattung des im Dezember v. I. verstorbenen Herrn Joses So rin, Lehrers an der städt. Knabenhauptschnle, der einige Zeit an dieser Lehranstalt thätig war, wohnte der Lehrkörper und die sämmtlichen Schüler der Lehranstalt bei. Dasselbe geschah auch bei der im März d. I. erfolgten Bestattung des hochw. Herrn Joh. Schlacker, Domherrn und hcncr. Schulrathe, und des hochw. Herrn Jos. Globoönik, pens. k. k. Gymnasial-Katecheten.
In Folge h.	Erl.	der k.	k. L. R. vom 7. März 1863,
Z.	2980, wurde	dem	Herrn	Lehrer	Joachim Oblak, vom
1.	April angefangen, ein viermonatlicher Urlaub zur Herstellung seiner geschwächten Gesundheit bewilliget und zu feiner Supplirung der Maler	Herr Johann	Borowsky bestellt.
Der hochw.	Herr	Probst	und k.	k. Schnlrath Th. Dr.
Anton Ja r z beehrte die Lehranstalt im Laufe des Schuljahres zu wiederholten Malen mit seinem Besuche.
IX.
Die Somitagsschule für Hatt-werker.
Mit der Realschule in Verbindung steht die Sonntags-schüle für Handwerker, an welcher der Unterricht bloß an Sonn- und Feiertagen durch die Lehrer der Realschule unentgeltlich ertheilt wird.
Die in dem abgelaufenen Schuljahre behandelten Unterrichtsgegenstände waren:
1. Das Freihandzeichnen von 8—10 Uhr Vormittags.
2. Das geometrische Zeichnen von 8—10 Uhr Vorm.
3. Die deutsche Aufsatzlehre und das Rechnen von 11 bis 12 Uhr Vormittags.
4. Die Geografie von 10—11 Uhr Vormittags.
5. Die Physik von 10—11 Uhr Vormittags.
6. Die Chemie von 11—12 Uhr Vormittags.
7. Die Geometrie von 9—10 Uhr Vormittags.
An der Ertheilung des Unterrichtes betheiligten sich:
Herr Lehrer Joachim Oblak im Freihandzeichnen.
Herr suppl. Lehrer Emil Ziakowski im geometrischen Zeichnen.
Herr Lehrer Raimund Pirker in der deutschen Sprache und im Rechnen.
Herr Lehrer Michael Peternel in der Geografie und Chemie.
Der Berichterstatter in der Geometrie und Physik.
Die Zahl der für den Besuch der Sonutagsschule im abgelaufenen Schuljahre eingeschriebenen Schüler betrug 15 Gesellen und 270 Lehrlinge, zusammen 285 Schüler.
Davon besuchten:
Das Freihandzeichnen	111	Schüler
:	das geometrische	Zeichnen  ...............................22	„
!	die	deutsche Sprache	und das Rechnen .	.	41	„
die	Geografie............................................41	„
die	Physik.............................................  19	„
die	Chemie...............................................19	„
i	die	Geometrie............................................32	„
X.
Schluß des Schuljahres.
Die Versetzprüfungen wurden am 15., 17. u. 18. Juli vorgenommen.
Am 30. Juli wird nach einem um halb 8 Uhr in der Domkirche abgehaltenen heil. Dankamte, um halb 9 Uhr
im Saale der bürgerlichen Schießstätte die feierliche Prä-mienvertheilung zugleich mit der des k. k. Gymnasiums und sodann in den Lehrzimmern die Ausfolgung der Zeugnisse statt finden.
Rangordnung -er Schüler am Schluffe -es II. Semesters	-)
Poznik Franz aus Kropp. * Zeschko Guido aus Laibach. * Kozamcrnik Franz aus St. Veit. Pollak Raimund aus Neumarkt!. Eanzinger Daniel aus Greis bei Eilli. Tönnies Gustav aus Laibach.
Rakusch Julius aus Eilli.
Andolsek Peter aus Reifnltz.
Rabistch Alois aus Radmannsdorf. Jantscliar Egidius ans Laibach. Jsatitsch Adolf aus Tschernembl. Gioppo Eduard aus Triest.
Eanzinger Josef aus Dornegg.
Dollenz Andreas ans Praprotno. Hessler Heinrich aus Ratschach. Thomann Alexander aus Steinbüchel. Polegeg Albert aus Zirknitz.
Schiffer Viktor aus Laibach.
Seitz Karl ans Laibach.
Bpgataj Josef aus Selzach.
Majaron Johann ans Franzdorf.
Kette Filipp aus Oberlaibach.
Ullrich Gabriel aus VeldeS.
Jedlicka Johann aus Ragusa.
Mally Wilhelm ans Ncnmarktl.
Pirnat Stefan aus Reifnitz.
Petric Mathias aus Bresovitz.
Kavöic Anton aus Zwischenwässern.
I.	Klasse.
Seydl Alfred aus Laibach.
Kiesewetter Edler v. Wiesenbru» Otto ans Brixe».
Petritsch Johann aus Villach.
Eatschitsch Karl ans St. Helena.
Kokail Wilhelm aus Wolfsberg.
Sever Franz ans St. Kauzian bei Allersberg. Schapla Ignaz aus Sturia.
Voltmann August aus Wien.
Premrov Franz aus Martinsbach bei Zirknitz. Jermann Michael aus Sagor.
Bernot Valentin aus Strahle bei Stein. Göderer Franz aus Ortenegg.
Debeatz Josef aus Laibach.
Hubovernig August ans Radmannsdorf. Dekleva Mar aus Vrem.
Ziller Johann aus Laibach.
Detela Ignaz ans Moräutsch.
Cermelj Josef aus Laibach.
Giadresko Johann aus Fasana.
Napreth Vincenz aus Neumarktl.
Wetsch Heinrich aus Stein.
Sehwagel Anton aus Triest.
Zitnik Johann aus Franzdorf.
Writz Josef aus Sagor.
Pinter Eugen aus Triest.
Mulley Gustav aus Adelsberg.
Bilina Ferdinand aus Laibach.
Petelin Johann ans Presser.
Strehovc Johann aus Tainitz.
Hribar Ludwig aus St. Veit bei Sittich. ( Malavasic Anton aus Obcrlaibach. Pristov Johann aus Laibach.
Bajuk Johann aus Möttling.
Burkhardt Konrad aus Josefsthal.
Klotz Karl aus Wolfsberg.
Suppanz Raimund aus Gurkfeld.
Gaber Andreas anö Lack.
Pizzarcllo Paul aus Capo de Istria. Gruden Franz aus Großlaschitsch.
Jane Bernhard aus Kater.
Fischer Karl aus Laibach.
Fröhlich Anton aus Stein.
Leuz Anton aus Lustthal.
Campa Stefan aus Soderschitz.
Ktinl Guido ans Laibach.
Snoj Thomas aus Stein.
Müller Franz aus Waitsch.
Kokail Auto» aus Laibach.
Maurer Ludwig aus Laibach.
; Tschemiuz Matthäus ans Aich.
Szillieh Oskar aus Stein.
Derjani Josef aus St. Veit bei Sittich. Eberl Adolf aus Laibach.
Gerne Bartholomäus aus Laibach.
Kanz Eduard aus Laibach.
Sopsic Josef aus Möttling. *
Vogl Alois aus Voitsberg. *
Aufreiter Alois aus Wolfsberg.
Trenz Alerander aus Draschkoviz.
Kurz v. Goldenstem Ludwig aus Laibach. Dolenec Franz aus Lack.
Tome Friedrich aus St. Veit bei Laibach. Mühleisen Paul aus Laibach.
Venier Dominik aus Pirauo.
Voltmann Eduard aus Wien.
Jessenko Augustin ans Klagenfurt. Krainer Franz aus Adelsberg.
Camernik Lorenz ans Bresoviz.
Glaser Albert aus Lichtenwald.
II.	Klasse.
i Fabriotti Heinrich aus Laibach.
Grosei Franz ans Pölland.
Stadler Josef ans Laibach.
Schenk Moriz aus Effet.
Malatek Franz ans Fiume.
Schramck Wilhelm aus Laibach, v. Franken Anton aus Neustadt!.
Gercar Andreas aus Billichberg.
Habberger Gmanuel aus Prcrau in Mähren. Papa Franz aus Neumarktl.
Kosin Josef anö Laibach.
Stroj Jakob aus Birkendorf.
Rus Ludwig ans Egg ob Podpcc.
Altmann Gottfried ans Steter tu Oesterreich.
Lesjak Alois aus Laibach.
Schusterschitz Thomas aus Steinbüchel. Tauschinsky Richard ans Karlstadt. Ozbolt Josef aus Gerovc in Kroatien, v. Andrioli Guido aus Krainburg. Pototschiu Vincenz aus Steinbrück. Ritter v. Mayersbach Emil ans Triest. Kavcic Heinrich aus Prewald.
Trinker Albert ans Laibach.
Stussiner Josef aus Laibach.
Jakhel Ignaz aus Leibnitz.
Kette Mathias ans Oberlaibach.
Perissini Josef aus Triest. *
Breinl Ottokar Ritter v. Wallerstern ans Laibach. *
Heinberger Friedrich aus Laibach. * Baumgartner Adolf aus Laibach. Herden August ans Leoben in Steiermark. Habberger Ferdinand aus Neutitschein in Mähren.
Klein Adolf aus Weitenstein in Steiermark. Golmajer Franz ans Radmannsdorf.
III.	Klasse.
Smukavec Johann aus Feistritz in der Wochein. Pecar Johann ans Kronau.
Sajovic Mathias aus St. Georgen bei Krainburg.
Kosir Johann aus Laibach.
Tomac Stefan aus Portore. in Kroatien.
; Tomsie Franz aus Weichfxlberg.
Dettela Benjamin aus Sagor.
Auser Franz aus Goricica.
Babnik Leopold aus Laibach.
Lacheiner Alois aus Hof.
Valentin Johann aus Zalna.
Peutz Karl ans Lustthal.
Tscherne Anton aus Laibach.
Huszak Johann aus Fiume in Kroatien. Hauff Franz aus Gottschee.
Gross Franz aus Soderschitz.
Gross Karl aus Gurkfeld.
*) Durchschossener Druck bezeichnet Schüler mit allgemeiner Vorzugsklassc, ein * dabei die Preisträger.
Pa£S nächste Schuljahr beginnt am 1. Oktober l. I. mit dem heil. Geistamte.
Jene Schüler, welche in die Studien an dieser Realschule neu einzntreten wünschen, haben vom 25. bis 29. Sept. in Begleitung ihrer Eltern oder deren Stellvertreter mit Beibringung der Schulzeugnisse nnd Taufscheine bei der k. k. Direktion und sodann auch beim Religions- und Klassenlehrer sich zu melden.
Die neu eintretenden Schüler haben eine Aufnahmstaxe von 2 fl. 10 kr. ö. W. und einen Bibliotheksbeitrag von 35 kr. ix W. ;u entrichten. Der Bibliotheksbeitrag ist auch von allen übriinxi Schülern der Lehranstalt mit Beginn des Schuljahres zu erlegen'.
Dk Aufnahmsprüfung sinder am 30. September statt, wobei für den Eintritt in die 1. Klasse eine genaue Kenntniß der Formenlehre der deutschen Sprache und Fertigkeit in den Hauptrechnungsvperationeu mit unbenannten und benannten, ganzen nnd gebrochenen Zahlen gefordert wird.
Tic Wiederholungsprüfungen werden am 29. September ab gehalten werden.
Schüler, welche schon an dieser Realschule waren nnd in die nächst höhere Klasse aufsteigen, haben sich spätestens am 30. September anzumelden.
Thomas Achre».