the oldest and most popular ' slovenian newspaper in united States of america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Giatos Zm mg la »»rod — u pravico In resnic« — od boj« 4m mug«! CLA3ILO SLOV KATOL, DELAVSTVA K AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. I. tf DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGl NAJSTAREJS IN NAJBOLJ PRJLJTTlKiJFiv SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH ŠTEV. (NO.) 214. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. NOVEMBRA — THURSDAY, NOVEMBER 4, 1926. LETNIK XXXV Laborfti v Angliji zmagujejo. - Nemški print zarotnik. DELAVSKA ŠTRANKA V ANGLIJI JE PRIDOBILA 160 SEDEŽEV V OBČINSKIH SVETIH. — V DVEH MESTIH JE PRIŠLA OBČINSKA OBLAST POD KONTROLO SO-CIJALISTOV. „_ London, Anglija. — V ponedeljek so se vršile občinske volitve v Angliji. V 300 mestih so prebivalci oddali svoje glasove. Se pri nobenih volitvah ni delavska stranka tako sijajno zmagala kakor je pri sedanjih. Mesta so kar tekmovala, katero bo vdalo vefc jglasov stranki, ki zastopa zatirano pa-*'o. Pokazali so, da imajo simpatijo do zatiranih premogar-3ev, in da ne odpbrujejo postopanja vlade, kakršnega zavzema v premogarski krizi. Poraženi so bili konzervativci • zmagali so laboriti. Skupno so laboriti dobili 160 sedežev v občinskih svetih, le 17 so jih izgubili, toraj so pridobili 143 sedežev, kar je vse-kako lepa zmaga. Konservativci so dobili 15 sedežev, izgubili so jih pa 87. Liberalci so dobili sedem sedežev, 56 so jih izgubili. Tako je odgovorilo angleško ljudstvo — tako je znalo pora- "SMRT SOVRAŽNIKOM MUSSOLINIJA." General Turat, vrhovni tajnik fašistovske stranke in številni pristaši Mussolinija, zahtevajo smrtno kazen za sovražnike diktatorja. Rim, Italija. — Piazza Co-lonna, je bila v ponedeljek vsa či*na ljudstva, ko je vrhovni tajnik fasistovske str.anke, general Turati, izvajal govor, v katerem je zahteval smrtno kazen za sovražnike premier-ja Benito Mussolinija. Množica ljudi — okrog 50,000, ki so poslušali Turatijev govor, so živahno pritrjevali in odobravali Turatijevo zahtevo. Turati zahteva, da se takoj izvede smrtna kazen nad Tito Zanibonijem, bivšim poslancem in generalom Luigi Capel-lo, upokojenem častniku, ki sta bila obdolžena, da sta nameravala povodom slavnosti v Rimu 4. n9V. 1925 usmrtiti Mussolinija. Smrtna kazen čaka tudi Geno Lucetti-ja, ki je vrgel bombo 11. sept. pod avtomobil, v katerem se je peljal Mussolini. Druhal je med govorom Tu-ratija rjula: "Smrt, smrt nasprotnikom!" Turati, videč, da se druhal z njegovo zahtevo strinja, je šel še dalje — rekel je — " ne le ti, ki so bili prijeti ko so nameravali vzeti življenje premierja, temveč tudi njih pristaši in hujskarji, zaslužijo smrtno kazen." Premier Mussolini je popolnoma miren. Pravi — "nič hudega se mi ne bo zgodilo, dokler ne dokončam svojega dela." Atentator, Anteo Zamboni, katerega je druhal linčala, je bil 9tar komaj 15 let, sin nekega dobro znanega anarhista. Policija se trudi, da izsledi gnezdo zarotnikov, ki so najbrž ravno tisti, ki so napotili tudi napol blazno Angležinjo, da je streljala na Mussolinija in ga ranila na nosu. Po zadnjem poročilu tudi posnemamo, da je napadalec zadobil 44 vbodljajev z nožem. Oče dečka je trgovec, policija j ga je odvedla v ječo, tako tudi starejšega sina, kajti na sumu sta, da sta v zvezi z zarotniki. -o--v ZIMA JE NASTOPILA Z VSO STROGOSTJO. Chicago, 111. J Naše mesto je v pondeljek, 1. novembra imelo prvi zimski dan. Popoldan je snežilo in burja je brila. Proti večeru se je zjasnilo, živo srebro je padlo na 34 stop. nad ničlo. V torek, na dan volitev je bilo zelo mrzlo, a vendar jasno. Iz vseh delov države Wisconsin pa poročajo o snegu, ki je na nekaterih krajih padel do 3 palce visoko. V Manito-oc je tudi padlo precej snega in brila je mrzla burja. V So. Bend, Ind., je tudi padaf sneg in temperatura je padla v teku dveh urah za 20 stopinj. V Illinois, Michigan, Wisconsin in Missouri, je padlo živo srebro pod zmrzovališče. KROJAČNICA ANDY JOHNSONA. Lesena koča, ki jo vidimo na sliki, je bila delavnica krojača Andrew Johnsona v Greenville, Tenn., katero je nedavno kupila država Tennessee in jo bo ohranila kot svetišče. — Johnson je bil sedemnajsti predsednik Zedinjenih držav. KRIŽEM SVETA. — Leninakin, U. S. S. R. — V ameriški bolnišnici v Lenina-kan, ki je postavljena za silo za pomoč nesrečnežem', katerim je potres porušil domovja, je zagledalo luč sveta, že 79 otrok, med temi trojčki, katerim so ameriške strežnice dali imena "Faith, Hope in Charity." Prva deklica rojena po potresu v bolnišnici je bila imenovana po soprogi ameriškega predsednika, Grace Coolidge Dubehikan. — Tokio, Japonsko. — Japonci imajo v Hanyeping rud- Iz Jugoslavije NEKOLIKO O ZGODOVINI IN RAZVOJU KRŠČ. SOCIALIZMA V TRŽIČU. — DR. KREK ORGANIZATOR DEL. IZOBR. DRUŠTVA. —- DRUGE ZANIMIVE VESTI. Dr. Krekovo delovanje v Tržiču Eden izmed prvih krajev, katere je začel obletavati naš pokojni dr. Krek, je bil Tržič. Tu je zbiral delavce okrog sebe in našel je rodovitno zemljo. To delo se je započelo v letih 1894-95. Leta 1897. pa se je ustanovilo "Izobraževalno društvo sv. Jožefa" pod okriljem takratnega č. g. kaplana Nadraha. To je bila prava delavska izobraževalna organizacija, kjer so se rekxutirali naši možje in prava zibelka kršč. soc. pokreta. Na društvo se je z vso silo vrgla takratna libe- i ralna buržoazija, češ da se v! društvu zbirajo samo delavci, i Značilno je to, da je č. g. Na-drahu rekel takrat neki visok gospod: "Le zbirajte in organizirajte delavce, pa vam bodo kmalu zrasli čez glavo." , Ustanovilo se je tudi "Strokovno društvo čevljarskih u-službencev in usjužbenk." To je pa bila prva strokovna delavska organizacija v Tržiču, katera je uživala želo veliko avtonomnih pravic. Ko pa je pokojni Krek spoznal ob priliki štrajka na Jesenicah, da ni dobro, če imajo preveč svobode posamezna društva, ker delavstvo še ni zrelo in nima smisla priskočiti na pomoč svojim tovarišem, zato se je ustanovila Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, katera je ustanavljala svoje skupine po deželi in prenavljala že obstoječa strokovna društva za svoje skupine. Tudi v Tržiču je prišlo do tega, da se je morala ustanoviti skupina JSZ., in sicer 10. jan. 1911. — Skupini JSZ. se pa ni hotelo priključiti Strokovno društvo čevljarskih uslužbencev in u-službenk, katero še danes obstoji in ima delokrog v medsebojni podpori članstva ob bolezni. Stoji pa izven kršč. socialističnega pokreta. -o- t Smrtna kosa. Gosp. Antona Kajfeža v Kočevju je zadel hud udarec. V Opatiji, kamor je šel iskat zdravja, je umrl njegov 201etni Jsin Ivan. Truplo pokojnega je (bilo prepeljano v Kočevje, kjer se je vršil pogreb v četrtek, 14. m. m., ob pol 5. pop. v -o- Umrl je v Železnikih nad Škofjo Loko po daljši težki bolezni v visoki starosti 80 let g. Anton Hafner, trgovec in veleposestnik ter dolgotrajni podnačelnik ondot-ne Hranilnice in posojilnice. — Pokojnik je bil tast g. prof. dr. V. Rožiča ter obče spoštovan mož in poštenjak. Naj počiva v miru! ——o- Napad s puško. V petek, 8. m. m. zvečer je neznan človek streljal skoz okno z lovsko v puško na Frana Ocvirka, preužitkarja v Slavi-sjivasi št. 7, ko si je samcat kuhal večerjo. Zadel ga je s ši-: brami v levo hrbtno stran. — • Ocvirk je tekel še nekaj korakov za zločincem, ki je izginil kmalu v temi, potem pa je mogel iti le do bližnjega soseda Gračnerja, kjer se je onemogel zgrudil. Sosedje so ranjenca prepeljali še isti večer v celjsko bolnico. Rane niso smrtne. -o- Oblaki nad razmerjem med Jugoslavijo in Italijo . . . Rim, 16. olct. — "Lavoro d'I-talia" posveča daljši članek vprašanju izhoda Madžarske na morje. Člankar Alfredo Si-gnoretti se najprej bavi z vprašanjem Madžarske v zvezi z odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko ter hjenim izhodom na morje v Splitu. Proti koncu se dotika tudi razmerja med Jugoslavijo in Italijo. Clankar pravi: Italijanska politika je podpirala novo orijentacijo zbližanja med Madžarsko in Jugoslavijo in je smatrala obstoj madžarske države za zavarovan, če se odnošaji med Jugoslavijo in Madžarsko spravijo v meje prijateljstva. Končno govori članek tudi o tem, da se zbirajo- oblaki nad razmerjem med Jugoslavijo in Italijo, kar je posledica izhoda Madžarske? na morje, v Jugoslaviji. -o-- Zagoneten umor. V nedeljo, dne 3. oktobra v jutro so našli v Mežici pri Preval jih, po dom. pri Jakopičevih, domačo hčer v ribniku utopljeno. Ko so jo spravili iz ribnika, so našli, da je imelo dekle v u-stih zmašen cel žepni robec. —-Okno v sobi, v kateri je hči spala, so našli odprto, v sobi pa raztresene vžigalice in palico, ki ni bila domača. Ker je bilo dekle mirno in pošteno, je skoraj nemogoče, da bi šlo za samomor, temveč je gotovo povzročila to strašno nesrečo v pošteni krščanski rodbini kaka roparska roka. Preiskava se vrši. -o- -— Springfield, 111. — V bližini Nokomis so proh. agent je izaplenili velike priprave za žganjekuho, v.redne več tisoč dolarjev. -_0- Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključni jubilejni kampanji za "Am. Slovenca?" DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ......................$ 9.45 1,000 Din ......................$ 18.60 2,500 Din ......................$ 46.2S 5,000 Din ......................$ 92.00 10,000 Din ......................$183.00 , 100 lir ............................$ 4.75 ' 200 lir _________________________$ 9.20 500 lir ..........................$22.00 1000 lir ............................$43.00 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi ne8talnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠTL.TATVE TZ STAREGA KRA-ja V ameriko. - Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠAR-t 455 w. 42nd ST., new york, n.y. VELIKA VDELEŽBA NA VOLIŠČIH. ' biti orožje — glasovnico. V ^ajvečjih industrijskih mestih so zmagali delavci, to, je velik napredek. V Leeds in Sheffield .so dobili občinsko oblast socia-! listi pod avojo kontrolo, to je Prvič v zgodovini. Berlin, Nemčija. — Hohen-zollerska familija je zapletena zopet v škandal. Prišli so na sled Oskarju, sinu bivšega cesarja Viljema, da , je zapleten v zaroto, da bi umorili zunanjega ministra Stresemanna. Našli so pismo, v katerem je Oskar dal nekemu pristašu navodila za umor. Državni zbor se bo bavil s to zadevo. --o- GENNA — CERKVENI TAT V ITALIJANSKI JEČI. Palermo, Italija. — Vincen-zo Genna, član zloglasne Gen-fla tolovajske družbe, ki je o-Perirala po Chicagi in ima na Vesti nebroj zločinov, je > danes v ječi v Palermo. Doslej je bil v ^avignana, kjer je odsedel svoj termin ob trdem delu, za tat-vbio, ki j0 je izvršil lansko leto v Trapani, namreč v cerkvi, je ukradel z Marijinega ki-Pa dragocenosti. Genna jo je popihal v Itali-•l0 leta 1925, ko so mu postala tla vroča v Chicagi. Tukaj si, napravil veliko premoženje i? Prodajo prepovedane pijače.' Ko je prišel v Italijo, je vzel v Jlajem krasno stanovanje v Ri-| Via Monte Grappa, kjer je j ^ral vlogo kavalirja — denar, Je takorekoč metal proč po za-kališčih v Rimu. Genna, rodom Siciljjan, je Poznal razmere v mestu Marala. Nenadoma se je pojavil T inestu, pa tudi kmalu nato Zginil. To bi še ne bilo nič posebnega ,ako nebi istočasno tu-^ izginil dragoceni kinč, ki je £rasil kip Matere božje v cer-kv|- Detektivi so sledili Geniju v Rim, kjer so ga aretb-Obsojen je bil radi cer-. Vene tatvine na večletno ječo 111 trdo delo. s Denver, Colo. — Dom F. \ sina predsednika veli- ka mesarskega podjetja, je . Senj uničil. Škoda je cenjena $9500. YAQUI INDIJANCI PREMAGANI. Predsednik Coolidge in soproga sta šla na volišče v North- j ampton obdana od radoved-j nežev. — Smith zmagal. —' Republikanci ob 7 sedežev v i senatu. —o— Northampton, Mass. — Calvin Coolidge in Mrs. Grace Coolidge, predsednik in soproga, sta kot vsak drug državljan oddala svoja glasova v domačem kraju, v Northampton. Razloček je bil le ta, da , se za druge državljane — volivce, ni nihče zmenil, dočim , sta imela Mr. in Mrs. Coolidge okrog sebe vse polno radovednežev. Lilo je kakor iz škafa, a ljudstvo se zato ni brigalo, na postaji kakor na volišču, je bilo vse polno radovednežev. Spremljana od privatnega tajnika sta se predsednik in soproga vrnila opoldan s posebnim1 vlakom y Washington. Iz vseh krajev poročajo o veliki vdeležbi na voliščih. Po zadnjih poročilih posnemamo, da je v državi Illinois zmagal Frank L. Smith za senatorja. Republikanci so izgubili sedem senatorskih sedežev. Al Smith zmagovalec v New Yorku. _,-0- STRAŠNI ČIN POHOTNEŽA. Gary, Indiana. — Neki črnec, katerega zasleduje policija in prostovoljci, je napadel 47 letno Mrs. James Cooper, mater desetih otrok. 'Zavlekel jo je v grmovje v Calumet parku, kjer jo je pobil na tla do nezavesti, nakar se je nad njo pregrešil in pobegnil. Ko se je revica zavedla, se je s težavo privlekla do ceste, kjer jo je našel neki avtomobilist in jo prepeljal v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Le malo je u-panja, da bi okrevala. Mrs. Cooper živi na 3460 Connecticut Ave. -o- TRAGIČNA SMRT AMERI-KANCA V PANAMA. Panama City. — Allen S. Boyd, star 49 let, iz Texasa, preddelavec pri gradbenih delih, je prišel ob življenje pri eksploziji; razneslo ga je na drobne kosce. Zapušča vdovo in tri hčere. niku investiranega okrog $20,-000,000. Boljševiške kantanske čete prodirajo proti temu kraju, kar vznemirja Japonce. — Seattle, Wash. — Tukaj-šni izdelovalci skupaj zložljivih hiš, imajo velika naročila, za po orkanu prizadete kraje v Floridi. — Dayton, Ohio. — Tukaj se je zgodila velika avtomobilska nesreča, pri kateri je pri-i šla ena ženska in šest otrok ob življenje, šest oseb je bilo ranjenih, trije težko. ;— Washington, D. C. — A-laska pošilja veliko množino ubitih jelenov v Zed. drž. Ena sama tvrdka je dobila naročilo za 5000 jelenov, meso bo poslano iz Nome skozi Seattle. — West Palm Beach, Fla.— Trije moški so tukaj utonili, ko so si prizadevali rešiti neko dekle, ki se je potapljalo. Dekle je bilo rešeno. Kmalu nato je na istem prostoru utonil tudi neki moški, izginil je v vrtincu. — Kansas'City, Mo.— 23 oseb je bilo ranjenih, ko sta v i mestu trčili skupaj dve kari. Nesreča se je zgodila vsled tega, ker je bila pri eni kari pokvarjena zavora. STALIŠČE BRENNANA OBUPNO. Chicago, 111. — George j Brennan, demokratski kandidat za senatorja, se je na dan volitev boril — ne za glasove, temveč s smrtjo. Zdravniki so izjavili, da je le malo upanja, da okreva. Vendar, mu je v torek toliko odleglo, da je nekoliko poskusil hoditi, kar pa je šlo silno težko. 40 let že trpi, kajti takrat se je ponesrečil in še vedno čuti posledice. Mr. Brennan je star 61 let. -o-- DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Los Angeles, Calif. — Ker je oče od Mrs. Louis R. Inwood, stare 30 let, ^ašel v denarne težkoce, si je nesrečna ženska s plinom končala življenje, pa tudi svoja dva otroka umorila s plinom. Zaprla se je v sobo, k. sebi je vzela štiriletno hčerko in 2 letnega sinčka, nakar je spustila plin. Mrtve je našel soprog, oziroma oče, ko je le eno uro zatem, ko je slednjič videl svoje drage, čutil smrad po plinu in šel poizvedovati. -o-—— VLAK SKOČIL S TIRA; DVE OSEBI RANJENI. Milwaukee, Wis. —• The Pioneer Limited, je skočil s tira v Columbus, Wis.,.stroj se je prebrnil, dve osebi sta za-dobili težke poškodbe. Kaj je bilo vzrok nesreči ni pojasnjeno. -___ i Devet letal je metalo bombe na utrdbe upornikov, katere so danes v razvalinah. — Mesto je uničil ogenj. — Ženske in otroci so bežali v gore. Guaymas, Meksika. — Baca-tete, starodavno * mesto — glavno mesto Yaqui Indijancev, zadnja postajanka upornikov, je v razvalinah. Indijanci, uporniki, so razdejali mostove in napravili veliko škodo ob železniški progi od Esperanza do Guaymas. To pa ni zadržalo vojake, ki imajo nalogo udušiti upor in kaznovati upornike. V četrtek, 27. oktobra, devet letal, katere imajo na razpolago' zvezni vojaki, se je j dvignilo v zrak na aviatičnem polju v La Mesa, severno od Ortiz, ki leži ob železniški progi med Guaymas in Nogales. Poleteli so preko yaquiland-j skega gorovja — eno uro zatem; so že metali petnajst funtov težke dinamitne bombe na utrdbe upornikov v gorovju. Indijanci, ostrostrelci; so s puškami streljali iz najvišjih točk svojih utrdb na letala, kar' pa je bilo brez uspešno. Indi-I janci v utrdbah so tolkli na I torn tome in zaplesali bojni ples — kakor je bil to običaj v temu kraju že 500 let. A modernemu morilnemu orožju sedanjega časa niso biK kos — torn tomi so utihnili, ženske in otroci so bežali v zavetja, moški so pa čakali, misleč, da so letala kot predstraža, čete pa pridejo pozneje. Tega pq niso pričakali. Ni bilo čet, nad katerim} bi se znosili v svoji jezi, le iz letal je neprestano deževalo bombe, utrdbe, -m^sto, je začelo na več krajih goreti. U-porniki so uvideli, da nimajo sredstev s katerimi bi se mogli uspešno braniti proti sovražniku v zraku, zbežali so poparjeni na vse strani — večina njih je pa ostala mrtvih na mestu. 400 let je minulo, od kar so te utrdbe napadli Spanci, a so jih Indijanci pregnali.s pšica-mi — danes je pa tukaj le še pogorišče in razvaline. t "amerikanski SLOVENEC" mmrnaaatmm Akcija, ki se je započela pred nekako letom dni v Clevelandu, je zaspala. Pisec teh vrstic je dobil ravno pred par dnevi žalostno pismo iz Trsta, v katerem navaja pisec žalostne razmere in v obupu poprašuje, kaj mislimo o njih mi ameriški rojaki. Poprašuje, kaj je z akcijo, o kateri so čitali tam v nekaterih naših listih. — Kaj naj mu odgovorim? ! Vezi med nami ameriškimi Slovenci in domovino v resnici postajajo čezdalje bolj hlapne. Čezdalje bolj tuji si postajamo in brezbrižni.' Tudi stara domovina ni v tem oziru nič boljša. Kdor dobiva kak starokrajski list*vidi, da le tupatam in t# jako redkokdaj kdo kaj omeni kaj malega o nas ameriških rojakih. Kaj je krivo temu T Ali naj popolnoma pozabimo drug na dru1-gega? Ali naj utonemo v tej narodni brezbrižnosti? Vzroki: Mi dolžimo staro domovino, oi>a pa dolži nas. Krivda pa bo na obeh straneh. Zato pa treba na delo, da se naše zveze obnove in ojačijo. Mati Slovenija naj ne bo tako brezčutna, da bi nas pozabila kot svoje sinove in hčere. Mi pa se zavedajmo svojih dolžnosti do svoje matere Slovenije. ( Te vrstice so napisane, da bi .vzbudile zanimanje ameriških Slovencev za ta narodna vprašanja, ki potrebujejo takojšne pomoči. Začne naj se razmotrivanje o tem. Ljudje, ki imajo smisel zato, naj bi podali svoje nasvete in mnenja. Naš list ^je v tem oziru vsakemu na razpolago. Samo glejmo, da se prebudimo iz te nesramne narodne brezbrižnosti!—n. jieM Zoološki čudež, ka-li? Glavni urednik nekega sofijskega dnevnika je nedavnega jutra pri čitanju jutranjih novin zaj-trkoval sveže mleko in v njeni našel dve pravi pravcati mali živi ribici. Tak pojav je izredna novost in glavni urednik ga res ni pozabil opisati v svojih novinah, samo, da v svoji običajni novinarski skeptičnosti m deklariral pojave za zoološki čudež, marveč je izrazil svoje odkrito mnenje, da je ribici spravil v mleko njegov mlekar Boni pri zajemanju — vode. I Očka Boni se naravno ne da z očitki trgati po novinah in je vložil tožbo. Pa je slabo naletel. Izvedenci so namreč pred sodiščem izrekli soglasno mnenje, da v mleku ne živijo ribice, a priče so potrdile, da je očka Boni tisto jutro na poti v mesto izpopolnil svojo mlečno zalogo s tem, da je zajel vodo v potoku Iskarju in ž njo tudi obe ribici. Toda zadeva še vseeno ni končana. Glavni urednik je namreč storil to napako, da je ribici še tisto jutro odvrgel, mesto da bi ju ohranil za svoje glavno dokazilo, in tako je zdaj vsa sofijska javnost in-teresirana na tem, ali sta ribici res bili v mleku in ali se bo tak izreden pojav še kdaj ponovil. * :|t * i Kmetic je prišel pozno domov in se je bal, da se bo žena upravičeno pritoževala. Zato se je pred vrati sezul in hotel mirno v posteljo leči. Pri tem pa je butnil v'zibiko, da je močno zaropotalo. Žena se je seveda zbudila. Mož pa se je hotel opravičiti in začel zibati: "Aja-ja, ajaja! Nič ne jokaj!" Žena ga je vprašala: "Kaj pa delaš?" — "Glej, naše maleno dete je jokalo, sem ga pa pozi-bal!" — "Oj ti lažnjivec ti," je rekla žena, "saj je vcnda/ o-trok tu pri meni • in je zibika prazna!" * * * Če bi vsa morja popolnoma izhlapela, bi ostalo* toliko soli na dnu, da bi lahko z njo pokrili vso zemeljsko površino 60 , metrov na debelo. Zemlja pa meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov, za ' 51,000 kranjskih dežel. ukradene ure; Frančišek Per-ko za 1 gld. in eno srajco; Josip Ehemann za 12 cekinov; Alojzij Lahajner za 4 gld. kon-vencijske veljave; Josip Mulej za 42 gld.; Pavel Jaklič za 50 gld. 40 kr.; Martin Hadnig za 31 gld. 40 kr.; Mihael Oster-mann za 13 gld.; Anton Dobra-vec za 2 gld. 40 kr.; Savo Vodar za 47 kr.; Mihael Car za 1 gld. 48 kr.; otroci in vdove ubitih Frana Gibka, Antona Vodnika in Ivana Ragnarda za odškodnino. To razsodbo hranijo Regnar-dovi sorodniki v Ljubljani. Ali so se prizadeti po sedmih letih še pritožili in kako se je stvar končala, pa, žal, ni znano. O-menjeno razsodbo je naznanil u polkovnik Turečki iz Ogulina J 2. decembra 1833 c. kr. mest- , nerau in deželnemu, obenem kriminalnemu sodišču v Ljub- ^ ljani. . t izžvižgani prezident. 8 i Kraljevsko gledališče v Ko- ( danju je te dfti doživelo škan- ( dal, ki mu ni para v zgodovini t zadnjih časov. Predstavi v gle- 5 dališču je prisostvoval danski , kralj Kristijan, ki je pripeljal < s seboj predsednika finske re- ( publike dr. Relanderja. Oba ] državna poglavarja sta zavze- , la mesta v dvorni loži, a komaj i sta sedla, se je začulo z galeri- . Ije oglušujoče žvižganje, vmes pa so padali klici: "Dol s krv- • nikom!" Nastala je nepopisna zmeda. Nihče ni vedej, kdo demonstrira, in tako sta se najprej spo-J prijeli dve struji med občinstvom. Eni so vpili in žvižgali, drugi so tulili in kričali. Škandal je bil tako sramoten, da sta se kralj Kristijan in prezident dr. Relander osramočena in bledih obrazov umaknila, da ne bi prišlo do morebitnega napada na njuni osebi. Kakor poročajo listi, je bila demonstracija izrazito politična in naperjena proti preziden-tu finske republike. Doktor Relander namreč mnogo potuje ter ima v svoji domovini med nižjimi sloji mnogo sovražnikov. Ti komunisti so se očivid-no sporazumeli z drhaljo na Danskem ter jo podkupili za demonstracijo. Hrup se ni hotel poleči izle-pa. Morala je intervenirati policija, ki je udrla v gledališče' oborožena s sabljami in samokresi ter iztrebila razgrajače. Danski kralj in dr. Relander pa sta med tem zapustila gledališko poslopje. Prezident finske republike, ki je bil tako neprijazno sprejet v danski deželi, namerava radi škandala prekiniti svoje bivanje na danskem dvoru ter se takoj vrniti v domovino. Seveda pa bo radi demonstracij v gledališču dobila najdaljši nos policija, ki ni znala škandala pravočasno izvohati ter demonstracij preprečiti. -o-- Gozdar sreča dva prevejan-. ca, ki neseta hlod. "Hej," ju nagovori, "kje sta pa to dobila?" — "Našla sva." . — "To že vem. Kam pa zdaj?" — "Na policijo, da denejo med najdene predmete." ; -o- i Širite "amer. Slovenca." Le tako naprej, težak je bil porod, — s tem hočem reči, težave so bile pri ustanovitvi kluba. Kakor se vidi, čast igralcem, zlasti pa vodstvu, težave so premagane, klub je sposoben, da reši vse naloge njemu dane, ker ima izborne moči. — Člani kluba vršijo svojo nalogo stoprocentno. Igro je priredil klub, da pride do potrebnega denarja za nabavo potrebščin, ki so neobhodno potrebne pri prirejanju iger. Ni bila udeležba slaba, a vendar, ko bi se naselbina zavedala svoje dolžnosti, ko je videla oglas, da se gre za pomoč' klubu, dvorana bi morala biti nabasana. Drugičšekajveč. ŽALOSTNUTOLETNICA ; V KOČEVJU. Na veliki šmaren 15. avgusta 1826 ob devetih zvečer so ro-'parji napadli kočevsko mesto. Roparji so bili oboroženi s samokresi, sabljami in turškimi . handžari. Ljudje so sodili, da so Vlahi ali pa Bošnjaki, ker so I bili čokate postave in so nosili dolge brade. Ta dan je bil shod v sosedni župniji, v Stari cerkvi. . Večina meščanov je bila tam in i'se pravkar vračala domov. Ro-, parji so napadli najprej grad, kjer so upali dobiti največ ple-. na. V gradu so bili namreč ura-i di, ki so morali biti roparjem > dobro znani. Prodrli so brez te-j žav do blagajnične sobe. Toda i vrata so bila železna, zato so 1 jih morali razbiti. Skozi nare-; jeno odprtino so zlezli do bla-. gajne in pobrali denar, druge . vrednotine so pa pometali po . tleh. Ljudje so s strahom opazovali njih početje. Nazadnje . se je nekaj mož vendarle opo-. gumil6 in jim hotelo ustaviti ro-. panje. Roparji pa so se jim u-v prli ter pričeli streljati. Ustre-. lili so 231etnega Frančiška Gibka, ki je še tisto noč izdihnil, 181etnega hlapca Antona Vodnika, ki jc umrl 22. septembra, a in Ivana Nep. Regnarda, 521et-e nega vodjo zemljiške knjige . pri knezu Auerspergu, ki je 27. septembra umrl. Po opravi je-, (nem ropu so se roparji zopet j | razpršili. a Radi tega silovitega dogodka so se pričele obravnave. Kdo so roparji, to je bilo glavno vpra-n šanje. Na sumu so bili vojaki v j vojni granici, češ, da so se na-g šemljeni in preoblečeni vtiho-tapili v mesto in izvršili ropar-e ski napad. Zaprli so med dru-! gimi graničarja Tomaža Vukli-a ča in prostaka Jovana Fovš-j Tepavac iz slunjskega polka, e I Prvi je bil obsojen na 20 let G i drugi na 18 let dela pri utrdbah j in sicer v trdem želez ju. Toda 0f obsojenca sta se pritožila in s razsodbo c. kr. vojaškega pri zivnega in kriminalnega sodišča sta bila 4. novembra 1833, torej po sedmih letih, oproščena roparskega napada in istočasno izvršenih tatvin. Istočasno je to sodišče Kočkarov: Pa čemu, Bog se usmili, čemu to? (Sede.) Premisli sam, kaj.imaš, ko si brez žene. Poglej v svojo sobo, kaj je v njej ■— vedno in vedno nesnažni čevlji, skleda za umivanje, cel kup|obaka na mizi inlti —■ ha, ha — tam ležiš ves dan na trebuhu. Podkolesin: To je res, pravega reda — sam vidim —- ni pri meni. Kočkarov: Ko boš pa imel ženo, še samega sebe ne spoznaš. Poleg sebe boš imel, divan, psički, v kletki pa bo skakal čižek in pomisli, sodiš na divanu in naenkrat sede k tebi ženica in tako-le in te z ročico . . . Podkolesin: No, šment, če mislim na to, se mi zdi, kakor da me že božajo nežne ročice. A da ti povem resnico', dragi Kočkarov, gledam samo rad poleg .sebe kakšno lepotico. Kočkarov: No vidiš sam izprevidiš! Sedaj je treba samo stvar izvršiti. Pa to naj te nič ne skrbi! Svatbene goste, in vse drugo prepusti meni. Vina mora biti dosti. Nevesta ima kopico tetek in boterčkov, a s ter mi se ni,veliko šaliti. Ali kar se tiče obeda, ravno sen} se spomnil izbornega kuharja. Ta zlodej človeka napase, da naravnost brcati ne more. Podkolesin: Bog se usmili, tako si se razvnel, kakor da si že na svatbi. Kočkarov: Pa zakaj ne, čemu bi odlašali. Ali se strinjaš? Podkolesin: Ha! Ne, ne . . . nisem še z vsem zadovoljen. Kočkarov: Glej ga no, ravno prej si odkril kaj hočeš. Podkolesin: Rekel sem samo, da bi ne »bilo napačno Zdi se mi tako čudno, do zdaj sem bil samec in zdaj naenkrat ože-njen. Kočkarov: No, no, ali te ni sram? Vidim, da je treba resno govoriti s teboj, kakor govori oče s sinom. Poglej nase in opazuj, kakor opazuješ na primer mene. Kaj si pravzaprav?, Navadna klada — brez pomena. Čemu živiš? Poglej se v zrcalo, kaj tam vidiš? Neumen obraz — ničesar drur gega. Tu, pomisli, še okoli tebe bodo skakali otročički, a ne troje, morda celih še-stero, a vsi kakor krajcarji tebi podobni." Zdaj si ti sam dvorni svetnik, ekspeditor ali načelnik, ali Bog ve kaj vse, a tedaj pomisli okoli tebe vi-sta ekspeditorčkov, tako malih kanarčkov in eden te prime za gosto brado in ti boš kakor mlad psiček: Av, av, av. No, ali je kaj lepšega na svetu. Govori ! Podkolesin: Vse res, ampak to bodo sami razposajenčki, vse pokvarijo, razmečejo papir. Kočkarov: Kaj to, če se šalijo, pomisli, vsi bodo kakor ti. Podkolesin: To je res smešno, za vraga tak piščanec ali muct& in tebi podoben. Kočkarov: Tudi, no, ali ni smešno. Kar idiva. (Vstane.) Podkolesin: Dobro, pojdiva. Kočkarov: Ej, Štefan, daj svojemu g0' spodu, da se čimprej obleče. Podkolesin (se pred zrcalom oblači) : M1* slim vendar, da bi bilo primernejše v bele*11 telovniku. Kočkarov: Neumno, kaj še! Podkolesin (natika ovratnik) : Proklet*1 perica, tako slabo mi je izlikala ovratnik0' da mi nikakor ne stoje. Povej ji Štefan, ce ne misli krilo bolje likati, si poiščem drug0' Najbrže pohajkuje z ljubčki, nikakor o*1 bi likala. Kočkarov: No, prijatelj hitreje! mečkaš? Podkolesin: Takoj, takoj! (Oblači fr»K in sede.) Poslušaj Ilija, veš kaj? Pojdi sa111 tja. AMERIKANSKI SLOVENEC __r------- • — ~ -v,— ' ' r^nn^v- v il'. lUiwu'^hh I «- .................."i '•"- FrrS m najstarejši slovenski list Tke first and the oldest Slo« v Ameriki. venian newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891, Icbaja viak dan razon nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih. day, and the day after holidays Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098, 'Phone: Canal 0098. Naročnina: Subscriptions: Za celo leto_________________$5.00 ?or one year------------------$5.00 Za pol leta___________2.50 Doktor Gabršček — Mr. Jos. ■ 'Rot, ima fin nastop, manjka mu J • pa vaje za take vloge. Sčasoma ■ pride vse, le vaje je treba. Tončka Kavčičeva— Mrs. A. i Skala, je bila cela nagajivka in moderni ljubljanski otrok, ki i ne pozna nikogar, ki bi bil več - kot ona in bi mogla komu po- - korna biti. Kako korajžna je - bila, dokler ni vstal g. Petelin, , ko pa se je dvignil, ji je pa 1 vpadel pogum in z drugimi! . vred zbežala. Prav dobro je - pogodila svojo vlogo, gotovo j i sta imela z Jaroslavom malo i več vaje, da sta se tako lepo 1 razumela. t. Barica »— Miss P. Piber, bo sčasoma tudi za večje vloge ^ sposobna, tako tudi njen šocel, 3 vojak — Mr. J. Pernič, je bil , prav zavber soldat in lepo na-; stopil. Pa dasiravno vojak, ko - je bilo treba skočiti, je z dru-, gimi vred zbežal. Dramatičnemu klubu se prav - lepo zahvalimo za tako lep veli čer. Od srca smo se nasmejali. ,- Mr. P. Vidmar, režiser, je lahko r ponosen na uspeh. J "AMERIKANSKI SLOVENEC" Iz življenja in sveta. nemški muzejski strokovnjak: na zahtevi, da se mora celokupno Viljemovo imetje inventari-zirati, kajti okolica bivšega cesarja jve izvozila iz Nemčije v 'zadnjih letih že 6600 slik, ki jpredstavljajo ogromno in neprecenljivo vrednost. Take kupčije je treba v bodoče preprečiti, sicer bodo kaizerjevci nemško republiko docela izro-pali. | -o- ŽITA SE ODPRAVLJA V ITALIJO. Žita Parmska, ki živi s svojimi otroci na Španskem, je poizkusila nedavno svojo srečo pri vplivnih osebnostih v Londonu. Hotela je doseči dovoljenjema svojo preselitev na Angleško. Vendar ji usoda ni bila naklonjena. Angleški kralj, ki je bil naprošen, do bi podpiral njeno prošnjo, se.ni zavzel za stvar, marveč je zadevo prepustil svojim ministrom. Ti pa so se izjavili zoper navzočnost bivše cesarice na angleških tleh in so svoje mnenje sporočili v Le-queitio. Sedaj se je Žita premislila in tišči v Italijo. Naselila bi se rada v Toscani na gradu Pianore, ki je že stara last parmsko-bur-bonskih plemičev. Toda kolikor se čuje, tudi Mussolini ni posebno vnet za ta aranžman. Z druge strani pa se poroča, da je odšel Zitin brat že v Pianore, da uredi vse potrebno za prihod in naselitev svoje sestre in njene družine. -o- MOST MED EVROPO IN AMERIKO. Premostitev Atlantskega oceana ni nova ideja. Moderna tehnika je premagala že ne-broj na prvi pogled nepremagljivih ovir in tako upa v dogled-nera času doseči tudi ta cilj. Pred leti je izdelal neki francoski inženjer načrt premostitve Rokavskega zaliva in strokovnjaki so to fantastično delo odobrili. Ker pa ni bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev, poleg tega je pa izbruhnila še vojna, so morali ta načrt začasno opustiti. Zdaj pa poroča "Sunday Chronicle," da nameravajo ameriški inženjerji zgraditi most ' čez Atlantski ocen, torej med Evropo in A-meriko tako, da bi se lahko vozili v Ameriko z avtomobilom ali vlakom. Ta most bj spajal ameriško in evropsko ozemlje tam, kjer je razdalja med obema kontinentoma najmanjša. Začenjal bi se pri St. Johns na Novi Fundlandiji in končal , v Queenstownu na Irskem. Dolg bi bil torej 2000 angleških milj. Pri zgradbi bi šlo v prvi vrsti za stebre,, ki bi jim bilo treba dati trdno podlago na morskem dnu-. Tu si hočejo ameriški inženjerji pomagati s cementnimi otoki, na katerih bi stali stebri. Najtežji problem bi bila zgradba teh otokov. Tam, kjer morje ni posebno globoko, bi šlo delo gladko od rok, pri večjih globinah je pa stvar seveda drugačna. Dosedanje izkušnje kaž-ejo, da potapljač v globini 1000 metrov ne more več delati. Pač pa bi se dale spustiti v morske globine zvonovom podobne naprave, pod katerimi bi delavci lahko gradili otoke. Most bi obstojal iz treh delov. Zgornja dva dela bi bila za avtomobilski in vozni promet, spodnji pa «a železnico. Ker je to delo ogromno, so si zamislili inženjerji graditev mostu na ta način, da bi prevzela polovico dela angleška, polovico pa a-meriška armada. Most bi gradili 15 let. Stroški bi znašali 100 milijonov šterlingov. Omenjeni list navaja tudi korist, ki bi jo imeli Evropa in A-merika od tega kolosalnega podjetja. — Železniška zveza med Evropo in Ameriko bi pomenila katastrofo za pomorski promet. Potniki bi nedvomno raje potovali z vlakom, kakor pa s parnikom, ker bi rabili iz Evrope v Ameriko ali nazaj samo poldrugi dan. Most bi bil velikega pomena zlasti za avtomobilski promet. Na njem bi bilo več restavracij in hotelov tako, da bi lahko avtomobilisti med vožnjo udobno počivali. Načrt je torej tu, toda drugo vprašanje je, kdaj in da-li se bo sploh uresničil. Moderna tehnika sicer ne pozna ovir, vendar pa ni verjetno, da bi dočakalo naše pokolenje srečne čase, ko bo mogoče hoditi iz Evropo v Ameriko peš. NILSKI KONJ. Nedavno so prinesli listi vest, da se je potopil v jezeru Victo-i-ia-Nyanza v Afriki čoln, ki je naletel na nilskega konja. V čolnu so se nahajali trije črnci in dva Evropejca, ki so vsi na-' šil smrt v valovih. Strašna žival ta nilski konj! Tako je pač vzkliknil ta ali oni čitatelj, ki je preletel vest o nesreči. Pa ni tako hudo. Nilski konj je povsem nedolžna žival, ki se ne briga ne za ljudi ne za živali, temveč živi lepo vegetarijansko od rastlin in zelišč. — Druga je seveda, če jo človek napade. Pa še tedaj navadno ne stori nič hudega, nego se zadovolji s tem, da spusti iz svojega mogočnega gobca strašne glasove, ki ž njim uplaši nadležne-že, nakar izgine v vodi. Nilski konj je med vsemi živalmi, kar jih premore na favni toliko bogata Afrika, gotovo ena izmed najmiroljubnejših in .najmanj nevarnih. Da uživa od ^strani domačinov precejšen strah in spoštovanje, je umev-|no: saj pa se tudi šteje nilski J konj med največje četveronož-Jce na zemlji! Njegovo telo meri povprečno vsaj 4 metre, mnogokrat pa celo več. Naravoslovci, ki potujejo po Afriki, soglasno izpričujejo, da nilski konj ni opasen ljudem. Pripetilo se jim je, da so se peljali s čolnom preko reke, v kateri so se nahajali nilski konji. Živali niso storile ničesar žale-ga, le radovedno so zrle od bli-jzu in daleč na vozilo in na Iju-jdi v njem. Zgodilo se je tudi, | da je čoln nič hudega sluteč za-,vozil čez hrbet nilskega konja, :pa se je vzlic temu vožnja končala brez najmanjše nesreče. Pa bo morda kdo dejal, da je vest o nesreči v Victoriji-Nyanzi raca. Nikakor ne! Kaj-jti kljub miroljubnosti debelo-kožca se sempatja le zgodi ka-|ka nesreča s čolnom, katere je avtor in edini povzročitelj nilski konj. V tem primeru je vzrok lahko dvojen : ali je čoln nevede zavozil na hrbet "samotarske" živali, ki jo tolika brezobzirnost razkači, ali pa je žival pobesnela, vsled rane, ki jo ji je prizadel morda baš prevoznik. Omenili smo zgoraj "samotarske" nilske konje. Izraz je treba razumeti v doslovnem pomenu. Samotarski nilski konji !so oni konji, povečini stari samci, ki jih je Čreda izključila iz svoje srede ali pa so sami prostovoljno odšli v samoto, menda zato, da razmišljajo o ničevosti tega življenja. Ti samotarji so — umevno! — močno nagnjeni k pesimizmu. Ne samo, da smrtno sovražijo svoje rojak?, ki jih. neusmiljeno napadejo, če si predrznejo motiti jih v njih miru, nego atakirajo slepo tudi čolne in manjše barke. K sreči pa je teh mizantro-pov med nilskimi konji malo. Zobovje nilskega konja je silno ostro. Porabljajo ga za koščene izdelke, ki imajo celo višjo ceno kakor produkt iz slonove kosti. Meso nilskega konja je sočno in okusno; domačini ga razrežejo v dolge pramene in ga suše. Koža nilskega konja je gladka; njena barva se izpreminja. Včasih siva, včasih rjavkasta, včasih celo opekasto-rdeča. Njena debelina doseže do dva centimetra. Uporabljajo jo v Afriki za biče in za ščite. II koncu naj še omenimo, »da tehta nilski konj 15 do 20 centov. ČAROBNO OGLEDALO. Pariška javnost, zlasti pa ženski svet, se zadnje čase silno zabava in razburja nad zanimivim odkritjem, ki ga jejia-i pravila stalna obiskovalka nekega uglednega modnega salona. To odkritje, ki precej kompromitira lastnike modnih sa* lonov, obstoji v varljivem ogledalu. Epilog tega odkritja se je odigral te dni pred nekim o-krajnim sodiščem v Parizu.Mala sodna dvorana, v kateri se običajno rešujejo le manjši spori, je bila premajhna, da bi sprejela vso množico radovednežev, katerih večino pa so tvorile ženske precejšnje obilno-sti. Na obtožni klopi je sedela gospa »Suzana Berant, tožitelji-ca pa je bila korpulentna ma-dame Dujean. Na mizi pred sodnikom je ležal corpus delicti. Bilo je to veliko, fino brušeno ogledalo, ki je spravilo gospo Berant na obtožno klop. Radi tega ogledala se je kljub deževnemu vremenu zbrala na sodišču cela armada elegantnih dam, ki so nestrpno čakale na izid procesa. Stvar je bila §ledeča: Gospa Suzana Berant je pred dobrim letom v neki pariški zakotni u-lici otvorila majhen modni salon. Podjetje ni baš bogvekaj prosperiralo \ in le tupatam je zašla kaka odjemalka v lokal. Zato je bila gospa Berant često slabe volje in pravila je svoje,-mu sosedu^ optiku Feliksu Mer-landu, da bo lokal zatvorila, ker kupčija ne gre. Merland jo je prijazno potrepljal po rami in ji svetoval, naj tega ne stori, češ, da ji lahko on odpo-more.*Nekaj dni kasneje je gospa Berant prejela lepo ogledalo v dar. Ogledalo, ki se ni mijogo razlikovalo od drugih, ji je daroval optik, ki je hotel ž njim pomagati svoji sosedi. Zdelo se je, kot da ima ogledalo čarobno moč, zakaj od tega dne dalje se je število odjemalcev gospe Berant potroji-lo. Bile so zlasti korpulentne dame, ki so zahajale v salon madame Berant. Vse te dame so pravile svojim prijateljicam, da se v toaletah gospe Berant počutijo silno vitke. Zato so bile dame tudi pripravljene, da plačajo za te toalete prav visoke cene. To vitkost je povzročilo — ogledalo gospe Berant: Ogledalo je bilo namreč konveksno brušeno in njega vzbo-čena površina je povzročila, da je vsaka dama izgledala v o-gledalu višja in vitkejša kakor Samomor. Ustrelil se je Leopold Protner, šin" klobučarja Pretnerja iz Braslovc. Zvečer je kožuhal koruzo pri sosedu, med potjo domov pa si je pod nekim kozolcem pognal kroglo v glavo ter ostal na mestu mrtev. Natančno se ne ve vzrok tega čina, najbrže pa je šel v sm^t, ker so mu starši branili poročili njegovo izvoljenko. -o- Strela je udarila ,v nedeljo zvečer, 10. m. m. v hišo Andreja Amona na Blatnem vrhu št. 6. Hiša je pogorela do tal. Ničesar ni bilo mogoče rešiti. Le hlev so oteli dobri va-ščani. S\iši se pa, da najbližnji sosedje niso hoteli pomagat gasiti. To ni lepo v tak^ nesreči. Pogorelec je le za malo zavarovan. IŠČEM SOBO. Posebno sobo s hrano in vso postrežbo želi mlad samec pri mirni družini brez otrok v Chi-cagi. Ponudbe pod "Soba" na upravništvo tega lista. MALI OGLASI. aiii in lot k HIŠA 4 SOBE, elektrika, kopel, nizka cena za takojšno plačilo. 5350 S. Union. 04-p do p HIŠA 2 STAN. po 5 sob,'$5500 poleg lota, takoj $500, ostalo kakor "rent. Na 2132 W. 13th St. "stove lit.", elektrika, kopelna soba, prvo nadstropje takoj za oddati, Albert Realty Co., 135 N. Clark, _Dearborn 5957. _ _ _ 19-s,t,sr ije bila v resnici. Seveda so na (ta način "popravljene" damt sčasoma le spoznale, da so bile potegnjene. Šele sedaj, skora. 'po preteku enega leta, se je ne-:ka dama ojunačila in je gospe Berant ovadila sodišču. Sodišče |je Berantovo obsodilo na 200C frankov globe, kar so navzoče | dame kvitirale z gromovitim aplavzom. j Pariški listi poročajo, da bodo gospej Berant sledili še drugi lastniki salonov. | -o- TRAGEDIJA ZAVOLJO PSA. Nedavno je stopila iz neke hiše na nabrežju Eaux-Vives ob Lemanskem jezeru že priletna dama s svojim psičkom. Nesreča je hotela, ' da je v istem hipu privozil mimo nje avtomobil. Psiček se je prestrašil, se iztrgal dami iz rok in prišel vozilu naravnost pod kolesa, ki sO ga na mestu povozila in usmrtila. Ko je dama videla, da je njen dragi psiček mrtev, je bila vsa iz sebe. Predno so ji mogli zabraniti, je stekla čez cesto in se vrgla z nabrežja v Leman-sko jezero. Eden izmed pasan-tov je takoj skočil za njo in posrečilo se mu je, da je nesreč-sico spravil v motorni čoln, ki se je nahajal v bližini. Od tam so jo prepeljali v bolnico, Zakaj izkazalo se je, da je uboga stara dama zavoljo smrti svojega psička — zblaznela. -o-- TROCKIJEV PROGRAM NEVAREN REVOLUCIJI. Moskva, Rusija. — Ministrski predsednik sovjetske Rusije, Rykov, je rekel ob priliki konference komunistične stranke, da je Trockijev načrt nevaren revoluciji, takozv.ani prole-tarski diktaturi. Dalje je rekel, da je Zinovjev načrt, zvišati PRODA 9 STAN. hišo po 4 sobe, sun parlor, nizka cena. 3343 Sunny si de, ' Carlson.________________ 12-s do a 6-6 FLAT poslopje, parna topi., trdi les tla, blizu Garfield Parka; rent $6828. Cena $40,000. Lastnik: 3518 Fulton Blvd. 1st s. 2H do t KELLASTONE BUNGALOW, furnace, kopel in buffet, tudi omara za led, vel. porč in garaža. 2 bloka od W. Elmhurst C. A. % E. postaja. $7750, takoj $750, ostalo na obroke. 509 Swain Ave. __22-t,sr,č ROOM !Ntf HOTJSE proda, 25 sob, parna topi., elektrika; rent $75.00,—-1809 Indiana Ave. __ 25-t do t NA PRODAJ V RIVER SIDE par "■minut do I. C. električne; les. poslopje kakor bungalow; 5 sob in kopel v I. nadstr. in dve sobi; tnoder-- no, furnace lit., blizu Ivanhoe; 30 nut do Randolph St. Vprašajte A.C. Reich, 13635 Indiana Ave., River- _(lule/Chkajfo. _ 31-t,sr,č LES. HIŠA, 2 nadstr., 2-3 "sobe," kopel, garaža, elektrika, $65 mesečno dohodkov; cena $5500,—$100' takoj. 3270 Elston Ave., Phone Keystone 10099, _ 32-t do t _____.UGODNA PRILIKA. SHOE REPAIR SHOP bi rad takoj prodal; zapusti mesto. 3150 Easjon. _______________05-p do p. ROOMING! IO USE 24 SOB; 3 leto lease, premog za zimo, parna toplota, elektrika, 1140 Madison St. ____.__________ ____lfi-s do_s PRODA ALI V NAJEM vel. prostor za kolonizacijo, osušene zemlje ob jezeru, last železnice. 40 akr. deloma obdelane na katerih je lastnik. Jako ugodna prilika. Vprašajte Chas M. Brown, 139 \V. Madison St., Chicago. Rm. 707._OO-s.t.sr 3 NADSTR." TOVARNA na prodal zelo po ceni. 60x25, ','Stove lit", lota 141x125. Pripravno za predelati za stanovanja. 2014 Nebraska Ave., bli- zu Armitage.__20-s do s GAS GREASING STATION nizka ccna 2 "pits", 3937 Armitage Ave. ________________18-s,t,sr DELICATESSEN, Grocery, Candy, smodke; dela dobro kupčijo v bližini šole; 4 sabe za stanovanje; rent $35. 3029 Van Buren. 26-t,si-,č j KDOR ima veselje do starine, imam lepo izbiro; bronaste in druge stvari. Tudi pohištvo. 4449 Broadway. 3rd/ _Apt/__________________________________18-t,sr,£ • GROCERIJA ustanovljena pred 20 leti, čisto b^ez dolga, na Commercial Ave., vzame kot pogoje tudi 2 ali 3 stanx hišo v bližini 79. ceste, . kot del plačila. Elmer Jordan & Co., 287l*E. 79th St., Sangamon 7900,— Vprašajte Mr. Funk. 36-tdot POHIŠTVO NA PRODAJ._ DININGxROOM SET proda, posteljo, plin. peč, Upright mahogany piano "in klop, 3719 Maple Square Ave. Grace 5664 2nd Apt, 35-t.sr.č U.SNJAT1 DAVENPORT in stoli, $25.00. Euclid 5479.-217 S. Hura- _phrey Ave., O. P^ 31-t,sr,č DEL O I N S LUŽBE DELAVKE na "singel needle zigzag and narrow machine" za ženske % spodnje obleke. Dobra plača, stalno delo. Vprašajte La Mode Garment Co., 1733 Irving Park Blvd.t Chicago. 111. 38-sr,c.p LOUIS STRITAR •e priporoča rojakom xa naročila premoga, katerega pripeljani na dem- Prevažam pohi* itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefona t 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. državne davke letno za 1- bili- j j on dolarjev na ta način, da bi i se dvignila cena potrebščinam! in obdavčilo kmete — nevaren J kajti s tem bi se izvalo med kmetji ogorčenje in prišlo med' njimi in tovarniškimi delavci1 do preloma. Prijatelji in somišljeniki kaj bote storili v zaključpi jubilejni kampanji Ža "Am. Slovenca?" R. PAVLOŠKl Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. ' JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je po dolgi in mučni bolezni preminula, dne 25. oktobra 1926, ob 11. uri dopoldan, previdena s sv. zakramenti, naša ljuba hčerka Frances Misjak n Tem potom se najprisrčneje zahvaljujeitio darovalcem vencev in cvetlic, pa za sv. maše. Najlepša hvala botri Mary Šetina za krasni venec in Franku Prijatelju ter mojima bratoma Ignaciju in Dominiku, ter sestram Johani, Karolini in Mary za krasne, vence. Hvala tudi Matt Kumpu St. in Franku Serfranski-ju, Mary Rastet, Viktor Sefranski-ju, Johani Brigač in Frances "Pierce za sv. maše. Najlepša hvala tudi preč. g. župniku Rev. F. Salovenu za lepe pogrebne obrede za pokojno. Hvala vsem, ki so se vdeležili pogreba, pa tudi tistim, ki so jo prišli obiskat in kropiti, ko je ležala na mrtvaškem odru. Bog plačaj vsem skupaj! Pokojna je bila rojena 9. junija 1904 v La Salle, 111. Gospod, dodeli naši ljubi hčerki večni mir in pokoj. Spočij se v Bogu in spavaj mirno, dokler se ne snidemo nad zvezdami kakor nam govori sv. križ. Žalujoči ostali: FRANK in KATARINA MISJAK, stariši; MARY, AMALIJA, HELENA in MILANA, sestre. Salle, 111. dne 1. novembra, 1926. išCe se sobarica, Slovenka, mora znati nekoliko angleščine, prednost ima starejši oseba. Plača za začetek $17.00 na teden. — Dr. Lagorio, c. of Miss- Jose phine Kervin, .417 Roscoe St., Chicago, 111. Phone: Wellington 8821. POHIŠTVO NA PRODAJ raznovrstno, pridite gotovo si ogledati, cena nizka in vse v dobrem stanju. Frank Rossow, 1951 W. 22nd PJoce. č,p priporočam se rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože * in vence, dobi največjo izbero pri meni. fr. pengal, NAROČNIKI POZOR! Te dni smo razposlali na vse zastopnike (ce) naše slovenske stenske koledarje za leto 1927. Vsak naročnik, ki ima plačan list, je opravičen do enega. Po večjih naselbinah jih bodo vam razdelili maši zastopniki (ce). Kjer nimamo zastopnika (ce), smo jih razposlali v posameznih zavitkih direktno na naročnike. Naročniki naj pazijo, da pri odvijanju ne raztrgajo koledarjev. Na vsakem ovitku je tiskano . v angleščini "Open here." Tam je pod ovitkom posebna vrvica iz žime, pri kateri najdete konec, nakar potegnite to vrvico in vam prereže ovitek po dolgem in koledar je s tem odvit. Ako pa skušate od-viti drugače, se pa lahko pripeti, da raztrgate koledar. NAROČNIKOM ¥ STARI DOMOVINI. naznanjamo, da je nekaterim že potekla naročnina za list. Poglejte na številko poleg vašega naslova. Prva znači mesec/ druga leto. Ako je poleg vašega imena številka 10-26 je to znamenje, da je vam potekla naročnina v mesecu oktobru. Ker so s pošiljanjem lista v staro domovino veliki stroški, in je treba liste visoko fran-kirati, zato je potrebno, da je naročnina kolikor mgooče poravnana sproti. Prosimo torej vse one, ki naročajo list za svoje domače v staro domovino, naj naročnino, ko poteče, čimprej poravnajo, da se pošiljanje lista ne ustavi. Upravništvo "Am. Slovenca." NAJBOLJŠE DELO CENE NAJNIŽJE. J. &RAVCAK 1852 west 22nd street, chicago, ill. Iz starih čevljev naredim nove — delo trpežno • rabim najboljše usnje — prepričajte se. najnižje cene —' (č) DR. T F. KONOPA IN ZDRAVNIK, KIRURG " ' PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 ALI SI TI ŽE VOLIL(A), ZA PETKRATNO ALI ŠESTKRATNO IZDAJANJE "AM. SLOV." — AKO NISI SE, POSLUŽI SE TAKOJ TE GLASOVNICI*. GLASOVNICA v Podpisani Vaa naročnik (ca) glasujem: za šesto številko Amer. Slovenca na teden in obljub- □ ljam, da bom svojo naročnino $6.00 letno redno plačeval (a) ter povsod in ob vsaki priliki agitiral za list in skušal vse svoje prijatelje pridobiti za Amer. Slovenca. □ naj ostane naš list Amer. Slovenec petkrat na teden, dokler se delavske razmere ne zboljšajo in list dobi (še več naročnikov. Med tem pa bom pridno agitiral-. (a) za listin skušal (a) pridobiti vse svoje prijatelje, da postanejo naročniki najstarejšega slovenskega lista v Ameriki — AMERIKANSKEGA SLOVENCA. (Lastnoročni podpis naročnika)' (Naslov) (Naredite križ pri predlogu, za katerega glasujete.) HOHENZOLLERNCI NAJ-VEČJI POSESTNIKI IN KAPI-TALISTI V EVROPI. Nemci so končno le uredili vprašanje odpravnine z odstavljeno dinastijo cesarja Viljema in njegovih sorodnikov. Hohenzollerncem so ostali vsi gradovi in hiše, ki so jih imeli za časa svojega vladanja. Predvsem torej palača cesarja Viljema I. v Berlinu "Unter den Linden;" dalje Nizozemska palača, ki stoji tudi "Unter den Linden," lovišče Rominton, gradič v Homburgu, oficirsko zdravilišče v Arcu, Achilleion na Krku, Villa Liegnitz v Pots-damu, Villa Quandt s posestvom, Vila Ingenheim, Vila Alexander, Vila Adelheitswert, Vila Borby, grad Reinstein, Ansbachova palača v Berlinu 2 zemljiščem, grad Reinharts-hausen ter zemljišča Grossta-barsu. Poleg tega ostane njihova last poselska palača v Char-lottenburgu, postaja za mornarje v Potsdamu, otok v Plon-skem jezeru, pristava Cadinen, farme Dickdorn in Kozis v Nemški Južnozapadni Afriki, kneževina Oels ter posestva Uetz, Falkenrehde, Hemm^l-Park, Louisenberg, Frauendorf, Goritz, Kamenz, Seidenberg, Schmallenstein in Schonau. — Lahko bi naštevali še naprej in bi zlepa, prišli na konec. Poleg teh nepremičnin ostale Hohenzollerncem vse pohi-8tvo in oprema v Charlotten-kurgu in drugih palačah. Vse to, kar smo našteli zgoraj, obsega samo 250,000 juter zemlje, ki bo nesla na leto 2 do 3 bilijone mark čistega dobička, Medtem ko so posestva vredna Približno 50 milijonov zlatih ^ark! Glede umetnin, ki se nagajajo v cesarskih gradovih in l^lbewh, jju je biio sklenjeno, da ostanejo do nadaljnega pač na sedanjen) mestu, vendar jih niora bivši vladarski dom odstopiti pozneje nemški državi Proti odškodnini, ki jo določijo Posebni izvedenci. v Ta določba je posebno važna l'adi tega, ker so nekateri člani 'Jivše dinastije začeli prodajati dragocene slike. Kronprinčeva 2ena je n. pr. ponudila nekemu vinskemu trgovcu iz Švice dragoceno umetnino za četrt milijona švicarskih frankov. Švicar pa ni poznal vrednosti dela ter S(i je obrnirna znanega berlin-skega muzejskega konservator-Ja Bodeja, ter ga vprašal za ce-nilni vsoto. Dobil je odgovor, d4 je slika vredna najmanj 300 tjs()č mark in je jedva preprečil prodajo dragocenega dela v ^ozemstvo. Sedaj vztrajajo -MPISANO POLJE jHfb S?®_ J. M. Trunk.-« Pripravite'- pripravite se na mrzli val, ki gotovo pride! Pri nas dobite veli' kansko izber g) ZIMSKIH SUKENJ Nova oblika: Ulster Box, Chesterfield in Tube, krasno izdelane po naj novejših vzorcih in barvah. Pa tudi najnovejši vzorci OBLEK, z eno ali dvojno vrsto gumbov za mladeniče in moške. V Chicagi ne dobite cenejših te kakovosti. Cene so: M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil Al. B. "Oho," je vzkliknil Pinto, ki je bil iztegnil vrat ter si roko položil na oči, "to je začetek bitke, ali pa ne vem ničesar. Medtem ko naša vojska v ravni črti prodira proti Lipske-mu, bi nas ruski in pruski lopovi radi prijeli od strani in nas raztrgali. To so dobo preračunali IČedalje boljše, poznajo vojne zvijače." • "Kaj pa bomo mi počeli tukaj?" je vprašal Klipfel . "To je vendar jasno," je odgovoril narednik. "Nas je tu deset do dvanajst tisoč pod starim Souhamom, ki se še nikdar ni umaknil niti za korak. Stali bomo torej kot zid, eden proti šestim ali sedmim, dokler cesar ne izve o položaju ter se obrne nam na pomoč.^ Glejte, ordonančni častniki so že oddirjali." In res je bilo tako: pet ali šest častnikov, je dirjalo preko latzenske ravnine za našim hrbtom proti Lipskemu. Jezdili so, kakor bi jih veter gnal, jaz pa sem prosil Boga, naj jim da dospeti o pravem času in nam pošlje na pomoč celo vojsko. Grozno je, ako mora človek slišati, da je izgubljen; še svojemu največjemu sovražniku bi ne želel, da bi bil v takem' položaju. ' Narednik Pinto nam je razlagal-: "Srečo imate, rekruti. Ako ta ali oni od vas odnese zdravo kožo, se bo lahko hvalil, da je videl kaj posebnega. Le poglejte tiste višnjeve črte, ki prihajajo s puškami na ramah ob Plavnem potoku — vsaka taka črta je en polk. Trideset jih je, to je skupno šestdeset tisoč Prusov, brez tistih vrst konjenice, ki je vsaka en Madron-. Tisti tam-le, ki prodirajo ob njih levi strani ob Rippachu, in se jim o-rožje bliska na solncu, to pa so dragonci in kirasirji ruske carske garde. Prvikrat sem jih videl pri Austerlitzu, kjpr smo jih pošteno premikastili. Teh je tudi še osemnajst do dvajset tisoč. Tista gruča sulic za njimi, to so kozaške čete. V eni uri bomo stali nasproti stotisoč Prusom in Rusom, in sicer najkrep-kejšim. To bo bitka, v kateri si človek lahko pribori križec ,ako ga pa ne dobi, ga lahko izgubi za zmerom." "Ali res mislite, narednik?" je vprašal Ce-bedej, ki ni nikdar imel v glavi dveh jasnih misli in si je domišljeval, da ima križec že v roki. "To je kakor pribito,je odgovoril narednik ; "prišli si bomo prav blizu. In če v gneči ugledaš polkovnika, top, zastavo, sploh kaj takega, kar te bode v oči, plani na tisto in ne zmeni se za bajonete,.sablje in puškina kopita. Kar zagrabi in ako srečno odneseš pete, boš zapisan v odlikovanje." Medtem ko je govoril Pinto, mi je prišlo na misel, da. je falsenbtlrški župan dobil križ, ker se je Mariji Lujizi s svojo vasjo peljal nasproti na ovenčanih vozeh. Ta način kako se dobi križ, se mi je zdel mnogo pripravnej-ši, nego Pintov. ■Nisem-imel več časa, da bi bil še dalje razmišljal o tem, kajti od vseh strani so trobili k zbiranju Vsakdo je hitel tja, kjer so stale puške njegove kompanije, ter naglo pograbil svojo. Časniki so nas razpostavili, v bojne vrste. Iz vasi so v diru prihajali topovi. Razpostavili so jih na vrhu malo zadaj, tako da Ne kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dobite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. jih je ščitil hribov rob. Prišli so tudi vozovi s streljivom. Bolj dal