Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemŠi nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki T3& firal Stow«« Daily* Id the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903; at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. STEV. 122. NEW YORK, V TOREK. 24. MAJA 1904. LETNIK XL Roosevelt in volitve. PREDSEDNIK BODE VODIL RE- V FINDLAY, OHIO, JE BILO SE Razstrelba. PUBLIKANSKI NACIJO-NALNI KONVENT. Vse podrobnosti načrta za konvencijo je sam popravil. TAJNOSTI BELE HIŠE V WASHINGTON!!. Washington, 23. maja. Stanovni-kom bele hiš«- no ugaja, ozval je predsednik svoje zaupnike k sejam v belo hišo; pri tem so se posvetovali o republikanskem podpredsedniku, ktero mesto so uglednim republikancem kar po vrsti obljubili; v belej hiši so tudi določili začasne in prominentne predstojnike konvencije; nadalje so ukrenili, da bode bivši new-yor:ki governer Black govoril nominacij ski jrovor, kterega mara pa po-preje predlo/iti predsedniku v potrdilo. Končno je prišla tudi sama platforma na vrsto, ktero je Roosevelt tudi natančno pregledal in izročil senatorju Lodgeju, da je po želji Roosevelt a predela. Inače mora vse to delo izvršiti nacijonalni konvent sam, toda vse to delo bode predsednik oskrbel. Vsa ta dejstva je časopisje obelodanilo kar po vrsti, kar pa predsedniku nikakor ne ugaja. Radi tega sedaj uradoma vso stvar dementira, češ, da on ni ukazal kaka mora biti platforma in da se je o tem le zasebno posvetoval z nekte-rimi prijatelji. Tako dementiranje je pa naravno absurdno, kajti ono nikakor ni v soglasju z javnimi dejstvi. Sedaj je treba še napraviti direktno brzojavno zvezo med belo hišo in dvorano, v kterej se bode vršila konvencija v Chicagu. Kadar bode aplavdi-ranje umestno, moral bode predsednik pritisniti na električni gomb in potem bode vsa dvorana ploskala. To bi bilo vsekakor umestno, kajti končno zamo-rejo delegatje vendarle napraviti kako napako, kaju njihovej inteligenci ni mnogo zaupati. Vstreljen štrajkar. Freeport, Tli., 23. maja. Radi Straj-ka tukajšnjih pekov je prišlo že do prolivanja krvi. Med tem, ko je ne-unijski pek Arthur Newson govoril s svojimi znanci pred pekarno H. Roli-karsa, so ga štrajkarji napadli. Da se jih obrani, pričel je nanje streljati. Pri tem je pogodil štrajkarja John Wuertha v trebuh, radi česar je slednji umrl na potu v bolnico. Z drugo kroglo je pogodil E. Smitha, tudi v trebuh, in ga smrtno ranil. Krvava šala. « Cardiff, Pa., 23. maja. Tukajšnji irrocer, Frank Paul, se je v šali z svojim starim znancem Severino Pelli-grano, kterega je obiskal v njegovem stanovanju, metal. Šala se je pa končno spremenila v resen boj, tako. da je Paul v jezi odšel iz hiše. Ker je pa v hiši pozabil svoj klobuk, poslal je svojo ženo pon1' Ko je pa slednja pobrala k! -.jtik, ki je ležal pred hišo, je Pelligrano streljal na njo in jo pogo dil naravnost v srce, tako, da je bila na mestu mrtva. Na to se je tudi Paul oborožil z puško in odšel v stanovanje Pelligranota. Slednji je bežal v gorenje nadstropje. Ko je pa nekaj časa na to odprl vrata, vstrelil je Paul nanj in ga s zrnjem tako pogodil, da mu je odtrgalo gornji del glave. Na to je Paul nesel truplo svoje soproge domov in ko je s svojimi tremi otroci obžaloval smrt soproge, do-šla je policija L? ga odvedla v zapor. Nezgoda na železu- i. Boston, Mass., 23. maja. Radi napačno postavljenega izogibališča, zadela sta včeraj popoludne na Washington in Ashland St. dva voza poulične železnice skupaj. Devet osob je bilo ranjenih. DEM OSOB USMRTENIH, TOVARNA VNIČENA. Mnogo delavcev Lake Shore Novelty Co. težko in lahko ranjenih. DVA DELAVCA SE POGREŠATA Findlay, Ohio, 23. maja. V skladišču Lake Shore Novelty Co. pripetila se je razstrelba, vsled ktere je bilo sedem osob usmrtenih, pet smrtno ranjenih in 15 težko ter lahko ranjenih. Dva delavca se pogrešata in splošno se sodi, da sta bili njihovi trupli raz-rgani na koščeke. V tovarni Lake Shore Novelty Co. kjer je vslužbenih 300 delavcev, so delali tudi v nedeljo, ker imajo velika naročila za bombe, ktere pridejo v porabo dne 4. julija. Ivo se je pripetila razstrelba, delalo je v tovarni le 30 delavcev. Razleteli sta se dve skladišči naenkrat. Najbrže je kak delavec prevrnil velik zaboj s torpedi. Tovarna je popolnoma razdejana. Posamezne ude nesrečnih delavcev so našli po več sto yardov daleč od tovarne. Tu«li oni, kteri so manj ranjeni, so v velikej nevarnosti, kajti njim preti zastrupljenje krvi, ker so prišli v njihove rane posamezni deli strupenih snovi. Slovenske novice. — Iz Willoughby, Ohio, se nam poroča, da je pri zgradbi tamošnjega mostu ponesrečil naš rojak Vid Go-ljar iz Dravelj pri Ljubljani. Na mostu je prišel pod kolesa poulične železnice, ktera so mu odrezala desno nogo in ga tudi drugače tako poškodovala, da je bil na mestu mrtev. Na Slovenskem ostavlja soprogo in 7 nedoraslih otrok. Predsednikova zahvala. '1 Vseslavjansko združenje" v New Yorku, ktero je povodom banketa v počast rojstnega dneva ruskega cara, brzojavno priposlalo predsedniku Rooseveltu udanostno adreso, dobilo je včeraj iz Washingtona na predsednika "Slavjanskega združenja" naslovljeno sledečo zahvalo: White House, Washington, May 20, 1904. My dear Sir! Your telegram has been received, and the President wishes me to assure you that he warmly appreciates the friendly sentiments you express on behalf of the Slavic Alliance. Very truly yours, Win. Loeb, Jr., Secretary of the President. Italijani med seboj. Mayrsdale, Pa., 24. maja. Pri tukajšnjih premogovih rovih so se sprli štirje italijanski premogarji radi navadnih gozdnih cvetk. Pri tem je prišlo do pretepa, v kterem so obležali trije mrtvi na mestu, dočim je četrti všel. Radecky, avstrijski general. Stari Radecky je izvršil mnogo vojaške službe, toda nikoli ni imel prilike povspeti se do viška svoje slave, dokler ni postal star triinosemdeset let in dokler ni izposloval velike zmage pri Novari. Od onega časa nadalje postajal je vedno bolj slaven. oT nam dokazuje, da ne smemo nikoli obupati, in misliti, da smo vsled starosti izgubili vsako priliko: ne pri pustite letom, da Vam odvzamejo najboljše. Vzdržujte si moč Vašega trupla z Trinerjevim ameriškim ele ksirjem grenkega vina. To zdravilo je pripravljeno iz čistega, naravnega trtnega vina in najboljših zelišč in je povsem naravno sredstve. Pred vsem deluje t želodcu in odstranjuje slabo neprebavljivo hrano. Ono vam bode pomagalo, ker napi avl ja novo kri. To sredstvo pospešuje vse orga ne v njihovem delovanju in očisti kri od vseh škodljivih predmetov. Ako bolehate na kterokoli način. Tri nerjevo ameriško grenko vino Vas bo ozdravilo. V lekarnah. Jos. Triaer, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL, Piben Sta. v I Napad na mesto Port Arthur od kopne strani; grozen poraz Mikadovih čet; Rusi majo 3000 mrtvih in ranjenih. VLADIVOSTOŠKO VOJNO BRODOVJE VJELO TRI JAPONSKE LA-DIJE. — PRED PORT ARTHUROM IZGUBILI SO JAPONCI TRI NADALJNE VOJNE LADIJE. RUSI ZOPET ZASEDLI MESTO NEW-CHWAN G. KATERO SO VTRDILI. JAPONSKE ZGUBE. Iz bojišča na Iztoku prihajajo vsaki dan za Ruse ugodnejša poročila.. Tako se uradoma poroča iz Chefoo, da so Japonci napadli od kopne strani mesto Port Arthur. Pri tem so pa bili poraženi na vsej črti in so izgubili 15,000 ranjenih in mrtvih. Istodobno so izgubili pred portarthursko luko jedno topničarko in dve torpedovki, dočim je vladivostoško brodovje vjelo tri velike japonske križarke. London, 24. maja. Iz najverodostoj-nejših virov — iz Chefoo in Liao-Yanga — se brzojavlja, da se je pri Port Arthuru vršila velika bitka na kopnem, v kterej so bili Japonci na vsej črti poraženi. Petrograd, 24. maja. Minister ino-st ranih del, grof Lamsdorf, dobil je od ruskega konzula v Chefoo uradno poročilo, da so Japonci od vseh stra-nij napadli mesto Port Arthur, da so pa bili premagani. .Izgubili so 15,000 vojakov, kteri so deloma usmrteni, deloma ranjeni. Rusi imajo 3000 mrtvili in ranjenih. Liao-Yang, 24. maja. Semkaj se brzojavlja, da so Rusi i#jajno odbili napad na Port Arthur. Japonci so morali bežati. Njihove izgube so velikanske. Podrobnosti še niso znane. Pričetek vojne. Ako so zgoraj navedena poročila zanesljiva, kar je neizključeno, ker prihajajo iz ruskih uradnih virov, potem se je vojna za posest Port Ar-thura pričela. Rusi imajo v mestu 30,000 mož, ne-vštevši 10,000 mornarjev in vojaških delavcev. Hiroshima, Japonska, 24. maja. Japonska vlada je odredila mobilizacijo tretje vojske, kar pomenja preinaee-nje vojnega načrta, kterega so morali Japonci predrugačiti radi velikanskih izgub na morju. Sedaj ne morejo poslati svojo drugo vojsko v Mandžur, kakor so prvotno nameravali. Vse poškodovane ruske vojne ladije so popravljene, tako, da nadkriljujejo japonsko mornarico. RUSI VJELI TRI JAPONSKE KRIŽARKE. Paris, 24. maja. .Poročevalec lista "Matin" brzojavlja iz Petrograda: "Iz Vladivostoka se brzojavlja, da je tamošnje rusko vojno brodovje vjelo tri nove japonske križarke, ktere so Japonci kupili od republike Chile.' Pred Port Arthurom razstrelili so Rusi tri japonske vojne ladije, in takrat, ko se je razletela vojna ladija "Hatsuse", potopila se jim je še velika križarka. Z vjetimi križarkami zajedno, izgubili so toraj Japonci samo v jednem tednu osem vojnih ladij. V bitki pri Yalu izgubili so Japonci 7500 vojakov. Petrograd, 24. maja. Iz Port Ar-thura prihajajo vsaki dan seli v Liao Yang. Dva ruska vojaka, ktera sta všla iz japonskega jetništva. poročata, da je bilo v bitki pri Yalu po zatrdilih Japoncev 7500 japonskih vojakov usmrtenih. V Liao-Yang prihaja vsaki dan po 11 vlakov vojaštva, večnoma kozakov. + + + Petrograd, 22. maja. Iz bojišča na Iztoku prihajajo vedno ugodnejša poročila. Vladi se namreč brzojavlja, da je portarthurska posadka ostavila trdnjave in napadla Japonce, kateri oblegajo mesto Port Arthur. Japonce so premagali in prepodili, tako, da so Japonci izgubili 1100 mrtvih in ranjenih. Rusi imajo 116 mrtvih in ranjenih. Rusi so se napotili prjti Japoncem, ko so zvedeli, da nameravajo njihovi tovariši onstran japonskih vrst poslati v mesto vlak z vojnimi potrebščinami. Japonci so poslali svoje čete med vlak in rusko vojaštvo, na kar so Rusi pričeli z napadom. Po kratkem boju so Japonci bežali, na kar se je general Stoessel vrnil z svojimi četami in vlakom v Port Arthur. Petrograd, 22. maja. General Stoes sel brzojavlja iz Port Arthura, da se je minoli ponedeljek vršil ljut boj pri Kincliowu. Dve japonski diviziji sta napadli dva ruska polka, ktera sta izgubila 100 mrtvih in ranjenih, med njimi tudi jeden častnik. Sovražnikove izgube niso natančno znane, toda vsekako so bile velike. Zaradi tamošnjega ruskega vspeha so se morali Japonci umakniti. Tudi so Rusi prodrli vrste oblegujočih Japoncev, tako, da na severoiztoku ni več sovražnika. V Liao-Yang prihaja vsaki dan več vojaštva. Tokio, 21. maja. Sedaj se je dognalo, da se je japonska vojna ladija "Hatsuse" razletela vsled ruskih min. Petrograd, 22. maja. Uradoma se zatrjuje, da je tudi japonska vojna ladija "Fuji" izgubljena in neka na-daljna vojna ladija tako poškodovana da ni več za rabo. "Fuji" je bila tako poškodovana, da se je v sledečej nevihti potopila, ali pa so jo odvedli na Japonsko, kjer jo bodo morali par mesecev popravljati. New-Chwang. 23. maja. Rusi so zopet zasedli tukajšnje mesto in dovedli seboj mnogo pešcev, topništva in konjiče. Južno od mesta izgotavljajo sedaj utrdbe. Ljudje, ki prihajajo iz Chefoo, poročajo, da so na svojem mornarskem potu srečali mnogo razvalin raznih pamikov. Tukajšnjim ruskim četam so prečitali danes vesti o japonskih izgubah pred Port Arthurom. Petrograd, 23. maja. Generalni štab izjavlja, da so R-isi zopet zasedli mesto New-Chwang radi tega. ker se je položaj povsem spremenil vsled izgube japonske vojne mornarice v mino-lem tednu. General Kuropatkin je prvotno sklenil mesto New-Chwang prepustii Japoncem, ker so bili slednji gospodarji na morjn. Ker so pa sedaj izgubili najboljše vojne ladije, postala sta si sovražna brodovja jopet jedna- i/f^o se Japonci ne bodo upali pošiljati svoje transportne parnike krog polotoka Liao-Tunga, kajti sedaj zamorejo pričakovati vsaki Čas napada od strani ruskega vojnega brodovja. Chefoo, 23. maja. Kapitan neke ruske trgovske ladije, kteri je pripljul iz Port Arthurja, poroča, da se po izgubah v minolem tednu japonsko brodovje ni več vrnilo pred Port Arthur. Pač so se pa dne 20. t. m. pojavile japonske topničarke in torpedovke pred luko. Pri tem so Rusi potopili jedno japonsko topničarko in dve torpedovki. V Port Arthuru je vakdo prepričan, da Japonci nikoli ne pridejo v Port Arthur, kjer imajo Rusi 30,000 vojakov, ne vštevši možtva vojnih ladij in rokodelcev. Vhod v luko je prost in ladije zamorejo mirno pljuti med Port Arthurom in Daljnim. Trdnjave na kopne j strani mesta so gotove in pripravljene na obleganje. Vojaki, kteri so bili v Daljnem, so prišli večinoma v Port Arthur. V boju pri Kmchau dne 16. maja so Rusi postreljali dve eskadroni japonske konjiče, od ktere se je rešilo le 8 mož. Ona japonska križarka, katera je bila takrat, ko se je potopila vojna ladija "Hatsuse", poškodovana, se je potopila v zalivu mesta Daljni, kamor je pribežalo japonsko brodovje. Fusan, Koreja, 23. maja. Dva tisoč Rusov je zasedlo mesto Siuyen v Koreji. Tudi so se pojavili kozaki blizo Limara. Po vsem Mandžtiru je opaziti ruske patrulje in Japonci so v vedno večjih stiskah. Tokio, 23. maja. Danes je dospelo semkaj 300 ranjenih vojakov prve japonske vojske. Ranjence sc nastanili v bolnici. Petrograd, 23. maja. Rusko časopisje piše jednoglasno o velikem vpjli-a vu, kterega je napravil car, ko se je poslavljal od svojega vojaštva po raznih gubernijah v južnej Rusiji in v Moskvi, kjer je dejal mestnim zastopnikom : "Naša slavna vojska se bode vrnila domov z lovoriko zmage." Francoski poslanik v Pekingu je predlagal, naj se skliče kongres v svr-ho končanja vojne. To je vzbudilo v Rusiji veliko nezadovoljnost. "Novoje Vremja" piše o tem predlogu: "Vojna je osobna zadeva Rusije, ktera ne išče nikjer pomoči. Kadar bode vojna končana, obravnavala bo Rusija z Mikadom. ne pa z Evropo. Radi tega obžalujemo, da je bil bas zastopnik ruskega zaveznika oni, kateri je prvi izgovoril besedo "kongres "." Afera Perdicaris. NA POTU K ROPABJU RAS ULA-HU V SVRHO OSVOBODITVE JETNIKOV. ! Marokanska vlada bode izpolnila vse zahteve roparjev. Krvoločni Moroti. NA OTOKU MINDANAO SO POKLALI VEČ MIRNIH IN NE-OBOROŽENIH DOMAČINOV. Po noči napadli in pomorili 53 možkih Žensk in otrok. VSMRTENI SO BILI VSLU-ŽBENCI AMERIČANOV. Manila, 24. maja. Po noči dne 12. maja so vstaški Moroti napadli miroljubne domačine, kteri so bili vsluž-benci Američanov v Malabangu, na otoku Mindanao, in pomorili 53 možkih, žensk in otrok. Iz vojaškega taborišča Camp Overton na Mindanao, se poročajo podrobnosti o klanju. Napad so Moroti izvršili dne 12. maja blizo Malabanga na južnem Mindanao. Nedolžne žrtve, katere so bile v službi ameriške vojaške uprave, so napadli med spanjem in jih pod vodstvom glavarja Alija pomorili, ne da bi pri tem saj ženskam in otrokom prizaneslii. Morilci so všli, predno so prišli na liee mesta ameriški vojaki. Glavar Ali vodi one Morote na otoku Mindanao, kteri delajo Američanom največ preglavice. Nedavno so napadli tudi oddelek ameriških vojakov in usmrtili 2 častnika ter 13 vojakov. Nezgoda na morjn. St. John, N. F., 23. maja. Ruska jadranka "Alku", ktera je pljula iz Gothenburga v Miramichi, se je mino-lo soboto v megli pri Cape Chapeau zavozila na pesek. Možtvo se je rešilo na bližno skalovje, kjer je čakalo 18 ur rešitve. V minolem tednu se je na obrežju New Foundlanda razbilo pet ladij. Izgubljeni bacili. V Chicagu, 111., izgubila se je cela pošiljatev bacilov pravo indijske kuge, ktere je importiral iz indije londonski učenjak dr. Huerlbut. Imenovani zdravnik je nabiral bacile tri leta. Nekoliko bacilov je še živelo in z njimi so tudi najslajše nade splavale po vodi. Policija je izdala generalni alarm ladi bacilov; misel, da bi oni, kteri jih Yiajde, povžil bacile za lunch, in tako okužil vse mesto, je uprav grozna. V Chicagu so jedva izgubili kugo — Elija Dowieja in sedaj prihaja že druga. "In ti se nočeš poročiti " Ko bi moral iti Fr. Sairlls v Potts-ville, Pa., z izvoljenko svojega srca, imenom Annie Savage, pred oltar, da ju dohoven do ločitve zveže, padlo mu je srce v hlače, na kar je všel in se skril v neko hišo. Toda to mu ni pomagalo. kajti spletenke se niso zastonj umivale in česale. Radi tega so ženina našle in povedle seboj v cerkev, kjer se je končno moral poročiti. ODKUPNINA ZA PERDI-CARISA IN VARLEYA. Tanger. Maroko, 23. maja. Vazan-ski šerif se je danes napotil, da se pogaja z roparskim glavarjem Ras Ula-hom, kteri je z svojimi jetniki odšel baje v Ben i Aros. Tukajšnji sultanov namestnik Mohamed el Tores, je pooblastil šerifa, roparju naznaniti, da bode vlada ugodila vsem roparjevim zahtevam, ako izpusti jetnike. Vojaki so že odšli iz pokrajine, v kterej gospodarijo roparji. Washington, 23. maja. Generalni konzul Gummere brzojavlja iz Tange-ra, Maroko, našej vladi, da roparji z svojima jetnikoma dobro postopajo in da zahtevajo bogato odkupnino. Naša vlada je konzulu Gummere naročila, naj jetnikoma izposluje eiiu-preje svobodo. Ako mu pa tega ne hode mogoče, poslala hode vlada k marokanskemu obrežju nadaljne vojne ladije jugoatlantskega tli pa evropskega brodovja. "Go West, young Men!" V Kansasu potrebujejo za letošnjo žetev pšenice 20,000 delavcev, kterih pa ni mogoče dobiti. Radi tega priporočamo vsem onim, kteri so domnevali, da dobe v Si. Louisu dovolj dela, m ki so se pri tem "vrezali", naj gredo v Kansas, in naj pomagajo rezati pšenico. Klinika za j etične. Komisijonar zdravstvenega urada mesta New York nam naznanja, da zdravijo v kliniki za jetične ~a 55. ulici in 6. Ave. bolnike brezplačno vsaki ponedeljek, sredo in petek zvečer od 8. do 9. ure zvečer. To velja za one, kteri ne morejo priti v kliniko po dn evu radi dela. Preiskovanje, kakor tudi zdravila: brezplačno. Še so čudeži mogoči. Meščani starega aristokratičnega Morristowna, N. J., so doživeli čudež, Po leto dni trajajočem boju, so včeraj prvič odposlali jutranjo pošto in sicer tako, da bode včeraj zjutraj ob 6. uri oddano pismo dospelo danes v 300 milj oddaljeni New York. Iz najnovejših poročil je razvidno, da Morris-town, N. J., še vedno obstoji in da tamkaj še ni deževalo — žveplo. -j ZNIŽANA Y0ŽNJA. Sledeče parobiodne družbe so znižale vožnje cene za potnike i* Kranj« ske, Hrvatske, Istre, Dalmacije in Ogrske: Ked Star črta: Iz Ljubljane do New Yorka $32.95 iz Reke (Fiume) do N. Y. 34.00 iz Zagreba do New Yorka 34.05 iz Karlovca do New Yorka 34.36 Parniki te družbe so fino urejeni in pljujejo 8 do 9 dni preko vode. North German Llojd: Iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki . . . 33.95 brzoparniki .....38.95 iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . 35.15 brzoparniki .....40.15 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki . . . 33.65 brzoparniki .....38.65 H a m b(u r g - A m e r i c a n črta: Iz Ljubljane do New Yorka regularni parniki . , . , 31.30 brzoparniki......36.30 iz Reke (Fiume) do New Yorka, regularni parniki . 31.80 brzoparniki...........36.80 iz Karlovca do New Yorka regularni parniki .... 31.50 brzoparniki ...... 36.50 Listke za vse črte prodaja Frank Sakser, 109 Greenwich St., ter daj« vsa potrebna navodila iu pojasnil*« t "* m „ As r "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. ktero nima posebne važnosti. Ima važnost, a ne toliko za sedaj, kolikor za bodočnost. To so pijonirji bodoče politike in odnošajev, in kar sedaj gori in živi v mladih srcih, to bode živelo tudi v starih prsih in to se bode NE V JUŽNO AFRIKO! Neki naš rojak, ki živi v Pretoriji, piše: Svarite, prosim, naše ljudstvo pred Afriko. V Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta ....... 2.50 " " " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NAHODA" iihaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. širilo od prijatelja do prijatelja, od izseljevanjem v južno doma do doma, od vasi do vasi in Transvaalu je sedaj veliko siromaštvo bode koneeno združilo Srbe in Bol- ki bode trajalo in postajalo bržkone ^are ^še večje. Na tisoče in tisoče jeh je. ki Mladi rod je vedno gibajoča in ne_ iščejo zaslužka, a ga ne morejo do-umorna sila v narodnem ustroju, ka-,1^1 in ~ stradajo. Samo v Trans-teri je kažipot starejšim politikom. vaalu Jih .ie ll° 30 tis°č tacih nesreeni-Kadar ga prešine lepa in koristna jkov- A vrh« je tu silno drago ideja, oklepa se je z vso gorečnostjo j življenje. Samo za hrano treba dajati mladega srca. Pojavlja se to v Ilrva «OLA8 NARODA« ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. • Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olaa Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T«l»loni .379B Cortland. V varstvo dclavccv. Švica namerava sklicati mednarodno zborovanje glede varstva delavcev, ktero se bode vršilo prihodnje leto v glavnem mestu Berne. Tozadevno povabilo je dobil tudi predsednik Roosevelt, kteri pa tozadevno še ni ničesar odredil. Vsekako bi pa bilo hvalevredno, ako bi se naše velike delavske organizacije za stvar pričele resno zanimati in da bi že sedaj svoje tozadevno stališče določile. Ako tega ne store, potem se naša vlada niti malo ne bode zmenila za socijalno skrbi "inozemstva" nI i domačega delavstva. Najbolj mednarodna stvar med vsemi drugimi sta kapital in delo. Ako se toraj kulturne države odločijo za skupno postopanje in skupni nastop v uravnavi delavskih koristi, potem se zamore vsa stvar povsodi skoraj brez razlike rešiti. Povsem naravno pa je, da od vsega tega ne smemo mnogo pričakovali. Ako bode pa mogoče sploh česa doseči, treba je pred vsem, da dobi delavstvo dovolj zastopnikov pri vladah vseh kulturnih držav. In katera dežela na svetu bi zamogla v tem pogledu storiti več, kakor baš Zjediniene države, dežela dela, ktera zavzema v svetovnej trgovini že danes prvo mesto? Prva konferenca v svrho varstva delastva vršila se je v Beroli-nu, toda zaključila se je povsem brez-vspešno, dasiravno so imeli zborovalei dovolj dobre volje. Takrat jo tudi nemška vlada stavila par predlogov, s kterimi pa ni zamogla prodreti. Prva in glavna čednost ameriškega delavstva je njegova samozavest in zaupanje v svojo lastno moč. To pa naj nikomur ne služi v zapreko, poslu-žiti se saj jedenk rat direktne državne pomoči. Gotovo je, da se bo tudi konferenea v Bernu zaključila skoraj brezvspešno toda med delavstvom bodo vendarle zavladali novi nazori, kteri bodo tudi v Ameriki rodili le dobre sadove. Ako že drugim državam ni mogoče, zamore baš naša republika naložiti kapitalu jedini in najprnvičnejši dohodninski davek v obliki pokojnine, katero naj daje kapital poškodovanim in ostarelim delavcem, ne da bi k pokojnini prispevali drugi delavci z mesečnimi prispevki. Toda to je mogoče doseči le z pomočjo — delavstva samega. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 9. maja. Poročal sem zadnjič, da je duševni oče Brbsko - bolgarskemu sporazumu srbski kralj Peter I. Sklepal sera to iz značaja narodno-političnega mišljenja modrega srbskega kralja, kteri je o raznih prilikah izjavljal, da morajo južni Slavjani v vseh svojih delih biti složni in jedini in da si ne smejo nasprotovati v narodnih in gospodarskih operacijah. To misel potrjuje sedaj "Novoje Vremja". Vzor mu je zje-dinjenje balkanskih narodov, o čemur se je že mnogo mislilo, a za idejosamo dejanski malo storilo. Srbskobolgar-ski sporazum ustanavlja le medsebojno jednakost glede carine in poštno-brzojavnega prometa med obema slav-janskima državama, toda mi vemo, da bode to blagodejno vpljivalo na politično konštelacijo. Važnost sporazuma vedo ceniti Bolgari, in sicer bolgarska mladina. Kako srčno je bol-garsko-srhski sporazum deloval na dovzetna srca mladih Bolgarov, vidimo iz tega, da je 325 bolgarskih dijakov pohitelo te dni v Belgrad, da tam proslave bratsko zhližanje in da ponove staro pobratimstvo b srbskim narodom. Ne misli in ne ugovarjaj nihče, da je to le mladinsko oduževljenje, tih, kjer so politične stranke tako razcepljene in "mrtve", da ne vstvar-jajo nič in radi nesloge ne morejo nič ustvariti. Mladina pa dviga na narodni prapor narodne ideale in s tem praporom stopa pred narod. Tako se tudi hrvatski dijaki v Zagrebu, to je Hrvati iz Hrvatske, Dalmacije in Tstre, kteri študirajo na zagrebškem vseučilišču, povzdignili svoj glas, da je treba izposlovati hrvatskemu vseučilišču jednakopravnost, ktero imajo vsa avstrijska vseučilišča. Hrvati imajo vseučilišče, ali kaj jim to pomaga? Zagrebška izpričevala veljajo samo za Hrvatsko, a ne za druge dežele, v kterih prebivajo Hrvati. Dalmacija in Istra spadata pod Avstrijo, to je pod dežele, zastopane v državnem zboru dunajskem. Hrvat z zagrebškim izpričevalom ne more čez meje svoje ožje domovina! In to je hotela vlada, ko je zatvorila hrvatskemu dijaku vsa pota iz Zagreba v Dalmacijo in Istro in potem tudi k nam v Slovenijo. Tako se "izolujejo" slavjanski narodi po avstrijskem sistemu ! Hrvatska mladina zahteva, da se podero geografski mejniki, a sedaj so na vrsti narodni zastopniki, da vzamejo prapor, kterega jim je jiotisnila v roke zavedna mladina. Vseučilišče v Zagrebu je hrvatsko. Napaja se tu mladina s hrvatskim duhom, a ta je ono, kar ni po godu niti madjarskemu, niti avstrijskemu sistemu. Pregnati in udušiti je treba narodni duh. Tako misli in ukrepa tudi vatikan pod upljivom avstrijske diplomacije. Tesna zveza je med lii-mom in Dunajem in, kar žele na Dunaju, to tudi zahtevajo, da izvršuj« rimska stolica. Hrvatje bi to nit med Dunajem in liimom radi pretrgali, ali ne morejo. Od lanskega leta vrši se živa agitacija za slovansko bogoslužje v cerkvi. Posvetnjaki in duhovniki zahtevajo, d.» se Hrvatom povrne stara pravica. Osobito Dalmacija, z mestom Spljetom je v tem oziru prednja čila. Napisalo se je o tem mnogo razprav v strokovnih in političnih listih. Hrvatski učenjak Ivan Tkalčič je pri-občeval čla ike o zgodovini glagolice v zagrebški škofiji in je dokazal, da je tu bilo narodno bogoslužje in da bi se moralo zopet uvesti staroslavjansko bogoslužje. Ali nenadoma posegla je vmes dunajska nuncijativa, seveda pod vpljivom Budimpešte in Dunaja, in posledica je bila, da je rimska ku-rija prepovedala in ustavila priobee-vanje Tkalčičevah člankov. Rimske kurije ni bilo tega posebc prositi. Sedanji papež Pij X. ni naklonjen Slavjanom. Poročali so slovenski listi nedavno, da Sveti oče zna tudi nekoliko slovenskih besedi, ktere se je naučil v Gorici. Mene to ni posebno ogrevalo, ker vidim, da se jih ni bil naučil iz ljubezni do slovenskega naroda. A da je to istina, potrjuje nam zgodovina in dokazujejo to najnovejša poročila. Kolikorkrat je rimska kurija kaj dovolila Slavjanom, to likokrat je to zopet preklicala. Dovolila je staroslavjansko bogoslužje, potem pa spet odvzela. Kar je dal jeden papež, to je drugi uničil. Sedaj je v veljavi naredba, s ktero nas je udarila leta 1898 rimska kongregacija. A smi sel te naredbe je, da Slavjani ne do bodo staroslavjanskega bogoslužja. Da bi se to stalno zapečatilo, to je skrb sedanjega papeža. Poroča se, da bodo imeli hrvatski in slovenski škofi shod v Zagrebu in da se bode na tem shodu razpravljalo o siaroslavjan-skern bogoslužju. Tržaški škof bode se inenda zato udeležil tega shoda, ker je v njegovi Škofiji znano Riemanje. Ali bilo, kako. bilo, namen shodu bode, da se škofje izreko zoper slavjansko bogoslužje in da se na podlagi njih sklepa stalno prepove slavjansko bogoslužje. To zahteva naša skupna vlada, kteri ni po godu cerkveno gibanje v Hrvatih, ker je gotovo, da se z narodnim bogoslužjem povzdiguje tudi narodno čuvstvo. A tega noče Dunaj, ne Budimpešta, a 'italijanska' rimska kurija tudi ne. Dobro pravi "Edinost", ko se poteguje za staroslavjansko bogoslužje, da Kristus ni ustvaril cerkve samo za Italijane in za latinski jezik, ampak za vse narode in jezike. (Drfje prih.) KJE JE VALENTIN ŠIFRER, doma . .iz Nove Oselice nad Škof jo Loko na . .Gorenjskem; v Ameriko je prišel meseca aprila leta 1903. Mož je srednje postave, ima velike brke in je star 36 let. Njegov brat bi rad zvedel za njegov naslov: Gregor Ši-frer, Box 64, Cumberland, Wyo. (24-2G 5) do $40 na mesec, kje so druge potrebščine, vzlasti obleka?! Za pranje črne srajce moraš plačati do 20 c. Novi podplati do $1.50 itd., itd. Avstrijska vlada je dobro storila, ko je ukrenila da morajo izseljenci v južno Afriko plačati dvojno vozni no, — tudi za nazaj. Vzlasti je svariti pred izseljevanjem vsakogar, ki ne zna angležki. Pa tudi tacih naših ljudij je, ki so tu že po G, S, 10 let, a bi šli radi v domovino, ko — bi mogli. Splošno se je mislilo, da bode po vojni mnogo zaslužka. Ta misel je bila neopravičena. Danes je slabše, nego je bilo pred vojno. Rudniki zlata ne delajo večinoma. A ono malo, kar jih dela, jemljejo na delo le Angleže. Tudi po mestih je veliko man je zaslužka in brezposelni ljudje kar obupavajo, ker ne vedo, kam bi se obrnili. In poleg vseh teh r.esreč je prišla .še šiba božja — kole ra. Pojavila se je n. pr. v Judenbur-gu, v Johannesburg!! in Pretoriji.... Pa s tem še ni polna mera nezgod: Angleži hočejo privleči v deželo kitajske delavce. To bode silen udarec za Evropejce. Buri tolčejo kamenje po cestah za 2l/r—3 šilingov na dan. Ali ob grozni draginji, ki vlada tu, je ravno toliko, kakor da ima kdo pri na. 30 centov. Precej časa je že minolo po vojni ali večina Burov je še sedai na polju brez hiš, kakor pri nas cigani. Nimajo s čemur bi se odevali in stradajo. Angleži pa odvažajo zlato iz dežele..... Grozno, okrutno postopajo Angleži 7. jetniki. Beli in črni — brez razlike — so ukovani na nogah v težke verige, a tako morajo delati na vročem solncu od jutra do večera. Ce ne delajo dovolj hitro, podaljšujejo jim kazen za dva tri mesece! Mnogo slučajev je, da nesrečniki zblaznijo. In pretepajo jih tudi. Angleži kriče o Rusih, da so barbarski, ali to, kar moram gledati dan na dan, mi pravi, da je Anglež največji barbar. Neizmerno zaslugo ima Rusija, da drži na uzdi te okrutneže. Kajti, kamor prihaja Anglež, je nesreča. O tem priča tužna južna Afrika. Zato vas prosim še enkrat svarite naše ljudi, naj ne hodijo v južno Afriko. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Se ▼ zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tadi nostne znamke. "Glas Ntiod*" Evropegske in drage vesti. Gomelj, Rusija, 24. maja. Tolpa mladih Židov j>^iredila je včeraj n:i ulicah demontracije, proti vojni. Ci-futi so nosili rudečo zastavo z napisom: "proč z vojno". Ko je policija posredovala, prišlo je do streljanja, na kar so Zidje bežali. Arras, Francija. 24. maja. Semkaj je dospel predsednik Loubet. Škof mu je velel dobro došel kot zastopnik združenja cerkve in države. Paris, 24. maja. Francija je svojega poslanika pri vatikanu za stalno odpozvala in poslanik Nisard ni dospel semkaj le na dopust. Vlada je tudi sklenila odpozvati svojega pooblaščenca pri vatikanu, de Navenneja. kteri je sedaj na dopustu v Parizu. London, 24. maja. Semkaj se poroča, da postaja položaj v Tibetu vedno bolj resen. Sedaj ne bode nikogar več iznenadilo, ako bode morala an-gležka ekspedicija pod vodstvom polkovnika Younghusbanda bežati iz Tibeta, ako neče, da Tibetanci pomore vse vojake. S tem zadobi. ugled Anglije nov hud udarec, ne le samo v Tibetu, temveč povsodi v Aziji in tako bodo Angleži prisiljeni bojevati se ob vsej severnej Indiji. Kranjsko slovensko katoliško flot tetro s?8t8 Barbare v Forest City, Penna. Inkorporirano 31. januarja 190:2 T Peuusylranyi. ODBORNIKI: Pred?ednik: Josip Žalah, P. O. Bos 547, Forest City, Pa* Podpredsednik: Josip Židan, P. O. P»ox 478, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Tklban, P. O. Box G07, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Psi. Blagajnik: Martin Munič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPSDARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Buctfteli star. P. o. Box 591, Forest City, pa Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Iva*. OsALiN, P. O. Box 4i»2, Forest City, Pa* Josip Gorenc, P. o. Box 5G9, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa > Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa Ivan Opeka, P O. Box G:!G, Fore«t City, Pa. Primož Matg ,, P. O. Box G5li, Forest City, Pa Dopisi. Arona, Pa., 20. maja. Gospod urednik, prosim, da natisnete moj dopis v predalih nam pri ljubljenega lista, ker iz našega kraju so dopisi res bela vrana; rojakom ho čem naznaniti kako se nam godi. Ža-libog, delavske razmere so se prav na slabo obrnile, dne 19. maja je bilo tukaj nad 300 delavcev odslovljenih Tukajšnja Kystone Coal Co. je zgubila skoraj vsa naročila za premog. Vzrok temu je splošno slabo obrtno gibanje, a posledice imamo mi delavci čutit', istotako nam je družba znižala zaslužek za 5c pri toni. Naša družba je hotela premog prodajati po istej ceni kakor popreje, odjemalci so pq zahtevali, da mora premog biti ceneji, ali pa naj dobe delavci nazaj staro plačo. Naša družba pa ni hotela ugoditi ne prvi, niti drugi zahtevi in je raje odslovila delavce. Prizadetih je mnogo Slovencev, Primorcev, največ pa Italijanov in drugih narodnosti. Sam sem v strahu, kdaj pride boss k meni in reče: "Jutri pridi v pisarno po denar!" to se kaj lahko zgodi danes ali jutri in zadene osorla mene in moje tovariše. Tu se zagotavlja, da bodo le oni imeli delo, kteri imajo družbeno hiše v najemu, in ki kupujejo v družbeni prodajalni; a pripomniti moram, da je tam vse najdražje, vsi drugi bodemo odslovljeni. Od sedaj naprej delali bodemo 2 do 3 dni ( na teden, ne vem, kako bode mogoče živeti, ker je vse drago. Tukaj smo poslednje tri leta dobro delali in lepe denarje zaslužili, a sam delam le devet mesecev tukaj. Rojakom nikakor ne svetujem sem hoditi, ker dela ne bodo dobili, kako bode kasneje kaj, bodem že sporočil po našem glasilu. Srčni pozdravr rojakom po širnej Ameriki. Jak. Jesenšek. Mehke zime. Stare kronike poročajo o nekaterih izredno mehkih zimah. Tako je leta 1172. bila tako topla zima, da so drevesa že koncem januarja zelenela in so ptice v februarju že delala-gnezda. O Božiču so nosila dekleta vijolične šopke. Leta 1421 je cvetelo drevje v marcu, trta pa v aprilu. V istem mesecu so dozorele črešnje. Leta 1572 je zelenelo drevje v februarju in ptice so delale gnezda. Leta 1584 je bilo o Veliki noči žito v klasju. Leta 1007 in 1(>17 ni bilo mraza ni snega. Leta 1G(J2 niso niti v severni Nemčiji kurili peči celo zimo in drevje je cvetelo v februarju. Plombirano drevje. Vratislava ima v svojem slovečein mestnem logu še več prastarih, velikanskih hrastov, ki pa so jih zadnji časi napadli lubadarji Da bi kljub temu ohranili starinska drevesa, bolne dele pod lubjem poiščejo s trkanjem, potem se previdno Iz-žagajo in izdolbejo, a nastale votline zalijejo s cementom. Cement potem prevlečejo z barvo, ki je sJična hrastovemu lubju, £3 celo vraske in razpoke kakršne ima hrastovo lubje, se umetno vdolbejo v cement. Dopisi naj sa pobijajo I. tajniku: ftirost City, Pa. John Telban, P. O. Box 60^ DruStveno glasilo je "Glas Narodar*. Ekspreeni parnik "francoske družbe" LA SAVOIE odpljuje dne 26. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Lepi poštni parnik "Red Star" črte FINNLAND odpljuje dne 28. maja ob 10. uri dop. iz Neifr Yorka v Antwerpen. NAZNANILO. Glavni odbor je sklenil zaradi konvencije združenih družtev sv. Barbare: 1. Vsaka postaja ima pravico poslati do 50 članov enoga delegata, od 50 do 100 članov po 2 delegata in od 100 naprej po 3 delegate in tako naprej. 2. Vsaka postaja pošlje svojega delegata na svoje stroške in to v drugem pomenu, da vsaka postaja, ktera odpošlje delegata, plača sani a za istega stroške. 3. Zaradi postaj, ktere ne morejo posamno poslati svojaga delegata, se lahko bližne postaje združijo po več; skupaj in odpošljejo skupno enega delegata, kteremu dajo pooblastilo za to in pridejo tako z manjšimi stroški za vsako postajo. 4. Vsak delegat mora imeti pooblastilo od dotičnega drnžtva, ktero ga pošlje na konvencijo, in to pooblastilo mora biti podpisano od. predsednika in I. tajnika tur potrjeno z družtveiiim pečatom. 5. Assessment se ne more povišati, da bi se plačevali delegatje iz glavne blagajne, ker assessment se ne sme za drugo povišati, nago za bolniško in smrtno podporo. 6- Vsak delegat mora imeti spisano od večine članov potrjeno li-»tino, za koga in kako ima glasovati. 7. Vsaka postaja, ktera ne pošlje delegata, mora poslati spisano poročilo, česa družtveniki zahtevajo, kaj da bi se pri konvenciji pre-drugačilo in zboljšalo, ter kaj da bi bilo bolj pristno za družtvo. Ti sfiisi, oziroma poročila bodo prebrana pri konvenciji in potem, ko jih delegatje presodijo, so zahteve odobrene ali zavržene. 8. Konvencija bode dno 19. septembra 1904 v Forest Oity, Pa., zatoraj prosim vse tajnike, da to poročile shranijo in da ga pri sejah prebero članom. Ktera postaja bode poslala delegata, naj naznani do 1. avgusta t. 1. Pozdravljam vse združena sobrate združenih družtev sv. Barbare in želim, da bi se še več novili poataj oglasilo do prve konvencije združenih družtav sv. Barbare! IVAN TELBAN, I. tajnik. Ekspreani parnik "francoske družbe" LA TOURAINE odpljuje dne 2. junija ob 10. uri dop. U New Yorka v Havre. Vožnje listke za te parnike »roda j a Fr. S a k s e r, 109 Greenwich St., New York. Za ekspreane parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa nas pokličite vo telefonu: 3795 Cartlandt. ako ste na kaki postaji ▼ y Yorku. Dobro ai to zapomnit« NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano x najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: (3ldo> lahp Pubefc, Hallo, rojaki! ■lovencem naznanjam, da sem kupil ^ s^lLOO:fcr od gospoda J. Stublerja v Duluth, Minn., 217 W. Superior St, Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, Imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino, liojakom preskrbim delo, kteri delajo po žu-mali. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreženi. si spoitovanjem (31jl) Josip Scharabon. Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri . Martin Gsršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. t^ Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom in družini bratom Slovanom Martin (ieršič, lastnik. Iz Srbije. .Belgrad. Inozemsko časopisje je zadnje dni zopet začelo trositi vesti o ministerski krizi, o spremembi ustave in o odstopu kralja. Vse te vesti so prazne ali ceso hudobne iz-izmišljotine. — Petrograd. Dopisnik '' Novo je Vremja" v Belgradu je imel včeraj razgovor s kraljem Petrom, ki \ se je plede macedonske«;a vprašanja; zelo skeptično izrazil, češ, da se boji I novih zmed. Rekel je, da stori vse,1 da ne pride Srbija s tem vprašanjem v kako dotiko. Nadalje je kralj povedal, da je zarotnike odstranil z dvora na rusko željo. Toda smatra jih kljub temu za prave patrijotiene junake. Rojaki iar*čajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike, + * * + + Vel) a. za vse leto ■ " pol leta . " 3 JMosWa Inkorporirana dne 24. januarja zgoi v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ' - («* ■«»• » — , . ^ S j s UBADNEHi Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mum. Podpredaednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal. Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumel, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZF-, P. O. Box 105, Ely, Virm NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABCKOVEC, 5102 Buttler St., Pittaburg, P»-JOSIP SKALA, P. O. Box ^050, Ely, Minn. Dopisi naj ae blagovelijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brorich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govi«, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. —.. i Društven* glasilo je: "GLAS NARODA". PRISTOPILL K družtvu sv. Alojzija št. 19 v Lorain, Ohio, Ludovik Doinborsky rojen 1874 cert. li"32. Družtvo šteje 25 udov. K družtvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh Pa., Gašper Pelko 188G. cert. 2733. Družtvo šteje 89 udov. K družtvu sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., Andrej Smre-kar 1870 cert. 2734. Družtvo šteje 113 udov. K družtvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., Josip Križman 1S75 cert. 2735. Družtvo šteje 38 udov. SUSPENDDEtANL Od družtva Marija Pomagaj št. 6 v South Loraiiiu, Ohio, Jakob Tekovc cert. 741. Družtvo šteje 19 udov. Od družtva sv. Janeza Krstni k a št. 37 v Clevelandu, Ohio, Fran Adami«* cert. 2259. Družtvo šteje 59 udov. Od družtva sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., Josip Gorjup cert. G59, Fran Gorjup cert. G58, Ivan Bergant cert. G47. Družtvo šteje 38 udov. ODSTOPILI. Oil družtva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., Josip Skrobec eert. 1051. Družtvo šteje 90 udov. ZOPET 8PREJBTL K družtvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., Jakob Brancelj cert. 978, Ivan Žetnikar cert. 1067. Družtvo šteje 91 udov. PRESTOPILL Od družtva sv. Jurija št. 22 v South Chicagu, 111., k družtvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, Anton Gorišek cert. 1548. Prvo družtvo šteje G7, drugo G0 udov. JURIJ L. BROZICH, I. tajnik. Drobiiosti. — V staro domovino so se podali: Gregor Uderman iz St. Joseph, Minn., na Kranjsko goro; Frank Krašovic i/. Middle Branch, O., v Novo vas; Al. Tomšič iz St. Marys, Pa., v Zagreb; M. Cesar iz Well rum, Pa., v Ljubljano Gr. Lani pert v Novo mesto, Jos. Rutar k Sv. Lenartu, II. Kovesek v Trebel-110, vsi z Tndianapolis, Ind., Fr. Sebed iz La Salle, 111., v Radeče; družina Polil in, Jernej Jerant, Marko Onžur. v Litijo, M p rt. Grošelj, Fil. Okleše, v Novo mesto, John Leve v Litijo, Fr. Matko v Bučko, iz iz f'laridge, Pa.; Lov. Kranje iz Conemaugh, Pa., v Male Begunje, Peter Dolenc v Vodice oba iz Aslitole, Pa.; Janez Šuštar iz La Salle, 111., v Kamnik! Ant. Krava-nja Albert Žagar, iz Madison, Pa., v Bovec; -T. Žcleznik iz Moon Run, Pa., na Vrhniko; Jakob Dolenc iz Thomas, W. Va.f v Borovnico; Frank Hude!i 11, Nikolaj Arko v Sodražico, John Ce-rovšek na Krško, Jernej Cvar v Orte-nek, Anton Modic v Moravče, vsi iz Clevelanda, O.; Janez Bradač v Toplice, Peter Križ in an v Moravče, oba iz Salt Lake City, Utah; Mike Rozman iz Reading, Pa., v Gradac; J. Žagar v Sevnico, Jurij Širca v Žurge, oba 1/. Memphis, Tenn.; Jurij Oštir iz Sheboygan, Wis., na Krško; Frank Vidmar v Litijo, Tgnac Kovačič, Tg-nac Kot ar, Josip Čebular v Št. Vid pri zatičini, vsi iz Forest City, Pa.; Nežika Kavala iz So. Lorain, O., vRa-teče; Anton Pnngerear iz Milwaukee, Wis., v Novo mesto; Josip Schneider iz Ricketts, Pa., v Kočevje; Martin GroSelj v Rajhenberg, Frank Matko v Bučko, iz f'laridge. Pa.; Janez Mar-tinčič, iz Mineral, Kans., v Selevc; Anton Srebot v &t. Peter na Krasu, Josip Sajn v Knežak, oba iz Lead-ville, Colo., družina Tomšič iz Chicago, III., v Žužemberk; Melbior Šolar iz Chicago, III., v Jamnik; John Stepan in John Simonič iz Youngsto-na, Ohio, v Metliko; Frank Bernčič iz Lowerville, O., v Kastvo; Andrej Per-ko v /užemberk, Matija Zupančič v Toplice, Alojzij Bačnik v Ribnico, J. Grandovec v Dobro polje, Frank Padat" v Grosuplje, John Skulj v Šmarje Janez Tronic v Zidan most, vsi iz Pueblo, Colo.; Jure Moguš v Vinico, Jože Robas v Ogni in, oba iz Manisti-<|ue, Mich.; Frank Peterkovič iz La Salle, IU., v Brežice. PRATIKO ZA LFTOŠNJE LETO imamo se v zalogi po 10 cento* poštnine prosto. V plačilo sprejo mamo tudi poštne znamke. "Glad . Narod*." _____________ KRANJSKE NOVICE. Umrli v Ljubljani. 4. maja: Fran Pirkovič, črkostaveev sin, 14 mesecev, Streliške ulice 15. — 5. maja: Amalija Predalič, delavčeva hči, 5y2 meseca, Trnovski pristan 30. — 6. maja: Marija Skrinar, zasebnica, G7 let, Bleiweisova cesta 1. Franja Marn, delavčeva hči, 4 leta, Hradeckega vas št. 17. — V bolnišnici: Dne 5. maja: Helena Seliškar, kajžarjeva žena, 45 let. Frank Oven, delavec, 25 let. Valentin Ulaga, umirovljeni skladiščni paznik, 60 let. — Dne G. maja: Jera Pregelj, delavka, 41 let. Umrl je dne 8. maja Al. Kreiner, župnik v Črmošnjicah; Pokojnik je bil rojen dne 27. aprila 18G2 v Koflarjih, župnija Stara cerkev, na Kočevskem. Na poti umrla je dne 5. maja Marjeta Jenko iz Topol. Šla je v družbi v vas Česlje. Blizu tega kraja je jela tožiti, da ji slabo prihaja, vsedla se je na travo, a je bila zadeta od srčne kapi takoj mrtva. Nalga smrt. Dne 5. maja prišel je k posestnici Mariji Dremelj v Rudniku pekovski pomočnik Matija Podržaj iz Male Račne ter jo je prosil, ako bi smel pri nji ostati, ker ne more zaradi naduhe dalje. Gospodinja mu dovoli, da sme na podu prenočiti. Drugo jutro okolu 10. ure je vstal Podržaj, da bi šel proti Ljubljani, a se hipoma mrtev zgrudil. Samomor vojaka. Iz Celovca je pobegnil vojak 17. pešpolka, Jožef Burger. Dne 7. maja so ga- našli v Po recall obešenega. 96 let stari morilec. Mestnega ubogega 06 let starega Pavlica, v Ljubljani, ki je umoril ubogega Ciglerja, so dne 10. maja prepeljali z rešilnim vozom v hiralnico. Pred porotnike ne pride, ker se je dognalo, da mu je otemnel duh. Tilnik zlomil. Blaž Čemažar, po sestnik v Selceh, je na vrtu svojega doma drva zlagal; pri tem delu se mu je pa spodrsnilo in je padel, a drva so ga tako nesrečno prijele, da si je tilnik zlomil. Hlod na trebuh padel je pri sekanju drv 60 let staremu drvarju Plešu Podkorenom, kteri je bil takoj mrtev. Obesil se je, kakor se nam poroča z Vrhnike, dne 8. maja v svojem stanovanju kovač z Lepega, Blaž Kune, star 50 let. Zapušča ženo in več otrok. Vzrok neznan. Pretep. — Dne 8. maja sta se ste-pla Janez Hlebš in Jožef Celar, oba hlapca pri Weberju v Lukovici. Hlebš je udaril sprva Celarja z vilami po glavi, potem mu pa prizadejal se več ran 11a nogi. Mestno hranilnico ljubljansko bodo slovesno otvorili tekom meseca novembra letos. V tem času se v novo poslopje preselijo namreč njeni uradi in prične v njem poslovanje. Ubil je posestnikov sin Janez Faj-far v Lajšali 53 let starega zidarja Jurija Bernika iz Sevelj. Umrla je dne (i. maja v graščini Lanšprež pri Mirni 11a Dolenjskem Henrika Csanady roj. Zajetsik v 84. letu svoje starosti. Ponesrečena šolarica. Enajstletna Frančiška Narobe iz Podmolnika št. 30 je na potu iz šole zlomila si nogo. Prepeljali so jo v dež. bolnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Gospodarstvo nemških nacijonalcev v Gradcu. Da bi se pokril velikanski primanjkljaj v praski mestni upravi, nameravajo vpeljati občinski davek na žveplenke, plakate. Frankovo kavo milo, vino in okna, dalje povišati pasji davek in zvišati nameravajo tudi zemljiščni davek. ..Zanimiv dvoboj. Te dni se je v .Gradcu vršil dvoboj med državnim [poslancem baronom Rokitanki in med glavnim urednikom ' 'Grazer Tasrblat-la" Hermanom KienzI-om. Bila sta se s sabljami. Kienzl je bil težko ranjen na desni roki. Vzrok dvoboja je bila v listu priobčena kritika o Roki-tanskijevem govoru v Poelsu. Vojaštvo proti roparjem. Dne 7. maja zasedel je eskadron dragoncev Ptujsko polje, da onemogoči beg roparjev iz Pohorja. Tudi 2 bataljona 47. pešpolka in deželni brambovci so bili poslani v Pohorje. Vojaki preiskujejo okolico, kjer so se dosed a j pokazali roparji in so že prijeli štiri sumljive osobe. Sumi se, da je ena [prijeta osoba član roparske tolpe. Po I splošnem mnenju so člani roparske j tolpe le premoženju nevarni. I)a ne nameravajo napadov na ljudi, se skle-| pa iz tega, ker so dosedaj še vedno pobegnili pri najmanjšemu šumu. Upa se, da bodo tolpo zajeli in da se bode vsled roparske tolpe razburjeno prebivalstvo zopet pomirilo. Laške toplice v konkurzu. Lastnik toplic v Laškem trgu, Teodor Gunkel, je prišel v konkurz. j Obesil se je v nekem gozdu pri Bru-cku na Štajerskem bivši posmonoša v Poličanah, Lovrenc Čuden, doma iz Srednje vasi, okraj radovljiške. PRIMORSKE NOVICE. Poskus detomorstva. 201etna Marija Brundala iz Rojana štev. 271 je bila uretovana dne 8. maja, ker je hotela vreči v neki vodnjak svoje 10-mesečno dete. Do tega blaznega in zločinskega poskusa jo je pripravil pr»-pir, kterega je imela se svojim soprogom. Poročila je namreč vdovca z več otroci, dočim ima tudi ona Oletne-ga nezakonskega otroka. Ker pa možev zaslužek ni zadosten za veliko družino, imat reveža vedne prepire med seboj. Ivo sta se dne 8. maja zvečer zopet sprla, je ona bliskoma pograbila lOmesečno dete ter zdirjala ! proti vodnjaku hoteča vreči otroka v (vodnjak. K sreči jej je to zabranil neki mladenič. Na deželnem sodišču v Trstu so se . vršile dne 9. maja sledeče kazenske razprave: Proti 55Ietnemu poljedelcu Josipu Alessio. doma iz Kopra, radi zložina pretenja s smrtjo. Dne 27. decembra 1. 1. je namreč Alessio v nekej vasi blizu Kopra napadel Josipa Kermaca, s kterim je bil že dlje časa v jezi, ter 1 ira skušal naklestiti. Ker mu je pa Ivermac všel je Alessio upil za njim: "Če te vjamem ti odrežem glavo in jo obesim na kol. Sem že presedel v ječi IS let, pa nič ne maram tudi če jih presedim še druzih 20." (Alessio je res prestal lSletno ječo, v ktero je bil obsojen radi umorstva.) Radi te grožnje in radi prestopka življenju nevarnih dejanj je bil obsojen na G mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom na mesec. I Proti 271etnemu Ivanu Reharju, doma iz Litije in 2Gletnemu Ivanu Milič, doma iz Trsta, radi zločina tatvine. Rehar in Milič sta ukradla dne 2. aprila t. I. iz zaprtega stanovanja gospe Frančiške, vdove Krukar v ulici Media št. 21, srebrno uro in verižico v vrednosti 28 kron, Obsojena sta bila I Ivan Rehar na 14, a Ivan Milič na 13 mesecev težke ječe poostrene z jednim postom na mesee. Mlinsko kolo je zgrabilo v umetnem 19 let starega pekovskega pomočnika Mačeh, deklo Katarino Jankovič. Za-j vrtelo jo je parkrat in jo težko poškodovalo. I Sleparski pek. V Trstu so aretirali 19 let staregapekovskega pomočnika Alojzija Mast ena, ki je osleparil svo-' jega gospodarja Blaša Madona za 121 kron. 1 V Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1903 do vštevšega 4. maja 1904 j 15,845 osob. Od 28. aprila do vštevšega 4. maja je priraslo 330 osob. — j Dne 4. maja je bilo navzočih 1269 osob. Od kod prihajajo zločinci v Trst. V listu "H Sole" je citati pod gornjim naslovom, d« je bilo meseca marca t. 1. v Trstu aretiranih 19 regnico-lov, laških podanikov, in sicer: 3 ker so se povrnili v Trst, da-si so izgnani od tu, 3 radi sleparij, 3 radi tatvine, 2 radi poškodovanja tuje lasti, 1 ker je bil brez sredstev, 2 radi- telesne poškodbe, 2 radi nasilstva in grožnje. (Za ostale tri ni naveden zločin ali prestopek.) Torej skupno 19. "Trža-čanov, Avstrijcev in vseh drugih stanovalcev pa je bilo aretiranih — 12!! Meseca aprila ni bilo v Trstu niti 30 aretacij, vsejedno pa nahajamo med aretiranci 12 laških podanikov! Omenjeni list pravi, da ta mala sta- tist ika dokazuje dovolj, da je on, "II Sole", imel prav. ko je trdil, da priseljevanje regnicolov direktno in in-direktno pomnožuje število zločinov na tržaškem ozemlju. RAZNOTEROSTI. Romuald Grigorovič Prževalskij. V Harkovu 11a Ruskem prominol je pred kratkim v cvetu svojih let poljski pisatelj R. fl. Prževalskij. Bil je navdušen oznanjevalec vseslovanskega bra-toljubja. Zaslovel je širom Slovan-stva. ko je vzkliknol svojim rojakom Poljakom: "Pre? s preživelimi gesli!' Trajno je opozarjal v raznih listih na trpeče množice slovanske od Gdamke-ga do Soluna in od Trsta do Azije. Svoje misli je izvrševal tudi v dejanjih. Ko je namreč v minolem hetu buknila maeedonska vstaja, odlikoval se je v bojn pri Bjelici pod generalom j Cončevim izlasti priprosti četnik Pr-I že va i ski j ter je tako s svojo krvjo po-trjal čutstA-a Poljak a-Slovana. I11 ( smrt. ki mu je prizanesla med turškimi k.-ogljami, dohitela ga je zavratno vrnivšega se v domovin^. A slovanska misel izgubila je gorečega blago-vestnika, ki je razumno razkrival pogumne zmote rusko-poljskeganasprot-stva; ki je približeval oba bratska si naroda v imenu medsebojne ljubezni in odpuščanja; ki je svojim rojakom priporočal, naj zavržejo "preživela gesla", oholi nakit slahčičjega veličja ki je odvrača, njih oči od prošlosti ter ! kazal, kako ves polski narod in ne le en sloj, sme in mora pričakovati boljše bodčnosti v slovanski zvezi 11a dedni zemlji!! Te vzvišene misli zagotavljajo Prževalskemu večen spomin v zgodovini slovanskega gibanja. Knrz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kretanje parnikOT. Dospeti imajo: Astoria iz Glasgowa. Barcelona iz Hamburga. Bordeaux iz Havre. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Prinz Oscar iz Genove. Friesland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. Koenigin Luise iz Genove, Oceanic iz Liverpoola. Chemnitz iz Bremena. Ainania iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. La Tourain« iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Germanic iz Liverpoola. Moltke iz Hamburga. Vaderland iz Antwerpena. Ethiopia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Cevic iz Liverpoola. Odpljuli so: Ryndam 24. maja v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. maja v Bremen. Odpljuli bodo: Palatia 25. maja v Hamburg. Majestic 25. maja v Liverpool. La Savoie 2G. maja v Havre. Numidian 26. maja v Glasgow. Bremen 26. maja v Bremen. Bluecher 26. maja v Hamburg. Arabic 27. maja v Liverpool. Arabic 27. maja v Liverpool. Belgravia 28. maja v Hamburg. Etruria 28. maja v Liverpool. St. Louis 28. maja v Southampton. Finland 28. maja v Antwerpen. Koenigin Louise 28. maja v Genovo. Kronprinz Wilhelm 31. maja v Bremen. Prinz Oscar 31. maja v Genovo. Noordam 31. maja v Rotterdam. Aurania 31. maja v Liverpool. Oceanic 1. junija v Liverpool. Grosser Kurfuerst 2. junija v Bremen Moltke 2. junija v Hamburg. La Touraine 2. junija v Havre. Pretoria 4. junija v Hamburg. Lucania 4. junija v Liverpool. Germanic 4. junija v Southampton. Vaderland 4. junija v Antwerpen. mrPOZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sena otvoril novo urejena saloon pri „TrigIava" 617 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležano >1 ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prrej vrsti za točno in solidno postrežbe*. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSeb Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom I Mohor Mladič, 617 So. Center At., blizo 19. ni, ! chicago, illinois. Ttkpboot i ifaa __s_ NOVA PAROBRODNA ČRTA MED TRSTOM, MO'MEW Y0M0M. iW Cena $28 in $30. UNIONE AUSTRIACA DI NAVIGAZIONE (AUST1!° - -._—AMERICANA & FRATELLI COSULICII) ima na razpolago TRI NOV^ BRZOPARNIKE "FRIEDA", "GERTY" in "GIULIA", kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč m razne udobnosti za potnike. Ta družba dobi še to leto dva nova brzoparnika. Potniki, kteri se \ ožijo po teh parnikih, nimajo nikake sitnosti glede njih potnih listov, niti se ne pregleduje njih prtljaga. Za vožnje listke obrnite se na zastopnike te dražbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York. CUNARD LINE F>ARINI1CI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz Xe\v Yorka dne 24. maja 1904. odpljuje iz New Yorka dne 7. junija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 21. junija 1904. ULTONIA, SLAV0NIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadwav New York. 126 State St.. Boston, 67 Dearborn St., Chicago. - Nižjo podpisana priporočani potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, - . NEW YORK . . v katerem točim v e d 11 o pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Taco"b S-fcoan-ioIbL, 89 E. Madison Stieot, Chicago, 111.* Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem j priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamČene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daru 3 5 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr, najboljše delo Elgin in WaJtham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonich, 89 £. Madison Street, CHICAGO, ILL. _ __________________________ Kmetski triamvirat. Historičen roman. Spisal A. Koder. POZOR BOJAKT ! Bratom Slovencem in Hrratam naznanim, da aem otroril na (Dalje.) Isti večer korakata iz Stnbice po stranskem potu proti severju dva možaka. Mlajši je bil zamišljen in videz-no slabe volje. Kratko je odgovarjal tovarišu, ki ga je skušal pomiriti zaradi neke neprijetne stvari. "Pustil bi domovino in vse v ne-mar, ko bi mi bilo le mogoče ter ne bil dal častne besede vam, da posvetim vse svoje moči v občno korist", pravi po daljšem molčanji mlajši mož in postane na višini. "Ne bodi tako občuten, Miho! Naga prevelika obeutnost sploh podira nam navadno, kar sezida naša moč. Gubec ne tehta besed, in tedaj ni tudi nam potreba tehtati prenatančno njegovih", odgovori tovariš in urneje dalje koraka. "Ali že nisi davno sam opazil, da naglašuje vedno in vedno svojo lastno osobo, da jo postavlja povsod na površje, kakor da bi ne bila midva še ničesar storilaf! Ta vendar sva že čestokrat postavila svoje življenje v nevarnost, in le najina ter Ilijeva zasluga je, da je skoro dozorelo naše podvzetje; le ugodnega trenotka še potrebuje, da se pokaže v svojej ne-pričakovanej moči." "On je najstarejši izmed nas. Tolik vpliv ima pri odličnih naših znancih na Kranjskem in Štajerskem; zaradi tega mu pustimo svojelastno podeljeno si poveljstvo. On ni slab človek, in neizmerni njegov pohlep po časti more le koristiti našej stvari in nam sploh !'' '' Sebične ž je v velikej meri. Zasluge drugih bi rad svojim lastnim prišteval. Poslednje, prijatelj, je pomenljivo. Bojim se, da spoznamo to v tre-notku, ko je prepozno." S posebnim naglasom je govoril poslednje besede mladi mož. naš znanec Guzetič, svojemu tovarišu Pasancu, in nekako skrivnostno pristavi še po tem: "Spominjal se še bodeŠ nekdaj, prijatelj, a bode morda prepozno, mojih besed, s kterimi sem priporočal Ilijo za voditelja. On je pravi mož, čist kot zlato in pogumen kakor lev. Dokazal je poslednje dovolj v doseda-njej svojej nesreči, — o Gubci pa nimamo dosedaj niti najmanjšega do kaza o teh čednostih. Po mojej sodbi ga le častiželjnost vodi v našo družbo. Ko doseže svoj namen, nas zapusti in morda nas tudi noče poznati več." "Guzetič, ti si črnogled in nehva ležnežl" odgovori pri tej priči Pa-sanec in položivši desnico na tovariševo ramo, polglasno nadaljnje: "Samo srce govori danes iz tebe samo srce, prijatelj, ti pravim jaz Razžaljenega se čutiš, ker ti ni 011 niti smo ti mi častitali o tvojej nežnej zadevi. Ne zameri njemu in tudi ne nam poslednjega! On ni mogel storiti tega; saj veš, da se je zagledal štiride setleten vdovec v nežno golobico in si cer brez vspeha. Mi pa, povem ti od krito, nismo veseli srčnih zvez v resnem Času, ki zahteva za ozbiljno delovanje celega moža." "To je razžaljivo, prijatelj! Kdo more oporekati meni hladnokrvnost in brezdelavnost, kdo more nasprotovati mojej zvezi z Elijevo hčerjo? povzame še bolj nemiren Guzetič. "Nihče, prijatelj, nihče kot naša sveta zveza, kot naš, kakor pravite, triumvirat! Oboje se skoro ne strinja; s*j je jedno samo dovolj, da zveze začasno vse tvoje moči, da drugemu ne ostane drugega kot prazno ime." "Laž je poslednje in nemogoče povrh!" "Žalibože, da nežna zveza ne moti samo tebe v tem trenotku, temveč hladi tudi našo iskrenost. Saj sem ti povedal Gubčevo razmerje v tej zadevi. Mogoče ni, da bi poslednje koristilo našej stvari." MolČe koraka dolgo časa potem Gn-zetič poleg svojega prijatelja. Prišed-ši na razpotje, pa pravi: "Brate, naše razmere niso najboljše. Ilija v ječi, Gubec ponosen svojeglavec, in midva sama premalo vplivna. Vendar ne obupaj va 1 Če se nam posreči osvoboditi Ilijo, zave rim te, bati se nam ni popolnega razpora. On uredi urno, kar je zamujenega in razdrtega sedaj, kakor praviš." Dolgo sta še govorila za slovo nn razpotju naša znanca. S prijateljsko odkritosrčnostjo in zaupanjem je pri tej priliki odkrival Guzetič. kako neizmerno ljubi Uijevo hči. Kako je srečen in nesrečen zaradi tega, ker spozna sam, da ne more biti njegova ljubezen na korist obenej stvari, ali vendar ne more ukrenoti drugače sedaj. Zatorej želi toliko bolj, da se prej ko mogoče uredijo in zjasnijo njihovi čr-teži. Življenje med upi in strahom, med brezdelavnostjo in kovanjem zlatih gradov postaje mu pusto. knjiox:9 ktere imamo v nasi zalogi in jih odpošljemo poštnine proste, ako ae prostorno prenočišče za Fojake potujoče po Ameriki novodošle iz Evrope. Postrežba vsestransko solidn« točna. Za obilen obisk se priperoča John Meden. 28S Willion hvm . Cleveland. ali O Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici priporočam svoj NALOON, 1776 St. Clair St., Sveta Nebesa $1. Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Duhovni studenec 60 ct. Nebeške iskrice 60 et. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 et. Mati Božja 10 et. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika icdaja 60 ct. Navedene mašne knjig« go ■ zlat) obrezo. vatskih goricah. Precej poštena vinska kaplja se je pridelala in v obilnem številu. Vendar istega veselja in zadovoljnosti, kakor sicer ob tako j redkih jjrilikah, ni bilo videti med 285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio, ' priprostim narodom. Kakor da bi bil «.„,.• v-- , , 0. . •1 V n U * u- 1 tretja hisa od vogla St. Clair St., pri , , . op 1 oeg u o o eno 0» 11 Qermania Garden, avoj lepo urejen ,nam zne8ek napre3 p0fil3e: skrivno nezadovoljnost, delati jel je SALOON, pod imenom Molit™«« k« i i-. sam velikanske priprave za občno (j Molitveneknjige ljudsko veselico kot znamenje srečne ; GOSTILNA PRI NOTRANJCU", Spemin na Jezusa 35 ct. in bogate trgatve. Okinčal je svoje ^ imam r&run raaiOTr8tnill ^ j^zu, dobri pastir 60 ct. lepo poslopje na visim, pripravil je nih pijač ^ ^ mrrlih - ^ ;PresTeto Srce Jezusovo $1.20. prostor za narodov ples in preskrbel ob T8akem čaau tudi na raxpola*o ^ vsega dovolj, da se lahko razveseljujejo vsi gostje. Poslednjih pa je imel v obilnem številu na izbiranje. In Gubec. premetena glava, ni mnogo izbiral. Povabil je najvišje glave iz sosednih gradov in glavnega iz mesta, ?» on tudi ni prezrl najbolj ubožnega tlačana na daleč okrog. Videti je bilo, kakor da bi si bil hotel s tem utrditi svojo čast in upliv pri gospod' in svoje zaupanje pri sosednem kmetstvu. Oboje mu je bilo v sedanjem položaju velike cene. V prvej vrsti pa je skušaj privabiti graščaka Tahyja k veselici, naj se prepriča sam, koliko vpljiva ima on pri preprostega ljudstvu. — Svetovali so mu pa njegovi prijatelji, da se izprosi pri tej priliki pomiloščenje II i ji Gregorieu. Tudi tajni črtež, kako ravnati potem, ko bi se ne posrečilo poslednje, bil je izgotovljen in primerno naznanjen bolj vpljivnim povabljenim kmetom. Dan tega vinskega praznovanja je bila nedelja. Naravno je tedaj, da je hitelo vse kmetstvo od daleč in blizu k tej z velikanskimi pripravami osno-vanej veselici, osobito ker se je bila naznanila povsod Gubčeva darežlji-vost pri tej priliki. Najbolj po godu pa je prišlo Gubčevo povabilo graj-ščaku Tahvju. Smatral si je kot posebno čast in naklonjenost vsega pri-prostega naroda v trenotku, ko je postopal tako ostro proti vsakemu le vi-deznemn uporu, kakor je to pričala dogodba pri Iliju Gregoriču. Žal mu je bilo sicer skrivaje zaradi tega. Spoznal je, kako priljubljen je bil Hija pri kmetstvu in kako nenaravne so se kazale že v zadnjem času razmere med tlačani in gospodstvom. Vse te zapreke so se mu pa videle že odstranjene po današnjem povabilu. V obč-nej veselici združi se zopet, kar se je bilo razvezalo v poslednjem času. Odposlal je torej že dopoludne mnopro svojih hlapcev k veselici in naročal posameznim pri odhodu, naj do- BABI telefon kadar dospež na kako postajo ▼ New York in me veš kako priti k Fr. Saxserjtj. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. Druge knj ige : Zbirka domačih zdravil 60 ct. tik bančne podružnice g. Frank ?itez» ▼ treh zvezkih, $3.50. Sakserja i* New Torka, 'Prešernove poezije, vezane 75 ct. I Prešernove poezije, broširane, »0 ct, kjer točim izvrstno Leysy-jevO Skozi širno Indijo 40 ct. pivo, domača m Importirana vina, 'Na indijskih otokih 30 et. whitkey. likere in pivo v stekleni- Iz življenja $1.60. Cah ter prodajam dobre Smodke in °b tihih večerih $1.75. 'Abecednik za slov. ljudske šole SO ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak 90 centov. Prva nemška vadnica 35 et. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 cL Domači zdravnik 60 ct. Ccmpagnie Generale TransaMiqu*. Francoska parobrodna družba K DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARKLJU SOi u dva «lj«kt.____________ „La Lorraine", Savoie", PfLa Tcraraine", , |,L'Aquiuine", , ,,Lt Bretagne ,,La Champagne",. „L« Gucogne H.000 loo, ia.000 „ 10.000 ,, 10.000 „ 8.000 8.000 , 8.000 ., 15.000 konjiklh 35.000 „ 13.000 „ 16.000 ,, 9.000 „ 9.000 „ 9.oca ,, »oči. je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam roja-kom za TOLMAČA, tke kedo ponesreči in >• po6ko ,r . . j . , . » . f. . i Marjetica 50 ct. dmje r tovarni, da um utirjam Godčevgki 15 ct •dškodnino, ker imam r tem že Andrei Hofer 20 ct. večletne skuinje in poBtopam z ro- Boerska vojska 30 ct. jaki pošteno ter jih varujem, brez-' Admiral Te^etthof 30 ct. Testnežev. ! Pavlin, angleški slovarček 40 et. v „ I Erazem Pred jamski 15 ct . GASPER KORCE, |Na8elnik«va hči 20 ct. 1776 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Eno leto med ndijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. bro pazijo na vsako sovražno gibanj in vsako besedo, s ktero bi grozilo kmetstvo gospodi sploh, ter mu naj natančno poročajo o mišljenju pripro-stepa naro.la. Sam pa je jezdil sto-prav popol jdne s svojim oskrbnikom Crničem v Stubico. (Dalje DrihodniiČ.) 1 .^-w »^/f^y j j j fgX&r w .aL, ~' 1 . W i' " :t- it : P-c " | ' "" • • 1 f >■ X.K -I yr. ■ i Nad 30 let ;e je obnač RICHTZRJEV SVETO^", x .tENOVIJENI 'SIDRO" Pain Expeller kot najboljSl lek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd. in razne remnatično neprilike. SAflOt 2Set. In 5Oct. v vseh lekarnah ali pri F. Ak Ricbter & Co. 215 Pearl Street, New York. Naznanilo. Naznanjava rojakom vsepovso- ih | !|Vi di, da sva Jcupila veliki, sploSno j znani <0? | SALOON 1 pod imenom "Narodna dvora- (?o na", sedaj <«- "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava -velijo plesno dvorana za družtvene seje. V saloonu imava Igralno mizo (pool table) in ^laMo-vir; točiva PRISTNO PLZENSKO pivo in drugo izborno pijačo. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli! Mladič & Medica, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomis 493. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio. !Pr i poroča rojakom svoja IZlftSTNA VINA. nudeče vino po 50 ct. t;al., belo po 70 et. galon. Najboljši domači drožnik štiri galoue za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih i PrerHi 9n „+ po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga gt Jec 25 ne manj kot 48 do 50 galon. 1 OTreiec 25 Pavliha 20 et. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Narodne pripovedke za mladino, I. in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčtm Grofri 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 et. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 «t. Najdenček 20 zt. Grof Radecky 20 eu Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. Hubad, pripovedke I., II., ni zvezek, vsak 20 ct. Cesar Maksimilijan I., 20 ct. Sv. Genovefa 20 eu Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Nikolaj Zrirjaki 20 et. Spominjaki listi iz avstrijske ^»do- vine 25 ct. Doma in na tujem 20 «t. ct. ............, Naseljenci 20 ct. Naročilom je Dnlozitl denar, i Poslednji Mohikanec 20 Srečolovec 20 ct- ct. Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar*, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. [Avstrijski junaki 90 ct. 1 Kako je zgorel (rozd 20 ct. Šalj vi Slovenec 90 et. Četrto berilo za ljudske šole 50 «L Stoletna pratika 60 ct. Izidor, pobožni fmet 25 ct. Cvetke 20 ct. Hitri računar 40 ct~ Sanje v podobah IS ct. Koledar za leto 1904 25 et. V FRONTENAC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold K r u s h i t z. Imenovani gospod deluje že mnogu let z menoj in sva vedno v najlepšem feoglasju, zato ga rojakom toplo priporočam. Fr. Sakser. "GLAS NARODA" prodaja po 1 teat itsvilk*: n t o m Bobek, pcwl«vodja pe 8«ka«r, 1778 7. Na starem so trgu pod lipo zeleno Trobente in gosli in cimbale pele. Preže m. Bilo je nekaj tednov po teh dogod-bah. Trgatev je bila končana po hr- drcumiM Frank St. Clair St.. Cleveland, Ohio. John SnatarSii, 1208 N. Centre St.. Joliet, HL Frank Gtbrenja, 11» Power St.. J«hnstown. P* Frank A. Baudek, Milwaukee, Wis. AKO ŽELI KDO ROJAKOV LIST prodajati, naj se oglasi pri uprav-niitvu "Glaa Ktfod*». JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. POST, Aas't Ticket Areni, City Ticket Ajeit, 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. Pozor 1 Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka poteia, pri prihodu ▼ New j York na kolodvoru. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest Citv, Pa. j naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev, Ako kedo potrebuje k«k svet, naj se name obrne. Naše geslo toiaj bodi: svoji ls: svojim! Martin MiUUC, lastnik. Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob tq. ari dopoludne. Parniki odpljujejo ii priiianiifta itr 42 North River, ob Morton Street: ♦La Savoie #La Touraine •La Lorraine La Gascogne •La Savoie 2G. maja 1904. 2. .nnija 1904. 9. junija 1904. 16. junij« 1904 23. junija 1904. La Champagne *La Lorraine La Gascogne *La Touraine La Bretagne 30. junija 1904. 7. julija 1904. 14. julija 1904. 21. julija 1904. 2S. julija 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. GltTH Igeteija: Si BR0AUWAV, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAXl)-AMMUIŠ KA I !>TA) vozi kraljevo nizozemsko in pcitu dinje-^h držav med NEW YORKOM in R01TERCAM0M preko Boulogne sar-Mer. N00R0AM, parnik z dvojnim vija^ $T ATEN DAM, parnik z dvojnim kom, 12,500 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 tx>n. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. vijakom, 10,500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. w Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrya. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: 1 DUNAJ, I. Kolowratring io.iINOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. Iz ROTTERDAM A Parniki o d p 1 j u j e j o: vsak eotrtek in iz NEW YORK A ^^ ob 1U. uri zjiit r;ij. ----■= vsako sredo HOLLAND-AMERICA LINE. 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED STAR LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,I{udiH*a zvezda44) posreduje redno vožnjo s postnimi parniki me3 New Yorkom in Antwerpenom, + + + + * + ^ + * ^ * * Philadelphia isi Antwerpenom. Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: •ADERLAND dva v jak;i 0373« ton. "EEL AN 9............UOOoton. KRC0NLAN0.......... 12760ton. FINNLAND............127G0tom Pri eennli za modkrovj«- s«» vpoStete vse potrebščine, dobra Tirana, najlH»Ijša postrežba. Pot eez Antwerpen jed na najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ab v Avstrijo: na Kranjsko, Stajnsko, Koiosko, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in urn«r<> d«-le Avsuije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri dopoludne ml pomola štev. M ob vznožju Fulton Street. — Iz P1IILA.-DELP111JE vsako drugo t»redo od j»oiiiobi ob vznožju Washington St. Glede vprafianj kupovanja vožnjih listkov s« ieobrniti na: Office, 9 Broadway, New Y