Potovanje v London k šolsko - higieniškemu kongresu in razstaTi. Poroča L. Jelenc. (Konee.) Govoriti imam še o koagresu. Slovesna otvoritev je bila napovedana dne 5. avgusta opoldne. Ne vem, iz katerega vzroka se je zakasnila do četrte ure popoldne. Ko stopim ob 3/44. v krasno slavnostno dvorano, kjer se vrše promocije, je bila v večini že zasedna. Točno ob 4. uri vstopijo vsi člani komiteja na čelu jim veliki župan londonski, ogrnjen s škrlatastim plaščem in z zlato verižico okrog vratu. Na vzvišenem prostoru, na Dekakem prestolu zavzame svoje raesto, govori pozdravni govor ter otvori kongres. Ko izroči predsedstvo predsedniku kongresa, Siru Lauder Bruntonu, zapusti s svojim sprerastvom raajestetično dvorano. Pri otvoritvi je nastopilo potem še 12 govo/nikov, ki so vsi, razen oficialnega zastopnika francoske ljudovlade, govorili angleški, celo prof. dr. Burgerstein z Dunaja je v angleščini čital svoj pozdravni govor. Eazumel nisem nič; jezil sem se nad takim mednarodnim kongresom. Ob Va^. je bila slavnost končana. Truden sem zapustil vseučilišee, kjer sem bil neprestano od 9. ure zjutraj ter se odpeljal v hotel. Drugi dan, dne 6. avgusta so se sešle sekcije k posvetovauju. Bilo jih je 11. Zborovale so vsak dan od 10. ure predpoldne do 2. ure popoldne. Ob dvanajstih je bila vsak dan generalna diskusija o določeni terai. V sekcijah se je razpravljalo o sledečib temab. 1. sekeya: Pbysiologie uud Psyhologie der Lehrmetode. 2. sekcija: Arztliche und hjgienische Scbulaufsieht. 3. sekcija: Hjgiene des Lehrberufs. 4. sekeija: Hjgienisehe Unterweisungen fiir Lehrer und Schttler. 5. sekcija: Kiirperliche Ausbildung und Forderung personlicher Gesundheitspflege. 6. sekcija: Hjgienisches Verbalten aufierhalb der Schule, Ferienkolonien und Ferieiischulen, Beziehungen zwischen Schule und Haus. 7. sekcija: Infektionskrankheiten, Unwoblsein und andere den Schulbesuch beeinflussende Zustande. 8. sekcija: Sonderschulen fiir schwachbegabte und abnorme Kinder. 9. sekcija: Sonderschulen fiir blinde und taubstumme Kinder. 10. sekcija: Hjgiene der Internate. 11. sekcija: Scbulbauten und deren Ausstattung. Teme za štiri generalne diskusije so bile sledeče: I. Methode der ersten und der folgenden arztlicheu Untersuchungen ?on Sehulkindern. II. Schulunterricht in Hinsieht auf: 1. die Dauer der Stunden, 2. die Eeihenfolge der Lehrgegenstande, III. Schule uad Tuberkulose. IV. Beleuchtung uad Ltiftung der Klassenzimmer. Za vsako sekcijo je bil določen predsednik. njegov namestnik, dva zapisnikarja in poročevalec. K besedi se je smel oglasiti vsakdo. Generalnim diskusijam je predsedoval predsednik kongresa, poročevalci pa so bili določeni za vsako terao trije. Prvi dan sem hodil od sekcije do sekcije, povsod se je poročalo in živahno razpravljalo v angleščini. Oakam generalne diskusije. Tu nastopi in govori prav lepo o temi ^Methode der ersten und der folgenden arztlieben Untersuchungen von Sehulkindern1', dr. Henrik Kokall, mestni fizik v Brnu. Priporočal je, naj se povsod nameste šolski zdravniki, ki naj zdravniško preiščejo V začetku šolskega leta vsakega otroka in odrečejo sprejem onim, ki imajo nevarne ali nalezljive bolezni. Jako zanimive debate so se udeleži govorniki raznih narodov, raed njimi tudi neki bolgarski zdravnik iz Zofije, ki je rekel, da govori le samemu sebi, vendar hoče govoriti, da se bo tudi ime bolgarskega naroda čitalo v poroeilu o kongresu. V sredo, četrtek in petek se je sešlo k zborovanju ob določeni uri vseh 11 sekcij. Ker se je razpravljalo le v angleščini, se jih nisem udeleževal. Prišel pa sera všakikrat opoldne k generalnim diskusijam, kjer se je o prej imenovanih temah razpravljalo tudi ? drugib jezikih. V sredo je jako zanimivo poročal prof. dr. Burgerstein o temi BSchulunterrieht in Hinsicht auf: 1. die Dauer der Stunden, 2. die Eeihenfolge der Lehrgegenstande, 3. Die Jabreszeit." V četrtek je govoril prof. dr. Schumburg, Generaloberarzt iz Strafiburga, o temi: nSehule und Tuberkulose", in v petek vseučiliški profesor dr. Viljem Prausnitz iz Gradca o predmetu: »Beleuchtung und Liiftung der Klassenzimmer." Ker bodo v poročilu o kongresu, ki ga izda komite in dobi vsak član, objavljene vse te zanirnive in poučne razprave, spregovorim o eni ali drugi, če vam bo Ijubo, pri kakem ueiteljskem sestanku v prihodujem šolskem letu. Po vsakem dokoučanem glavnera zborovanju smo prirejali izlete in ogledovali londonske zanimivosti. Porazdelili kiuo se v raanjše skupine. V to določeni komite je napravil za vsak dan načrte za izlete in odločil vsaki skupini spretnega vodnika. Zvečer ob 8. uri so bila zopet predavanja. V torek se je razpravljalo pri večernem zboroTanju o temi rDie Wirkung der Schulerziehung auf geistige Disziplin und Kontrole", v četrtek o temi rHygiene und Sport". v petek o temi ,,Beziehungen zwischen Medizin und Piidagogik." Kongres je bil slavnostao zaključen v petek zvečer. Na soboto zjutraj uas je povabil komite, da si ogledamo najnovejšo po vseh pedagoških in higieniških zabtevah sezidano londonsko šolsko poslopje, ki se je šele v jeseni izročilo svojemu namenu. Tako krasnega šolskega poslopja nisem videl nikjer. Pokazali so nam v praksi, kar so razlagali pri kongresu in kazali v razstavi. S tem je bilo dovršeno tudi moje delo \ Londonu. V nedeljo zjutraj ob 9-10 se odpeljem iz Londona v Dover in od tam s parnikom v Calais. Morje je v BPas de Oalais" vedno viharno, posebno pa je bilo razburkano ta dan. Na tej kratki vožnji so dobili nekateri potniki morsko bolezen. Valovi so pluskali celo na kro? in provzročili nekaj prav smešnih prizorov. Ponosna, elegantno oblečena dama hodi počasi po krovu semintja, val pluskne, jo zadene in bila je mokra do kože. Izginila je v kajito, in nisera jo videl več. Privoščil sem to kopelj koketni ženski, pa škodoželjnost se je maščevala takoj nad menoj. Grem na drugo stran ladje, stopim bliže roba in zgodilo se mi je kar sem privožčil prej tujki. Stal sem odslej mirno sredi krova in se sušil. Parnik iz Dovra ima v Calais direktno zvezo s kurirnim vlakom v Paris. Ees, bil je to kurirni vlak v pravem pomenu besede. Na dolgi progi je ostal samo na postaji Amiensu. Ob 4. popoldne sem bil v Parisu. Eazveselil sem se, ko izstopim in zagledam slugo s čepico z napisom: Cooks-Dolmetscher. Prosil sem ga, naj mi pove ne preveč drag hotel blizu kolodvora. Storil je to, in bil sem mu bvaležen. S hotelom sem bil prav zadovoljen. V Parizu sem, v mestu evetja, v mestu krasnih boulevardov in lepih cest. Tu ima tujec priliko. opazovati cvetočo industrijo, pa tudi razkošno pariško življenje. Mesto je lepše in zanimivejše nego London, a promet po londonskib cestah in ulieah se niti primerjati ne da s pariškim. V Parizu sem bil premalo časa, samo 4V2 dneva, da bi bil mogel ogledati samo najveeje zanimivosti. Eečera le, da je naredil Versailles, grad, galerije in park name neizbrisljiv vtisk. V Pariz sem bil prišel v nedeljo popoldne, odpeljal pa prihodnji četrtek zvečer. Vozil sera se iz Pariza neprestano vso noč do Ztiricha. Tu sem izstopil in se odpeljal v Sehafhausen ob Bodenskera jezeru. Odtod sem se peljal s parnikom po Bodenskem jezeru v Lindau in od tu v Feldkirch. To je bila divna vožnja po teh krasnih krajih. Iz Feldkircba sem se odpeljal v Innsbruck, Franzensfeste iD Beljak. Četudi sem potoval po lepih krajih, videl lepa mesta, vendar sem bil vesel, ko sedera na Trbižu na vlak gorenjske železnice in se odpeljem po naši lepi Gorenjski v našo belo Ljubljani; v svoje tiho zavetje.