JUTRA;
Maribor, četrtek 15. marca 1923
e in praznikov vsak dan ob 16. uri
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglas« sprejtma tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Telefon:
Urodn. 440 Uprava 455
Izhaja razun ni-------------
Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št, 4
Zagreb • Novi Sad - liubilai
GLOBOKO SO POGNALE KORENINE KDK V NARODU V VSEJ
DRŽAVI.
Ko se je ustanovila Kmečko-demo-kratska koalicija in so se o tem pojavila prva poročila v naši javnosti, so mnogi nezaupno skimavali z glavami, ker niso mogli verjeti, da bi se mogla za trajno in na podlagi enotnega programa znajti dva tako velika dotedanja nasprotnika, gg. Radič in Pri-bičevič. Mnogim se je zdelo, da je koalicija samo instrument, potom ka-terega hočeta priti oba njena voditelja do vladnih jasli. Vsi ti neverni Tomaži so doživeli tekom zadnjih mesecev presenečenje, ki so jih morala prepričati o nasprotnem: da je KDK tvorba, ki trdno drži, in da ni ustvarjena samo za to, da se polasti oblasti.
Ko je Kmečko-demokratska koalicija zanesla svojo akcijo med narod in ko je na velikem manifestacijskem hi protestnem zboru dne 22. januarja v Za orehu postavila odločno zahtevo, da mora pasti dotedanji sistem in režim hegemonije, neenakosti, korupcije in nasilia. so se prvič iz temelja zamaiali stebri tega režima. Hrvatski narod in tudi srbski narod iz Hrvat-ske je na tem zborovanju na mogočen način manifestiral svojo najodločnej-šo voljo. da. četudi v najtežji borbi. Izboklo snremembo in izboljšanje današnjih prPik. Videli smo kot posledico tega zbora težke pretresljaie dotedanjega vladnega sistema, ki je upropaščal državo in narod. Hege-monisti obeh srbijanskih strank, ki se še vedno niso povspeli do pravičnega pojmovanja državnega in narodnega edinstva in katerim smo pr^čanski državljani še vedno državljani druge vrste, so sicer še za enkrat z raznimi spletkami preprečili zlom dosedanjega sistema in unostavitev režima pravice, enakosti in gospodarskega napredka.
Na nič manj veličastnem zboru Krneč ko-demokratske koalicije v Novem Sadu. dne 4. t. m. se je predvsem na manifestanten način pokazalo, da pristaja, na program in da se pridružuje idejni borbi Kmečko-demokratske koalicije tudi srbski narod iz Vojvodine. Zbrane množice so z velikim navdušenjem odobravale politiko Kmečko-demokratske koalicije in zlasti ' tudi izjave obeh njenih voditeljev gg. Pribičeviča in Radiča, da je njuna zveza ter s tem zveza obeh koalira-nih strank nerazdružna.
V	nedeljo, dne 18. t. m. se bo pridružil svojim hrvatskim in srbskjm bratom napredni del slovenskega ljudstva na manifestacijskem in protestnem zboru v Ljubljani. Že danes je gotovo, da bodo zbrane na tem zboru mnogotisočglave množice slovenskega naprednega kmečkega in tudi drugega naroda, da enodušno in s težkim povdarkom povedo, da je v borbi za pravico, poštenje, enakopravnost in v borbi proti vsem onim, ki hočejo te ideale pogaziti v blatu solidarno vse, kar v tej državi pošteno misli in čuti, od našega Triglava pa doli blizu do Soluna.
Akcija Kmečko-dcmokratske koalicije med narodom s tem seveda še ne bo dovršena, ampak se bo z nezmanjšano silo nadaljevala. Napovedujejo se novi veliki zbori v Sarajevu. Splitu, v Srbiji in drugih krajih države, pripravljajo se pa za letošnje poletje tudi še veliki zbori v Sloveniji, predvsem v Saviniski dolini in v Prekmurju. Dejstvo, da izhaja inicijativa za te zbore iz ljudstva samega. dokazuje dovolj, kako globoke temelje ima Kmečko - demokratska koalicija v vsej državi • in tudi pri nas v Sloveniji.
jia povodenj v Kaliforniji
NA STOTINE MRTVIH IN POGREŠANIH. — SEDEM MEST UNIČENIH. NA MILIJONE ŠKODE. — STRAŠNA NOC IN NEPOPISNA PANIKA MED
PREBIVALSTVOM.
Zedinjene države je zopet zadela strahovita elementarna katastrofa, ki je zahtevala na stotine človeških žrtev. Dogodila se je v bližini mesta Los Angeles, ki je eno najmodernejših velemest v Ameriki in je znano posebno po znameniti o-bali in filmskem predmestju Hollywoodu.
Vodovod, speljan iz gorovja, ki se dviga vsporedno z obalo do velikih višin, je bil namreč vsled neznatnega podzemskega bobnenja tako močno poškodovan, da se je podrl veliki nasip, kar je imelo za posledico, da so se ogromne mase vode kot divji hudourniki razlili po dolini in uničili vse, kar jim je bilo na potu. Katastrofa je bila tem strašnsjša in nevarnejša, ker je prišla popolnoma nepričakovano in zato je tudi mnogo več smrtnih žrtev, kakor pri strašni lanskoletni povodnji veletoka Misisipija.
Pravi vzrok, zakaj se je podrl nasip, še ni ugotovljen, najbrže pa je bil riia-j terijai preslab in zato ni mogel yzdržati j silnega pritiska vodnih mas. Po poročilih j očividcev je spočetka zbudilo prizadeto j prebivalstvo silno bobnenje. Čutili so* kako so jim izginjala tla pod nogami in kako se majejo hiše. Šele nato so z ;rožo opazili divje valove. Noč je zmešnjavo še povečala. Katastrofa je prišla rako nenavadno, da je voda odnesla s -sehof ljudi, še predno so se sploh zavedali,- kaj se dogaja. Velikanski valovi so odnesli s seboj vse, kar jim je bilo na potu.
Narodna skupščina
BEOGRAD, 15. marca. Na današnji s seji narodne skupščine je prišla naj dnevni red razprava o interpelaciji posl. puclja glede znanega člena 821 finančnega zakona, ki maksimira i občinske in okrajne doklade. Vsled tega člena so bili zlasti okrajni zasto-pi silno oškodovani (n. pr. loški za nad dva milijona), kar je imelo za posledico, da so postali proračuni okrajnih znstopov fiktivni in da so se morala razna že pričeta dela ustaviti. fnterpelant je povdarjal, da je dr. Korošec sam svoiečasno izjavil, da ie bil ta člen utihotapljen, bivši ljubljanski "Narodni dnevnik« pa je pisal, da je bil ta člen sprejet na zahtevo Trboveljske premogokopne družbe. Posl. Pucelj je zato zahteval sledeča potonila od finančnega ministra' 1 Ali mu je znano, da je bil čl. 82 utihotanlien9 2. MI ga je pripravljen sistirnti. 3. Kakšne korake namerava ukreniti, da sc povrne prizadetim okrajnim zastopom storjena škodn?
Imenom finančnega ministra je od-Povanai trrrovinski minister dr. Spn-bo ki je l/iavil. da se je o čl. 8? Vršilo rodna rnzorava ne samo v mini strclff-m svetu temveč tudi v finančnem odboru. Zanimivo je. da so poslanci SLS v silni zadregi še pred
ministrovim odgovorom pobegnili iz zbornice, kar je vzbudilo v opozi-ciionalnih vrstah splošen krohot.
Nato je bila seia prekinjena in se bo nadaljevala ob H. nonoldne.
■V
„Krci!fa“ Z’nmun3 in Caflislau
Med najboli popularne prebivalce Varšave spadata dva stara bolnika na umu, ki uživata popolno svobodo, ker nimata druge nanake kot to. da se predstavliata za kralja. Prvi je kralj S^mund TV.. dru°i pa kralj Ladislav IV. Prvi je sM-m po volitvah poslal davnemu volilnemu odboru plamteč protest radi volilnega terorja. ki je zopet preprečil njegovo kronanje, drugi je pa izvedel svojo, že dolgo napovedano prestolno besedo. Govoril je pred M!ckiewiczevim sno-menikdm in ie tolika množica poslušala kralja I ar,islava IV. da je morala radi oviranja nrometn nastopiti policija. Za drtud prekini govor so »kralju« obljubili norišnico.
6027 potresov na Japonskem.
Meteorološka postaja v Tokiju objavlja statistiko ootresov preteklega leta. katerih je bilo skuono 6027. to je za 317 več kakor t 1926. Od teh potresov ilh je čutilo prebivalstvo 2069. dočim so bili ostali tako slabi- da so jih zabeležili samo Dotresni aparati.
Po na.jnovejših poročilih je 7 mest deloma popolnoma uničenih. Vsa dolina je podobna ogromnemu polju razvalin. 2a-losten je pogled na bivše cvetoče kraje San Paulo, Filmore, Piru, Montalva, Ca-staic, Obezg in Oxnard. Opustošena dolina, kjer pričajo v blatu zapičeni koli o strašni noči, je podobna velikemu ooko-pališču. Vodne mase so najprej napolnile San Francis. Elektrarno, ki je ležala ob vznožju nasipa, so odnesli več metrov visoki valovi kakor kakšno igračko in porušili tudi vse mostove. Od 175 ljudi, ki so bili zaposleni v elektrarni, je ostalo le 60 pri življenju. Tudi 30 Indijancev, ki so delali v bližini nasipa, je izginilo brez sledu.
Po dosedanjih poročilih pogrešajo ni8 manj kot 865 oseb in se domnev^, da so večinoma vsi izgubili življenje. Število žrtev pa je mogoče še mnoeo večje, ker še vedno ni mogoče pregledati obsega katastrofe. Matefijalna škoda je ogrom* na/Razen porušenih hiš in industrijskih naprav so pod vodo tudi znamenita citronska in oranžna polja. Los Angelos je brez električne razsvetljave, farme, v o* količi popolnoma opustošene. Pod vodo je bila tudi proga pacifiške železnice in direktna proga Los Angelos—San Fran* Cisco, vendar pa je sedaj promet zopet vzpostavljen, ker so se vodne mase .az* lile v morje.
Tatvina v cerkvi.
Ko je cerkvenik včeraj popoldne stopil v stolno cerkev je zagledal pred oltarjem 17l3tnega Ferdinanda Kralja, kako kleči na videz ves zatopljen v molitev. Cerkvenik pa fanta pozna, ker so ga že dvakrat zasačili, ko ie jemal drobiž iz cerkvenih nabiralnikov in pušic. Pobožnost se mu je zdela sumljiva in takoj se je začel ozirati po nabiralnikih. Že na prvem nabiralniku pri altarju Srca Jezusovega, kjer je klečal Kralj, je opazil sie-dove vloma. Fant se je medtem že izgubil pri prvih vratih in cerkovnik jo je ubral za njim. Na Aleksandrovi cesti ga je dobitel ter izročil stražniku. Pri Kraiju sicer niso našli denarja, pač pa več "nočnih žrebljev, ki se zdijo pripravni za odpiranje cerkvenih pušic. V zaporu pridržani fant zatrjuje, da je prišel v cerkev samo molit, gotovo bo pa, da je denar pustil v vlomljeni pušici, ko je cačitl korake. —
Avtomobilska nezgoda.
Včeraj popoldne sta na križišču Meljske ceste in Trstenjakove ulice trčila skn naj avtomobila dveh mariborskih tvrdk. Šofer enega avtomobila se je poškodoval na nogi in kovčeg za avtomobilom se je razbil. Voznika sta se pred stražnikom prepirala radi vožnje in hupe. Drugi nravi, da je opazoval, prvi pa, da ni ničesar slišal. Najbrž bo res eno in drugo, ker so v bližini vojašnice tako prepevali rekruti, da so vse prevpili. —
Strašen požar v Jagodlnl.
Silen požar je včeraj popolnoma vpe-pelil staro pivovarno in sladarno v Jago-dini, ki je bila r-grajena 1. 1852. Požar je nastal v prostorih sušilnice v sladarni, vzrok pa je neznan. V pol ure je bila cela tovarna v plamenu. Zgorelo je 75 vagonov sladkorja in 14 vagonov ječmena, poslopje pa je popolnoma uničeno. Škoda se ceni na preko osem milijonov dinarjev.
Ponarejeni dvodinarsk! novci.
Neki trafikant v Zagrebu je sporočil policiji, da je našel med denarjem, ki ga je dobil od občinstva za tobak, tudi dva ponarejena dvodinarska novca. Falziti-kati so razmeroma dobri, vendar, pa ne tolike, da bi se jih pri natančnejšem o-pazovanju ne moglo spoznati. Najlažje se jih spozna po zvoku, ki je podoben kakor pri svincu. Ker je trafikant izjavil, da se dobro spominja, kdo mu je izročil te falzifikate, je policija uvedla strogo preiskavo. —
Ponesrečen vajenec.
V	bolnico je prišel z močno poškodovano levo roko ISletni kovaški vajenec Franc Rarič iz Vrhol pri Konjicah. Med delom se mu jc rokav zapletel med zobce stroja za vrtanje in predno se je mogel odtrgati, mu je že razmesarilo roko. — Kost je k sreči ostala nepoškodovana. —
Nevarno ruvanje.
Na hodniku ljudske šole v Poljčanah je včeraj med odmorom učenca 6. razreda Alojza Fkerja tako vrgel neki so-učenec, da mu je zlomil desno nogo. Ponesrečenega dečka so pripeljali v mariborsko bolnico. —
Ameriška nevesta indijskega maharadže.
Iz Kalkute v Indiji poročajo:	V
torek je prestopila z bivšim maharad-žo v Sudore zaročena Američanka miss Miller v bramansko vero. Prestop je izzval med raznimi fanatičnimi Hindusi veliko ogorčenje, ker ne gre nikomur v glavo, kako je mogla Američanka le z navadno formulo in izjavo prestopiti v bramansko vero. Zvezdoznancl pa so zopet ^ nezadovoljni, ker jim ni bMo nriouščeno. da bi oni določili čas in kraj izpreobr-nitve.
Poštnina plačana v notovfn!
Cena 1 Din
Stran 2.
Mariborski V EC E R N I K Jutra
V	Mariboru, dne 15. HI. 1928.
mmmmmmmmmmmnBsmarrf-
Kdo ovira ustanovitev Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru
VELEVAŽNO SOCIJALNO VPRAŠANJE. - VZROKI PROTIVNEGA DRŽA-NJA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE
Maribor, 15. marca.
eno izmed najvažnejših socijalnih vprašanj je brez dvoma bolniško zavarovanje delavcev in privatnih nameščencev. O tem menda ni dvoma.
Po poročilih, ki smo jih prejeli iz Zagreba, bi OUZD (osrednji urad za zavarovanje delavcev), ki ima svojo centralo v Zagrebu rad ustanovil v Mariboru, ki je sedež oblastne skupščine in velikega županstva — svoj okrožni urad namesto dosedanje provincijalne ekspoziture na Slomškovem trgu. —
Kakor pa se nam poroča, se Slov. ljua-' ska stranka, (vsaj tisti, ki si domišljujejo, da so merodajni) upira temu načrtu iz razlogov, ki jih sicer ne omenjajo, a so za vsakega miselnega človeka na — dlani. V omenjeni korporaciji namreč ni klerikalne premoči, zato nima kljub svojemu eminentnemu- socijalnemu pomenu »pravice«, da bi n. pr. stala kje v mestu reprezentativna hiša OUZD. Skratka: OUZD ni klerikalna domena! Pri vsem tem pa je za našo sodobno politiko zelo značilna, da ravno oni volilci, ki so dali SLS svoje neomejeno zaupanje, vprašujejo, zakaj in čemu se SLS protivi življenjskim interesom najbednejših slojev.
Vsak srednje izobražen človek oz. povprečen državljan ve, da ima takozvana bolniška blagajna (torej v tem slučaju OUZD) kompetenco za rešitev važnih zadev, #česar sedanja ekspozitura radi veljavnega poslovnega reda ne more izvrševati. In v tem grmu je skrit zajec! Kajti tendenca resnično socijalno mislečih ljudi je ta, da se pomoči potrebnemu čimprej in čim najhitreje pomaga. To pa je pri ekspozituri, ki je samo vmesna, provincijalna instanca, popolnoma nemogoče. Odtod izvirajo tudi številne orito-žbe, da bolniška blagajna ne odgovarja svojemu namenu. To pa ni res; kajti vsak objektivno misleč človek mora priznati, da je notranji ustroj OUZD naravnost vzoren in da vsaka tozadevna kritika pada le na rovaš ekspoziture, ki rima kompetence Okrožnega urada.
Iz teh vidikov bi bilo nc-le umestno, ampak celo nujno potrebno, da dobi vse-
stransko razvijajoči se Maribor — pravi okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Tehtni razlogi za to bi bili sledeči:
1. Maribor je sedež oblastne skupščine in velikega županstva.
2. Na Maribor gravitirajo ne le Slovenske gorice, širno Dravsko polje in Dravska dolina, ampak tudi ostali okraji v obsežni samoupravni oblasti. Maribor pa je poleg tega mesto z zelo razvito in še razvijajočo se industrijo.
3. Sedaj, ko je oblastna samouprava začela z rednim delom, je čisto logično, da se tudi bolniško zavarovanje najnižjih slojev centralizira na sedežu^oblasti.
4. Za razvoj mesta Maribora bi bila to velika pridobitev, ker je jasno, da bi OUZD postavil za svoje urade in tudi Borzo dela lastno poslopje.
. 5. Če se Maribor vsestransko razvija, čemu bi pametni ljudje namenoma ovirali ta razvoj samo zato, ker ne ustreza njih strankarskim intencijam?!
6. Mi vemo, da je bela Ljubljana kulturno središče Slovenije, ne vemo pa, zakaj bi Tuzla, Varaždin in druga provincijalna mesta lahko imela Okrožne urade za zavarovanje delavcev — a Maribor ne. —
To so vsekakor nujni razlogi, zakaj in čemu je potrebno, da dobi Maribor namesto dosedanje provincijalne ekspoziture OUZD svoj okrožni urad s sedežem v Mariboru.
Partizanski, sicer diskretni protirazlo-gi SLS se naj javno razglasijo, ker hočejo volilci o tej pereči zadevi decidira-nega mnenja. — Ako ta izjava oz. raz-jašnjenje izostane, bomo imeli nov dokument, da je SLS — socijalno skrbstvo le dobrodošla volilna fraza in predmet za kombiniranje pestrih obljub.
če pa bo SLS še nadalje delala oroti ustanovitvi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, potem bomo ob danem momentu imeli priliko, perlu-strirati partizanski fanatizem in cinizem te stranke oz. sedanjih v-ladinovcev. —
Politika bodi poštena! To naj bo parola slehernega domoljuba.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 15. marca ob 20. uri »Dva bregova« ab. C. Kuponi.
Petek, 16. marca. Zaprto.
Sobota, 17. mafca ob 20. uri »Ples v maskah«, gostuje ga. Mitrovičeva, ab. B. Kuponi.
Nedelja, 18. marca ob 15. uri »Ples v maskah«. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve. — Ob 20. uri »Lgarjeva Krista«. Kuponi. Znižane cene.
Pondeljek, 19. marca ob 15. uri *Pri treh mladenkah«. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi.
Torek, 20. marca ob 20. uri »Zena vrag«, 'zven. Gostovanje dunajskega Burg-teatra.
Iz porotne čuorane
I.	Mož beseda.
Odvetnik v San Francisco prevzame zagovor moža, obtoženega radi umora. Od porotnikov je bilo odvisno, bo li obsojen radi umora ali pa uboja. V prvem slučaju bi Sla njegova glava. Odvetnik, prebrisana glava, si zna pomagati. Pred glavno obravnavo pošlje zaupnika k ene mu izmed porotnikov, staremu Ircu, (Irci so na glasu, da zelo počasi shvačajo) ter z mastno podkupnino pridobi za to, da bo glasoval za uboj. Po ameriških ako-nih mora biti sklep porotnikov soglasen, sicer ni veljaven.
P? končani obravnavi pouči sodnik porotnike, ki sc nato zbero k posvetovanju. Mineta dve uri, minejo tri ure, še jili ni. Odvetnik zašepeče obtožencu: »Irec se dobro drži!« Preteče šest ur, dvanajst ur, porotnikov še ni. Odvetnik in obtoženec sta med tem povečerjala in se pripravljala k počitku po klopeh, pa se jima ■i posrečilo, ker so porotniki preveč vpili. Imc se je junaški držal; M’ne noč, za-
čne se že svitati, končno se le odpro vrata in porotniki vstopijo v dvorano razburjeni in bledi. Predsednik prebere obsodbo na podlagi izreka porotnikov: »Radi uboja 10 let ječe«.
Tedaj se prikloni Irec odvetniku in mu reče: »Vidite, držal sem besedo, a težko je šlo, ti norci so bili vsi za popolno o-prostitev.« O sancta______
II.	S porotniškega stališča.
Dvajsetleten fant stoji pred poroto radi posilstva, izvršenega na neki 40te?ni ženski. Porotniki ga oprostijo. Državni pravdnik se čudi nad toliko koncilijant-nostjo porotnikov, pa mu eden reče: »Naj bo babnica vesela, da je takega fanta dobila.«
Je tudi argument — za skisane nož-gane.
III. Revica |e zgubila moža.
Proces Grosavescu je dvignil mnogo prahu. (Histerična Grosavescu je ustrelila svojega moža). Vsakdo je pričakoval obsodbo — a dunajska porota je bila drugačnega mnenja. Porote so — nieuda povsod enake — zrele za muzej. Po o-prostilni razsodbi Grosavescove vpraša možakar iz publike znanca porotnika: »Zakaj ste jo oprostili?« Porotnik sa argumentira: »Saj je sirota svojega noža zgubila«. Torej tudi dunajski porotniki niso posebno brihtne glavice.
Angleški zdravniki v Jugoslaviji.
Dne 5. aprila prispe v našo državo večja skupina angleških zdravnikov in novinarjev, da si razgledajo vse naše znamenitejše kraje. Izlet je določen na 15 dni in se angleški gosti po ogledu Dalmacije in Bosne vrnejo v Slovenijo in prispe na Bled 21. aprila, nakar odpotujejo preko Avstrije zopet v svojo domovino. Meseea aprila poseti našo državo dalje tudi ve-sk^Kna nemških. iudustrwjWv. _
Mariborski in dnevni drobiš
10 nouih ljudskih knjižnic
Zvezi kulturnih društev v Mariboru se je posrečilo nabaviti 10 novih knjižnic, ki jih bo v kratkem ustanovila ob severni meji. Vse kaže, da bo števiio po Zvezi ustanovljenih knjižnic doseglo v tem jubilejnem letu število 30. — Ne smemo pozabiti omeniti, da je poleg teh 10 knjižnic, daroval veletržec s papirjem Viiko Weixl 50 knjig za knjižnico v Zerkovcali pri Mariboru, svojem rojstnem kraju, kjer je pred 50 leti zagiedai luč sveta. Za vsako leto 1 knjigo. Hvala mu in želimo, da bi našel v naših narodnih krogih nekaj posnemovalcev. Knjižnice, to so lepi spominski kameni med narodom. Kdo si ga bo za Weixiom postavil? —
Podaljšanje proračunskega provizorija v Mariboru.
Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru je dovolil mestni občini mariborski podaljšanje proračunskega provizorija za marec in april 1928. —
Pasji davek za leto 1928.
Lastniki psov se opozarjajo, da je plačati pri mestni blagajni do 31. marca 1928 za vsakega nad dva meseca starega psa letno pristojbino Din 100 ter pasjo znamko Din 2.50, ker ima mestni konjač nalog, da od 1. aprila 1928 dalje polovi vse pse, ki niso opremljeni z letošnjo pasjo znamko. Neplačilo davka, opuščena ali napačna naznanitev psa ter poraba ponarejene ali zapadle znamke se smatra kot prestopek, kateri se kaznuje z denarno globo Din 100.
Smrtna kosa.
Včeraj je podlegel težki bolezni v najlepši dobi 26. let g. Drago Lukežič, železniški, uslužbenec. Pogreb bo jutri ob 17. uri iz mrtvašnice bolnice na pobreško pokopališče. Rodbini iskreno sožalje. — Sprememba posesti.
Posestnica Ivanka Kogelnik v Mariboru je prodala Mate Tomoviču, slaščičarju, za 65.000 Din hišo v Mlinski ulici št. 8. —
Jugoslovansko društvo v Angliji.
V Londonu je bilo ustanovljeno včeraj društvo prijateljev jugoslovanskega naroda. Častni tajnik društva je znani naš veliki prijatelj in izvrstni poznavalec naših razmer, publicist Seton Watson. Začasni odbor je izdal malo brošuro, v kateri poziva vse prijatelje našega naroda v Angliji, da naj vstopijo v društvo, ki' ima namen, propagirati čim ožje stike med Veliko Britanijo in Jugoslavijo in delovati za intelektualno, kulturno in gospodarsko zbližanje med obema naroda, da se tako še bolj učvrsti prijateljstvo, ki je bilo sklenjeno med obema narodoma že v svetovni vojni.
Kaj pravi k temu obrtna oblast! Prejeli smo: Te dni sem si ogledal zopet enkrat mariborski živinski sejem ter se zanimal tudi nekoliko za živinske cene. Videl sem med drugim, da so iaku-povalci za razne prekajevalske in klobasičarske tvrdke plačevali kmetom krave po 3 Din za kg žive teže. Primerjal sem to ceno s ceno 30 Din za kilogram klobasnih izdelkov pri dotičnih tvrd kah ter se začel vprašati, ali in zakaj je mogoča tako velikanska diferenca, tudi če se izračuna vse kar gre dotični tvrdki pri predelovanju mesa v izdelke v izgubo. Želel bi, da bi se za to vprašanje zanimala naša obrtna oblast. —
Najdeni predmeti.
V času od 1. do 29. februarja so bili izročeni na policiji sledeči najdeni predmeti in so izgubiteljem na razpolago v sobi 9. kr. polic, komisarijata: l mali znesek,
1 klešče, 1 pes — foks, 1 škarje, 1 ročna torbica z robcem in rožnim vencem in 1 ura. —
Samomor slovenskega učitelja v Mace-donlji.
V	vasi Dušici pri Strumici na skrajnem jugu Makedonije je končal v torek tragične smrti šolski nadzornik strumiškega sreza, Anton Martinjak, rodom Slovenec. Pregledal je najprej šole, šel nato domov n se obesil. Zapustil je pismo, v katerem pravi med drugim: »Boljše je tako, kakor da bi me mrcvarili Bolgari«. Pokojni Martinjak je dobil zadnje čase ponovno grozilna pisma od Makedonskega komiteja. Bil je eden izmed najbolj vestnih prosvetnih delavcev v tamošnii pokrajini. Deloval je zlasti za konsolidacijo razmer na našem jugu, vslcd česar si je nakopal sovraštvo bolgarskih šovinistov. —
Smoleja so že iztaknili.
Čitatelji se še spominjajo tajinstvensga pobega Alojzija Smoleja, ki jo je neposredno po aretaciji radi zadeve Balkan-kredita popihal stražniku, ki ga je vedel v grofijo. Že kmalu po tem dogodku — kakega pol tedna — se je v Mariboru šušljalo, da je Smolej zdrav in vesel v Hamburgu, od koder da je poslal pozdrave svojim znankam v naše mesto. Mariborska policija se je res obrnila na policijski prezidij v Berlinu in policijsko oblastvo v Hamburgu ter prejela iz Nemčije velezanimive podatke o Lojzetu Smoleju, ki so ga gori kaj kmalu uašli. Kriminalni oddelki iz Nemčije javljajo, da je Smolej že 1. 1926. živel po velikih nemških mestih, da se je izdajal tamkaj kot »kaufmannischer Direktor Louis Smole«, da je otepal svoječasno šest mesecev nemški ričet radi bigamije in da so ga za tem zašili nekoč na tri mesece radi goljufije... Sedaj pa so ugotovili kriminalni uradniki, da živi Smolej v Gromitzu pri Neustadtu na Holsteinskem. Ko so ga nameravali prijeti malo bolj trdo, jim je pokazal dokument, da je pruski državljan, radi česar se je postopanje proti njemu za enkrat zavleklo.________
Ljutomerska sadjarska in vrtnarska po* družnica
priredi v nedeljo 18. t. m. v drevesnici in sadonosniku osnovne šole tečaj za obrezovanje, snaženje, sajenje in prece-pavanje sadnega drevja. Začetek ob 149. predpoldne. Tečaj vodi srezki ekonom g. P. Štampar. Pridite vsi člani in prijatelji sadjarstva! Uljudno vabi odbor »Sadjarske in vrtnarske podružnice v Ljutomeru«. —
Občni zbor Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru
bo danes, 15. t. m. ob 20. v dvorani hotela pri »Zamorcu«. Poroča tudi gosp. L. Jamnik, predsednik iz Ljubljane. Privatni nameščenci, pridite vsi na občni zbor!
Cercle francais.
Odbor francoskega krožka v Mariboru vabi vse, ki se zanimajo za francoski jezik, k predavanju s projekcijskimi slikami, ki bo v soboto dne 17. marca ob 20. uri v čitalnici studijske knjižnice (mali kazinski dvorani). Gospod univ. profesor R. Marte! bo govoril o tipičnih osebnostih in prizorih francoske revolucije. Vstop prost. —.
Prvo zajčjerejsko društvo za Slovenijo
v Mariboru priredi v dneh 18. in 19. marca na vrtu hotela Halbwidl v Jurčičevi ulici št. 7 prvo okrajno razstavo zajcev in izdelkov iz zajčjega krzna. —
V	počastitev spomina drja. Hinka Dolenca,
svojega prijatelja, je daroval g. dr. Ivan Verčon v Ljubljani mesto venca na znesek 1000 Din Narodni galeriji. Iskrena hvala! —
Sokolsko društvo v Mariboru priredi dne 8. septembra javno tombolo v korist fondu za zgradbo Sokolskega doma. Vsa društva prosimo, naj se pri določevanju javnih prireditev na to ozirajo Odbor.—	581
Kdor ne verjame ta naj se prepriča, da ima tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, krasno Izbiro moških cefir- popelin, in svilenih srajc.
VI
Udruženje jugoslov. narod, železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor
sklicuje za petek dne 16. t. m. ob 19.30 v društvenem prostoru v Narodnem domu sestanek administrativnih uradnikov in prometnikov III. kategorije. Zadeva važna. Prosimo polnoštevilne udeležbe. —
582
Zimsko-športni odsek SPD v Mariboru
ima svoj občni zbor dne 16. marca ob 8. zvečer v restavraciji »Mariborski dvor«, palača Pokojninskega zavoda, na Kralja Petra trgu. Vabljeni so vsi prijatelji zimskega športa. —	580
Varčevati se pravi izdajati denar sanio za dobro blago. Dobro blago, najboljše delo in nizke osne imajo samo Karo Čevlji. —	IV
Reprezentacijskl odbor za Zupančičevo slavje
je imel dne 12. t. m. plenarno sejo, kjer je vzel na znanje poročilo akcijskega odbora. Ker dalje prihajajo prispevki za narodni dar, akcija še ni zaključena. —
578
/redili« produkcije avtomobilov
SEDEŽ NAJVEČJIH TRUSTOV. — MESTO AVTOMOBILSKIH STROKOVNJAKOV. — PROMETNI REKORD.
Največje število avtomobilov se izdeluje v severoameriškem mestu Detroit. To mesto se je v manj ko 50. letih razvilo iz navadne naselbine do enega največjih mest Unije. Vzrok naglega razvoja je avtomobilska industrija.
Leta 1900. je bilo v Detroitu le nekaj francoskih trgovcev, ki so od Indijancev kupovali krzno. Samo vsled te trgovine je bilo svetu znano ime malega mesta. Kakor hitro je postalo mesto kolikortoliko znano, so podjetni Amerikanci storili vse, da bi najboljše izkoristili dobro zemljepisno lego ter naselbino spremenili v važno trgovinsko in industrijsko središče. Začetkom tega stoletja so se za čele v Detroitu graditi prve avtomobilske delavnice, ki so bile pa začetkoma v velikih zadregah, ker ni imel denarni svet dovolj zaupanja v avtomobile. Ko je nezaupanje prenehalo, se je pa začela avtomobilska industrija in z njo tudi mesto brezprimerno naglo razvijati. Leta 1910. je imelo mesto 470.000 prebivalcev, koncem lanskega leta sta pa bila že blizu dva milijona. V avtomobilskih tovarnah je zaposlenih nad 400.000 ljudi. Tudi večina ostalega prebivalstva je v raznih posrednih in neposrednih zvezah s produkcijo avtomobilov. Okrog 20 ■največjih trustov avtomobilskih in drugih tovarn ima v Detroitu svoj sedež. To so velikanske Fordove tovarne, za njimi pa pridejo velike tvrdke: Chevrolet, Dodge, Chrysler, Hud-son-Essex, Cadilac. Paige-Detroit, Se-deral-Motors, Selden, Standard itd. Končno je še veliko število tovarn, ki izdelujejo samo posamezne avtomobilske sestavne dele in opremo za motorna vozila.
Raj na zemlji
Avstralija je sedaj najbrže najbolj srečna država na svetu, vsaj kolikor se tiče razdelitve zemeljskih dobrin. Stroga sindikalna organizacija avstral skih delavcev je dosegla, da ima vsak delavec v Avstraliji svojo hišo. svoj vrt in avtomobil. Tudi se v tej državi ne dela 8 ur dnevno, temveč 44 ur na teden. Od pondeljka do četrtka se dela po 9 ur, v petek 8 ur, sobota in nedelja pa sta prosta. Z zakonom določene najmanjše plače znašajo 1800 Din na teden za izučene delavce. V južnem Walesu dobi vrh tega vsak delavec za svojega otroka državno podporo za vzgoje-vanje, vsak Avstralec, ki je dovršil 65. leto starosti, pa dobi državno pokojnino v znesku 400 Din na teden, ne oziraje se na to. v kakem obratu je bil poprej zaposlen.
Fordove tovarne so največje. Za njimi pa pridejo razne druge, ki imajo od 30—60.000 delavcev in uradnikov. Razumljivo je, da so se v Detroitu razvile tudi druge industrijske panoge. Najvažnejši so proizvodi iz litega in kovanega železa, pisalni stroji, električne hladilne naprave, konzervne škatlje, raznovrstni predmeti iz bakra, brona itd. V Detroitu je združeno 65 odstotkov celokupne svetovne produkcije usnjene opreme pri avtomobilih, 50 odstotkov svetovne produkcije stekla v ploščah in 20 odstotkov svetovne produkcije raznovrstnih predmetov iz aluminija.
Detroit je tudi mesto avtomobilskih strokovnjakov. Menda ni prebivalca, ki ne bi znal šofirati. Vsaka rodbina ima svoj avto. Lani je bilo v tem mestu v prometu okrog 40.000 avtomobilov. Tam, kjer so pred 30. leti .stale še nizke hiše in razne barake kot prvi začetek sedanjega industrijskega vrvenja, se dvigajo danes impozantni nebotičniki z elegantno urejenimi lokali, luksuzni hoteli in velike palače raznih industrijskih in trgovskih podjetij. Gradbena delavnost je nadvse živahna, obenem se gradijo nebotičniki najmanj na desetih mestih.
Detroit ima najprometnejše ceste in križišča na svetu. Po statistiki se računa, da se sreča dnevno na takem križišču 1.200.000 ljudi. Kakor je promet po detroitskih cestah največji, tako ima tudi tovorni promet na reki Detroit, ki spaja Huron in Eriško jezero, svetovni rekord. Sueški in Panamski kanal imata skupaj za polovico manj tovornega prometa.
Očaočena usmrtitev
V	torek bi se morala izvršiti v Budimpešti usmrtitev Florijana Papa, ki je umoril svojega očeta. Komaj 20 letni kmečki sin je na prigovarjanje svoje matere ubil v hlevu svojega očeta, da bi se tako polastil dedšči-ne. Radi tega je bil obsojen na smrt in je smrtno obsodbo potrdila tudi zadnja instanca, dočim je bila istota-ko na smrt obsojeni njegovi materi kazen izpremenjena v dvajsetletno ječo. Ker je bila tudi prošnja za pomilostitev zavrnjena, je Papov branitelj zaprosil za odgoditev justifika-cije, češ, da je postal njegov klijent v zaporu umobolen. Prošnji je sodnija ugodila in tako je v torek izostalo obvestilo. d& je postala smrtna obsodba pravomočna. Papa pa so oddali v bolnico za živčne bolezni, da preiščejo njegovo duševno stanje.
Cene strel
Poštna naprava na Švedskem je namestila nekega učenjaka, specijali-sta v gromih in strelah, da ugotovi škodo, ki jo povzročajo strele električnim in telefonskim napeljavam za Časa neviht. Ta učenjak, prof. Sten-quist, je šel takoj na delo in je izdal sedaj interesantne podatke o svojih opazovanjih. Preiskujoč efekte strel od leta 1730.—1915., ie mogel ugotoviti, da so zračne električne, napeljave močno ojačile nevarnosti strel, ki jih je on klasificiral po njihovi sili In nevarnosti. Po njegovih opazovanjih je najnevarnejša strela v cikcaku. Rs»liko napetosti med glavo in repom računa na 30 milijonov volt. Intenzivnost struje na 10.000 amper-jev in silo na 300 milijonov wattov. Domnevajoč, da strela besni eno desetinko sekunde, bi znašala torej ener Kija v tem času 800 kilowattnih ur, kar stane po sedanji tarifi na Švedskem 240 švedskih kron. Torej, ena strela velja ravno toliko!
fDominiaite te CDM
Odpraua smrtne kazni u 5uici
Švicarski narodni svet. ki se je sestal v Bernu, razpravlja o reformi kazenskega zakonika. Na prvi seji je predelal paragrafe, ki govore o smrtni kazni. Po živahni razpravi, v kateri so sodelovali zastopniki vseh strank, je švicarski narodni svet s 134 proti 38 glasovom sklenil, da se v vsej švicarski konfederaciji popolnoma ukine smrtna kazen. Kakor je znano, je bila dosedaj smrtna kazen v. veljavi še v nekaterih kantonih, dočim je bila v ostalih že poprej odpravljena.
Napad orlov na aeroolan.
Iz Manague v Nikaragui poročajo: Na nekem aeroplanu sta sedela dva pilota, Ko sta plula preko hribov, so jih nenadoma napadli velikanski orli. Pilota sta izgubila oblast nad aparatom in sta sc poskušala rešiti s skokom v padalu. K nesreči pa se padala niso odprla in sta obležala oba pilota mrtva na tleh, letalo pa se je popolnoma razbila
Dapitnina
Napitnina, ruski načaj, na vzhodu z imenom bakšiš, je velevažna, blagoglasna ali zloglasna beseda, kakor komu kaže. Po Balkanu, zlasti pa po orientu nisi brez bakšiša sploh ničesar opravil, in nihče se ni zmenli zate, kakor da te sploh ni. A tudi v zapadnih državah je igrala napitnina vedno veliko ulogo. Ko so jo hoteli ponekod odpraviti, je kar zavrelo, tako med delodajalci, kakor med nameščenci. Prvi so se bali zvišanih režijskih stroškov, drugim pa bi odpadli bogati viri dohodkov; znane so bile namreč ka-rijere plačilnih natakarjev. In vendar so jo odpravili po nekaterih državah, pri nas še ne gre.
Da tistemu, ki plačuje, napitnina ni ljuba, je umevno. Kako neki pride davkoplačevalec do tega, da bi plačeval poleg blaga, ki ga kupuje, še režijo trgovcu ali krčmarju! Pustolovci pri napitninah seveda niso bili nikoli umazani, so že vedeli, zakaj ne. Nasprotno so se pa spodobni ljudje vedno otepali te razvade, nekateri, ker se jim je pač zdelo škoda denarja, drugi pa iz principa ...
Nekateri znameniti ljudje so imeli običaj, da so dajali svojevrstno napitnino. Tako na pr. je bil italijanski tenorist Ta-magno zelo varčen mož in je nerad dajal napitnino. Ko je gostoval v Moskvi, je stanoval v prvovrstnem hotelu. Tu je skrbno zbiral sveče, ki so mu jih postavili vsak dan v sobo, in jih pri odhodu razdelil med natakarje kot napitnino. Tudi svetovnoznani goslač Paganini je slovel po svoji varčnosti, ki je mejila že na skopost. Ko je nekoč nastopal v Londonu, je nakupil nmogo praznih cigarnih zabojčkov in jih napolnil s kritikami o svojem igranju. Ko je odhajal iz hotela, kjer je stanoval, se je natakarjem prav lepo zahvalil za pozornost, ki so mu jo izkazali, in podaril vsakemu izmed njih tak zabojček. Natakarji so bili seveda razočarani, ko so našli namesto denarja izrezke starih Častnikov.
Kot pri vseh stvareh, tako je bil an-angleški slikar Whistler ekscentričen tudi pri napitninah. Ko je nekoč s prijatelji obedoval, mu je stregel natakar, ki se je plazil okoli gostov in očividno prisluškoval. Ko je Whistler to opazil, ga je prijazno naprosil, naj pride bliže, da mu ne odide nobena beseda. Tako je bil o-bed, med katerim je Whinstler povedal marsikako šaljivo, pri kraju. Natakar je predložil račun, in Whistler ga je poravnal. Drobiž je vtaknil v žep in dejal natakarju, naj smatra za napitnino dovtipe, ki jih je slišal. Ako jih bo znal uporabiti, si lahko pridobi lepo vsoto. Ko je umetnik drugikrat obedoval v tem hotelu, mu je stregel isti natakar. A sedaj se je držal v primerni razdalji in dobil običajno napitnino.
Slavni francoski risar Gustav Dore je hranil pri napitnini s tem, da je dejal natakarjem svoje skice, ki jih je risal kar sproti v restavraciji. Angleški treznostni propovednik Cruikshank je menil, da bo ugodno vplival na malce vinjenega natakarja, ako mu predoči vse zle posledice alkohola in mu je v ta namen podaril sliko, ki je predstavljala smrt pijanca. Pouk pa ni imel zaželjenega uspeha; zakaj natakar je sliko prodal in denar zapil.
Angleški naravoslovec Frank Buck-land je na nekem izletu s svojim prijateljem obedoval v vaški krčmi. Po obedu sta ugotovila, da imata denarja samo za to, kar sta použila in izpila, za natakarja pa nit ibeliča. Bucklandu, ki je bil sicer zelo radodaren, je bila stvar mučna, ko mu šine v glavo dobra misel. Brž seže v žep in stisne natakarju v roko — močerada. Natakar je v grozi pokazal pete, Buckland pa je vtaknil močerada nazaj v žep, češ, da je bil to prvi natakar v njegovem življenju, ki je odklonil napitnino.
Pri nas pa vedo povedati hudomuš-neži o skopuhih, ki so za napitnino dajali — gumbe.
Pobožnost in nočni lokali.
Na pariškem Montmartru se trudijo pobožne duše, da pomirijo svoje sosede z Bogom. Tako je bilo nekega dne na vseli hodnikih napisano z velikimi črkami: »Bog te išče«. Dve uri kasneje pa so neznani hudomušneži pripisali še z veliko večjimi črkami: »Dobi me lahko vsak večer pri dobri kapljici«.
mariborski nogomei
V	nedeljo in pondeljek se odigrajo v Mariboru in Ptuju važne in interesantne nogometne tekme, ki bodo odločilne za spomladansko prvenstveno tabelo kakor tudi za to, kdo bo zostopal proti Celju mariborsko okrožje v borbi za pokal LNP.
Kratek čas, katerega nam je predpisal JNS za odigranje prvenstvenih kakor tudi pokalnih tekem, je vzrok temu, da so klubi primorani izrabiti vsak termin za tekme in jim prav nič ne preostaja časa za odigranje prijateljskih tekem z drugimi klubi. In ravno v začetku sezone bi tako lahko naša moštva dobila angažma-ne v tujini. Upamo da se bo v bodoče našla druga pot, da prvenstvenih kakor tudi pokalnih tekem ne bo treba odigrati že do 1. majnika. Čimbolj namreč sezona napreduje, tembolj postaja publika razvajena in kasneje vlečejo samo še takozvani »šlagerji«. Za take šlagerje so pa naša moštva v tujini vendarle še premalo znana, čeprav je naš domači šport v zadnjih letih jako lepo napredoval, kar se tudi s strani domače publike vse premalo upošteva. Upošteva namreč v toliko premalo, da ne poseča v taki meri prireditev, v kolikor bi to zaslužile. Klubi so navezani na dohodke, ki jih dobijo iz tekem in radi tega ne morejo vabiti prvorazrednih gostov, ker je deficit takih tekem prevelik in ni zanj kritja. Z meceni pa razen Rapida mariborski klubi ne razpolagajo. Ljubljana, Murska Sobota, Zagreb, Subotica, Beograd itd. so v tem srečnejši. Ker so v stalnih stikih z inozemskimi klubi, so veliko pridobili posebno na rutini. Vsega tega manjka našim moštvom, ker so navezani preveč na medsebojna tekmovanja.
Upati je, da bo red, ki vlada letos na igrišču in pa seveda dober šport dvignil zanimanje za nogometne tekme in sploh za šport, ki je na vsem svetu tako priljubljen, tako da si bodo klubi tudi lahko privoščili gostovanja dobrih inozemskih moštev.
Velik zlet smučarjev
priredijo v nedeljo in pondeljek na praznik mariborski zimski športniki. V soboto zvečer se povzpnejo na Klopni vrh, kjer prenočijo; v nedeljo in pondeljek pa bodo smučali po Pohorju v smeri Klopni vrh - Pesek - Roglja - Ribniško jezero -Planinka - Jezerski vrh - Crni vrh - Velika kopa - Ribnica - postaja Brezno. Drugo noč bodo izletniki prenočili v lovski koči bodisi pod Rogljo ali pa pod Jezerskim vrhom. Na izlet, ki ga vodi znani mariborski smučar g. Vekoslav Golubovič, so vabljeni vsi zimski športniki. Smuka je idealna, saj je nad pol metra novega snega, izbornega pršiča.
ISSK Maribor — hazenski odsek.
Jutri, v petek ob štirih popoldan obvezen trening vseh hazenašic. Trener.
ISSK Maribor nogometna sekcija.
Vsi igralci se imajo udeležiti sestanka, ki se bo vršil urtri v petek ob 20. v telovadnici. — Načelnik.
Redni letni občni zbor ISSK »Maribor«
se bo vršil v soboto 31. marca 1.1. v prostorih hotela »Meran«, Aleksandrova cesta. Dnevni red je običajen. Zbor prične ob 20., za slučaj nesklepčnosti ob tej uri se bo vršil eno uro pozneje občni zbor, ki je‘ sklepčen ob vsakem številu navzočih.
Prvenstvo v Sarajevu.
Med najvažnejše prvenstvene tekme v Sarajevu spada nedeljska igra Slavija— Hajduk, pri kateri je ostala Slavija z 3:0 (1:0) zmagovalka. Hajduk je s tem porazom izpadel iz kombinacije za prvo mesto.
Zveza kolesarskih društev
za mariborsko oblast bo imela v nedeljo 18. t. m. ob 8.30 v hotelu »Kosovo« svoj občni zbor. Pozivajo se vsi včlanjeni klubi, da se udeleže občnega zbora po svojih članih.
Dva tisoč tekačev diskvalificiranih.
Francoska lahkoatletska zveza je diskvalificirala vseh 2000 tekačev, ki so nastopili na nedeljskem cross countryju ! v Parizu, ki ga je razpisal neki list, ne da bi bil dobil za to dovoljenje od pristojnega športnega oblastva.
5?raff t
or&i V «■ <* v o V T K T,i?ra
V	Mariboru. čine 15 TTT 19?8.
Hans Dominik:
Oblast treh
Za zgodovino tistih časov je to poročilo postalo važen dokument. Podaja namreč še prilično objektivno sliko o nerazložljivem tujem vplivu, ki se je takrat od časa do časa pojavil pri velikih radiopostajah sveta. Nepoznana sila se je polastila brezžičnega prometa. Oddajala je svoje brzojavke »Vsem«, kadarkoli se ji je zljubilo z uporabo obstoječih radiopostaj.
Kapitan H. L. Fagan, železni Fagan, kot so ga nazivali njegovi tovariši, je poročal prezidentu-diktatorju. Pazljivo je Cyrus Stonard sledil njegovim izvajanjem, ki jih je pojasnjeval z velikimi, po steni razobešenimi slikami.
Te slike so predstavljale ameriško podmorsko postajo, ki so jo zgradili Amerikanci zadnje leto v vsej tajnosti na vzhodnoafriški obali v višini Se-šelskih otokov. S temeljitim merjenjem morske globočine so ameriške ladje našle mesto, ki je bilo dvesto kilometrov oddaljeno od obale, pa kljub temu globoko samo sto metrov. Moral je to biti vrhunec kake pred milijoni leti potopljene gore v Indijskem oceanu.
Potapljači so raziskali teren in pripravili razstrelbe, s katerimi se je stopetdeset metrov pod morskim dnom pridobila kak kvadratni kilometer obsežna ravna ploskev.
Nato je sledila stavba.
Dvajset orjaških dvoran. Vsaka od njih dovolj velika, da je mogla snreje-ti največja letala, oodmorske čolne in podmorske križarke. Vsaka dvorana opremljena z vsemi za poprave potrebnimi stroji. Vsaka dvorana opremljena z vsemi varnostnimi napravami proti silnemu vodnemu pritisku. Poleg tega še vsaka s posebnim sistemom cevi zavarovana proti eventuelnemu vbruhu vode. Podzemeljski, globoko v skalo vdolbeni rovi so vezali posamezne dvorane med seboj. In z raz-strelbami so vdolbli v bazalt obširne cisterne, ki so obsegale stotisoče ton najboljšega plinskega olja za ameri-kanska bojna letala.
Pritisk na enega neštevilnih vzvodov v aparatni centrali in na površino morja se je dvignila orjaška hidravlična ploskev. Letala so mogla brez strahu pristajati na tem umetnem otoku in se z njim vred pogrezati na
dno morja po potrebni obratni mate-rijal ali na popravila.
Bilo je to v resnici veličastno podmorsko oporišče, ki je nastalo tamkaj sredi vodne puščave na ukaz Cyrusa Stonarda. Na mestu, odkoder so mogli ameriški letalci z lahkoto razbiti že v kali vsako novo nastajajočo britansko vojno industrijo v srednji Afriki in odkoder so mogli poleg tega resno ogrožati Indijo.
Ko je izdal Cyrus Stonard zadevno povelje pred trinajstimi meseci, so strokovnjaki izjavili, da je neizoelji-vo. Dokler ni železni diktator našel železnega kapitana. Cyrus Stonard se je še dobro spominjal prvega razgovora s kapitanom Faganom. Brezpogojno tajnost načrtov in gradbe je zahteval diktator.
Kapitan Fagan je takrat pomišljal nekaj minut.
»Delati moramo s pet tisočimi možmi, če naj postajo dokončamo v enem letu. Tajnost pa, za katero ve pet tisoč mož, ni nobena tajnost več. Torej moramo za delo porabiti sužnje.«
Kapitan Fagan je takrat spregovoril te besede tako enostavno in mirno, da je bil celo diktator za trenutek presenečen. Samo za trenutek. Potem pa je zapopadel prvovrstnost ideje.
Obsojenci so zgradili podmorsko postajo. Ljudje, ki so jih amerikan-ska sodišča obsodila na dolgotrajno ječo. Potekali so meseci, ko ni električni sto! zahteval nobene žrtve, ker je diktator izredno Dogosto pomilo-ščeval. Toda samo ljudi, ki so znali ravnati z železom in jeklom, ljudi, ki so spadali v stroko.
Kapitan Fagan je na diktatorjeva vprašanja precizno odgovarjal.
»Dvorane številka ena do deset so dograjene. Oskrbljene s provijantom plinskim oljem in stceljivom Štiri dvorane se še grade. Stanovanjske dvorane za redno mornariško posadko. Obsojenci umirajo kakor nuihe. So tudi slabo nastanjeni v zveznih predorih.«
»Končni termin ste že prekoračili za tri tedne. Kdaj bodo dograjene stanovanjske dvorane?«
Ostro in presekano je stavil diktator to vprašanje.
»V treh dneh. gospod prezident.«
»Jamčite za to?«
»Jamčim, gospod prezident!«
»Ali so obrambne naprave končane?«
»Gotovo so, gospod prezident. Po-
staja je obdana od trikratnega venca podmorskih min. Akustična sprejemala javljajo vsak šum nad in pod vodo. Hertzova žarila vjamejo na daljavo desetih kilometrov vsak cilj in s popolno gotovostjo dirigirajo torpedo nanj.«
j »Kako stoji zadeva z obrambo proti vidiku iz zračne perspektive ?«
j • »Že osem tednov delajo naše bar-; vilne naprave. Srečna je bila misel, opremiti postajo z lastnimi barvnimi žlezami, kakor osepnico. Azonsko plavilo, katerega noč in dan enakomerno izločajo barvilne naprave v | morje, barva vodo, da ni nikakor mogoče iz zraka opaziti plitvine. Tudi iz višine dvatisočih metrov niso lastna letala mogla najti postaje, ^če so barvilne naprave obratovale. Sestaviti smo morali posebno bojo za markacijo.«
Cyrus Stonard je vstal. Njegove oči so bleščale v fanatičnem ognju, ko je' zrl sedaj na moža, ki je tekom enega leta zgradil ogromno delo.
»Torej z eno besedo; gospod kapitan! Kdaj bo privit zadnji vijak? Kdaj bo postaja pripravljena za boj?«
»V treh dneh, gospod prezident! V treh dneh bo posadka na svojem mestu in sužnji bodo izginili. V treh j dneh bo postaja kos vsem svojim na-
! logam.«	j	*	i
I »Hvala vam... gospod admiral.
! Svojo nalogo ste dobro rešili. Vi ! ostanete še nadalje na mojo razpolago.«
| Cyrus Stonard je ukazujoče izgovoril gornje priznanje.
Kapitan Fagan je zardel. Njegova, do tedaj pooolunma nenremiČna no-stava je vstrepetala. Pohvala iz dik-I tatorievih ust Odkrita pohvala in no-1 leg tega povijanje v admiralski čin. To je bilo več, nego je pričakoval v teh dvanajstih mesecih trdega dela
z obupnimi nočmi in mrkimi dnevi.
Sklonil se je in hotel poljubiti diktatorjevo desnico. Cyrus Stonard jo je odtegnil.
»Pustite to, gospod admiral. Pojdite in služite meni in domovini tako, ko ste nama služili dosedaj.«
Opotekaje je admiral Fagan zapustil diktatorjev kabinet.
V redini sobe je obstal Cyrus Stonard in dolgo zrl za njim. Sence so igrale na njegovih ascetskih potezah. Njegove ustnice so se pregibale in oblikovale besede, medtem ko je okoli njih igral zaničljiv smehljaj.
»Tako odhaja... železni... Zardi in trepeta, kakor mlado dekle. Radi ene same besede »admiral«... Če bi ga bil nahrulil, ga ozmerjal radi njegovega dela, bi se bil odolazil, kakor polit pes... in ne bi upal črhniti niti
besedice ugovora ' Železen....
pah!... taki so vsi... brez izjeme! Samo če čutijo gospoda nad seboj, store svojo dolžnost... store, kar je treba storiti za domovino ... kreature, ki jih moja beseda poviša ali pa stre v prah...«
Počasi se je prezident-diktator vrnil k svoji mizi. Zaničevanje vsega sveta se je izražalo na njegovem obličju. Vsi so bili sužnji. V bistvu nič boljši, kot onih pet tisoč, ki so tekom zadnjega leta tlačanili na dnu morja.
Za trenutek se ga je prijela malodušnost. Zakaj delati in trpeti, da bi s silo pripeljal to suženjsko čredo k sreči. Ker... ker. •.
Vstopil je adjutant. Poročnik Gre-enslade je nrinesel neko brzojavko. Poročilo o dogodkih v Sayvillu. Položil jo je na mizo in v pozoru čakAl na diktatorjeva povelja.
Dalje prihodnjič,:
tMlogM, McMHjovptMr*. Po v« In« j« «ocij«l«« nam««« ebčimtra • vtak« b«««dc 30 p, Mjmanjii «t««ek Dl« S-
z Mali
ŽtnihM.dophMvmj« In «1 trgOY*l<3gt »k r«M«m*«ga jn»č»jo; *«*ka be««di 50 p, »*jm*njil zn«««k Di« *0 —
Mizarsko orodje
in Singer šivalni stroj na prodaj; -— Ključavničarska ulica 2.	573
Snaženje za Veliko noč
bo lahko, če boste čistili pohištvo, preproge in posteljnino s prahožerom. okna intla pa potom čistilnega zavoda »Divar-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 401.	370
Pokončevanje stenic
s plinom opravi poceni in hitro. »Divcr-son«, Cankarjeva ul. 14, Tel. 406. Naglo se uničijo tudi podgane, miši in ščurki.
571
Autogume, snežene čevlje, galoše
popravlja vulkanizncija Dolenc, Tatfen-bachova ulica 14, Maribor.	519
» SE VAM IZPOLNI
IN IMELI BODETE OBLEKO IN PERILO IZ NAJBOLJŠEGA IN NOVOMODNEGA BLAGA PO ZELO NIZKIH CENAH,
AKO SI ISTO NABAVITE PRI TVRDKI
I. N. ŠOŠTARIČ • MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 1-
vseh -vrst in obl k, ukrasno
i7;rr,n,je nkrivio drevje tirj ■'o cvetje da ije itd.
Cvetlic«
vseh .vrst iz steklenjakov.
kakor cyclamen. azalee cinerariie primule itd.
Semena
vseh vrst, cvetlična, zeie-
njsdns, gospodatska. vrtnarsko otodje, umetna gnojila itd. 556
Zahtevajte ilustrirani ceniki
Jit“, Dlamonja is drupvl,
druibe i o. t,
najvtlje jntoslovensko vrtnarsko podjetji Maribor, Koroščeva ul.44
VZORČNI VELESEJM
V PRAGI
18.-25. !*ARCA
Znižana vožnia za posestnike pri osebnih in brzih vlakih: Jugoslavija 25 %, Čehoslovaška 33 %, Avstrija 25%. — Brezplačni vizum.
Pojasnila in legitimacije po Din 22’— daje: ČehoslovaSki konzulat, Ljubljana, Breg, Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova 2.	583
RR>
UpravniStvo paieilvt,
„Jo»ipcCOI“. Ribnica na Po hotju, postaja B.czno-Ribnica. iiče za svojo kantino stalnega
dobavitelja
sadjevca
(možta). ISče se samo dobro, o-kttsno blago. Ufeite z malimi v.oicl je nasloviti na gornji naslov.	679
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak gospod
Drago Luketič
v najlepši moški dobi 26 let star dne 14. t. m. ob 18. uri po kratki mučni bolezni previden s tolažili za umirajoče preminul. Pogreb dragega pokojnika bo 16. marca 1.1. ob 17. uri iz mrtvašnice javne bolnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
M a r i b o r, 15. marca 1928
ŠTEFANIJA LDKEŽIČ 584 soproga in ostalo sorodstvo.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.
 s