247. številka. Ljubljana, petek 29. oktobra. VIII. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Izhaja iak dao, izvzembi punedeijke in dneve po praznikih, ter velja pa posti prejeman, za avatro-ogersk« dežel« za celo leto 16 goid., za pui leta 8^4, sa četil flia 4 goid. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., sa četrt leta 3 gold. 30 krM za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj* dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode iiultalje na ljudskih šolah ia aa dijake velja znižana cona in sicer: Za LJobijano za četrt leta 2 gold. 50 kr., pa posti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopa* petit-vrate 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi na] ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2G poleg gledišča v „zvezdi". 0 r r« »-u ištvo, na kaznio naj se blagovolijo pošilja'.« r.aročnine, tok>aiuacije, otnanlla, C j. aammiairativne reči, je v „Narodni tisaarni" v Koltnanovoj hiši In zopet postava le na papirji! Piše nam veljaven posestnik in trgovec z dežele: Kdor pozna razmere pri nas na deželi, tema hode znano, da na pr. kramarji večkrat pri svojih različnih odknpovalcih imajo več stotin ali celo tiaočev goldinarjev terjati v zneskih po samo 3 do 20 gold., in mej temi jih je morda l/u tacih, ki bi lehko plačali pa nečejo, morejo pa volje nemajo, torej se mora za izterjanje nastopiti sod-nijski pot. Ker od kacega kramarja se ne more pričakovati, da bi tisoče zarad tega izgabil, ko tisti ki so pri njem blago jemali nečejo plačati, ne ostaje ma druzega, nego pravdni pot nastopiti, če so prav posamezni terjani zneski niajheni. ČJe pa hoče trgovec, ali vsak drag po-selnik, svoj namen doseči, mora imeti ceu6 in hitro sodnijo za se. Kakor je pak tudi opominsko postopanje preprosto in ceno, vendar je za trgovca še vedno prepočasno in predrago, ker ima premnogo in premajhnih stvari. Posebno je tako za one trgovce, ki daleč od sodnijskega sedeža stanujejo in posebno stroški za eksekucije III. vrste, t. j. za eksekutivne dražbe, dosezajo take zneske, ki so res preveliki in nijso v nobenej razmeri s6 hvodimi, katere se imajo poterjati. Na primer dobljenje plačanega miloga za znesek 5 gld. velja okolo 1 gld. 40 kr. in eksekucija I. in II. stopinje na circa 1 gl. 59 kr. stati pride, a stroški za izvršenje ek-sekucije III. stopinje dosezajo, če je toženec le malo več nego 3 milje od sodnijskega sedeži proč stanujoč, če se vračana prošnja, pristojbina od ogluHa, dnina za uradnika itd. polnih 22 gold., tako da trgovca izterjanje 5 gld. velja celili 25 gld., od katerih na Kupa brinjevca. (Izvirna povest, spisal LiboriiiB.) IV. (Daljo.) Kaj pa zdaj? Illačo so precej čedne iz črnega suknja. Lepo, prav po mestni šegi se ga poprijemljejo pod koleni, to hoče reči nekaj. Dalje telovnik iz svetle, prave svile, je še vedno dragocen, akoravno ga je podedoval od svojega rujuega strijca, bivšega župnika. Povrh pa še visi srebrna svetla verižica ua prsih in nekoliko nižji v žepu tiči, to nij ravno prijetno, stoječa, zaprašena ura, prava čebula. A to nič ne de, gospod grajski ima ur dovolj, ne vpraša ga, koliko kaže njegova, in ako se primeri, da bi ga le, reče mu, da je ključek doma pozabil, eksekucijo III. stopinje odpade 22 gld. In koliko časa potrebuje cela ta procedura! Dobljenje plačilnega nkaza do tega, da postane pravomočen, potrebuje do 2 meseca, dobljenje cenitve bliza dva meseca in izvršenje dražbe druga 2 meseca, tako da predno se 5 gld. izterja, najmanj G mesecev ČaBa poteče in je 25 gld. treba! Naj se tedaj pomisli, koliko časa in denarja potrebuje trgovec, ki ima več tisočev gold. v zneBkih od 3 do 20 gold. poterjati! Z veseljem so torej trgovci in dragi po-selstveniki pozdravili postavo od 11. maja 1873, s katero se v občinah nstanovljajo posredovalne sodnije, ki poskušajo pogoditi in razmiriti pravdajoče se stranke, da se tako doseže pogodba, ki se da eksekvirati in je cenejša z ozirom na stroške in na čas. Vendar kakor zaželena in povoljna je ta postava bila, znal je vendar birokrati-zem nekaterih političnih uraduikov tako daleč spraviti, da ta tako dobrodelna postava do denes, tedaj po več nego 2 letih, nij še v veljavo stopiti mogla, da-Bi so večjidel občine po §.2. te postave potrebne zaupne može uže leta 1873 volile. Prvič je uže pokojni deželni načelnik grof Auersperg za dobro izpoznal, v izvrše valnej naredbi k tej postavi njen §. 7. tako izpremeniti, da morajo od občinskega odbora voljeni zaupni možje od okrajnih glavarjev potrjeni biti. Najbrž nij imel namena, izvršitev te postave s tem za mnogo zakasniti. V resnici pa je imela ta naredba nasledek, da nema ta tolikanj ngodna postava še zdaj po dveh letih praktične veljave, kajti skoro v vseh glavarstvih nijso Se potrjeni zaupni možje, politične oblasti Še zdaj po 27» letih nijso mogle tega dela opraviti! Mi upamo, da bod e to v prihodnjej iu da nij navita. Mejhina laž sicer, a v sili mora biti tako. Brez ure in verižico pa vendar ne more iti v grad, kaj bi si mislili v njem, farni učitelj brez Žepne ure. Ne, to bi bilo slabo znameuje očetu nadepolne neveste. Kaj pa suknja, dolga, črez koleni z velikimi škrici, ozkimi rokavi in širokim ovratnikom ? O žalost, tudi o tej se učitelj stoprv zdaj prepriča pod svttlim solnccm, da nij vse tako, kot bi moralo biti. On zapazi namreč, da so gnmbi precej oguljeni, rokavi na komolcih biiaceci, škrici pri žepih mastni. Žaloatua znamenja, a kaj Be hoče. Takova suknja velja denar, in še mnogo, uajmenj četrtiuo njegov«! mejbine plače. Kupiti si ne more nove, tudi to je podedoval po strijcu, čest temu duhovim, preslaba ven dar nij torej, vsaj je nokrivv.la celo blagoslovljeno telo. Zdajci pride ua vrsto pokrivalo ponižno, nizko. O, tega ne tako nosi vsak pa- seji deželnega zbora predmet jako opravičene interpelacije, ako bi ta klic v javnem glasilu ne zadostil, c. kr. vlado nagniti, da izvrši poHtavo, katero je Nj. Veličanstvo s soglasjem deželnega zbora izdalo. Kako se izobražujejo naši vojaki.*) (Dopis slovenskega vojaka) Mi davkoplačevalci dajemo grozne svote za vojsko in naši poslanci jih dovoljujejo. A kake so notranje razmere v vojski? Čuj te ! Kdo največji del „izobražuje" proste vojake? Korporali in „fllhrarjiu, katera sta pa sama še le od 1. do 3. let pri polku. Nju vednosti ne morejo biti globoko ukoreninjene. 0 kakšno je vendar to podučevanje! Peda-gogično non plus ultra! Kakšen jezik se tu govori !! Za boga ! To je vendar več kot škandalozno! Dragi bralci idite z manoj gremo v vojašnico — ne vem v katero nadstropje uže! Tam bom jaz denes za „kaprola" in vam bom „šolo držal", tako dolgo, dokler kateri od nlokonianšaftu ne pride. Boste uže videli, koliko iu kaj se boste vse naučili! „Alo auf! deke skep zložit, čevle spucat, *) Ta nam poslani članek poroča resnično stvari in — žalostno dovolj! — no protiranih. Mi sami smo tudi imeli priliko tu v javnom prostoru poslušati učitelja-oficirja, ki je omikanim ljudoui razkladal svoje stališče v jozikovoui vprašanji. Govoril je, da si jo sin trdega slovenskoga kmeta, ipak jako neumno; njegovo stališče v jezikoznanstvu jo bilo — slepcu o barvah — ravno tako primitivno, naivno in nepodučeno, kakor bi gajimol na primer gornještajorski noinški kmet, ki nij v šolo hodil, da bi so bil svoj nemški jezik pisati naučil, a ipak hočo votiun imoti o nemškem jozikoslovji, o rabi be-sedij itd. Uredn. „Slov. Nar." h tir, farnemu učitelju pa se spodobi visok, svetel cilinder. V svetem strahu opazuje torej in gladi nčitelj zdaj tudi cestno pokrivalo s suknenim rokavom in razpihuje prah raz njega. Tndi o tem se prepriča v svojo žalost, da bi bil lebko lepfli, vsaj ga varuje nepotešljivo in nasaja le v nedeljo in praznikih na glavo. A čas je čas, njemu ae no vstavi nihče. Tudi učiteljev cilinder je podvižen tej oBodi. Njegov gospodar zapazi namreč, da se je vgnjezdil za njegovim robom celo nadležni mrčes, da so ga neusmiljeno razbrali molji in razkrižali s cestami njegovo blisčečo dlako. A cilinder je le cilinder, lepa elegantna noša je, v sobi se pa tako nema na glavi. Tako je pregledovanje učiteljeve toalete končano in tu je senca bližnje vrbe, predstavljajoča grajsko sobo. Zdajci pozor! Tako se odkrije pred stanovanjem, iu učitelj sname vam en cel dan ne mogel povedati. Hotel sem ta le pokazati kakšen jezik ne ta govori. Čudno je le, da se nekateri oficirji in tadi podoficirji tako teško poprimejo slovenskih bakvic od g. Komelja. Častniki (!!), ki bi vendar imeli omikani ljudje biti, ali navadno rek6, „wer versteht denn diese „thurae" Sprache nad noch so hoch geschrieben" — vsaj tara kjer sera jaz bil ne je tako reklo. J*z pa sem popolnem prepričan, da bi se moštvo privadilo — če tadi sem ter tja zdaj nekoliko bolj nenavadnih izrazov slovenskih veliko prej, nego čisto tujih nemških. — Velika nedloga našim kmetskim fantom so pa pri ekseciranji v šoli in sploh pri vsakem občevanji |„šarži" Hočevarji, kateri se pri našem polku (Kuhn) posebno protežirajo, ker „deutsch" govoie. Ta njihen „deutsch" pa potem en malo z „kraiuischu pomešajo; kdor hoče takšni njihovi jezik umeti, pa mora vsaj pol filologa biti. Naši fantje ne avanzirajo tako hitro, ker ne znajo — nemščine 1! Človek bi se nadejal, da se vsaj gg. oficirji, ki uže dalje časa pri Blovenskib polkih služijo, toliko slovenski nauče, da bi se mogli z moštvom zastopiti. Pa tsga jih ne le velika množina ne stori, da še celo tisti, ki so domačini, pri občevanji z moštvom poslužujo ne raji popačene nemščine, Uli pa barbarično z nemščino namešanega jezika, ki ga imenujejo potem „krainisch", ali nregimentscpracheu moštva poplenem ali vsaj komaj polovico razumljivega. Ker nže o gg. častnikih govorim, naj omenim tu Še enega slučaja, ki se mi ne zdi posebno časten; omejujem pa svojo izjavo uie naprej le na ene, tora j nikakor ne na vse. Nekateri imajo navado, da nad moštvom vedno revskajo; iz njih ust se le redko sliši mirna beseda, kadar moštva povelje dele. Žalostno pa je vaekako, če more človek slišati gg. oficirji stoječ pred frontom svojih gojencev, ki poslednjim mej dragimi tadi take-le ntitelneu dajo: ti hudičev „mulc", osel itd. ihr hundspakasch, Schafs-kopf, krainiseher Trotel itd. Večkrat se primeri, da pred nami stoji v vrsti, marsikateri izobraženi in popolnem olikani Človek, kar se ve, da vojaška obleka ne more raz-odeti — reči moram, da se mora sramovati takšnih predpostavljenih. Kdo more spoštovati ali celo ljubiti, tako surove predpostavljene ? Moje grajanje zadevi je posebno dva, ki sta se tako obnašala, takrat, ki je bil g. Br. Kuhn v Ljubljani. Nasprotno pa moram tadi reči, da so eni vse drngači, kojim vsa Čast i spoštovanje v tem obzira. V takih razmerah se pač moštvo ne more navduševati za važen a težavni poklic vojaški. Tudi se s tem ne goji ljubezen do domovine, za katero se jim je bojevati, ker se niti to nespoštuje, kar jej je draga lastnina — jezik. Jugoslovansko bojišče. S hercegovinskega bojišča zadnje dneve nij novic. Dopisi iz Cetinja pa ne nehajo zatrjevati, da se nij bati, da bode vsta-nek dobro prezimll in spomladi do splošne reke navalil se, ki bode Tarčijo iz Evrope izplula. Črez zimo se bode tudi diplomacija naveličala pestovati bolnega moža. Iz Kostajnice brzojavljajo 27. okt. „Obzoru": Predvčerajšnjem je bil cel dan boj pri Knezici. Izid nij še znan. Turki strahovito požigajo kristijanom koče. Jeden Bošnjak piše „C.lasu Crnogorca", da Turki tako besnijo na kristijane v Bosni, da jih bodo izkoreninili, ako Črno-gora in Srbija na pomoč ne priskoči. — Kakovo odgovornost ima mladi človek, ki se je šel zdaj ženiti in uživa v Belgrada medene tedne! In „Zastava" ima prav, če pravi, da pravih Srbov več nij, da je lehko Srbe sram sebe. K uski car je poslal 30.000 rabljev črnogorskemu knezu za podporo iz Hercegovine pribeglih, z lastnoročnim pismom. Politični razgled. Notranje elešeto. V Ljubljani 28. oktobra. V flršavnen* atban* je bilo 26. oktokra na dalje posvetovanje o ribštvenej postavi. A nže pri prvem paragrafa je Syz dokazal, da je postava tako površno narejena, da škoduje industriji. Zato je bila odbora nazaj dana, naj jo popravi. Govorilo se je mnogo nepotrebnega. — Potem je bila na vrati postava o žandarmeriji. V generalnoj debati je baron Kellersperg marsikatero pametno rekel. Dejal je, da naj vlada žaudarme ne drži preveč po vojaško, temuč žandarmi naj bodo v nekateiih zadevah občinam na pomoč; naj se posamezni pa iberšvung umhenkat pa t šolo! — Tako ■e po korporalsko in oficirsko govori. „Vsaj še nij pol dveh, kakor so g. oberlajtman rekli, dol zad eden mrmra. „Cimerordiaanc! — no kdo pa je danes „frajcajtar?" — Jaz gospod kaproi. — Cimer še enkrat po-mest, pa vode prinest! „Frajcajtar" gre po metlo, ter pometa, kakor bi deteljo kosil, tako, da se gosta megla vzdiguje. „Vi iz „evjt'ga cuga" tad' sem! — no ali se vam ne poijabi, kaj imate vi kaj „foravs"?" — ,,Vi N. dajte mi iz moje štelaže „cugsliate" *e«! Denes vas bom „ferleiov" če ste vsi skup ker vas še vseh ne poznam. (Tako „ferlezanje" se tadi zgodi, če se „avgrika" za „selcerat", ali pa če se „na ibengo" gre, ob enajstih pri menaži, da kteri ne vzame dva prejona mesa in zvečer pri „capfen-Štrajhu" in pri „anscoluugi" — no to sem vam kar tako memogrede brž povedal, ker še nijste vajeni, da se boste vedeli „rihtat") „No kje je pa spet Z.? G-ospod kaproi ta je „v dinst'!" Tak jih je zdaj vsih — „ainc, cvaj, draj .... 72 „man". Vi M., a vi kaj veste kakšne so sovdaške nfor-Srifte?« M. No tako, da more vsak sovdat svoje naprej postavljene ubogat. — Korp. Ja — in se ne sme nič odgovarjat nazaj ; tema se reče „sbordinacjon". To je v naših „ge-zecah" in „foršriftaha zapopadeno, ki jim rečemo „kriksartikeljni". Kaj pa Če ima sovdat kaj za prosit, ali Se se ima kaj za „bešveret", kaj more storit? vi S. „S. Meldat se more." — E, čuš neumen komu se mora „meldat"? „Zamerkat" si, bom sa mpovedov. Naprvo se more meldat pri sojem „cugsfirarju" in ga prosit, nče se sme „k raport" zapisat in se tam „bešverat", če mu ta „erlauba" potlej pa mora iti k „taghabendarji" in ga prosi, da ga k raportu zapiše. Drag dan se pa pri raporta, ki ga drži „kompanikomindant" t. j. en hautman, ali pa tadi en oberlajtman, tam se more ponižno meldat, da se za kaj prosi, ali pa „bešvera". No zamerkajte si to. — „Habtacht!" — oho g. lajtman so prišli, vsi vstanejo in „habtacht" stojo (to je ravno po konc', „obzece slišane", Bšnšpice" narazen in nobeden se ne sme ganiti.) — „Ilerr lajtman ih melde gehorzamst 72 man." Dragi čitatelji, zdaj bom pa jaz „ob-tretal" in za denes ne bom šole naprej „ držal". Ko bi vam hotel vse povedati, kar sem se pri teh „vafenibengah" naučil, čestitljivo pokrivalo in potegne kaka dva pota po plešej glavi, popravi očala in se odkašlja. Pred sobo se osnažijo še enkrat čevlji. Glavač potegne nekaj potov z nogo po travi. Zdajci stisne desno roko v košeno pest in poskuša, kakor bi trkal na duri, in posluša. „Svet križ božji in sveta pomagalka, da bi se dobro izteklo," vzdihne posled, meneč, da čaje klic: „noter." Z vklonjenim Životou, svetim obrazom, s cilindrom ponižno pod levo pazduho, se bliža potem čr-vivej vrbi in dela nže od daleč velikanske poklone. Na pet Btopinj približavši se, se vstavi in povzdigne slovesno glas : „Milostivi, čestitljivi gospod grajski, jaz si dovoljajem in predrznem preveliko čast." Pri teh bese- dah se oglasi nepopisljiv krohot v njegovoj bližini. Učitelj zbledi jeze in sramote in natakne urno cilinder in skoči v meji po gr-jačo, maščevat se nad predrznim zasmeho-valcem. A smehu nij konca ne kraja. Učitelj zija na vse strani, se jezi in kolne, da nže dolgo ne tako. Gorje mu, ki bi prišel zdajci v njegove roko. Pretrl in premikastil bi ga neusmiljeno, da bi vse žive dni pomnil nanj. Zopet udari glasen smeh. Stoprv zdajci zapazi učitelj mej vejami vrbe, katerej se je priklanjal, bosopetega paglavca pastirja, ki ga zaničuje in se mu smeji. Pastir je namreč opazivši hndega učitelja, ki mu je uže izpulil mnogo kuštr vrh las in nategnil čestokrat ušesa, da je vse Benetke videl, hoteč se skriti pred njim splezal na samotno vrbo in tako Čul ves njegov pogovor, in akoravno v svetem strahu nij mogel zadržavati nepopisljivega smehu. Prepričavši se učitelj, da se pri tej priči ne more maščevati nad vzvišenim paglavcem, zagrozi mu z dvignjeno gorjačo in obljubu je v šoli zasluženo plačilo. Pastir pa svest si svoje varnosti se smeji še bolj in mu kaže skrivaje — rožičke in druge enake podobe. Osramoten, jezen, žalosten odide učitelj po stezi, in hndo nepopisljivo hudo mu je notri v prsih, pri srci. Da nže prvo stopinjo so tako nesrečne, nže na poti je zasmehovan in sicer od svojega šolarja, bosopetega paglavca.- Kaj bode še, kaj nij morda to slabo, ■varilno znamenje, da je zastonj ves trud, da gre brez vspeha proti gradu. Sani ne ve kaj mu je storiti, ali naj se vrne, ali kaj, ali naj pusti vse v miru naj bode, kar in kakor hočo. A njegov boljši duh zmaga. Zopet jame urneje stopati, zopet Zandarji nastavijo ; naj žandarji dolgo na jedaem mesta ostanejo in se navadijo. Herman je zopet dejal, da državni zbor nij kompetenten, o tem sklepati, in skrb za javno varnost je deželna zadeva, ne državna. Vendar se je prešlo potem v Specijalno debato, pri katerej misli Kellersperg svoje predloge staviti. Poljski minister Zemialkovskv je dal svojo ostavko, ker se ne sklada z dragimi ministri v mislih zaradi Wildauerjevega nasveta. — Stremajer sam se tega nasveta boji v parlamentu, za to je izprosil od cesarja včeraj omenjeno naredbo, ki jemlje gališkemu deželnemn šolskemu sveta dosedanje pravice. Neodvisni dunajski listi imenujejo to Stre-majerjevo postopanje neparlamentarno. Hrvatski zbor začne denes proračunsko debato. Odsek je svoje delo dokončal in odločil 10.000 gld. več za vseučilišče, 2000 več, nego je vlada postavila, pak za umetnost. Tako je preostanek dohodkov v proračunu porabljen. Iz Carigratla se cficijozno poroča : Srbski agent je dobil v torek naznanilo iz Belgrada, ki pravi, da je ponedeljek 1400 baši-bozakov srbsko mejo prestopilo, a od srbske artilerije s kartečami nazaj zapode-nih bilo. Na obeh straneh je nekaj mrtvih in ranjenih. Srbski agent je dal v sredo prepis te depeše porti in jej pridal prav živa očitanja. Mej drugim je dejal : Če porta vojno hoče, naj kar naravnost povč, a ne, da bi neprenehoma na meji Srbijo dražila. Veliki vezir je telegrafičuo v Belgrad odgovoril, in je obljubil, da bode baši-bozuke od meje odpravil. Nij konstatirano, da bi se bilo obetanje izvršilo. (Ali pri Mokroj gori ho bila nova motenja meje. Ur.) Nemškim novinam se piše, da Črna gara zabteva od porte priznanje popolne neodvisnosti in prostor do morja, ter tam kakovo luko. Turčija v svojej zadregi hoče vse privoliti. — Črnogorski knez nij srbskemu ob prilike ženitve nič čestital, kar se sploh smatra kot znamenje razdvoja teh dveh dvorov. Gotovo i to nij na korist Srbstvu. Preko l9eterhurga se javlja iz Ko-kanda: Nova vstaja je pokoila. Kan Nasre-din je bežal v Khodženo. Ruske oblasti v okraji Sir-Darje so zavarovale meje. Iz H e ti hm* se brzojavlj a, da se je nemški državni zbor 27. odprl. Cesarjev prestolni govor je bral minister Delbrtick. V njem se pravi, da je mir zagotovljen, kolikor more človeška pamet račun it i, ker je cesar prijatelj in edin z druzimi monarhi in imajo njih narodi (?) ž njim enake želje. Tudi sprejem cesarja v Italiji jamčaje sprijateljenje Nemčije z Italijo. N ■ l\'<>šit.fk0>»n ne pridejo iz narodnih Bvečanostij ven. Te dni so odkrili v Berollnu spomenik Steiua, reorganizatorja pruske drum pride v glavo lepa, prav lepa in zapeljiva misel, kako prijetno bode enkrat, če se spolni njegova nada in nij zastonj njegova denašnja pot. Kako bode kadil iz srebrno okovane pipe, pil domače sladko vino, brinje-vec bode opustil — in paglavci se mu ne bodo smijali in ga zaničevali kot zdaj, — vsaj grajski gospod bode, bogat in imeniten — in vse to zaradi ljubeznjive, krasne Ire-nice. Da, kaj hoče še več, srečen je, neizmerno sruCen. V. Najemnik bistriškega gradu ali sploh gospod Peliu imenovan, je bil še v svojem Štiridesetem letu popolnem svoboden, kar se tiče krasaeg-i ženskega spola in njegovih nevarnih zanj k. Ženska mu je bila ves čas, cd kar je spoznal, da živijo dvojni ljudje na svetu, podoba slabosti in nepotrebnosti. zave in prvega Bismarka. Cesarja je zastopal njegov naslednik in sicer je imela svečanost bolj oficijalni značaj, nego ljudski. Iz IBlcclta 26. okt. [Izv. dop.] Ker uže nekaj časa nijsem nič pisal za vaš cenjeni list, moram vam denes nekaj vrstic poslati, da bode svet zvedel, da Blejci še živimo. Tajci so sedaj odšli, pred nekaj dnevi videl sem še jednega Angleža, zvunaj domačih tu naseljenih starih nemškutarjev, — odšlo je vse v svoje kraje, ker pri nas postaje nže mrzlo. Gore kažejo nam novi sneg, in vse je nže jesensko, race in draga jesenska povodna žival prihitela je k nam, ter marsikaterega sč strel janjcu kratkočasi. Naša tukajšnja aristokracija i u vsa druga golazen pa zahaja skupaj v navadne jim gostilne in privatne hiše, ter kuje razno politiko v korist ljubljanskim njihovim privržencem in slepijo kmete na vse znane jim načine. Tako je tedaj v Bledu sedaj ko so tujci odšli. Kmetje pa spravljajo počasi jesenske pridelke, ter se ne menijo za nobeno stvar, celo od hercegoviuskih in bo-senskih vstašev ne vedo mnogo. Žalostno res za našo Gorenjsko stran, jedini, kateremu naši kmetje kaj verujejo „so naš ta. j -niošter", kateri je pred nekaj časom oznanil, na prižuici, da bode napravil „ofer" za neko ljubljansko hišo za uboge. To je čudno, da za pribegle ne, mnogo bolje izobraženih sem uže čul, da bi jako radi kaj darovali, a ne vedo kam in koma. Prilično moram tudi omeniti, da je gorjanski g. župnik napravil „oferu i ljudem natanko raztožil stanje ubogih pribeglib. Ravno tako učinil je g. župnik na bolnuskej Beli. Slava tedaj vrlima župnikoma! Iz Vojniku 26. okt. [Izv. dop.] Pred tremi leti bo je tukaj naselilo rudarsko društvo iz Prusije, katero je začelo po več krajih v ravnem in hribovitem zemljo vrtati in preiskovati, v veliki nadi, da bo našlo bogatih zakladov. In tujci so prinesli mnogo novcev soboj, to tudi pokazali, ker so posestva kupovali in povsod draginjo de lali, tudi lehko, zakaj konzorcij obstoji iz največjih bogatašev hamburgskih itd. Reklo se je kako bo Vojnik razcvetel v obrtni ji ako najdejo v zemlji blaga, celo, da se bo Zaničeval je vse od kraja in se jih ogibal, kolikor je bilo moč. A da bi kdo ne obsodil krivično našega junaka in menil, da se je on maščeval le zarad tega nad ženstvom, ker mu je postala nezvesta ljubica, moramo pritrditi, da Pelin zaljubljen nij bil nikdar in, da mu je bila ta toliko potov lepo in slabo opisana lastnost popolnem tuja in brezpametna. To pa zopet ne zaradi t*ga, ker bi postavim on ne mogel dobiti nikakor ljubice. Ti o ljubi bog, Pelin nij bil sicer lep zapeljiv človek, kajti suh čmeren obraz, kratko ostriženi na pol sivi lasje, mejhina pol gospodsko pol kmoteko opravljena podoba in počasen nekoliko jeoljav jezik nijso posebno in redke lastnosti, a pregovor pravi, da ženska je slaba stvar in se vjaiiie čestukrat tudi na trnjeve liuuance, torej menimo, da bi bil tudi Polin vjel lehko, kako Evino hčer, kajti slovel je, da jo pc- časom Vojnik do Celja razstegail. Vse je bilo pozorno na izid podvzetja in na take velike besede, in res bi bil celi Vojnik zacvetel, pa kam? — V tuja roke. Uradniki so imeli lepe plačila, n. pr. ravnatelj 6000 gl. oskrbnik in knjigovodja v*ak pj 2000 gl. itd, vsi prosto stanovanje in kurjavo. Vrtali so bliza Vojnika pri velikej cesti 40° globoko pa zastonj in samo tukaj uže počiva više 30.000 gld. Tudi blizu ftrauic, v Konjicah v 11 očah, v Doberni imajo jame in še kopljejo pa nikjer nij zaželenega dobička in se more povsod k delu do plačeva.*. V teku tega leta se je več uradnikov odpustilo, od 6 sta še komaj le 2. Viđeti pak je. da se bo vse končalo. V tem časa sem, je začel tukaj, kar se nij čuditi nemški duh vesti, zginila je prejšnja slovenska misel, kakor se sliši, ko je Vojnik čitalnico osnoval, da je vojniški kraj lep in prijazen, nam priča to, da se je nže mnogo pokojnikov posebno iz vojaštva tukaj naselilo, kjer hočejo prijetno živeti. Tudi v kmetskem stanu vidimo ravno zdaj lc nekako prerojenje; vse je bolj živo in dobre volje ; bog je dal obilno vinske kapljice, vse govori o vedrih in po-lovnjakih in štertinjakih, tadi posode manjka. Mošt skoraj nobene ceue nema še pod 20 gld. hočejo polovnjak imeti. Ajdo je mraz po-žgal, zato se je pa koruze vrlo veliko pridelalo. r?omaf" stvari — („Slovenski Pripovednik"), ki bode, tiskan v „Narodnej tiskarni," prinašal v zvezkih po 10 pol na vsake 14 dni slovenske originalne in prestavljene povesti, bode začel izhajati, kakor brž bodo priprave gotove, sredi decembra, gotovo pak vsaj s početkom novega leta. — („Slovenski Narod") ima 4. novembra pred tukajšnjo deželno kot tiskovno sodnijo tri ugovorne obravnave zarad konfiskacij. — (Slovensko gledališče) v Ljubljani se jutri z večerno predstavo igre „Pokojni moj" začne. — (P r o f. Mi ki o si č) bere, kakor se nam z Dunaja poroča, v zimskem semestru te le kolegije : a) staroslovansko slovnico po 3 ure; b) o slovanski epiki po 1 uro; c) o nekaterih točkah staroslovanskega glaso-slovja po 1 uro na teden. — (Vreme.) Predvčerajšnjem po noči je padel pri nas v Ljubljani termometer tičen in kaj je lepšega od petičnosti. — Vendar Pelin je bil moder, mnogo mo-drejši Človek, kot bi mu bil kdo po njegovi zunajnosti prosodil. Govoril je sicer malo, a menda toliko več mislil, kajti uže pred dvajseti leti, ko je še v mestu za pisarja služil in mu jc gospodova hišina precej pomenljivo namežikuvala, je uganil, da je ženska slaba ali celo nepotrebna stvar in velja denar in še mnogo, ako si hoče, kdo natveziti in privezati za vso življenje na vrat. Uže tedaj jo tudi prav trdno sklenil, da on no \zj\nie take nepotrebne priti-kline iu ostane samec. Iz tega dvojni do-biesk. Prvič ostaua ves denar le njemu samemu, drugič je prodta tičiea in mu nij treba skrbeti za ženo in ker njej navadno še bog privrže: kopico otrok, da tdi se je bal on bolje od naglavnega greha. — (Daljo prih.) prvič pod ledeno piko, zjutraj je bila hnda slana. Včeraj je zopet začelo deževati in če bo hlad trpel, smemo se kn.ulu snega nadejati, ki je po hribih niz padel. — (Za pogorel ct) v Velikoj vasi pri KrŠem ji vlada dovol: Ja mbirv.ti darove po vseui Kranjskem. I.is; jo« .t n>'i otrjil, da to in to nij pisal ta in ta, ker ■icer l«i vcaai pol lista h taeiavl dopisi o«i Ijinlij.ki pred vlado i t < i - trepecejo napolniH « >■ pa vas kdo „dolžiu, povejte n m Ranit, da nij-U' rt pisali iitun nič ako jo v vašem interesu, in gfOtOTO vaiu mora kot ni ozn vsak verovati, če no, oglejte M vi kot mož 7. njim in po moško -ob ini/.o tnlaritr' 00 trebil, to jo vašu stvar 110 naša. Kar sr pa (lotiriu^a dopisa tiče jo v giaviu-j utvari vos resničun; to jo datum 15. v. s. kriv; je to slučajna naša napaka, ki pa nič ne done. In s tem umen. J*4»«latll4>. I'oNi'biio |i»iurni)Ht zasluži denaSiiji in-serat trgovinske los«: Siuks A €o>. v llu iiiUuruu. katera so nam najtnpljcjo priporočil radi K^u»sin6ne in |»nzl|itc paatTOSba BVOjiUl iiiteroauutuv. Vsem bolnini moč in zdravje brez leks in brez stroškov po i/.vrstni Revalescierc Ji Bairy 2Slet uže jo nij bolezni, ki bi Jo no bila ozdravila ta prijotna zdravilna hrana, pri o('*-aščenih i otrocih brez međioin in stro Uto V ] actavl vso bolezni želodcu, na živcih, daljo prBne, i na jetrah; žleze Ivuadulio, bolečino v ledvicah, j etiko, kašelj, nepre-bavljenjo, zaprtje, prehliijenje, ncspaiiju. slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vitotrlavje, Bilciue krvi v glavo, iumenjo v ušesih, slabosti in hlovanje pri nosečih otožnost, dlabot, trganje, sliujSaiijo bledičico in pre-hlajenje; posebno so priporoča za dojene« in je bolje, nego t loj 11 k" n i o uilrl.o. — Izkaz iz m. j 60.000 spričo-val zdrav"'!^?, brez vsako medicine, n.:j njimi spričevala profesorja Dr. 'VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseiičili^l v MariboiU, idraviJnetra svetnika Dr. Atigelsteiua, Dr. Sliorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-■iuaib, uiaikizu de Urelmu a mnogo 01 a/.ih imenitnih 08ob, bo razpošiljava na poHebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.OIM) spritevilov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r zo r j a, Bonn, 10. Jul. 1852. Bevalosciere Du Barry v mnogih hI ura jih nagradi v»a zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obiskih holrvnih a t. d. pri kaninju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri holelincui bedenji v obiBtih In mehurji, trganin v mehurji i. t. d. — Najbolje in In neprecenljivo srodstvo no samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. "vVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo uronili družtev. "VV i n c i i i; s i o ■■, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrBtna Revalesf iero jo ozdravila večletne 1 nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sum bo sam glede vaScga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, rauocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n gel s te i na. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glodo Rovalesciere du Barrj Vteatramko, najboljo spričevalo. Dr. Ange 1 atei n, tajni h:mit. svetovalec, M o n t o n a, Istra, Učinki Rovalescičro du Barry so izvrstni. Ferd. OlSUlber c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, flJadensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je ttie bolehal 8tođriOVZa strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vslod rabo Vašo Kevalesciero du Barry po-polnama zdrav. Viljem Bui kart, ranocelnik. St 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi protbsot medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v -B e r 1 i n e r K l i u i s e h o V\ o c h e n s o h r i f t" od 8. aprila 187'J to le: ^Nikdar ne zabiui, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevaleuta Arn-bica" (Bovalesoiere). Doto je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravilu nijso bila v stan u odpraviti; toda Kevalobciere gaje ozdruv ila popolnoma 9 6 tednih. St. 7D.S10. Gospo vdovo K'nnnov«, Dlisseldorf na dolgoletnem bolehanji glavo in davljenji. St 0-4.210. Markizu do Brehan, bolehajo sodem let, na nes "nji, trcs'ici na vseh ud'h, shujšanji m bipohondriji. St Gospodični do Montlouia na nopro Davljenji, nespanji in hujSimji. St. 75.877. Flor. Kolu rja, c. kr. vojask. OBkrb-nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolebaajl dužnika, omoi.ci i tišČauji v prsih. St. 75.970. Gospoda Gabriela TeSnerja, slušatelja višje ji.v.-.t; trgovinsko akademijo duuaJBko, na skoro breznurlMir.; prsni holc'-iid in pretreBU čutnic. Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hram ote na rokah in nogah itd. Revaleacičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter ie pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ', gledč hrane. V plohastih pniie"h po pol frnta 1 gold. 50 kr, ! frnt 2 gold. 10 hr., 2 hinU 4 gold. 50 kr., 6 fu: (+v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 86 gold., — Revale*ciute--Biscr<'ten v puiicah & 2 gold. 50 ki a 4 gold. 50 It. — Rova' laeserc Cuccolafdo v prah ^ v ploščicah za 18 tai l golih W kr., 24 tas 2 gold ■O kr., i8 taa 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta LO gold., ta 288 ta* 20 gold., — za 576 tas 36 gold - Prodaje: Barry du Barrv St Comp. na Dia- Wall3aehK»sae št. 8, v LJablJaal E llahr, J. Svoboda, lekar pri _ /.lat. io orlu", 7 *ara«i rim v u k.n n,i i a < i:,, ijonili sester, v Čer novicah pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, I«-k ar j n, v (■ruilcii pri bratih Oberranz-meyr, v Temedvaru pri Jos. v. Papu, mestnemo lekarjn, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varoi-tlinu pri lekarju dr. A Hal ter ju, kakor v v »o. aostih pri dobrih le-. -j;.h in ape.ae-ijak'h trgovci'.. tadi razpoiilja dunajoka hita ?ia vse kraje po poit vi) i -1 a -.n:: n.i ali povzetjih. (253) I^unajska borsa 28. oktobra (Izvirno telegrafidno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru . 1860 drl posojilo .... Akcije narodne banke . • Kreditno akcije , . . , London ....... Napol........ G. k. cekini...... Srebro . 69 gld. GO kr . 73 „ 55 ■ • "I . 75 ■ 930 , — 203 , 80 . 112 , 40 ■ 9 ■ 01 ■ • 5 . 34 ■ 03 75 shrani. Tujci. 26. oktobra: Ctrops: Cvenkel iz Sevn;co. — Pitel iz Dunaja. — Moric iz Ljubljane. — iiaiditifrer iz Dunaja. ■■■■ Ta list naj se dobro shrani Algophon jo izvrstni lek za zobni bol vsake vrste. Cona 1 steklenice z nakazanjem o rabi 35 kr. Aromatični tohakni prah jo izvrstni, odvodilni lok, kateri tudi okrepi čutne žile na glavi. Cena 1 steklenice 2 nakazanjem o rabi 20 kr. Angleški prsni sok. Ta sok je posebno koristen za kašelj, nahod, hripanje, za bulecine v vratu in na prsih. Kadi prijetnega okuBa, užije so lehko in ga pijo tudi otroci prav radi. Cena 1 stoklonice z nakazanjem o rabi 60 kr. IClizabetna ustna voda je izvrstni pripomoček ia ohranjenjo zob in zobnega mesa. — Vi male žličice te ust? o vode mej čašo druge vodu, napravi zobe bliščuče iu jako bele, odstrani neprijetni duh iz ust, onovi in omoči zobno meso. Cena 1 steklenico z nakazanjem o rabi 50 kr. Las j a tinktura za omočitov lasišča in pospešitev rasti. Poraba jedne steklenice te tinkturo zadostuje popolnem omočiti lasibčo, ovira izpadanje las in pospešuje rast. Cena 1 steklenice z nakazanjem o rabi 1 gld. Otročje mazilo od dr. Stieger-a rabi se za odprto rane pri otrocih, in je boljši kot otročji prah, ker zadnji pomnoži ao večkrat prisad. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 18 kr. Revmatizina rešitelj služi kot najboljši, rcelni in najgotovojši dosedaj znani pripomoček za revmatizem (trganje po udih), vsako vrsto hroinoto v rokah iu nogah, bedenja itd., katere bolezni odstrani dostikrat, uže po prvi rabi. Cena 1 steklenice ž nakazanjem o rabi 40 kr, Mazilo za pege, sinja, mozolca, obrazno rtuleČico itd. Ako ao rabi to mazilo 10 večerov, odstrani popolnem pege, sinja itd. Cena 1 lonček z nakazanjem u rabi tU ki. Sp it zvv eyeric 11 'gko ma žilo. To nepreoenjODO mazilo je lek za prsno in pljučne bolesni, prsni katar, kasolj, hripavoat itd. Cena 1 velike steklenice z nakazaiijtin o rabi HO kr 1 male steklenico z nakazanjem o rabi (io kr. Spred?j omenjeni zdravstveni pripomočki dobivajo se v Izdelovalnem laboratoriji X7"erxd. 'Xrrn.l"r6c!z,3r-a.r lekarja „zur Landsobaft" v Ciruiivi, Saebatraaee »lev. 4. Glavna zaloga sa Kranjsko pri (322—5) Viktorju Trnkoczy-u, lekarju „aiui go d. Elnborn" _v M.j u pljuni. Klavni trjr ritev. Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni pradek. Boljši, ne^o vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in uiajanjo zob, zoper dilteritis ali vnelico grla iu skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno mcLo, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu Imi i« gotOVO preilno.sl, vzlic Vsilil enakiiu izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surfins de l*aris, 1 flacon 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda flacon 1 gld. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang flacon 1 gold. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in Bkušeno sredstvo proti veeini boleznij. Velika poraba je najboljšo spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi lt) kr. GTycerin-Creme, j« posebno izborno sredstvo zoper razpokano ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Larcaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da su ohrani koža krasna, nježna in mehka, so jej daje prednost pred vsemi liniivalnimi vodami, lepotiejem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—131) ^Ja^BT~ NaroČila se izvršujejo vračajo- čoj se pošto proti poštnemu povzetju. 2ie aSBflt vorn Staate garantirte Ham'burg'er bef1et)t utu (inem Capital oon 7,fle:i,oso Knik. On bitfer grobni <•■•-\ erlooiini« mllffrn innevtjatb tuttfn gtlt oon nur roetiiflfn ■JiuitiUcn in 7 ^irljiiM.ini W" 41.7O0 (dcioiitite unter nur 81,500 VooFrn iii!in utr GntfrOtinuno tfcliiiincii. morutltri ii.li It i yoa ov. 375,000 UKirk lzdaicij m arodmk Josip Jurčič. 2.10,000 — AO,Oti» 135,000 — 40,000 NO,000 — 30,000 00,000 — 30#000 otc. otc. Itfinbtn. 3u ticr-amtli^ frflunlcUten 1. 3irt)iinfl toncii Wrttiie()rig.-Looae M.O. oder 0.8.50 A>olbeOrig.-Looso „ 3- oder „ 1.75 ffltflrnCšoiffntuiiabc» -i^etrngtO (tu lUnkiiotrn obrr !'ustm»rLon) oBcr 0'0"l lNi»r!mi»l|i*i«' itterben bie mit ocm s.....iMt..piiiii Ucrjclaiitn Orlfiiiialloaao Uon unS oerfaiibt uub bic nnif-lU-iini 1'IUiie Krati« bfignOot. Sofort »ud) fttfttjelji-ner ,Hifl)iiii(i tnf[fn nnr brn Betoeliigttn nnauratforbni eit smili« hc ©etuiniillile uiiiflicn uub trfolot bir OuljdblKRO ti o v-> t iu i ii iiL- pi oiu.ii uuter NI«utaat&i(£ ffcctc«:.V>anMutio» liani buTff« Lastnina in tisk „Narodne tiskamo".