ros-tmiin plac*na v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1'50. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino^ industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Mž leta 90 Din, za leta 45 Din, | Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 22. septembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 109. I—— —— otrinnn n — .—1^——————————11—M——— ««—Mi——i...............MB—.. Davčne in taksne prijave. Ena nam najbolj neumljivih določb taksnega zakona kraljevine Srbije iz 1. 1911 je bila ta, da je bilo kolkovati tudi davčne in taksne prijavo, to je one vloge, ki jih je davčni zavezanec po zakonu dolžan predložiti finančni upravi in ki jih predloži samo v ta namen, da omogoči predpis davščine, ne pa iz privatnih ozirov. Avstrijski pristojbinski zakon je določal za vse take prijave, napovedi itd. brezpogojno pristojbinsko prostost (tar. post. 44 q avstr, prist. zak.). Taksni zakon kraljevine Srbije ima v členu 6. pod točko 1. neko podobno ali pravzaprav še bolj obširno določbo, po kateri takih vlog vobče tudi ni treba kolkovati. Kljub tej poslednji splošni določbi je imela taksna tarifa pa pod točko št. 231 to-le določbo: Za vsako davčno ali taksno prijavo Din 5'—. Ta tarifna postavka je bila raztegnjena od 15. novembra 1923 dalje na vso kraljevino in od takrat je bilo kolkovati vsako davčno ali taksno napoved s kolkom za 5 Din. Ta določba je naletela seveda na upravičen odpor in po dolgotrajnem dokazovanju o neutemeljenosti take določbe, se je doseglo, da se je ta ta-ritna postavka od 1. aprila 1927 dalje ukinila. Od tega dne dalje so vse davčne in taksne prijave zopet kolka proste! Davčna oblastva so še sredi aprila kljub temu še vedno zahtevala kolke. To je bilo vendar še kolikor toliko odpustljivo, ker se ukinjenje te tarifne Trgovci in prirezavanje šip. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal glede vprašanja, da - li in v koliko so upravičeni izvrševati steklarska dela, osobito prirezovanje in vde-lavanje šip, tudi trgovci, ki prodajajo šipe, odlok z dne 31. avgusta 1927, O. br. 54/1, ki se glasi: »Steklarska obrtna zadruga za Slovenijo v Celju se je s posebno vlogo pritožila, da trgovci z mešanim blagom posegajo v steklarski obrt in da povzročajo steklarskim mojstrom nepotrebno in občutno konkurenco. V svoji vlogi izvaja: Dokazano je v raznih slučajih, da trogvci z mešanim blagom vrezujejo šipe v okna in okvirje. Obrtna oblastva so se v večini slučajev postavila na stališče, da so trgovci z mešanim blagom upravičeni to delati. Zadruga zastopa stališče, da je sicer dovoljeno, da smejo prilagoditi obliko predmetov, ki jih prodajajo v toliko, da zadostuje potrebam kupca, prepovedano pa jim je vsako izdelovanje, raz-delovanje in predelovanje predmetov, ki jih imajo v zalogi in prodaji. Po § 38 a, odst. 2. o. r. smejo sicer mero vzeti, morajo pa po tej meri zahtevane predmete dati izgotoviti strokovnim in poklicnim obrtnikom oziroma izdelovalcem. Trgovec torej ne sme vrezovati šip, še manj pa jih sme vde-lavati v okna in okvirje. Vrezovanje in prirezovanje šip se vrši edino le s steklarskim orodjem, t. j. diamantom, ki ni trgovsko orodje in ga sme^ rabiti le steklar. Končno prosi zadruga za odločbo, ali in v koliki meri smejo trgovci vre- postavke v obširnem finančnem zakonu res precej ne zapazi, ako bralec že sam ne ve, kaj vsebuje tarifna postavka 231. stavka 231. Toda danes je od (ega že pet mesecev in je že čas, da bi vedeli za to ukinjenje vsaj oni organi, ki hi morali taksni zakon prav dobro poznati, namreč finančna kontrola. Do 20. t. m. so imeli predložiti gostilničarji in tudi trgovci, ki prodajajo alkoholne pijače, prijave za odmero točilne takse za leta 1928—1930. Tiskovine za te prijave je dala tiskati delegacija ministrstva financ letos, toda še vedno z opazko, da je kolkovati prijavo s kolkom za 5 Din. Mislili smo, da so bile tiskovine naj-brže še od prej ali pa da se je zgodila samo pomota. Toda sporoča se nam, da zahteva finančna kontrola, vsaj ona v Ljubljani, za vsako prijavo še vedno kolek za 5 Din. Neki davčni zavezanec se je celo skliceval izrecno na dejstvo, da je ta tarifna postavka s finančnim zakonom za 1. 1927/28 ukinjena, da ne velja več. Pomagalo ni nič, moral je plačati kolek. Po toči je sicer prepozno zvoniti. Da bi vsak gostilničar ali trgovec sedaj s posebno vlogo, četudi nekolko-vano, kolek nazaj zahteval, bi bilo pač preveč pisarije. Toda drugače naj se postopa vsaj v bodoče! Kako pride cela vrsta davčnih zavezancev, da plača po nepotrebnem takso, ki je ukinjena! Delegacija ministrstva financ naj organe finančne kontrole vsaj naknadno primerno opozori! I zovati in vdelavati šipe v okna .in okvirje in če jih spoh smejo rezati po naročilu strank ali smejo oddajati samo šipe, ki so že od steklarn prirezane. Obenem prosi zadruga, da se steklarski obrt zaščiti proti šušmar-stvu. V tem vprašanju ne morem izdati odločbe v smislu § 36 o. r., ker ne gre za spor oziroma dvom o obsegu obrtnih pravic gotovega konkretnega obrta, temelječih na dotičnem obrtnem listu, temveč za vprašanje splošnega značaja, ki se tiče vseh trgovcev s steklom in steklarjev, torej za določitev oziroma razmejitev obrtnih pravic ter dveh obrtnih skupin v splošnem. V smislu citiranega paragrafa je dana obrtnemu oblastvu le pravica do odločbe o obsegu obrtnih pravic konkretnega obrta, ako nastane v tem oziru kak dvom, ne more pa izdajati splošnih normativnih odločb o razmejitvi obrtnih pravic raznih obrtnih kategorij, ker spada rešitev tega vprašanja že v zakonodajo. Sicer pa sem mnenja in tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki sem jo v tem oziru zaslišal, se je izjavila v tem zmislu, da imajo trgovci pravico prirezovati šipe, ki jih prodajajo tako, da odgovarja velikost želji kupca. V to jih upravičuje določilo § 38 a, odst. 1. obrtnega reda, ki določa, da sme trgovec izvršiti na blagu one izpremembe, ki so potrebne, da se prilagodi potrebam kupca ter da se omogoči razpečavanje. Za vstavljanje šip v okna in okvirje pa trgovec ni upravičen, dasi se to na deželi pogosto dogaja.« Opozarjamo na ta odlok vse one trgovce, ki prodajajo šipe ter jih pri-rezujejo, da se bodo vedeli v bodoče ravnati. Kdaj se smatra, da so steklenice in posode za pijačo originalno zaprte? Prodaja pijač v originalno zaprtih steklenicah, kakor znano, ni zavezana točilni taksi. V zvezi s to taksno oprostitvijo se pogosto pojavlja vprašanje, kdaj se smejo smatrati steklenice in posode za pijačo za originalno zaprte. Na to vprašanje je Generalna direkcija davkov z razpisom z dne 12. avgusta 1927, št. 65.088, pojasnila sledeče: Za originalno zaprte steklenice in posode je smatrati odslej take steklenice in posode za pijačo, pri katerih so izpolnjeni ti-le pogoji: 1. Zamašek ali mehanični pokrov mora biti tako prirejen, da se brez pomožnega sredstva (izvijača, posebnega noža ali posebne priprave) in brez zadosti fizičnega napora ne more izvleči. 2. Na zamašku, čepu ali pokrovu mora biti vtisnjena firma proizvajalcev, fabrikantov itd. 3. Čez zamašek mora biti potegnjena ali nalepljena originalna etiketa proizvajalca pijač v obliki traku ali glavice iz staniola, gutaperče itd., razen na onih posodah, ki imajo mehanične pokrove, in sicer plombirane ali take, da.j?e brez posebne priprave ne morejo ne iztekniti ne sneti. Tako oznamenovane morajo biti posode izza dne 1. decembra 1927; v tem času morajo opremiti fabrikanti in proizvajalci onih pijač, ki se prodajajo v originalno zaprtih posodah, zaprte posode tako, kakor je tukaj predpisano. NASA POGAJANJA Z MADŽARSKO. V sredo že bi se imela po prvotnem dogovoru pričeti v Beogradu pogajanja med našo državo in Madžarsko v svrho ureditve vseh še nerešenih vprašanj, zlasti pa glede madžarskega tranzitnega prometa preko našega ozemlja na Reko. Ker se je pa madžarska delegacija zakasnila in dospe v Beograd v četrtek, se bodo pogajanja pričela bržkone šele v petek. Načelnik naše delegacije za ta pogajanja je profesor beograjske univerze in načelnik ministrstva trgovine in industrije n. r. g. dr. Milan Todorovič. * * * MEDNARODNI KONGRES ZA TUJSKI PROMET V BEOGRADU. v sredo opoldne je bil svečano otvor-jen mednarodni kongres za tujski promet. Kongresa se udeležujejo delegati Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Grčije, Holandske, Madžarske, Nemčije, Norveške, Poljske, Ru-munije, Švedske, Švice, Turčije in Anglije. Jugoslovensko delegacijo vodi Slovenec dr. Ciril Žižek. Svečane otvoritve so se udeležili zastopniki vlade, predstavniki oblasti in zastopniki vseh naših tujsko-prometnih organizacij. Kongres se je bavil zlasti z. ureditvijo enotne propagande v Ameriki, z vprašanjem razpečavanja propagandnega materijala na parnikih in vlakih ter z olajšavami v tujskem prometu. Na čast udeležencem kongresa jim je priredila beogradska občina banket. i Sir in maslo na pokrajinski razstavi. Požrtvovalnost in trud organizatorjev in razstavljalcev sta našla toplo priznanje vse naše javnosti. Poset razstave je jako dober in čujejo se prav laskave pohvale, na koje smejo biti tako prireditelji, kakor razstavljale! v resnici ponosni. Dnevno prihajajo skupine deželanov, pa tudi meščani kaj radi posečajo razstavne prostore,. ki nudijo skoro dnevno kako atrakcijo. Na razstavo prihajajo tudi skupine šol iz dežele in le žal, da se mladinski dan, ki bi se moral vršiti v petek, ne bo priredil. Prosvetna uprava je namreč na tozadeven akt velesejmske uprave odgovorila, da poseta razstave šolski mladini iz »pedagoških« razlogov ne more dovoliti! Da bi naša slavna prosvetna uprava navedla vsaj enega teh »pedagoških« razlogov! Mnogo uspeha, zlasti za propagando domačih siraren, bo imela razstava mlečnih izdelkov. Trgovec, osobito pa konsument ima priliko, da tu okusi celo vrsto domačih najraznovrstnejših izdelkov, ki daleč prekosijo inozemsko blago. Ocenitev razstavljenega sira in masla, ki se je vršila v soboto, dne 17. t. m., je pokazala prav lepe rezultate. V ocenjevalni komisiji so bili naslednji gospodje: veetrgovec Andrej Šarabon, veletrgovec Ivan Jelačin, trgovec Fran Verbič in ravnatelj kmetijske šole na Grmu inž. Podgornik. Navzoči so bili gg. svetnik Viljem Rohr-mann, predsednik pokrajinske razstave Praprotnik ter Anton Rožet, revizor in mlekarski inštruktor Zveze slovenskih zadrug kot član odbora mlekarskega oddelka razstave. Hlebi sira so bili numerirani z zaporednimi številkami brez označbe firme. Ocenitev se je vršila na ta način, da sta se zavrtala od vsake firme po dva hleba. Presojali so: 1. zunanjosti z največ petimi točkami, 2. testo z največ petimi točkami, 3. luknjičavost z največ petimi točkami, 4. okus in aromo z največ petimi točkami; skupaj največ dosegljivih točk je bilo dvajset. Režultat ocenitve sira je naslednji: Srebrno kolajno: Mlekarska zadruga v Savici, Mlekarna v Št. Rupertu, Mlekarska zadruga na Vrhniki; 'bronasto kolajno: Mlekarska zadruga v Logatcu, Sirarna v Šenčurju, Mlekarska zadruga v Srednji vasi, Si-rarska družba v Češnici, Osrednje mlekarne v Ljubljani, Sirarna v Škofji Loki, Mlekarska zadruga v Rate-čah-Planici, Sirarska družba v Bitnjah, Sirarska zadruga v Hrašah pri Lescah, Anton Zidar, Bistrica-Mokro-nog; priznanje: Sirarska družba v Stari FUžini, Mlekarska družba v Pod-homu-Bledu, Mlekarska zadruga v Podkorenu, Mlekarna v Puju in Mlekarska zadruga v.Ribnem pri Bledu. Merilo: zlata kolajna najmanj 15 točk, srebrna kolajna najmanj 11 točk, bronasta kolajna najmanj 9 točk, priznanje najmanj 8 točk. Maslo je bilo označeno prav tako s številkami brez firme. Kot merilo za ocenitev se je vzelo: 1. vnanjost 5 točk, 2. testo 5 točk, 3. okus in aroma 5 točk; skupaj največ dosegljivih točk je bilo 15. Rezultat ocenitve masla je: Srebrna kolajna: Mlekarska Trsni ii utirati, prisloiA Trgovska doMelii društvu J»r i Ulji! Informacije 1« vpis pri Gremliu trgovcev. zadruga v Radomljah, Graščina Neu-kloster (0. Pollack), Franc Poučič, Tešanovci; bronasto kolajno: Mlekarska zadruga Semič, Mlekarna v Ptuju, Osrednje mlekarne v Ljubljani, Mlekarna v Št. Lovrencu; priznanje: Mle-kraska zadruga v Moravčah, Mlekarska zadruga v Cerkljah ob Krki, Anton Zidar, Bistrica-Mokronog. Merilo: zlata kolajna najmanj 20 točk, srebrna najmanj 16 točk, bronasta kolajna najmanj 14 točk, priznanje najmanj 12 točk. V obeh skupinah ni torej zlate kolajne dosegla nobena tvrdka. Sir je razstavilo 23, maslo pa 10 firm. TRGOVINSKA POGAJANJA MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO. Koncem zadnjega tedna so se začela v Budimpešti pogajanja med Avstrijo in Madžarsko o tarifnem dodatku k že obstoječi trgovinski pogodbi med obema državama. Nova naknadna pogodba je bila parafirana že 9. julija t. 1., toda ker se je v glavnem nanašala na kartel moke mlinskih industrij obeh držav, je postala sedaj skoraj brez pomena, saj je avstrijska vlada pod pritiskom javnosti ukinila delovanje tega kartela. In že danes je gotovo, da se na novo pričeta pogajanja ne bodo omejila le na vprašanje povišanja avstrijske carine na moko, marveč bo tudi tozadevna poslednja trgovinska pogodba revidirana. Avstrijski mlini zahtevajo, naj se carinska zaščita poviša, tako da bo glede moke dosegla vsaj ono stopnjo, kakršna obstoja na Češkoslovaškem. Da se ta doseže s strani Madžarske, naj bi Avstrija znižala carino pri uvozu izvoznega kontingenta moke iz Madžarske. S tem poslednjim pogojem pa se spet ne strinjajo avstrijski kmetje in majhni mlini, ki nočejo ničesar vedeti o kontingentih. Iz take zagate je težko priti do pravega zaključka in predvidevanja o razvoju novih pogajanj. Avstrijski vladi ni na tem, da bi se pogajanja morda prekinila, ker bi bilo potem zanjo opasno, da propade v avstrijskem parlamentu tudi njen predlog glede carinske novele. To vprašanje pa je postalo velikega pomena za nadaljni obstoj sedanje vladne koalicije v Avstriji. Milivoje M. Savič: Tujci v naši buržoaziji in njen slab vpliv na naše narodno življenje.* Dosti jih je, ki mislijo, da so imela veleposestva vpliv na način dela našega kmeta v prečanskih krajih. To bi se zdelo na prvi mah tudi verjetno, * Iz Narodne obrane br. 18 od dne 16. septembra 1927. LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. (Nadaljevanje.) Formalni pogoji pri predložitvi pravil. Društveni zakon zahteva, da se predlože pravila v petih enako se glasečih izvodih. En zavod je določen za stranko, drugi izvod za društveno oblastvo kot originalni izvod pri presojanju pravil, tretji izvod za pristojnega srezkega poglavarja, ki vodi društveno statistiko, četrti izvod za zbirko pravil pri velikemu županu in peti izvod za društveno statistiko, ki jo je vodila preje centralna statistična komisija. Ti predpisi so se v praksi glasom internega razpisa ministrstva notranjih del z dne 13. oktobra 1926, D. z., broj 8470, deloma spremenili s tem, da se zahtevajo samo štirji izvodi. Poleg tega pa ministrstvo zahteva, da morajo biti pravila vsaj v dveh izvodih opremljena z originalnimi podpisi predlagateljev odnosno, kadar se predlagajo spremenjena pravila, z originalnimi podpisi onih društvenih a žal ni res. Na vprašanje, je-li je opažati ta vpliv, je odgovoril poljedelski strokovnjak nekega veleposestva, ki je v tujih rokah, da tega vpliva ni opažati. Mi nimamo, pravi on, nikakega stika s kmetom drugače nego pri sodišču, kadar se tožimo. Kmet ima svojo pasmo živine, svoj način življenja, dela in obdelovanja polja, dočim imamo mi naš način življenja in dela ter drugo pasmo živine. Tudi se kmet na nas ne ozira in nas ne posnema, ker nas ne more, kajti mi delamo z velikim kapitalom in s stroji, on pa z rokami. Na veleposestvih v Hrvatski, Slavoniji in Vojvodini so ravnatelji in uradniki tujci in kot taki ne morejo imeti nikdar vzornega posestva za okoliški svet, niti ne morejo našim ljudem svetovati. Iz tega razloga je treba ta veleposestva razdeliti tudi takrat, ako merijo izpod 500 juter zemlje. V gozdarskih podjetjih so vsi uradniki, ki pridejo v stik z ljudstvom, običajno tujci, ki ne morejo imeti nikakega kulturnega vpliva na svojo okolico, ker nimajo ž njimi zvez: niso jim niti v sorodstvu, niti v botrinji, niti jih ne veže prijateljstvo. Imajo pa lahko pač slab vpliv na ljudstvo, ako govore slabo o naši državi in njeni ureditvi, o naših narodnih ljudeh, o njih običajih in življenju. Načina dela, to je organizacije dela v gozdnih podjetjih se naši ljudje niso priučili toliko, da bi mogli sami delati, ker jih tujci ne uvajajo v svoje posle. To velja za vsa podjetja, ker se naši ljudje načelno ne uvajajo v posle iz strahu, da bi ti potem poslov ne odvzeli tujcem, ali da bi ne zaslužili boljše na račun tujcev. Nobeden tujcev v naši industriji ne čita naših časopisov in se ne bavi z našo glasbo, ne pospešujejo niti naše prosvete in naše umetnosti, niti ne hodijo v naša kopališča. Glavni gospodarji teh podjetij ne stanujejo v naši državi, a vsi tujci odnašajo svoje zaslužke v inozemstvo in tam zidajo hiše in z denarjem, zasluženim pri nas, povečujejo materijelno kulturo svoje države. Ako greste v kako veliko go*(tao podjetje v naši državi (v Bosni), vidite eno-, dvonadstropno hišo s šestimi sobami, kjer je nastanjen gospodar, kadar pride z Dunaja. Taisti gospodar je iz dohodkov, pridobljenih v naši državi, zidal šestnajst (16) velikih hiš na Dunaju, katere bi napolnile v Sarajevu eno najlepših ulic, ako bi jih zidal v Sarajevu. Nikjer ne vidimo, da bi tujci stanovali v bližini podjetij in da bi bile njihove hiše zbirališče naše inteligence ali središče za zaščito naše umetnosti in dobrodelnosti, kakor so take hiše v inozemstvu. Buržoazija je nosilec nacijonalizma in kulture v vsaki državi. Tako je to pri nas v Srbiji, ni pa to tako v Voj- funkcijonarjev, ki zastopajo društvo na zunaj. Ministrstvo zahteva v svoji praksi še nadalje, da morajo biti ti podpisi podpisani z »mastilom« (tin-to.) Od pravil samih se mora nadalje ■zahtevati, da so točno in razločno pisana, da v njih ni nobenih popravkov in da so, ako so obširnejša, tudi vezana, odnosno sešita. So to formalni predpisi, ki se zahtevajo od vsake vloge, ki'ima služiti kot posvedočba odnosno kot ustanovna listina. Sicer pa je postopek glede odpremljenja pravil ostal isti, samo, da se en izvod, ki je bil preje določen za centralno statistično komisijo, pošilja ministrstvu notranjih del neposredno za njegovo evidenco. Nadaljni formalni zahtevek ob predlaganju pravil je, da je vloga pravilno kolekovana. Uvodoma smo že nazna-čiji, da vloga glede potrditev pravil ni prošnja; iz tega bi sledilo, da bi zadostoval kolek po tar. post. 1. taksn. zakona, to je kolek za 5 dinarjev. Ker pa vsako društvo reflektira na to, da izda društveno oblastvo o tem njegovem naznanilu tudi rešitev in ker je to v zakonu samem določeno, se mora, kakor pri vsaki drugi vlogi, kjer se zahteva rešitev, za to plačati še kolek za 20 dinarjev po tar. post. 5. taksnega zakona. Vlogi priložena pravila se ko-lekujejo kot priloge z 2 Din od vsake vodini, Bosni, Hrvatski in Slavoniji, ker tam večji ali manjši del buržoazi-je ni naroden. Od buržoazije prehaja kultura na kmeta in delavca. V posameznih slučajih težko prehaja, ker se v naši buržoaziji nahajajo tujci, ki so na-pram našemu narodu v istem razmerju kakor voda in olje in vsled tega ne vplivajo na narod. Da bi mogla imeti ta buržoazija vpliv na narod, bi morala postati narodna, ako se ne more več razbiti in razgnati, da bi napravila prostor narodni buržoaziji, ki bi blagodejno vplivala na narod. Tujci ne samo, da niso nosilci naše kulture in našega duha, ampak so nosilci vsega, kar nam je nasprotno in nosilci najnevarnejše mržnje napram nam ter pospeševatelji notranjega nereda in nemira. Tujci so v naši buržoaziji kakor kukavično jajce, položeno v gnezdo ptice, ki naj ga izleže in od-goji, a ko doraste odleti h kukavici namesto k ptici, ki ga je izvalila. Doklej bomo še mi valili v našem gospodarstvu tujce, od katerih imamo iste koristi kakor ptica-valilka od kukavice? Svetovni pridelek hmelja 1927. Češka hmeljska eksportna družba razpošilja vsakoletno poročilo p pridelku hmelja: Pomanjkanje hmelja v povojnih letih je bila posledica izrazito manjše produkcije finejših vrst hmelja, na drugi strani pa nadprodukcije slabših vrst, ki za produkcijo vležamega piva niso pripravne. Že leta 1925 smo opozarjali, da se more bistveno znižanje cen hmelja pričakovati šele tedaj, ko se bodo produkcijske razmere prilagodile konsumnim, torej ko se bo pridelovalni prostor finega hmelja zelo povečal. Lani smo statistično dokazali, da se je leta 1925 ta proces pričel s tem, da se je omenjeni prostor povečal za 14.7 %, dočim se je s slabšimi kvalitetami obdelani svet povečal samo za 1.7 %. Leta 1926 je bila ta prilagoditev produkcijskih razmer konsumnim razmeram še izrazitejša; kvalitetni deležni dvig je znašal ca 27%, nekvalitetni pridelek je skoraj stagniral. Ta močni prirastek je izražen že v letošnjem pridelku; nove lanske naprave rodijo letos že precej velik pridelek. Letošnji povišek obdelanega sveta se bo izrazil šele v pridelku bodočega leta; vendar lahko ugotovimo, da se je leta 1925 zapo-četi proces prilagoditve pridelovalnega prostora potrebam nadaljeval tudi letos in da je pridelovalni prostor kvalitetnega hmelja v primeri z letom 1926 narasel za ca 24%, dočim je z nekvalitetnim hmeljem obdelani prostor ostal zopet skoraj nespremenjen. pole. Za potrditev na pravilih samih (klavzula: »Pričujočih pravil ne prepovedujem«) bi se po stališču, ki ga zavzema v zadnjem času ministrstvo notranjih del, morala plačati povrh še taksa iz tar. postavke 43 taksnega zakona, to je za prvo polo 10 Din, za vsako nadaljno polo, ki je preko 1 pole, 5 Din. Ker pa se vrne predlagatelju ali društvu samo en izvod od predloženih pet izvodov za njegovo privatno porabo, ostali štirje izvodi pa služijo uradnim namenom, so ti štirje izvodi po pripombi 4. k tar. postavki 43. na vsak način oproščeni od te takse. Po členu 5, točke 5, zakona o taksah so od plačevanje taks za vloge in prošnje oproščena: gospodarska, vojaška, humanitarna, dobrodelna, zdravstvena, telovadna, umetniška, književna in v obče prosvetna društva, če služijo obči državni ali narodni kousti in če nimajo za namen denai nega dobička. Oproščena pa niso ipso iure, ampak je za to izposlovati odobrenje finančnega minisfra po posebni prošnji. A tudi oprostitev velja le za vloge in prošnje po tar. post. 1, torej za takso 5 Din, ne pa za takso za rešitev po 20 Din (tar. post. 5). Ona društva, katerim se priznava ta pravica, morajo to na čelu svoje vloge ali prošnje označiti s štampiljko, za katero je Sledeči seznam nam ta proces statistično izrazi (obdelani prostor je iz-računjen v hektarjih): 1924 1925 Nekvalitetni obdelani svet 21.800 22.200 Kvalitetni obdelani svet 28.700 32.800 Svetovni prostor 50.500 55.000 . , , 1926 1927 Nekvalitetni obdelani svet 22.500 22.500 Kvalitetni obdelam svet 41.500 51.500 Svetovni prostor 64.000 74.000 S kvalitetnim hmeljem obdelani svet je meril leta 1924 ca 57% vsega s hmeljem obdelanega prostora, leta 1925 skoraj 60%, leta 1926 skoraj 64% in letos že skoraj 70%. Zapomnimo si predvsem, da se je s kvalitetnim hmeljem obdelani svet povečal od 1. 1926 na 1. 1927 za ca 24%. Na tem obdelovalnem prostoru se je skoraj v vseh produkcijskih deželah hmelj od početka naprej dobro razvijal in je v splošnem na boleznih in mrčesu manj trpe] kot lani. V nemških produkcijskih okrajih so vladne odredbe za boj proti glavnim hmeljskim škodljivcem in zlasti proti peronospori imele zelo lepe rezultate. Na koncu avgusta nastopivše slabo vreme je pa peronosporo v onih nasadih, ki niso bili zadostno pobrizgani, zopet poživilo. To ni toliko škodovalo kvantiteti kot kvaliteti. V Češkoslovaški so škodljivci rastlini prizanesli, razen običajnih uši. Poročila o nastopu peronospore v žatskem okraju niso bila dokazana in so jih razširjali bolj iz tendenčnih razlogov. Nasprotno se pa v Alzaciji hmeljarjem ni posrečilo, da bi premagali peronosporo, in je kvalitativna škoda tam zelo velika. Ne ve se pa še, koliko je trpela kvantiteta. Ostali kontinentalni produkcijski okraji izkazujejo razen Bačke vseskoz dobro, ponekod celo izvrstno stanje. V Bački je trpela rastlina vsled dolgo trajajoče suše, tako da se mora kljub ogromnemu prirastku obdelanega sveta računih s tem, da pridelek ne bo večji od lanskega. Na Angleškem je dosegla družba Hop Growers Ltd znižanje nasadnega prostora za 10% (hop == Hopfen — hmelj, grower = producent, kmet, rejec). PoCakatl Je treba, če se bo tej družbi posrečila nadaljna 10 odstotna omejitev produkcije s tem, da 10 odstotkov nasadov ne bo potrgala. Ker vrhu tega vreme na Angleškem hmelju ni bilo prijazno, je treba računiti z bistveno manjšim pridelkom kot lani. Znano je, da so v Angliji zaloge iz prejšnjih pridelkov zelo obsežne in cenijo neprodane količine iz let 1925 in 1926 na 140.000 do 180.000 stotov. Ostanke pridelka iz leta 1924 v višini ca 85.000 stotov so pripeljali v letošnji pomladi na kontinentalni trg in se nahajajo sedaj v Ostende (Belgija). Ameriški pridelek bo spričo pomnoženih nasadov dosegel letos bistveno večji znesek kot lani. predpisano sledeče besedilo: Oproščeno samo od plačanja takse (tar. p. i) z odlokom gospoda ministra finance od dne ..., št.... Ako je tako društvo oproščeno od takse za prošnje in vloge, so oproščena od plačevanja takse tudi pravila, ker se morajo smatrati za integrujoči del vloge. Ako vloga in njene priloge, čeprav društvo ni oproščeno, sploh niso ali pa nezadostno kolekovane, potem se po členu 231. taksnega pravilnika v prečanskih pokrajinah vloga^ vrne vlagateljem s pozivom, da polože v 30 dneh, štetih od dne izdanega poziva, potrebno takso. Ako tega ne store, se vloga ne smatra za vloženo. V Srbiji se ne-kolekovane vloge sploh ne vzamejo v razpravo, ampak se polože med spise. (Cine 12. začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. julija 1921, Sl. Nov. 51.152, Ur. L. 259.) Stranka, ki je predložila pravila društvenemu oblastvu, ima po § 5 pra-•vico, da zahteva od njega potrdilo, da je določenega dne vložila pravila. To potrdilo se ji mora izdati, saj je zanjo eventuelno važen dokaz, ker se računa do tega dne naprej v breme oblastvu štiritedenski prekluzivni rok § 6 društvenega zak. prihodnjič.) Štev. 109. grTHMirai '■lili irrmi Poselite Pokrajinsko razstavo „Ljubljana o jeseni“! Tako kot lani sestavimo tudi letos samo začasno cenitev svetovnega pridelka na podlagi sedanjega stanja, si pa pridržujemo priobčenje zaključnih številk šele tedaj, ko bodo znani pridelki vsaj v najvažnejših produkcijskih pokrajinah. Na najbolj pereče vprašanje, kakšne bodo letošnje cene, se brez pretiranega optimizma lahko odgovori, da pričakujejo bistveno nižjih ten. Zvišani produkciji prikrojena zmerna začetna cena bo trdna podlaga za zdravi razvoj hmeljskega trga; omogočila bo producentu, da bo veliki letošnji pridelek pospravil, in bo dala pivovarnarju pobudo, da ne bo več kupoval iz roke v usta, kot je delal to v prejšnjih letih, temveč da si bo z nakupom vse potrebe vprašanje hmelja za dobo enega leta pregnal iz glave. Začasna cenitev svetovnega pridelka 1927. Pridelek v stotih po 51) kg. Produkcijska dežela 1926 1927 Češkoslovaška 212.000 250.000— 265.000 Nemžija 82.000 195.000— 215.000 Francija 89.000 95.000— 105.000 Jugoslavija (>0.0(10 75.000— 90.000 Poljska 35.000 40.000— 45.000 Belgija 45.000 55.000- 60.000 Avstrija, Ogrska, Itumunija 3.000 4.000— 5.000 Rusija 25.000 25.000— 30.000 Evrop. kontinent 551.000 739.000— 815.000 Anglija 337.000 240.000— 200.000 Evropa 888.000 979.000-1,075.000 Kanada 9.000 11.000— 12.000 U. S. A. 270.000 300.000— 320.000 Avstralija, Nova Zelandija 20.000 16.000— 18.000 Svet. pridelek 1,187.000 1,306.000—1,425.000 Kakor vidimo, računi češka statistika za Jugoslavijo s 25 do 50 odstotnim prirastkom, za evropski kontinent s ca 40 odstotnim, za vso Evropo s ca 16 odstotnim (vsled manjšega angleškega pridelka), za ves svet tudi za približno isti znesek. OBRESTNA MERA V AMERIKI. V prepiru, če je Federal Reserve Board (urad) upravičen, da določa obrestno mero, je dejal senator Borah, da hoče kongres izrecno preprečiti pooblašče-nje boarda do kateregakoli gospodstva v finančnem življenju Amerike. Predlog, naj Federal Reserve Board določa spremembe v obrestni meri, je stavila svoj čas spodnja hiša, pa ga je senat odklonil. Borah je nazadnje dejal, da se popolnoma strinja z nazorom senatorja Glassa, prejšnjega zakladnega tajnika Federal Reserve Boarda; Glass je dejal, da Fed. Res. Board po zakonu nima nobene pralce, da bi določal obrestno mero, razen v prav izrednih slučajih. Večina bankirjev se je izrekla proti temu, da je Fed. Reserve Board v Chicagu znižal obrestno mero ondotne Federal Reserve banke. VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe IVAN JELAČIN UUBLIANA ZALOGA sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. T®*na in solidna postrelba! Zahtevajte cenik! Trgovina. Seznam članov borznega razsodišča v Zagrebu je interesentom na vpogled tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Italijanska zunanja trgovina. Po poročilih v italijanskih listih kaže sicer italijanska zunanja trgovina prvih 8 mesecev tekočega leta zmanjšanje deficita na 4.8 milijarde lir napram 6.8 milijarde v istem razdobju leta 1926, vendar pa je obseg zunanje trgovine občutno nazadoval. Vrednost izvoza je padla na 10.2 milijarde -napram 11.5 milijarde v prvih 8 mesecih leta 1926., vrednost uvoza pa na 14.5 milijarde lir napram 18.3 milijarde v istem razdobju leta 1926. Zunanja trgovina Anglijo. Bilanca angleške zunanje trgovine v avgustu izkazuje sicer v primeri s štrajkovnim lanskim avgustom bistveno zboljšanje, a se nebistveno razlikuje od številk letošnjega julija. Vse avgustovske importe ra-čunijo na 90'1 mil. funtov, kar pomeni napram juliju nazadovanje za 32 mil. funtov in napram lanskemu avgustu nazadovanje za 12 mil. funtov. Eksport je znašal 59 4 mil. funtov, za 3'2 mil funtov več kot v juliju in za 9'6 mil. funtov več kot v lanskem avgustu. V preteklih 8 mesecih tekočega leta je znašal import 800 6 mil. funtov ali 3 2 mil. funtov manj kot v isti dobi prejšnjega leta, od koje dobe pa pridejo trije meseci v čas štraj-ka. Eksport od 1. januarja t. 1. do 31. avgusta t. 1. je znašal 457'8 mil. funtov, lani v istih mesecih pa 445 mil. funtov. Zopetni eksport prvih letošnjih osmih mesecev je s 847 mil. funtov isti kot lani. Prepoved izvoza neobdelanega hmelja. V zadnjem času so neke inozemske hmeljske strokovne revije iznesle vest, da bi bilo izdalo ministrstvo poljeprivre-de in vod neko naredbo, ki bi prepovedovala eksportiranje neobdelanega hmelja. Sekcija limeljskih trgovcev pri Sre-skem gremiju trgovcev v Celju je takoj po zbornici TOI. v Ljubljani intervenirala pri merodajnih faktorjih ministrstva, odkoder je prejela zatrdilo, da ministrstvu o taki in slični naredbi ni ničesar znanega in je taka vest brez vsake stvarne podlage. Toliko prizadetim v informacijo. — Načelstvo. Mednarodni trg žice. Vršijo se pogajanja na mednarodnem trgu žice med Nemci, Belgijci, Nizozemci in Čehi. Belgijci zahtevajo izvoz 9500 ton svoje produkcije na Nizozemsko, o čemer se drugi producenti doslej še niso izjavili. Belgijci upajo, da bo Nemčija v tekmovalnem boju na nizozemskem trgu šla belgijskim producentom na roko. DavkS in takse. Pobiranje davčne varščine. Ministrstvo financ je z razpisom z dne 5. avgusta 1927, št. 90348,^ odredilo, da se odlok z dne 16. junija 1927, št. 70215, s katerim je bilo ukinjeno pobiranje 4% davčne varščine, ne nanaša na tuje podanike in na naše državljane, ki nimajo protoko-lirane izvozne ali uvozne firme. Nekatere carinarnice so tolmačile pojem pro-tokoliranja tako, da so zahtevale davčno varščino od vseh domačih podjetnikov, ki niso mogli dokazati, da je njihova firma sodno protokolirana. Ker je v Sloveniji dolžnost sodne protokolacije odvisna od oibsega firme, odnosno od višine predpisanega davka, pri nas velik del podjetij ni sodno protokoliran, ampak samo prijavljen obrtnim obla-stvom. Da se vsled tega v Sloveniji nastale neprilike pri pobiranju davčne varščine preprečijo, je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani intervenirala na merodajnih mestih potom Centrale industrijskih korporacij v Beogra- du in dobila zagotovilo, da se izda v najkrajšem času pojasnilo, da se oprostitev od 4% davčne varščine pri uvozu in izvozu nanaša na vsa podjetja, ki so prijavljena obrtnim oblastvom, čeprav niso sodno protokolirana. Denarstvo. Notranje rusko posojilo. Predsednik ruske državne banke Scheinmann je izjavil, da bo v kratkem objavljen v inozemstvu dekret sovjetske vlade, tičoč se izvoza notranjih ruskih posojil v inozemstvo. Pogoji za inzemske kupce so prav ugodni. V pravkar izdanem industriali-zacijskem 6-odstotnem posojilu se podpisovanje dobro nadaljuje, tako da mislijo na zvišanje prvotnega zneska za 200 milijonov rubljev. Glede ruskih posojil ‘ doma in na tujem smo priobčili že par informativnih člankov. Ljubljanska borza* Tečaj 21. septembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DByi2E: Berlin 1 M 13-515 13-545 Curih 100 fr 1094'— 1097-- Dunaj 1 šiling 7-9925 8-0225 Newyork 1 dolar .... 56-65 56-85 Praga 100 kron 168-05 168-85 Trst 100 lir 308-375 310-375 RAZNO. Kanadski pridelek. Kanadski statistični urad je cenil na koncu avgusta kanadski pšenični pridelek na 458,741.000 bušelov. Še pred enim mesecem so cenili pridelek na 357,367.000 bušelov. Lanski končni pridelek je znašal 469,000.000 bušelov, dosedanje rekordno leto 1923 je dalo 474,000.000 bušelov. Pridelek ovsa so cenili na koncu avgusta na 502,000.000 bušelov; na koncu julija 429,000.000 bušelov; lanski pridelek 383,000.000 bušelov. Rekonstrukcija tokajskili vinogradov. Kakor vemo, spadajo tokajska vina med najboljša ogrska vina. Med vojsko so on-dotni vinogradi zelo trpeli. Sedaj je za-počelo ogrsko poljedelsko ministrstvo akcijo za uspešno podpiranje tokajskega vinogradništva. Najprve bodo kreditirali producentom večje množine modre galice in jim bodo omogočili intenzivno gnojenje vinogradov. Skozi pet let bodo razdelili vsako leto 500.000 ameriških sadik s 50-odstotnim popustom v cenah. Za obnovo vinogradov hočejo dovoliti vinogradnikom posojila po nizki obrestni meri. Drobne vesti. Zadnje poročilo ameriškega poljedelskega urada je na bombaževem trgu zelo učinkovalo in je po prejšnji nenaravni hausse pognalo cene nenadoma navzdol. — Med Francijo in Ameriko je izbruhnil hud carinski spor in pravijo, da so izgledi za poravnavo prav slabi. — Število brezposelnih na Nemškem je padlo že pod 150.000. — V nodočih letih bodo cestno omrežje na Ogrskem moderno izgradili in bodo vstavili v to svrho vsako leto 20 milijonov pengo v proračun. Začeli bodo s cesto, ki vodi iz Budimpešte proti Dnuaju. Poljska pota bodo popravili po ameriškem sistemu in z ameriškimi stroji. Za zgradbo cest bodo porabili v prvi vrsti cement. — Na pravkar otvorjenem velesejmu v Solunu so oficielno zastopane samo Poljska, Rumunija, Ogrska in Bolgarija. — Obtok bankovcev na Francoskem je znašal 15. t. m. 53.800 milijonov, predujmi Francoske banke državi pa 24.400 milijonov. — španska vlada namerava ustanoviti posebno banko z delniško glavnico enega milijona funtov, da bi opravljala posle pravkar zrušivših se zasebnih bank. r— Češkoslovaška Narodna banka je razpolagala 15. t. m. z 2025 milijoni Kč deviz proti 1378 milijonom v lanskem letu. Obtok bankovcev je pa znašal 6678 milijonov Kč in je bil približno isti kot lanski v tem času. — Italijanski producenti konoplje so spričo ne posebno ugodne letošnje produkcije sklenili, da bodo v bodoče eksport bolj organizirali in pridelovanje bolje uredili, da pride produkcija spet na predvojno višino. — Mitchell, predsednik . newyorške National City Bank in National City Co., se mudi te dni v Berlinu in ima razgovore z dr. Schachtom, predsednikom Nemške državne banke, dr. Kohlerjem, nemškim državnim finančnim ministrom, ter z voditelji nemških velebank; Natonal City Bank je največji bančni zavod Amerike. — Menda bodo predlagali Čehi zvišanje njim prideljene kvote v jeklenem kartelu; sedanja kvota 1,743.000 ton jim ne zadostuje. Gospodarske vesti. Na zborovanju industrijskih in veletrgovskih krogov v Bukarešti se je izrekla želja po ustanovitvi rumunskega sladkornega monopola; utemeljevali so jo s tem, da je razlika med domačimi in eksportnimi cenami domačim konsumentom v kvar. — Dividenda podjetja umetne svile Bamberg bo najmanj 12odstotna. — Zakasnitev novega Forda je na ameriško jekleno industrijo neugodno vplivala, zlasti na tovarne pločevine. Delajo samo s 50% produkcijske kapacitete. — Družba »Minimax« bo za poslovno leto 1926/27 izplačala 10odstot-no dividendo na osnovne in 9odstotno na vrednostne delnice. Novo leto se je dobro pričelo in je tovarna zaposlena že za več mesecev naprej. Glavnico bodo zvišali od 1,560.000 na 4 milijone mark, nove delnice dobijo stari delničarji v razmerju 2 : 1, po tečaju 115. Nove delnice so na dividendi poslovnega leta 1927/28 udeležene s polovico. Sedaj ustanavlja družba podružnico v Newyorku. — Položaj nemške strojne industrije v avgustu je bil nespremenjen; avgust je kupčijsko itak miren mesec. Položaj posameznih panog strojne industrije ni enoten. — Avstrijsko-orientalska trgovska zbornica izkazuje v letu 1926 tudi.letos rastoče število članov. Poleg dosedanjih dežel (Egipta, Grške, Palestine, Sirije in Turčije) je pritegnila družba v svoje delovanje še Albanijo in Bolgarijo. V svrho intenziviranja in koncentracije gospodarskih odnošajev s Palestino so ustanovili pred kratkim posebno palestinsko sekcijo. — V Libercu na Češkem se vršijo pogovori glede mednarodnega raz-sodiščnega dogovora v volneni industriji in drugih vprašanj, tičočih se te industrije. — Občni zbor češkoslovaške podružnice Vacuum Oil Cie je sklenil, da bo čisti dobiček v znesku 6,250.000 Kč prenesel lia novi račun, s čimer bo saldo zgub iz prejšnjih let znižal na 9 milijonov. Delniško glavnico bodo znižali na 60 milijonov Kč. — češkoslovaške tekstilne tovarne so cene svojih izdelkov zvišale deloma za 20%. — Produkcijski kontingent špirita v češkoslovaški so za prihajajočo kampanjo zvišali od 550.000 na 600.000 hi. Dvig je posledica ugodnega krompirjevega pridelka. — Sedaj je prišla na vrsto še Federal Reserve Bank of Minneapolis in je tudi ona znižala obrestno mero od 4 na 3K-%. — V pogajanjih glede ustanovitve češkoslovaškega sladkornega kartela se je dosegel načelen sporazum. Vsi člani odbora so se izrekli za dolgoletni kartel in je postalo vprašanje provizoričnega kartela zato brezpredmetno. Vsi delajo na to, da se pogajanja kakor hitro mogoče zaključijo. — I. G. Farben je nakupila v zadnjem času obširna posestva v bližini Frankfurta, da bodo napravili tam upravna poslopja, laboratorije in stanovanja. — Znesek novih emisij, ki bodo izdane v bodočih mesecih v Ameriki, cenijo na 'A do 1 milijona dolarjev. Poleg domačih in nemških posojil govorijo tudi o poljskem posojilu v znesku 60 milijonov dolarjev in o posojilu republike Colombia v znesku 25 milijonov dolarjev. — V plovbnih krogih mislijo, da pomeni vožnja črte White Star v Kanado, ki bo šla s 1. januarjem preko Havrea in Southamptona prvi korak k temu, da tudi »Majestic« in »01ympic« ne bosta vozili več preko Cherbourga. — Poljska in Nemčija sta prosili češkoslovaško, da Telefon 2578 A«||| Telefon 2578 rr;r.fOVARNA KIS* ~".v Jernej Jelenič, Ljubljana, Stara pot 1 {poleg LeoniiCa) priporoča svoj prisnano dobri (poleg Leonlila) •a M SjflfOlIfkAU^ ipiritov in vinski kis ter prvo* H'iHiaron(ROV vrsten kis sa vlagale sočivja. jima predloži svoj kartelni zakon, da služi stalnim tamošnjim korporacijam v študijske svrhe. Na Češkoslovaškem je sedaj 63 kartelov, ki jih imajo oblasti v evidenci. — Kakor vemo, je Poljska banka zaradi pasivne trgovske bilance kredite zelo omejila. Ker je pa sedaj zaključek letine izredno ugoden, bo postal velik del vezanih sredstev prost, in bo pričela banka zopet s prožno kreditno politiko, prilagodeno gospodarskim potrebam. Že v bodočih dneh se bo izvršilo kreditno zvišanje, in bo gotovo izginila nervoznost na poljskem denarnem trgu.. —Produkcija zlata v Transvaalu je v avgustu z 843.000 unčami v vrednosti 3,609.000 funtov dosegla rekord. — Prusija hoče najeti v Ameriki posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. BOMBAŽ OD GRMA DO TKANINE. Od celokupnega svetovnega prebivalstva, ki ga cenijo na 1600 milijonov, bo komaj peti del, ki v vsaki obliki lahko pogreša izdelek bombaževe rastline. Prava domovina bombaža so obali tihega oceana in Indija. Prve zgodovinske sledove najdemo okoli osmega stoletja p. K. v knjigah Manu, kjer se bombaževi izdelki navedejo v obrednih spisih Brahmanov. Herodot pripoveduje v petem stoletju p. K. o neki indijski rastlini, ki daje volno, iz katere si tamošnji ljudje izdelujejo obleko. Daljni svedoki zgodovinske bombaževine Aleksander Veliki, admiral Nearchus in pozneje Pli-nius, ki opisuje indijski bombaž pod imenom »G^ssjmipines« in to je izvor botaničnega naziva »Gossipium« za bombažno rastlino. Periplus (leta 63. p. K.) pripoveduje, da prihajajo na zapadno afri-kansko obal iz Indije izdelki bombažne trgovine. V zgodovini Egipta se pojavi še-le v tretjem stoletju p. Kr. prvi sled bombaža in to samo kot dragocenost posebne vrste. Dolga stoletja namreč je bombaž služil za luksus in še-le tisočletna kultura mu je pripomogla do veljave splošne potrebe in porabe. Še-le v osemnajstem stoletju je v bombažni industriji nastal temeljit preobrat, ko so na Angleškem izumili prve tipe tkalnih strojev, s katerimi se je dalo bombaž racionelno predelavati. Nastopila je doba velikpotezne bombažne industrije, ki se je za prihodnja dva stoletja osredotočila v Angliji, naravno, ker je Indija še vedno ostala glavni dobavitelj surovine. Proti koncu osemnajstega stoletja je potreba po bombaževim v Evropi že presegala dobavno zmožnost prejšnjih virov, poseči je bilo treba na druga sposobna ozemlja za bombažne nasade; osobito Amerika si je kmalu osvojila to kulturo, ki so jo začeli gojiti v Virginiji ter v severni in južni Karolini. Leta 1786. je znašal izvoz iz teh pokrajin 900 funtov in je sedem let pozneje že narastel na 497 tisoč funtov, oziroma kakih 1000 bal. Že po daljnjih dveh letih se je izvozilo 3000 bal. Novi, izpopolnjeni stroji so naglo pospeševali potrebo po večji količini surovine; izvozna statistika navaja 1795. že 27.500 bal, leta 1825. celo 600.000 in leta 1835. je bil prvi milijon prekoračen, višek pa se je dosegel v dobi 1914/1915 z 16,700.000 balami. V svetovni produkciji bombaža prednjači Amerika s približno 80%. Bazen omenjenih pokrajin so se bombažne kulture še poprijele: Georgija, Alabama, Mississipi, Louisiana, Arkansas, Tennessee in Texas. Sicer so tudi stara produkcijska središča še z vso vnemo gojila bombažne kulture in uspešno napredovala v pridelovanju te surovine, ali vsekakor je bila še leta 1925. Amerika s 56% na svetovni žetvi udeležena. Tudi pri uvozu na evropska tržišča je Amerika še danes daleč v prvenstvu, saj znaša uvozni količnik v Nemčijo že preko 81 %. Monopolno stališče Amerike, ki ga takorekoč zavzema v bombažni produkciji, opravičuje tudi njen vpliv na določitev svetovne cene, in ni čuda, da so kolonijalne države evropske celine poskušale z bombažno kultivacijo svojih posestev otresti se neprijetne odvisnosti. Pred vsemi si je prizadevala Anglija kot glavna dobaviteljica Indije zopet priboriti primeren delež svetovne produkcije. Še vedno stoji Anglija z 56'7 milijoni vreten na čelu vseh obdelovalnih dežel. Posrečil se je dvig indijske produkcije zadnjih 20 let na 5'1 milijonov bal, nekaj skromnejši je bil uspeh v Egiptu. S posebno vnemo se je Anglija lotila kultivacije z bombažnimi nasadi v tropični Afriki in Sudanu; toda pomanjkanje delovnih moči je tudi tukaj oviralo zaželjeni razmah. Bombaž še pridelujejo: Centralna Azija, Kitajska, Japonska, Korea, Centralna in Južna Amerika in Mala Azija; vse skupaj kake tri milijone bal na leto. Pridelana svetovna količina bombaža je razvidna iz sledečih podatkov statistike agrikulturnega urada U. S. A. v milijonih kilogramov: v kampaniji leta 1905/06: 3659; v kampa-niji leta 1914/15: 6215; v kampaniji leta 1918/19: 4154; v kampaniji leta 1921/22: 3085; v kampaniji leta 1924/25: 5359. — Globoke razlike kažejo na dobre in slabe letine. Tekoče leto obeta zopet jako bogato žetev v Severni Ameriki. Seveda zadnje poplave Mississipija ne bodo ostale brez težkih posledic. Produktiviteta pa še davno ni dosegla skrajne meje, kajti samo Amerika je v stanu pridelati na leto približno 13.106 milijonov kilogramov bombaža, torej dosti več, kakor bi ga vse človeštvo na svetu rabilo, da se popolnoma v bombaževino zavije, kar bi pri 1600 milijonih, računano na glavo 7 'A kilograma, znašalo še-le 12.000 milijonov kilogramov. — Bombažnih rastlin poznamo kakih 40 vrst, ampak za predelavo pridejo samo nekatere enoletne v poštev. Do malega vsa amerikanska produkcija in pretežni del azijske in afri-kanske je takozvana »Upland«-volna, ki je mehikanskega izvora. Ta Upland odgovarja najbolje vsem rentabilitetnim zahtevam producentov in industrije. Razmeroma majhne obdelovalne režije vržejo kvalitativno in kvantitativno zadovo-! ljivo žetev. Od hektara se pridela povprečno poldruga bala. — Niti tega prediva so 20 do 45 mm dolge in zadostujejo za izdelovanje tkanin srednjih kakovosti. Daljše niti daje egiptovski bombaž, ki ga vsled tega rabijo za finejše izdelke. Surovina je tudi v barvi različna, in najdemo predivo snežne beline, potem zopet rdečkasto, žolto in sivo; iz-luši se iz orehu podobnega sadu kot semenska nit, ki prikipi pri dozorenju iz lupine in je znotraj s semenskimi koščicami zaraščena’. Kakovost pridelane volne se presodi po dolžini niti, po barvi, jakosti, svitu in čistoti. Povprečno se pridela iz enega sadu 40—80 gramov, od teh čiste in rabljive volne pa 26—38%. S Posebnimi pripravami je treba zrnje izločiti od volne predno pride ista v običajnih balah po 216 kg na trg. Kazen Amerike pride danes za evropski trg samo še Egipt v poštev, kjer so bombažni nasadi zadnja desetletja prav lepo napredovali. Od tam pride takozvana »Mako«-volna, po njenem kulturnem pionirju Mako-Bey, ki je rastlino vzgojil po peruanskih sadikah, in ki daje izvrstno sivkasto blesteče predivo, približno 500 kg od hektara. Podobne vrste egiptovskega izvora so »Mitafifi«, »Abbasi«. »Ioanovitsch« in »Ashumi«. Jako prikladno podnebje Egipta in na točne obroke odmerjena padavina pospešujeta pridelovanje, ki ga drugod ovira nesi-gurnost vremena. Sicer pa kultivacija bombaža ni posebno občutljiva in uspeva do malega povsod med 42. pasom severne in 36. pasom južne širine; ampak njena ekonomija je odvisna od cene delavskih moči ter se tam ne izplača, kjer so mezde previsoke. Bombaževe sadike se razvrstijo po 40—50 cm narazen, zemlja se mora vedno očistiti plevela in je treba nasade po petkrat okopavati. V šestih mesecih je rastlina dozorela in je godna za žetev. Potem se vejevje odreže ter v ognju uniči. Bombažna semena, s katerimi so prej krmili živino, sedaj izkoriščajo za izdelavo olja, vsebujejo namreč 15% maščobe ter 33'A moke in predstavlja ta postranski produkt samo za Zedinjene države na leto za 5.200 milijonov dinarjev vrednosti. Iz moke se pridela še prav tečna krma, in celo neka precej užitna človeška hrana se dobi iz te semenske ondetve. Iz 1000 kg na-žetega bombažnega sadu se pridela 400 kilogramov moke, 360 kg lupin, 150 kg olja, 20 kg čiste volne in ostane 70 kg odpadkov. <3 lavni pridelek bombažne rastline je bombaž, ki se rabi v prvi vrsti za razna prediva, za sukanec in tkanino; potem se izdela iz njega vata, eksplozivna volna, celuloid in kolodium. Največ bombažne surovine potrebujejo predilnice in tkalnice, ki na milijonih vretenih predelajo ogromne množine tega blaga. Svetovne cene bombaževim narekuje še vedno Amerika, njene borze v Ne\vyorku in New-Orleansu zbirajo gradivo za ugotovitev svetovne žetve po količini in kakovosti in določajo vrednostno pariteto. Cene se določijo po centih (1 stotina dolarja) in točkah na bazi »Upland midd-ling«. Najnižja dosedanja cena tega blaga je bila 4‘90 centov leta 1899. Letos notira Amerika 1718 dolarskih centov, cena pa se pomika kvišku navzlic ogromni poplavni škodi. Angleško glavno bombažno tržišče je Liverpool, na evropski celini pa Bremen; tu kupuje bombaž Nemčija, Švica, Poljska, Rusija, Avstrija, Češkoslovaška in vse severne države; za ostalo Evropo pa pride v poštev Liverpool. K. Tiefengruber. TRŽNA POROČILA. i .^'l^oo>7Cenc v Ljubljani, dne 15. septem-o7>a i * ‘\/'iove III. 9 do 13, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 8, jeter 17 do 20, ledne 17 do 20, možganov 17 dp 20, loja 5 do 10 Din; teletina: 1 kg telečjega mesa I. 22.50, II. 20, jeter 25 do 27.50, pljuč 19 do 20 Din; svinjina: 1 kg prašičjega mesa J. 25, II. 20 do —-jO, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 7.50, parkljev 6, slanine trebušne 21, slanine ribe in sala 24, slanine mešane 23, slanine na debelo 23, masti 26 do 28, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa i! 30 do 32.50, II. 25 do 27.50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10, jezika 35 dinarjev; drobnica: 1 kg koštrunovega 13 do 14, kozličevine 20 do 22.50 Din; 1 'kg konjskega mesa I. 8, II. G; 1 kg krakovskih klobas 40, debrecinskih 40, hrenovk 32, safalad 32, posebnih 32, tlačenk 18, pol prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25 do 28 Din; piščanec večji 20 do 25, kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 25 do 35, domač zajec, manjši 10 do 15, večji 18 do 30, divji zajec 35 do 50, poljska jerebica 20 do 25 Din; 1 kg kar-pa 25, Linja 25, ščuke 28 do 30, postrvi GO, klina 15, mrene 15, pečenke 10 Din; 1 liter mleka 2.50 do 3, 1 kg surovega masla 44, čajnega masla 50 do GO, masla 44, bohinjskega sira 35, sirčka 10, eno jajce 1.25 do 1.50; i liter starega vina 14 do 20, čaša piva 3, vrček piva 4 do 4.50, steklenica piva 5.25 do 5.50 Din; 1 'kg belega kruha G, črnega 5, rženega 5 Din; 1 kg jabolk 1. G, II. 5, III. 2 do 3, luksuznih hrušk 9, hrušk I. 8, II. G, III. 3 do 4, limona 0.75 do 1, fig svežih 12, luščenih orehov GO, češpelj 5 do G, suhih češpelj 10 do 12, suhih hrušk G do 8, grozdja G do 14, breskev 4 do 8 Din; 1 kg kave Portoriko 64 do 72, Santos 39 do 42, Rio 38 do 40, pražene kave I. 90 do 110, II. 64 do 72, III. 52 do 56, kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 17, ikavne primesi 22, riža I. 10, II. 9, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 16, vinskega kisa 4.50. navadnega kisa 2.50, 1 kg soli morske 3.50, kamene 4, celega popra 64, mletega GG, paprike III. vrste 28, sladke paprike, po kakovosti 56, 1 liter petroleja 7, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3.75, čaja 80 dinarjev; 1 kg moke št. 00 5.75, št. 0 5.50, št. 1 5.25, št. 2 5, št. 4 4.50, št. 6 4, kaše 6 do 7, ješprenja 6 do 10, ješprenjička 12, otrobov 2.50, koruzne moke 3 do 4, pšeničnega zdroba 4.50, ajdove moke I. 7, II. G do 8, ržene nnoke 4.50 do 5 Din; 1 q pšenice 340 do 360, rži 300 do 340, ječmena 280 do 310, ovsa 255 do 285, prosa 250 do 285, nove sušene koruze 255 do 285, ajde 4il0 do 450, fižola, ribni&ana 425, prepeličarja 450, gmhn 480 MERKUR> kot iadajateija in tiskarja. A. SEVLK, j