TRBOVELJSKA PRISILNA UPRAVITELJICA Kisovec pri Zagorju • UVODNIK • V ogledalu:Pavle Uran Prvi maj je praznik dela. Kdor ne dela, naj vsaj je. Zato imajo na zavodu večje podpore čakajoči kot v nekaterih tovarnah plače delajoči. Poudarek imajo današnji delavci in nedelavcina-joči. Zato • živel prvi maj. PRAZnujmo vsaj PRAZnike - pa čeprav s PRAZnimi žepi. (prepisano iz mitinškega govora sindikalnega aktivista). NOVIC*UA V KS Ravenska vas so v nedeljo, 25. aprila, otvorili nov vodovod. Klub pomembnosti dogodka velike proslave ni bilo in je bila prireditev bolj delavna, saj so do 10. ure opravljali Se zaključna dela na trasi. Z gradnjo vodovoda so že leta 1989 pričele Mladinske mednarodne brigade iz Rusije in danes bivših jugoslovanskih republik. Od leta 1990 naprej je pri gradnji sodelovalo približno 250 krajanov in več sto drugih ljudi, pomagala so tudi zasavska podjetja. Položili so osem tisoč metrov cevi za vodovod in pri tem porabili 8500 kubikov materiala. Sama gradnja, brez priprave in sestankov, je zahtevala 38.000 delovnih ur. V Ravenski vasi morajo sedaj urediti še vaško napeljavo s hišnimi priključki. Z gradnjo bodo nadaljevali letos. Načrtujejo, da bo voda pritekla v vse domačije prihodnje leto. D H ( ^ Foto tedna: protest litijskih Uš kmetov Koncesija za plinifikacijo podpisana Tehnohit - zasavski hit Vrhovo, kraj nesrečnega imena In dobili so upraviteljico -kdo je Staša Baloh -Plahutnik Ivan Arh zvest kraljici instrumentov Petnajst let Slovenije m Jubilej steklarskih pevcev Poslanec Miran Jerič o zakulisju parlamenta in delu slovenskega poslanca Kmetijska škoda zaradi onesnaževanja zraka je le > deloma pravilno ocenjena -/ plačana pa je z zamudo ali pa sploh ni... Kmečka ohcet na Vidrgi bo-/ tudi z zasavskim parom Naslovnica: Dušan Kastelic KOLEDAR DOGAJANJ 19. aprila - V Trbovljah še vedno nič novega niti glede človeka, ki bi bil pripravljen prevzeti začasno upraviteljstvo nad proračunom niti glede vlade: ali bo ostala ali padla? 20. aprila - Hrastniški IS razpravlja o pomembni zadevi -strokovni pobudi, ki pade od Rudnikov rjavega premoga, glasi pa se: razpoke, ki so se pojavile na štirih lokacijah rušnega območja jam Hrastnik in Ojstro bi zapolnili z elektrofiltrskim pepelom iz TOL. Hrastničani so odločno proti in zahtevajo še dodatnih argumentov za to, da bi (če sploh bi) rekli da. 21. aprila - Sreda, uraje približno šest popoldne, v Trbovljah pa končno dolgo pričakovana izredna seja občinske skupščine. Izid: Staša Baloh - Plahutnik, nova začasna upraviteljica; spoznanje o slabo sestavljenem statutu, sploh v členu, ki govori o (ne)zaupnici; vlada s predsednikom Francem Bcravscm na čelu (za sedaj) ostaja. 21. aprila - V Termoelektrarni v Trbovljah se po štirih letih znova pripravljajo na redno letno popravilo, ki se predvidoma začne 1. maja. 22. aprila - v Litiji pripravijo kmetje protestni shod. Zahtevajo rešitev težav z mlekom in pametno razvojno kmetijsko politiko. 22. aprila - Komisija, ki sojo na pobudo SDK v Zagorju imenovali, da bi ugotovila, koliko občinskih sredstev je bilo v resnici vlož.cnih v Sveino kotlovnico, razpolaga z naslednjim podatkom: do leta 92 nekaj nad 6 milijonov mark, samo lani pa 70 milijonov tolarjev. 23. aprila - Predstavniki Zagorja na Izlakah tega dne podpišejo pogodbo o podelitvi koncesije za izgradnjo distribucijske mreže za zemeljski plin v njihovi občini. Koncesionar so Slovenski plinovodi d.o.o. - za 29 let. 23. aprila - V Hrastniški TKI je zdaj že zagotovo, da jeseni začnejo z gradnjo najsodobnejše elektrolize. Nemški Hermes je končno sprejel jamstvo SKB banke. 25. aprila - V Ravenski vasi z delovno svečanostjo in družabnim srečanjem proslavijo izgradnjo primarnega voda in zbiralnikov za vaški vodovod. Polona Malovrh UJAQ3J00V Pavle Uhan "Ko bodo Radeče spet samostojna občina, se bom umaknil", pravi Pavle Uhan, dolgoletni tajnik KS Radeče. Kot sam večkrat poudarja, je vest kraja in ni kotička KS, da ne bi vedel, kdaj so to obnovili, kaj je bilo tam prej, od kje so dobili sredstva, kdo je bil najbolj proti in nenazadnje, zakaj so se tako odločili. Pavle se je rodil v mlinarski družini, kjer je oče s trdim delom v mlinu na Sopoti služil kruh za osem otrok. Med vojno je bil izseljen v Nemčijo, od koder so se vrnili po osvoboditvi. Po končani osemletki seje podal v trboveljsko strojno tovarno, kjer seje izučil za ključavničarja, od tam pa v takratno Tovarno papirja Radeče. Vseskozi je bil izredno aktiven, že zelo zgodaj je začel s političnim delom in, kot sam pravi, je bil zraven takrat, ko so Radeče izgubile status samostojne občine in so jih priključili Hrastniku in kasneje, ko so Radečani postali del laškcobčinc. Pravi, da v "španovini še pes crkne", zato si močno želi, dahi spet postali samostojna občina. Če ga vprašaš zakaj, odgovori vedno enako: "Zato, kerob današnji razdelitvi sredstev Radečani vedno potegnemo ta kratko!" Spominja se, kako je bilo, ko je leta 1979 prišel za tajnika v takratno KS. "Imeli smo svoj SK1S," pravi, in točno smo vedeli, koliko denarja se zbere in kam ga bomo vtaknili. Takrat so KS Radeče, Zidani most, Jagnjenica, Vrhovo in Svibno dobile največ. Zgradili smo ničkoliko cest, jih asfaltirali, uspešno izpeljali samoprispevke in bili zadovoljni s svojimi dosežki. Ko pa so ukinili sise, se je začel razvoj kraja ustavljat in že nekaj let ne moremo kolesa razvoja premakniti naprej. Vsega ni kriva le gradnja HE Vrhovo!" Letos je praznoval 53. rojstni dan, če se ozre nazaj, je zadovoljen. Sinova sta "pri kruhu", sam pa še vedno vztraja nekaj ur tedensko na KS, kjer opravlja tajniška opravila. Da ne bi kdo mislil, da slabo. Še bolj zagnan je kot prej, skrben in nikdar zadovoljen s svojim delom. Najbolj ga skrbi, kako bo potem, ko bo končana gradnja HE Vrhovo. Preveč rad ima Radeče, da bi dopustil, da bi dela, pa kdorkoli jih bo v Radečah opravljal, slabo izvedel. Najraje, ko ima čas, je v svoji hišici v Brunški gori. "Tam imam mir, pa še z naravo sem bolj skupaj!" pravi Pavle Uhan. Franci Kadunc FrSiTrSi tedna Na nevzdržne razmere v kmetijstvu so v četrtek, 22.aprila, opozorili tudi litijski kmetovalci. S traktorji, na katerih so viseli plakati v znak protesta, so se najprej zbrali na parkirnem prostoru pred kegljiščem in prisluhnili besedi predsednika SLS - podružnice Litija Franciju Rokavcu. Ta je zbranim obrazložil perečo problematiko kmatijske proizvodnje in odgovornim v vladi postavil zahtevo o 80 odstotnem kritju stroškov pridelave kmetijskih pridelkov. Kasneje so se s traktorji popeljali po mestnem središču in obiskali bližnja naselja. M.S. Foto:Karolina Šušteršič Elektroliza v TKI bo V teh iluehse v hrasliiiški naložbo ocenj ujejo kar na Tovarni kemičnih izdelkov 20 milijonov mark, pri lahko pohvalijo, da bodo čemer več kot polovico naložbo, ki so jo predstavljajo storitve oz. napovedovali Že precej dobava t«jeKa dela časa, jeseni končno začeli opreme. Fo terminskem uresničevati. Gre za načrtu naj bi z vadbenimi rekonstrukcijo kloral- deli začeli v letošnjem kalneelektroli/e, za katero septembru, opremo bi so komaj zdaj dobili dobavili in namestili do sporočilo nemškega maja prihodnjega leta, Hermesa, da je njihov preizkusno pa začeli upravni odbor sprejel obratovati v začetku leta jamstvo naše - SKB banke. Vendar nemški partner ni edini tuji partner, ki bo sodeloval pri tej naložbi. Že nekaj časa imajo v TKI namreč tudi zagotovilo italijanskega partnerja za sodelovanje. Omenjeno 1995. Elektroliza v TKI bo tako ena najbolj modemih, hkrati pa tudi ekološko mnogo bolj sprejemlj i va od sedanje, saj bodo z njo porabili kar za »retjiou električne energije manj kot doslej. A.H. Koncesija za plinifikacijo V Medijskih Toplicah sta predsednik zagorskega izvršnega sveta Vladimir Kojnik in direktor Slovenskih plinovodov Tomaž Vuga pretekli petek podpisala pogodbo o koncesiji, s katero urejajo razmerja med zagorsko občino kot koncedentom in koncesionarjem. Vladimir Kojnikjevpriložnostnemgovoru dejal, da je bilo v preteklosti precej idej, kako izboljšati zrak v onesnaženih zasavskih dolinah. Z uvedbo zemeljskega plina kot energenta ustvarjajo možnosti za boljši zrak. Kojnik je še dejal: " Zavedamo se nevarnosti in odgovornosti pri podpisu takšne pogodbe, vendar sta uspeh in sreča ponavadi na strani pogumnih." Zagorska pogodba je prva takšna v Slčoveniji in z njo pravzaprav prehitevajo zakonske rešitve. Zagorjani so se za takšen način ogrevanja Zagorja, Kisovca in Izlak odločili zaradi tega, ker naložbe petih milijonov nemških mark sami niso sposobni izpeljati. V javnem razpisu so kot najboljšega ponudnika izbrali Slovenske plinovode. Za njimi se pravzaprav skriva italijanska firma Dondi, ki je v Italiji oskrbuje s plinom za tri Slovenije prebivalcev. Ukvarja se tudi s čistilnimi napravami, vodovodi in kanalizacijskim omrežjem. Predsednik upravnega odbora družbeGianni Dondi jena Izlakah dejal, da so nekaj časa preučevali možnosti za plinifikacijo slovenskih mest. Brez težav so dobili zagonska sredstva v itali- janskih in evropskih bančnih sistemih, kar kaže, da Slovenija že ima poslovno zaupanje v teh krogih. Dondi je še povedal: "V Zagorju lahko začnemo prodajati plin v zelo kratkem času. Zavedamo se, da s koncesijo nismo dobili monopola nad energetskimi viri v občini. Zagotavljati bomo morali, da bo naš plin cenejši, kot goriva, ki se dobijo na trgu." Po besedah predstavnikov Slovenskih plinovodov bodo obiskali vsako družino posebej. Predstavili bodo ogrevanje in uporabo plina v hiši. Niti tolarjane nameravajo zahtevati za omrežje. Seveda pa si bodo morali v hišah zgraditi priključke in notranjo instalacijo. Slovenski plinovodi bodo pomagali z ugodnimi krediti (tudi na 7 let). Nekatera področja naj bi že letos uporabljala plin iz plinovoda. Po pogodbi morajo v Zagorju celotno omrežje zgraditi v 18 mesecih (že v pol leta pa 40 odstotkov omrežja), takrat morajo pričeti z gradnjo v Kisovcu in Izlakah in jo končati v 20 mesecih. Slovenski plinovodi so dobili koncesijo za dobavo plina v zagorski občini za 29 let. Zagorjani so s tem pričeli uresničevati že svoj drugi večji ekološki projekt in pravzaprav zaključili priprave na plinifikacijo mesta, ki jih je pričela že prejšnja občinska vlada pod vodstvom Janeza Lipca. Marko Planinc Foto: Tomo Brezovar Podpis pogodbe. Organiziramo tečaje za odrasle in PRVIČ TUDI ZA OTROKE v STALNI UČILNICI na Šuštarjevi 42 po KONKURENČNIH CENAH. Izobraževanje poteka na hitrih, barvnih računalnikih z grafično podporo, v majhnih skupinah in s priročniki. Izvajamo tudi izobraževalne programe po naročilu. V obdobju MAJ■ JUUJ 93 vas vabimo na tečaje: UPORABA PC RAČUNALNIKA (splošno, DOS- 12 ur) UREJANJE BESEDIL (Wordstar 6.0- 1. del- 12 ur) PREGLEDNICE (Quattro 4.0- 1. del- 12 ur) TEČAJ ZA OTROKE (splošno, Windows, Paint Brush- 12 ur) PT proste termine, prijavo SIPI prosim pokličite r Računalniške __ Storitve == — H RO VA TIČ ŠUŠTARJEVA A 2, 61420 TRBOVLJE, T E L. : 0 6 0 1 2 6 0 4 O, TEL./FAX. 24601 ŠUŠTARJEVA 4 2, 61420 TRBOVLJE, T E L. : O 6 O 1 2 6 O 4 O, TEL./FAX. 24601 računalniki Strojna in programska oprema, dodatki, rezervni deli in potrošni material. Tiskalniki EPSON, zaščitni zasloni, trakovi, črnila, podstavki, miške, joystick, diskete, kabli in drugo za PC računalnike S E R V I S Servisiranje, vzdrževanje, razširitve in nadgradnje PC računalnikov vseh proizvajalcev in dobaviteljev Vse vrste kabelskih prilil očkov h povezav, podstavki za tiskalnike « mizne itane plošče za tastatore 286- 16, 1MB RAM, 42 MB HDD+ DOS, 1.2 MB FDD, HERKULES + Č/fl monitor 14', RS 232 + C, SLO tastatura 69.800.00 SIT 386- 33SX, 2 MB RAM, 52 MB HDD+ DOS, 1.2 MB FDD, VG4+ Č/B VGA monitor 14', RS 232+ C, SLO tastatura 89.800.00 SIT 386- 40DX. 4 MB RAM, 130 MB HDD+ DOS, 1.2 MB FDD, VGA+ COLOR LR monitor 14', RS 232+ C, SLO tastatura, miška 139.600.00 SIT 486- 50DX, LOCAL BUS, 8 MB RAM, 245 MB HDD+ DOS, 1.2 in 1.4 MB FDD, VGA 1 MB I. BUS + COLOR TRN. LR 1T, RS 232+ C, SLO tastatura, miška 389,900,00 SIT ^ ss Računalniške Storitve ss H RO VA T/Č ŠUŠTARJEVA 4 2, 61420 TRBOVLJE, T E L. : O 6 O 1 2 6 O 4 O, TEL./FAX. 2460. n - Vrsar ostaja zaprt Čeprav je bilo lani v lem času rečeno, da bodo pripadniki hrvaške vojske do oktobra 1992 zapustili počitniški dom zagorske mladine, kamor so se vselili pred začetkom glavne turistične sezone, se to ni zgodilo: obljuba je bila pozabljena. Pričakovati je bilo. dajo bodo uresničili letos v tem mesecu. Pa spet nič! Počitniški objekt je sicer last zagorske občine, vendar ima nekatere solastniške pravice tudi odsek za mladino pri štajerski deželni vladi v Gradcu. Taje pred leti izdatno gmotno podprla preureditev. S tem sije zagotovila 30-letne pravice pošiljanjadoločenega števila avstrijskih šolarjev na letovanje vsako poletno turistično sezono. Na nedavni seji mešanega komiteja, ki upravlja počitniški dom v Vrsarju, v Gradcu so sogovorniki sklenili, naj predsednik zagorske občinske skupščine Matjaž Š vagan doseže pri županu občine Poreč sestanek, ki bi se ga udeležili obe delegaciji, naše in avstrijske deželne vlade. Sestanek naj bi bil najpozneje do 15. junija. Če poreška občina svoje obljube o izpraznitvi doma ne bo izpolnila vsaj do letošnjega maja (letovanja otrok letos kljub temu ne bo mogoče zagotoviti) in če tudi po pogovoru pri poreškem županu ne bo uspeha, sta se partnerja dogovorila za navezavo stikov z ambasadami Slovenije in Avstrije v Zagrebu. Skratka, problem bosta skušala rešiti na meddržavni ravni. Zastran ponovnega odprtja savudrijskih počitniških hišic, z njimi razpolaga zdaj hrvaška vlada (vanje še ni nastanila beguncev), se kažejo možnosti letovanja. Občina Buje podpira zagorska prizadevanja, da bi hišice služile svojemu namenu: v hrvaškem ministrstvu za turizem in ustreznih telesih je prav tako slišati ugodnejše glasove o tem: odločitev bo kmalu znana, vsaj tako je bilo rečeno na zunanjem ministrstvu slovenske vlade v Ljubljani. Milan Vidic ZasavC d.o.o. bo od 1 9. - 23 maja pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki vabimo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta Zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Podrobnejše informacije dobite po telefonu: 0601/ 61 013. PRIJAVNICA Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na proštom ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi okrog____________m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam telefonsko številko: Podpis: fV r Sramotni steber Reklamni panoji ! Ti so lahko prava spotika ali pa morda . tudi lepo sredstvo za popestritev mestnih ulic. Reklamiranje J je v prvi vrsti seveda namenjeno tržno-komercialnemi^ pridobivanju kupcev in s tem lahko tudi sredstvo za manipulacijo z naivneži. Jumbo panoji v Zasavju bi po eni strani prav lahko svetili na naši Zasavčevi svetilki, saj so lepo urejeni. Zamenjajo jih takoj, ko se strgajo in bi lahko bili vzor za tovrstno propagiranje. Vendar celotni izgled kvari vsebina oziroma napisi na panoju. Tako smo v Kolumbovem "času velikih otkritij", odkrili - ne, ne tobak - ampak narobe napisano besedo "odkritij" na jumbovem panoju Kolumbovih (le kakšnih?) izdelkov. Vprašanje, ki se ob tem poslavljaje: ali so panoji hrvaški ali le slabo prevedeni. Pred nekaj meseci je na istem mestu stal pano, ki jereklamiral izdelke blagovne znamke West, besedilo je bilo angleško. Jezikovna kultura je na propagandnem področju že dolgo vsega obžalovanja vredna. Skrb za jezik seveda ni vključen v komercialno pridobivanje kupcev. Tujke in zlasti angleška besedila so vedno bolj prisotna v propagandnih sporočilih. Posledice le - tega na občane, ki so temu vsakodnevno in prekomerno izpostavljeni, naročnike besedil seveda ne zanima. Sicer pa. Kaj se pravzaprav skriva (med drugim) za tako nedorečenim reklamnim panojem Kolumbo ali West. Vsakdo ve. .Seveda se pavi loma tobačni izdelki ne smej o reklamirati, dovoljeno pa je oglaševanje blagovne znamke in prav ta dvoličnost m fi m f a je71rniCe^ J Upraviteljica I. V Trbovljah so končno izvolili prisilno upraviteljico; Stašo Baloh Plahutnik - Prisilno. Verjetno bo temu sledil padec trboveljske vlade. Sefu vlade Francu Bcravsu - Iskrici so doslej šc vse oprostili, težko pa da bi mu to, da jih bo poslej z denarjem "talala" ženska, pa še Zagorjanka. J Upraviteljica II. Staša Baloh Plahutnik - Prisilnajc takoj po voltivi zanikala govorice, da si v Trbovljah zgolj nabira izkušnje, ki jih bo morda kmalu moč uporabiti tudi v Zagorju. | | Made in Trbovlje. Sicer pa vsi še niso izgubili zaupanja v trboveljske stvari. Časopisi so poročali, da sta neznanca v predprazničnih dneh iz ene koprskih prodajaln odnesla petnajst zlatih verižic. Čisto vse so bile narejene v Zlatarstvu Trbovlje. -J Obiskovalci. Kar nekaj vodilnih prenoviteljev se je zadnje čase mudilo v naših krajih. Največ ploskanja je bil deležen Ciril Ribičič - Čiro, ki je skoraj zmagal na litijskem teniškem turnirju. | Vrnitev odpisanih. Redakcijo jctrnic je izjemno razveselilo dejstvo, da se lanski lavreat te eminentne rubrike Janez Lipec - Lipe spet vrača v politiko. V Zagorju sc je dal ustoličiti kot podpredsednik občinske organizacije Slovenske ljudske stranke. Pričakujemo, da bodo zagorski kmetje na naslednjem protestu namesto mleka in jabolk delili občinske obveznice. _) Sindrom vodij I. Vse vodje sc prej ali slej pokvarijo. Iz protestnega zborovanja litijskih kmetov sta sc vodilna politika Franci Rokavec - Mlečni in Ciril Smrkolj - Tudimlcčni odpeljala v avtomobilu, drugi kmetje pa s traktorji. Sindrom vodij II. Zagorski župan Matjaž Švagan -Čižck sc tudi ne zmore odpovedati klicu tujine. Ker pa je it 1 II "Hrastnik je slovenska Srebrenica, mesto, f§ obdano z ekološkimi bombami. Na vzhodu sadra, na zahodu pepel, vsepovsodpa ostros-I trelci: krom, klor, svinec, nikelj, kadmij..." 1 dr. Jože Toplak, zdravnik É ...........-'Si:-'.' '' ■ ....S:™-.. skromnejši od predhodnika, si je za začetek popotovanj izbral bližnji Gradec. Naslednji cilj bi lahko bil Vrsar. □ Poklicno svetovanje. Udeleženci raznoraznih podjetniških večerov v FTrastniku so prepričani, daje Leonardo Pcklar - Modulus povsem zgrešil poklic. Moral bi biti gostilničar. Na njegovih večerih je namreč vedno daleč najbolj užitna stvar bife. Se pojasnilo. Leonardo Peklar - Modulus nima nobene zveze z odrsko uspešnico Kaj pa Leonardo? Ima pa očitno dobre zveze, glej malce višje, s štajerskimi vinarji. | Zd ružite V. Zelo vidni litijski zeleni Martin Brilej - Razglcd-ničar bo morda kmalu stopil ob bok nemškemu Hehnuthu Kohlu - Kanclerju. Slednji je prek berlinskega zidu povezal Nemčiji v eno, Razgledničar pa želi prek Save mestni krajevni skupnosti povezati v eno. o krajevne vesti m 5) SŽZ zborovala V Zagorju je bila 20. aprila 1. letna konferenca OO Slovenske ženske zveze. SZŽ je gibanje v okviru stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Od ustanovitve lanskega junija so članice organizirale več akcij, predvsem dobrodelnih in izobraževalnih. Še vedno pa se ni nič premaknilo okrog ustanovitve materinskega doma. saj zaenkrat še ni bilo mogoče najti lokacije. V prihodnje bodo članice tako kot doslej delovale na naslednjih področjih: družina, vzgoja in izobraževanje, skrb za zdravo okolje, skrb za pravilno izrabo prostega časa, na področju zdravstva, sociale, gospodarstva in politike. Svojo vlogo vidijo pri ozaveščanju vloge vsakega posameznika v družbi, družini, pri svojem neprofesionalnem delu (društva, gibanja...), zato bodo tudi v prihodnje pobudnice raznih izobraževalnih akcij. Predvsem pomembna bo skrb za mlado generacijo Slovencev. Zavzemale se bodo za svobodo posameznika, za pravice družine, solidarnost, pravičnost. Pri tem ne poudarjajo le vloge ženske, ampak dejstvo, da sta partnerstvo in enakopravnost med moškim in žensko neločljivo povezana! Ženske, organizirane v OO SŽZ Zagorje želijo sodelovati z ženskami vseh slojev in skupin. Tako želijo sodelovati tudi z drugimi ženskami gibanji oziroma organizacijami v občini in vzpostaviti z njimi sodelovanje. Uspešno že sodelujejo z Aktivom vaških žena Čemšenik. Tadeja Suša Cesta Turje - Gore V tem tednu je gradbeni odborza posodobitev ceste na relaciji Turje -Gore podpisal pogodbo za pričetek posodobitvenih del. Najugodnejši ponudnik med tremi je bila Gradbena dejavnost Hrastnik, ki bo dela tudi izvajala. Pričetek del je dogovorjen za 3. maj 1993. ker želijo, da bi bila cesta za prvomajske praznike prevozna v starem stanju. S pričetkom del bo cesta gradbišče in bo zaprta za ves promet, ker izvajalci del ne morejo zagotoviti umikanja velikih gradbenih strojev. Obvoz bo speljan po cesti Turje -Kopitnik - Gore. Vsa dela na 1800 metrov dolgi trasi bodo končana do konca maja vključno s položitvijo asfalta. Poleg odseka Turje - Gore bodo posodobili še klanec Završnik - Turski les in najtežji del ceste od Lovskega doma LD Dol do križišča Kopitnik. S temi posodobitvami bo tudi Kopitnik lažje dosegljiv z motornimi vozili. F.M. Samoprispevek in priseljenci V teh dneh je bila zaključena pobiralna akcija dodatnih prispevkov za dopolnitev izgradnje mrliške vežice na Izlakah. Ob zbiranju sredstevje bil zbor krajanov seznanjen z nezainteresiranostjo nekaterih krajanov (pretežno priseljencev v bloku) za zbiranje dodatnih sredstev in izvajanje kakršnihkoli akcij v KS. Vsekakor so takšna (ne)dejanja silno nekolegionalna do ostalih (starih) prebivalcev Izlak, ki so ravno s svojimi prispevki v preteklosti dosegli tisto, kar imajo sedaj prav vsi. Podoben problem so krajani našli tudi pri graditeljih hiš in vikendov na področju Izlak. Tako so na zboru krajanov 18. aprila sprejeli sklep, s katerim pozivajo občino Zagorje k sprejetju odloka, s katerim bi vsem prosilcem gradbenih dovoljenj za gradnjo na področju Izlak dodatno izdali račun za nadomestilo samoprispevka, ki se plača KS Izlake. M.K. Denar vpliva na delo V K S Aloj z Hohkrav t v Trbo v ljah se. kot v večini drugih, neprestano srečujejo z enim in istim problemom. Kje dohiti denar za redna dela? Včasih je občina še prispevala kakšen dinar, odkar ima blokiran žiro račun, tudi teh sredstev ni več. Tako so v lanskem letu od vseh zastavljenih ciljev, lahko uresničili le nekaj nalog. Uredili so kanalizacijo na Hohkrautovi ter na Ribniku. Cesto proti Kantini so adaptirali z veliko pomočjo Rudnika. Urejeni sta tudi pešpoti iz Žabjeka proti vrtcu ter cesta na Polaju pri trgovini na Šuštarjevi. Redno vzdržujejo javno razsvetljavo. Še sreča, da so zime mile, saj bi v primeru, če bi zapadlo veliko snega, plačali le kakšen dovoz peska in nič več. Seveda imajo v KS v načrtih še marsikaj, vendar je vse odvisno do razpoložljivega denar ja. TŠ. Proti zlorabljanju drog V OŠToneOkrogar vZagorju so 23. in 24. aprila pripravili seminarsko delavnico z naslovom "Metoda intenzivnega skupinskega dela - praktične in teoretične osnove za preventivno in interventno delo na področju preprečevanja zlorabe drog in drugih adolescenlnih stisk". Izobraževanje je vodil socialni delavec Marjan Gorup, ki se že 10 let kot strokovni delavec na OŠ Prežihov Voranc v Ljubljani srečuje in ukvarja z otroki, ki jih zaradi različnih vzrokov premami vabljiv, a zlagan učinek drog. Seminarsko delavnico je organiziral OO Slovenske ženske zveze Zagorje, financirali pa so jo OO SKD. Sob Zagorje in Center za socialno delo. Na delavnici so sodelovali strokovni delavci iz OŠ Tone Okrogar. Ivan Skvarča, dr. Slavko Grum. Srednje šole Zagorje. ZD Zagorje. Urada zadelo in Centra za socialno delo. Želja organizatorja in udeležencev delavnice je. da bi v Zagorju organizirali skupine za pomoč mladostnikom v težavah z namenom preprečiti zlorabo drog. saj je zaenkrat na tem področju "nez-dravja" družbe uspešno le preventivno delovanje, kurativno je uspešno le redko. T.S. Odlični matematiki Občinskega tekmovanja iz matematike se je v soboto udeleži lo 30 učencev z Dola in Hrastnika. Srebrno Vegovo priznanje je prejelo 17 mladih matematikov, za zlato Vegovo priznanje na državnem tekmovanju v Ljubljani, ki bo 15. maja. pa se bo potegovalo šest osmošolcev: Edin Bajramovič. Hrvoje Sušič. Nina Maurovič. Helena Zaletel, Tatjana Pajnkihai in Marina Hohnjec ter trije sedmošolci: Alen Osenjak, Denis Oblak in Marko Jamšek. F.M. Dolani najboljši v državi V četrtek, 22. aprila, je bilo v Mariboru zaključno tekmovanje klubov OZN, ki ga je organiziral Republiški center Klubov OZN. Zmagala je ekipa sedmošolcev z Dola, o kateri poročamo že vse od I. marca, ko so bili najboljši v občini. "Fantje so zelo razgledani in prizadevni. Krožek šteje sicer 15 članov in vsak teden pregledamo aktualne novice. Posebej nas zanima delo vseh komisij OZN. Zà nagrado gremo v Ženevo, od 18. -22. maja", je povedal Peter Šušter, učitelj zemljepisa in zgodovine, njihov mentor. UrošBorovšak, Iztok Klančar in Franci Jager so se sestajali vsak dan pred poukom, dogodke pa spremljajo seveda tudi po TV in v tisku. "Pred tekmovanjem smo imeli malo treme, potem pa smo se umirili, saj smo že v prvem krogu tekmovanja ugotovili, da lahko zmagamo. Ko smo izvedeli, kaj je za nagrado, smo bili zelo srečni," je dejal Uroš. Srečne zmagovalce in mentorja je fotografiral Branko Klančar. F.M. Sofiste krajevne vesti Otroško zobozdravstvo Z odprtjem privatne zobozdravstvene ambulante na Izlakah so izlaški šolarji ostali brez svoje zobozdravstvene ordinacije. Ministrstvo za zdravstvo zaenkrat še ne podeljuje koncesij za opravljanje zobozdravstvenih storitev za otroke. V ZD Zagorje (v njenem okrilju je delovala zobozdravstvena ambulanta), menijo, daje to velika izguba za šolsko zobozdravstvo. Zato predlagajo KS Izlake in šoli na Izlakah ponovno vzpostavitev zobozdravstvene ambulante za šolske in predšolske otroke. Prostor so našli v vrtcu Kekec, problem pa je seveda denar, ki ga Zdravstveni dom Zagorje nima. Predračunska vrednost ureditve ambulante je ocenjena na 500.000 SIT. V teh dneh sc bodo sestali predstaviki šole, ZD Zagorje in KS Izlake in skupaj premleli možnosti za ureditev nove ambulante. M.K. Nov park bodo uredili Že kar nekaj časa je minilo, odkar so opustili pokopališče na Leninovem trgu v Trbovljah, ki je ležalo domala v središču Trbovelj. Občina Trbovlje je razpisala natečaj za predložitev idejnih načrtov za preureditev tega območja v mestni park. Načrti so bili lani razstavljeni v avli občinskega doma in številni občani so dajali pripombe k posameznihm rešitvam. Vse kaže, da se bo sedaj zadeva premaknila. V izdelavi so dokončni načrti in lahko pričakujemo, da bodo kmalu začeli / deli, ki jih bodo plačali z denarjem občinskega Sklada stavbnih zemljišč. Če bo dovolj denarja, bodo uredili še zelenico pri Gimnaziji - Ekonomski šoli in parkirišče. T.L. Iz Zasavja le dva zbora Učilno tudi ljubiteljsko dejavnost na nekaterih področjih šepa. Pojavljajo se številna vprašanja, kopičijo se problemi in problemčki, največ gmotnih. Po domače - manjka denarja. To še posebej velja za kulturno tvornost, za katero sodijo, da bo letos še veliko bolj životarila, kol je prejšnja leta: Videlije, da bo to in še kaj drugega letos razpolovilo tudi Znano mednarodno prireditev: Mladinski pevski festival v Celju. Resda tokrat na prijavljanje vpliva tudi to, da je bil festival lani, ker je predlani zaradi vojne *' Sloveniji odpadel, vendar zagotovo to ni poglavitni vzrok. Utegne se Zgodili, da bo tokrat nastopalo na festivalu kar polovica manj zborov, kol sicer. Zavoljo tega so organizatorji ž.e sklenili, da bo je stivai konec maja trajal samo dva dni. Iz naših logov sta poslala prijavi le Mlajši mladinski pevski Zbor glasbene šole in Mladinski pevski zbor Vesna iz Zagorja, Pevci iz glasbene šole bodo nastopili v otvoritvenem delu, Vesna pa v tekmovalnem. Trboveljski pevci se za sodelovanje niso odločili, čeprav so jih organizatorji festivala še posebej povabili. M.V. Radeče - Ob dnevu odpora proti okupatorju in delavskem prazniku je Pihalni orkester radeških papirničarjev igral v delovnih kolektivih radeške doline. Svoj koncert je zaključil v svojem podjetju, kjer je zaigral jubilantom, delavcem, ki so 25 let zvesti podjetju Radeče papir. Ob tej priložnosti so jim na svečani seji DS in Poslovodstva podelili priznanja -zlatnike podjetja Radeče papir. Ob 1. maju bodo prebivalce doline zbudili godbeniki zidanmoščanske železničarske godbe, na predvečer praznika pa pripravljajo krajani kresovanja v svojih KS. F.K. Dol pri Hrastniku - V torek, 20.4. je bilo na Dolu občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki se ga je udeležilo 32 kolesarjev z Dola in Hrastnika in 8 motoristov z Dola. Najmanj kazenskih točk pri kolesarjih si je nabral Peter Oberčkal iz Hrastnika (55). pri motoristih pa se je najbolj odrezal Gregor Železnik z Dola (140). Državno tekmovanje bo sredi maja v Žalcu. F.M. Radeče - Komunalno podjetje iz Radeč je tudi letos pripravilo spomladansko akcijo odvoza kosovnih odpadkov, tako. da so imeli krajani možnost izprazniti kleti in hodnike, kamor so med letom odlagali staro kramo. Čiščenje so najprej organizirali v mestu, v teh dneh bodo kontejnerje namestili še po okoliških zaselkih, saj ugotavljajo, da ta način čiščenja okolja močno zmanjšuje nekdaj cvetoča divja odlagališča. F.K. Izlake - Komunala od važa smeti le iz strjenih urbanih naselij. Tako so prebivalci odmaknjenih zaselkov povsem prepuščeni svoji lastni iznajdljivosti pri odstranjevanju smeti izpred domačega praga. Na zboru krajanov na Izlakah so sprejeli sklep, da bodo kumunali predlagali odvoz smeti tudi iz bolj oddaljenih zaselkov pod okriljem KS Izlake, občini Zagorje pa sprejetje odloka, po katerem bi kaznovali dosedanje onesnaževance okolja in nadaljne kršilce odloka. Predlagajo dovolj visoke kazni, ki bi onesnaževalce prisilile k varovanju narave. M.K. Vače - Po veselem toboganu so se prejšnji četrtek spuščali osnovnošolci podružnične OŠ Vače. V zanimivem kulturnozabavnem programu, ki gaje glasbeno spremljal ansambel Bojana Adamiča, vodil pa humorist Toni Gašperič, so se mladi nadebudneži pomerili v petju, recitiranju in igranju nainstrumente. Enourni program, Id gaje bilo veselje spremljati, je privabil v dvorano številne gledalce. M.S. Litija - V prostorih GŠ Litija so v četrtek nastopili mladi glasbeniki in pokazali, kaj vse so se naučili v letošnjem šolskem letu. Mladi plesalci pod vodstvom Žužane Bartha pa so svojo spretnost pokazali na petkovem nastopu v športni dvorani Litija. M.S. l)ol pri Hrastniku - Pretekli teden so se pri svetu KS na Dolu sestali predstavniki upokojencev in planincev z Dola. Skupaj s predsednikom KS in predstavniki občine Hrastnik so se pogovorili o poslovnem redu v prostorih Kluba upokojencev, kije bil doslej sporna točka v medsebojnih odnosih vodstvev obeh društev. Po dogovoru bo od L maja Klub upokojencev odprt vsak dan od 9. - 13. in od 16. -21. ure. Namenjen bo izključno članom društva upokojencev. Dolski planinci so dali upokojencem na razpolago teraso svoje garaže in park z igrali pred društvenimi prostori. F.M. Dom pod Javorjem - Sredi januarja letos je dosedanja najemnica Doma pod Javorjem Majda Petek, ki je dom skupaj z možem upravljala zelo skrbno dalj časa, le-lega zapustila in ga predala lastniku Agrohitu Trbovlje. Podjetje se je odločilo za dežurno službo v domu. To je trajalo 3 mesece in v tem času je lastniku uspelo dobiti novega najemnika doma. Od 15. aprila dalje z domom upravlja in ga oskrbuje Iztok Pavelšek. T.L. Dol pri Hrastniku - Dolski gasilci veterani so se pretekli leden odpravili na prvi letošnji izlet. Bili so v gosteh pri gasilcih v Velenju, si tam ogledali muzejsko zbirko in se z gostitelji prijetno pogovorili. Izlet so zaključili v planinskem domu na Paškem Kozjaku in se od tam zadovoljni vrnili preko Vitanja domov. _ Mala šola borzni št va Borzni sestanek V začetku (letovanja Li ubljanske boi zeso se borzni sevttmki začenjali v-..,k torek vkliočili v hor/no postavatij« tudi siedo, danes pa sta bor/na sestanka vsak torek m četrtek ob 10. uri. Takrat zazvoni, borzni zvonce, kar je znak* da se je borzni sestanek pričel. Vodja sestanka poterti t/klieu-je posamezne vrednostne pa-puje. in sieei v I. kropu, v 2, krogu ter nato Se v t. i. ‘ reprizi" oziroma vračanju ita posamezne vred tiostne pa pir je. Borzni posredniki med trgovanjem povedo, koliko lotov (to je število obveznic oziroma delnici pwame/neg:. vrednostnega papirja želi kdo kupiti oziroma prodati ter seveda po kakSuem tečaju. Kri se ponudba in povpraševanje srečata pri nekem tečaju, je posel sklenjen in vrednostni papir tako zamenja lastnika, posel pa se zabeleži tudi v borzni tečajnici. Borzni ses tanek traja okrog 1.5 do 2 uri in je javen, kar potnem, da si ga lahko vsi, ki jih zanima, ogledajo. Borzni sestanki potekajo V 6. nadstropj n st o! p-niče SKB banke iti Trgu Ajdovščina 1 v Ljubljani, kmalu .pa se bo borza selila v nove prostore na Slovenski 54. Ml. P. Zunanjetrgovinske in carinske spremembe Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju prinaša vrsto pomembnih novosti, med katerimi je glavna ta. da se /a ZT poslovanje ni treba več posebej registrirati in izpolnjevati posebne zahteve za opravljanje takšnega poslovanja. Za uvoz reproinatciala in opreme pri znižanju carinske stopnje oz. carinske stopnje "prosto" ni več potrebno pridobiti potrdila Ministrstva za okolje in urejanja prostora, niti ni nujno, da se uvaža POGLED I a parketa Optimizem buri duhove Težko je reči. kaj je bila značilnost borznih dogajanj v preteklem tednu. To. da delnic Optimizem holdinga d.d. niso sprejeli v kotacijo (zavrnil jih je Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi) ni novica tedna. Zanimivo je. da direktor Vladimir Slejko najavlja ustanovitev nove borze vrednostnih papirjev, ki bo manj formalna, brezplačna, hitrejša in namenjena predvsem občanom. Za začetek naj bi se menda ukvarjala s papirji, ki še ne kotirajo na pravi borzi. Glede na to. da Slejko včasih trosi okrog tudi izjave v stilu da bo "kupil Postojnsko jamo", moramo njegovo idejo o alternativni borzi vzeti z rahlo rezervo! Sicer je bilo na torkovem borznem sestanku pretekli teden samo 1.7 mio DEM prometa. V prvem planu sta bili obe državni obveznici s prometom preko I mio DEM. Pri delnicah je izstopala delnica Dadas, s katero je bilo za dobrih 250.000 DEM prometa, cena pa ji je porasla preko 27.000 SIT. Obveznica občine Zagorje se je stabilizirala okrog tečaja 76.1. ostale obveznice pa so tudi minimalno spreminjale svoje borzne tečaje. Četrtkov borzni sestanek je dosegel promet blizu 2 mio DEM. Spet sta bili "zvezdi" obe državni obveznici, ki sta prispevali za več kot 1.1 mio DEM prometa. RSL 1 je malenkostno narasla na tečaj 115.8. "dvojka" pa pada in je že na nivoju okrog 88,4. Očitno bi spet potrebovali kakšno izjavo finančnega ministra o podpori državnim papirjem. Svojčasje po izjavi tečaj porastel v nebeške višave. Priložnost za to bo na bližnjem 7. seminarju LB. ki bo sredi maja v Portorožu. Do takrat bo tečaj "dvojke" okrog 88.4. kar je po mnenju nekaterih prenizek nivo. Med »stalimi obveznicami je Gorenje na tečaju 95.6, Lek 2 pri 96. Metalna pa kljub težavam pri poslovanju še kar solidno kotira pri 86.9. Občina Laško je malo pod 82. medtem ko je Zagorje zaključilo na 76.6. Pri "poštnih” obveznicah je trgovalo samo PTT Celje po tečaju 102.4. pa tudi z RGS 1 je bilo nekaj poslov po 86,7. Končno so se prebudile delnice Salus in cena je že dosegla nivo 4.834 SIT. Delnica Probaiike je narasla na 16.981 SIT. Dadas pa na 28.545 SIT. Zanimivo, da z delnicami SKB Banke v odsotnosti njihovega "market makerja" (borzni posrednik SKB Banke) skoraj ni bilo poslov. SKBP pa je rahlo zdrsnila na 12.060 SIT. Milan Povirk nova oprema. Za uvoženo pivo. žgane pijače, tobak in tobačne i zdel ke je uvedena posebna uvozna taksa v višini 15 odstotkov. Pri uvozu ni več potrebno potrdilo poslovne banke, temveč le potrdilo Gospodarske zbornice Slovenije. Plačilu carine so oproščeni potniki, ki preko meje prinašajo blago v skupni vrednosti do 200 USD. za pošiljke, poslane iz tujine pa do skupne vrednosti 100 USD. Prav tako so carine opraščeni vzorci in reklamni material (posamična vrednost vzorca ne sme presegati 100 USD). Posebna ugodnost velja za obrtnike, ki lahko po skrajšanem postopku carinijo neposredno na meji repromaterial. surovine in nadomesnte dele opreme, če skupna vrednost uvoženega blaga ne presega 200.000 sit. M.J. Cementarji v škripcih Med prvomajskimi prazniki trboveljska Cementarna ne bo delala, ker so njeni silosi polni, prodaja pa še vedno pod pričakovanji. V podjetju zatrjujejo, da bo leto 1993 slabše kot lansko, saj so do konca marca prodali le dobrih 51.000 ton cementa. Zdi sc. da se naložbe, ki naj bi povečale povpraševanje po cementu, letos še ne bodo začele. Nekaj si obetajo od gadbenih del na posameznih področjih (obnovitvena dela v dravskih elektrarnah), vendar to ne bo omogočilo velike rasti proizvodnje. Še slabše utegne biti. če avstrijski naročniki ne bodo terjali tolikšnih količin kliiikcrja. ki ga Cementarna vsako leto izvozi vsaj v višini 15.000 ton. Po vsem sodeč letos ne bo mogoče izdelati in prodati več kot okoli 300.000 ton cementa. M.V. Stanje v obrti Konec leta je imela Slovenija po podatkih občinskih obrtnih zbornic 37.500obrtnikov, pri njih pa je bilo zaposlenih 32.000 delavcev. Obe številki sta nekoliko višji od tistih leto prej. V Litiji je bilo konec letu prijavljenih 375 obrtnikov, v Zagorju 284. v Trbovljah 243. Najmanj. 154. jih je bilo v Hrastniku. S to številkoje Hrastnik občina z najmanj obrtniki v Sloveniji sploh. Nekoliko drugačen vrstni red je pri podatku, koliko delavcev so ti obrtniki zaposlovali. Največ zaposlenih ima povprečni trboveljski obrtnik: 1,13 delavca. Litija in Zagorje sta nekoliko pod državnim povprečjem. Hrastnik pa kur veliko, saj tam v povprečju dva obrtnika zaposlujeta enega delavca. V Zagorju in Hrastniku so te številke skoraj enake kot pred letom, v Litiji je pri obrtnikih zaposlenih dvajset ljudi manj. v Trbovljah pa kar 71 več. Če upoštevamo moč obrti v posameznih občinah, je rast zaposlenosti pri obrtnikih med slovenskimi občinami največju prav v Trbovljah: za dobro tretjino. R.R. Eva za vrtičkarje Pred pol letu je Eva Podmenik v Kisovcu odprla trgovino, namenjeno vrtičkarjem iu rejcem malih živali. Pri njih najdemo vse vrste semen, cvetličnih loncev, balkonskih in sobnih cvetic, orodja, gnojila in škropiva. Živinorejci lahko najdejo tudi krmila in hrano za male živali ter nekaj pripomočkov. Po naročilu je pri njih moč kupiti tudi škropilnice in kosilnice. M.K. O delu Geodetske uprave Geodetska uprava Trbovlje je samostojni upravni organ, ki ima krajevno pristojnost na območju hrastniške. trboveljske in zagorske občine. Določenih naročil in opravil na upravi v lanskem letu niso opravili zaradi dodatnih nalog v zvezi s prelastninjenjem. ki bodo tudi v prihodnjem obdobju terjale veliko dela (prenos zemljišč v kmetijski zemljiški sklad RS, izvrševanje odločb o denacionalizaciji). Prioritetna naloga Uprave za leto 1993 je dograjevanje informiranja in usposabljanja za vključitev v splošne informacijske sisteme republike. Geodetska služba zagotavlja načrte, karte, katastre, registre in druge evidence o zemljiščih, razmejitvah, kategorijah in objektih. Te naloge opravlja za potrebe gospodarskega in družbenega razvoja na področju urejanja prostora, premoženjskih razmerij, sistema informiranja, statističnih raziskav, davčne službe, obrambe, komunalnega, cestnega, gozdnega, vodnega, elektro in PTT gospodarstva ter druge potrebe družbene skupnosti. Je medobčinska inštitucija in jo financirajo vse tri zasavske občine. V preteklem letu je bilo v zvezi z denacionalizacijo opravljeno (in se še opravlja) posebno zahtevno in dodatno delo. Od skoraj 200 vloženih zahtevkov jih je bilo rešenih že preko 80 odstotkov. Letos planira GU Trbovlje naslednja dela: geodetske podloge za urbanistično dokumentacijo, reambulacijo. zakoličbe in posnetke po gradnji za potrebe oddelkov za urejanje postora in varstvo okolja. Skupni stroški opravil naj bi za občino Hrastnik znašali v letu 1993 1.517.411 tolarjev, za Trbovlje 1.017.117 tolarjev in za zagorsko občino 3.443.883 tolarjev. Mija Južina Danes smo v parlamentarijah zbrali nekaj odgovorov in pojasnil na delegatska vprašanja, ki so jih postavili poslanvi v hrastu iškem in zagorskem parlamentu. HRASTNIK O onesnaževanju Na delegatsko pobudo je hrastniški Izvršni svet pridobil poročilo TE-TO Trbovlje o določenih meritvah vpliva elektrofilterskega pepela na okolje, ekološki elaborat v zvezi z deponijo sadre v Uničnem in informacijo o sežiganju sanitetnega materiala v trboveljski Cementarni. Cementarna je poslala kratko izjavo, da v letu 1992 in letos v Cementarni niso sežigali nevarnih snovi. Meritve radioaktivnosti na deponiji Unično je opravil Zavod RS za varstvo pri delu v juliju 1992. Meritve radioaktivnosti izcednih vod in potoka Ničnice kažejo, da ni zaznati vpliva deponije na te vode. Koncentracije radona so nekoliko povišane na deponiji, ne pa v njeni okolici. Kljub temu pa so koncentracije radona in radonovih potomcev na deponiji in okolici sprejemljive celo za bivanje. Ugotovili so, dadeponija zaradi vsebnosti radionuklidov ne vpliva na okolje. Kvaliteto površinskih vod na vplivnem področju deponije Unično in vpliv deponeje sadre, je analiziral Institut za varstvo okolja iz Maribora v decembru 1992. Namen preiskav je bila ocena vpliva deponije fosfatne sadre i/.TKI Hrastnik na kvaliteto površinskih vod. Na deponiji Unično je urejeno zbiranje izcednih vod deponije sadre v ločenem bazenu, prečrpavanje zbranih vod v rezervoar nad deponijo in odvoz v TKI. Ocenili so, da sistem zbiranja in odvajanja izcednih vod i z de po n i j e sadre deluje, saj je dvig koncentracij kontaminantov.ki izvirajoizdeponijc sadre, v potoku pod deponijo majhen. ZAGORJE Sanacija cest Po zaključenih sanacijskih delin sklanega odloma nad cesto Zagorje -Čolnišče je bil julija lani opravljen interni tehnični pregled izvedenih del. Ugotovljeno je bilo, da izvršena dela zagotavljajo javno varnost v območju izven cone, kjer je s tablami označena prepoved dostopa na lokacijo. Po delnem dokončanju sancije plazovitega terena pod cesto Zagorje -Tirna je bil prav tako julija 1993 opravljen tehnični pregled, kjer so ugotovili, da so dela izvršena v skladu s potrjeno tehnnično dokumentacijo. Sanacijska dela v celoti niso zaključena zaradi črnih gradenj. Po odstranitvi le-teh bodo z deli nadaljevali. Na internem tehničnem pregledu obnovitvenih del cestnega odseka lokalne ceste Zagorje - Čolnišče pod Viljeminijem je komisija decembra 1992 ugotovila določene pomankljivosti. Opazen je pose-dek vozišča z razpokami v dolžini okrog 50 metrov. Ugotovljene so bile tudi razpoke pod cesto, kar dokazuje labilnost celotnega območja. Vse pomankljivosti naj bi odpravili najkasneje do maja 1993. Zaradi večje prometne varnosti na odseku lokalne cesti Zagorje - Čemšenik v Potoški vasi, ki teče preko zelo labilnega področja, DP RRPS predlaga, naj bi se hitrost vožnje omejila z ustrezno cestno prometno signalizacijo. Prestrukturiranje premogovnikov Zniževanje proizvodnje rjavih premogov v Sloveniji posledično sprošča veliko število odvečnih delavcev, katerih socialni položaj se rešuje tudi z iskanjem in odpiranjem novih delovnih mest. V RRPS so v ta namen izločili proizvodnji premoga vzporedne dejavnosti, ki so po analizi pokazale možnost samostojnega gospodarskega življenja. Ukrepali pa so tudi v proizvodnji. Nove dejavnosti so namestili v že obstoječe objekte, ki imajo vso potrebno infrastrukturo. Enake možnosti so zagotovili tudi številnim privatnim firmam, ki so bile zinteresirane za najem objektov in strojev ter naprav. Takšen pristop je povzročil tudi nižjo ceno izdelkov, uslug in storitev, ki jih nove družbe proizvajajo oz. opravljajo. Ker je v tržnem gospodarstvu protekcionizem v veliki meri izključen, so morali v RRPS znižati stalež Zaposlenih za 1200 delavcev in zapreti dve jami. Do leta 2000 pa bodo morali zaposlenost znižati še na 1300 delavcev in zapreti dodatne tri premogovnike. To so med drugim zapisali v odgovoru, zakaj sc ukvarjajo tudi s servisiranjem plinskih naprav, ki ga je na seji občinske skupščine postavil poslanec Janez Groboljšek. Mija Južina mala tenia IbhiioWI - trboveljski lui Nekdaj največje zasavsko trgovsko podjetje Prvijunij seje pred leti razcepilo na dve manjši podjetji: Tehnohit in Agrohit. Pri tem je Tehnohit po mnenju direktorja Nikole Milovančeva dobil slabši tržni delež - prodajo neživilskega blaga. Podjetje je poleg padca kupne moči in denacionalizacije nekaterih poslovnih lokalov pred dnevi prizadel še požar v enoti Tehnograd. Težav za cel koš. Ni čudno, daje tudi zaposlenim v Iehnohitu prekipelo in so se zaradi neizplačanih osebnih dohodkov odločili za stavko. Težave z likvidnostjo Tehnohita izvirajo že i/, prejšnjega leta. Mesečni primankljaj denarnih sredstev se je i/. meseca v mesec povečeval tako, daje letos povprečni mesečni primankljaj znašal 4,4 milijona tolarjev, kur je prisililo podjetje v dodatno zadolževanje. Zaradi nižjega živijenskega standarda prebivalcev Zasavja (verjetno tudi konkurence ?!) seje prodaja letos zmanjšala kur za polovico. T;iko, da novi prilivi ne zadoščajo niti za pokrivanje tekočih poslovnih stroškov, kaj šele za pokrivanje obveznosti do dobaviteljev. Takšno finančno stanje pa Tehnohitu onemogoča novo nabavo. Vse to je privedlo do večkratne blokade žiro računa. Tilko je bil Tehnohit prisiljen v oddajo in tudi prodajo poslovnih prostorov. Trboveljčani so bili v zadnjem času priče mnogim selitvam Tehnohitovih prodajaln. Dve poslovni enoti so prodali, deset lokalov pa so dali v najem svojim nekdanjim delavcem. Danes Tehnohit razpolaga le še s petimi poslovnimi enotami. Se od tega so dali dva lokala začasno v najem. Nekdanjo prodajalno Elegant ima v njemu Veletekstil, druga etaža blagovnice pa je v rokah podjetja Čao iz Sežane. Delavci v obeh oddanih poslovnih enotah so še vedno na plačilnem seznamu Tehnohita. Dodatno je Tehnohit prizadet s požarom v enoti Tehnograd, kjer so ustvarili več kot četrtino svojega prihodka. Enoto so z zmanjšano ponudbo začasno preselili v blagovnico, glede na izpad prodaje do konca juni ja pa pričakujejo za 9 milijonov zmanjšan priliv sredstev. Zaradi neizplačanih osebnih dohodkov so zaposleni v Tehnohitu stavkali. Milovančev je dejal, da razume, da so mnoge družine v socialni stiski ravno zaradi neizplačanih plač in da je bila oddaja lokalov nekdanjim zaposlenim edina rešitev za nekatere delavce. Ti so sicer imeli dve možnosti: brezposelnost ali pa lastna trgovina. Milovančev je razložil, da je njihova marža zadoščala za pokritje stroškov zn največ 70zaposlenih, v Tehnohitu pa jih je bilo zaposlenih 100. Pretekli teden je ravno zaradi nastalih težkih razmer v podjetju zasedal upravniodborin skupščinadružbenikov. Skupščina je sprejela predlog sanacijskih ukrepov, ki sta jih predlagala direktor in upravni odbor. Ugotovili so, da bo za sanacijo stanja v podjetju potrebno ukrepati na več področjih. Začasno so z 20. aprilom deblokirali žiro račun podjetja. Sprejeli so tudi vrsto ukrepov za sanacijo finančnega stanja v Tehnohitu. Tako ugotavljajo, da mora prodaja ustrezali številu zaposlenih, režijskim in drugim stroškom, saj lahko predstavlja masa za osebne dohodke le 50 do 60 odstotkov ustvarjene mase razlike cene. Ugotovili so, daje število zaposlenih skorajda usklajeno s predvidenim številom zaposlenih in se je iz 97 zmanjšalo na 54 zaposlenih. Za 100 odstotno uresničitev prodaje pa je nujna stabilizacije likvidnostnega položaja podjetja, ker kihko samo tako dopolnijo mankajoče blago v prvi etaži blagovnice in FE Groteks. Vodstvo Tehnohita se je obvezalo, da bodo mankajoča sredstva za izplačilo zaostalih plač dobili do konca maja z odprodajo enega ali dveh objektov. Po mnenju direktorja pa odprodaja stanovanjskega sklada v tem trenutku zaradi nizkih cen ni smotrna. Odprodati bodo morali tudi ustanoviteljski delež, v ABC Trgovini Ljubljana, saj preko nje ne poslujejo več in od neaktivnega ustanoviteljskega deleža nimajo nič. Zavzeli so se tudi za racionalizacijo stroškov, predvsem stroškov električne in toplotne energije. Z vsemi temi ukrepi naj bi dosegli redno in pravočasno izplačilo osebnih dohodkov. Za vračilo kreditov pa naj bi uporabljali predvsem prihodke od najemnin. V Tehnohitu ocenjujejo, da bi bil z. doslednim izvajanjem predlaganih ukrepov stečaj podjetja nepotreben in celo škodljiv. Suzana Sivka Foto: Tomo Brezovar ••s sv v w s s V. ss ■. ss ss Podjetje za svetovanje, inieniring in trgovinsko posredovanje Certa 20jul\ja 2c, 61410 Zagorje nUfim/fax: 0601 61 811 • • •••vXsJ i PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodkj, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov. Fakturiranje, Skladiščno poslovanje. Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scaneiji, modemi, diskete, pokrivala, zaAč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! lili..«lili..m m Zakrneli Zasavci V Trbovljah je za telesno aktivnost malošolarjev bolje poskrbljeno, kot v Zagorju in Hrastniku. Trboveljski "vrtičkarji " imajo v dopoldanskem času možnost obiskovati ure športne vzgoje, ki potekajo v telovadnici trboveljskega Partizana in so strokovno vodene. Včasih se zgodi, da zaradi slabega zraka tudi trboveljski malčki ne morejo obiskovati teh ur, saj jim je dostop do telovadnice onemogočen. Takrat odpadejo tudi sprehodi; vprašljivi so športni dnevi... Popoldanska telesna aktivnost na zunanjih igriščih prav tako... Na žalost je športna vzgoja od 1. do 4. razreda na zelo nizki ravni, saj jo vodijo učiteljice razrednega pouka namesto strokovno usposobljenega kadra... Edino, kar pomaga otrokom pridobivati športne navade in športni stil življenja, je športna vzgoja od 5. do 8. razreda. Toda otroci so takrat že izoblikovani, zato se ne da toliko storiti za njih, kot bi bilo možno prej. Število otrok, ki so vključeni v treninge klubov, je premajhno, da bi izvenšolska aktivnost kompleksno reševala problem premajhne telesne aktivnosti. Škoda je skoraj nepopravljiva. Otroci se ne naučijo teči, skakati, se plaziti ali kotaliti, niti spretno pasli, plezanje po drevesih jim je neznano, žoga se jim zdi "jajčasta". Za mnoge oblike gibanja so prikrajšani prav v času, ko bi jih najbolj potrebovali. Motorično učenje, ki so ga otroci deležni do sedmega oz. desetega leta, je tako pomembno, da bi se tega morali zavedali prav vsi. Tudi listi, ki "skrbijo" za onesnažen zrak in so odgovorni za to, da postajajo otroci kronični bolniki in hkrati motorično zavrti. Država bi morala prispevali več, da bi izboljšala trenutno situacijo. Zasavski Janezki se namreč ne bodo naučili številnih športnih dejavnosti, ki bi jih kasneje kot Janezi lahko uporabljali pri rekreiranju za ohranjanje zdravja. Dan ima 24 ur tudi takrat, ko je zrak onesnažen... Otroci nekaj počnejo tudi takrat. Večina jih verjetno gleda TV. Namesto s športniki se identificirajo s filmskimi junaki (Rombo, Rocky, Ninja, 'Terminator. Bruce Lee...), ki niso tako pozitivni kot športniki. In kaj delajo mladostniki? Zbirajo se povsod, razen na športnih igriščih (šport ne predstavlja dovolj pozitivne vrednote). Mladinski kriminal narašča... Naši otroci in mladostniki bodo nekoč postali delavci, vodilne osebe v podjetjih... Kako bodo kos tempu Življenja, če ne bodo prežeti s športno ideologijo, če ne bodo čutili potrebe po gibanju, če se ne bodo (znali) rekreirali? Aerobne sposobnosti naših otrok so slabe. Vitalna kapaciteta je podpovprečna. Prav tako je z utripnim volumnom srca in podobnimi kardiovaskularnimi kapacitetami. Ne samo otrok, tudi odraslih Zasavčanov. Res, da je globalna rešitev slabega zraka vezana na sanacijo kurilnega sistema, vendar obstajajo tudi druge variante, po katerih bi hitreje pomagali našim otrokom in nam samim. Športno vzgojo pa bi vsekakor morali prestaviti Že v zgodnja leta otrokovega razvoja. Morda se sliši čudno, toda le športno vzgojeni Zasavci lahko v prihodnosti dosegamo zvezde. Zaradi situacije, v kateri smo, jih bomo vsekakor morali. Roman Vodeb Milanova kost Sedanjim, še bolj pa prihodnjim upokojencem, se slabo piše. Eminentni finančni izvedenci predlagajo najprej ta poseg: v sistemskem zakonu naj bi popravili revalorizacijo tako, da ne bo več dvomesečnega poračuna. Tega namreč niti vlada ni predvidevala, v zakon je prišel z amandmajem, ki je, po njihovem mnenju, destabiliziral oziroma podpiral vrsto finančnih tokov v Sloveniji. Poleg tega naj bi pokojnine prilagajali tudi gibanju maloprodajnih cen, ne samo gibanju plač. Hkrati bi morali na novo pregledati vse dodatne pravice, ki so se tako ali drugače dodeljevale v minulih dve h letih in jih zdajfinansira pokojninski zavod, morala pa bi jih država. Ko smo pred dobrini letom sprejemali pokojninski zakon, so številni dobri poznavalci zaman poudarjali, da smo gospodarsko dokaj na tleh in je ekonomska moč družbe šibka; da je vedno več starih ljudi, aktivnih pa manj in da se mora zakon prilagoditi tem dejstvom. Res se je deloma zvišala starostna meja za upokojevanje, vednar so se na drugi strani dodajate nove možnosti za upokojevanje z dokupom let in druge ugodnosti. Vse to je pogojevalo nadaljevane visoke rasti upokojevanja. Samo v zadnjih 4 letih se je število upokojencev povečalo za 100.000 in to brez vojaških. Hkrati se je v tem času znatno zmanjšalo število aktivnih zavarovancev, zato ni naključje, če se razmerje med zaposlenimi in upokojenimi nenehno slabša, to pa si nobena družba ne more privoščiti. Vse toboneizbežrio vplivalo na to, da se bodo upokojencem postopoma zmanjševalne njihove pravice. Še dosti bolj pa na spremembe sedanjega pokojninskega zakona in tedaj na tiste, ki so zdaj zaposleni ali se šele zaposlujejo. Vese, da naj bi se dodatno zvišala starostna meja za upokojevanje. Šušlja se, da naj bi izenačili pogoje za upokojitev pri moških in ženskah; odpravljene bodo ali pa vsaj okleščene nekatere dodatne posebne ugodnosti, ki jih imajo zdaj posamezne kategorgije upokojencev. Znana je že pobuda, slišati jo je bilo na minuli seji upravnega odbora pokojninsko invalidskega zavarovanja, po opustitvi posebnih pokojnin, kar je pivi korak k postopnem ukinjanju posebnih pravic. Krčenje pravic pri slednjih kategorijah ni sporno; že dolgo se je vedelo, da so posebne pokojnine svojevrsten anahronizem, ki ga ho treba odplavili 'Toda drugo je krčenje pravic rednih upokojencev, se pravi tistih, ki so šli v pokoj po tem, ko so izpolnili predpisano delovno dobo ali dosegli določeno starost. Spotikanje oh to. da je minimalna pokojnina za potno delovno dobo kar precej višja od min imalne plače, je dokaj sporno, četudi deloma utemeljeno. Ampak le z vidika - kaj ukrenili, da bi bile minimalne plače zaposlenih dostojne delavčevemu preživetju. Milan Vidic m m m - Vrhovo m Ali bo HE Vrhovo letos vendarle končana? Na to vprašanje nihče ne more dati pravega odgovora. Tega si želita tako investitor - Savske elektrarne Ljubljana, kot izvajalci, katerih glavni koordinator in nosilec je ljubljanski Smelt, še najbolj pa krajani Radeč, ki, resnici na ljubo, najbolj trpijo zaradi upočasnitve del na tem elektroenergetskem objektu. Zgodovina V letu 1987jc bil sprejet odlok o izgradn ji HE Vrhovo. Cel kup obljub, ki jih jc neodgovorno dajala takratna slovenska vlada, je bil še en dokaz, da se najodgovornejši požvižgajo na tukajšnje prebivalce in njihove probleme. Čeprav jc v odlokujasno zapisano, da mora investitor zagotoviti realizacijo vseh nalog, s katerimi sc življenje po zajezitvi Save v vplivnem območju ne bi bistveno poslabšalo, so vendarle iskali bližnjice. Vse tri strani so podpisale t.i. "sporazum" o odškodnini za saniranje vplivov HE Vrhovo na objekte družbenega pomena, ki so na območju in v upravljanju KS Radeče. Pa kaj, ko jc njegova veljavnost potekla že leta 1990, saj je bilo predvideno, da bodo bazen za HE Vrhovo začeli polniti v mesecu maju tega leta. Tudi časi so se od takrat bistveno menjali. Prišli so novi ministri, nove vlade, postali smo samostojna država in, kar tudi ne nezanemarljivo, status KS jc bistveno drugačen, kot j c bil leta 1987 ob sprejetju lokacijskega načrta. Najbrž jc ogromno argumentov, ki govore v prid enim in drugim. Dejstvo pajc jasno - zaščito mesta Radeče je potrebno čimprej zaključiti. Radeške zahteve Pobude, ki so jih Radečani izrekli na številnih sestankih, obsegajo kar nekaj strani. Zahtevajo ureditev medsebojnih obveznosti iz sporazuma, katerega veljavnost je potekla leta 90 ali pa sc dogovoriti za drugačen način uresničevanja obveznosti, ki iz njega izhajajo. Obveznosti Republiške uprave za ceste jc treba uresničiti, pa naj to plačajo cestna podjetja ali pa investitor, pogovoriti se je treba o gradnji komunalnih in čistilnih naprav v Radečah, rešiti (skupaj z vodnogospodarskimi podjetij in MVOUP) vse v zvezi s hudourniki v zaledju vseh pritokov Save in Sopotc. Krajani želijo jasne odgovore na opozorilo, kaj jc s podtalnico in z zalednimi vodami in kako te vplivajo na objekte v Radečah. Določiti morajo investitorje za vse še nerealizirane objekte, ki so zapisani v LN HE V rhovo, ureditvenem načrtu mestnega središča Radeče in upoštevane ugotovl jene spremembe s strani Vodnogospodarskega inštituta in drugih strokovnih inštitucij. To so objekti, ki jih jc potrebno zgraditi pred pričetkom rednega obratovanja. Investitor bo od KS dobil soglasje šele potem, ko se bo dogovoril o vseh podrobnost ih in seveda po vložitvi zahtevka za skupno gradbeno dovoljen jc.Radečani pričakujejo še odgovore v povezave s prodnimi jamami, ureditvijo Starograjske ulice, korita Sopote, kanalov po ulici OF... Tako je koordinacijski odbor pri KS Radeče zaspremljanje gradnje HE V rhovo strnil bistvene točke in jih predložil Savskim elektrarnam. Odbor se je lotil dela sistematično. Med drugim so sprejeli tudi sklep (sprejela sta ga tudi laški IS in Skupščina občine Laško), da investitor v prostor ne sme posegati brez soglasja KS. Omenjeni odbor pa sc je lotil še drugih problemov. Tako terjajo odgovore na odprta vprašanja: kam z odlagališči naplavin, kako bo z ureditvijo premoženjsko-pravnih zadev (odškodnine na začasno zasedenih zemljiščih), kdo bo garant o zagotovoljenih sredstvih za izvedbo predlaganih rešitev, kakšne so posledice, nastale zaradi prekinitve gradnje HE Vrhovo po letu 90, ki jc zaustavila razvoj Radeč. Republika po svoje Razmišljanje o čistosti Save bi moralo hiti v bistvu na prvem mestu, saj je jasno zapisano, da sc mora Sava očistiti vsaj za en kakovostni razred glede na stanje leta 1987. Sc bodo slovenski zeleni zbudili in opozorili na ta problem. Poplave leta 1990 so tudi opozorile na oprcccj problemov, saj so bile Radeče precej pod vodo. Slovenska vlada dolgo ni postavila republiške koordinacije v zvezi s HE Vrhovo. Edino, kar so doslej storili v republiki, jc dokument, ki sc imenuje "Odgovor na pobudo poslanca F. Lipoglavška", ki jojc prenesel z omenjene koordinacije na eno izmed sej republiške skupščine. V odgovoru je zapisano: "Ministrstvo za gospodarske dejavnosti intenzivno spremlja potek gradnje HE V rhovo. Gradnjajc v zaključni fazi. V endar pa velik del nalog iz "Odloka o lokacijskem načrtu za HE Vrhovo" (Uradni list SRS, št. 35/87) zaradi različnih vzrokov še ni izvršen. Predvsem še ni rešeno izboljšanje kvalitete reke Save, ureditev hudournikov v zaledju pritokov Save, komunalni objekti v Radečah, ureditev cest, železnice itd. Zaradi neizvršitve navedenih nalog grozi 7jpm: nevarnost, da že zgrajena HE Vrhovo ne bo mogla obratovati. Za izvršitev navedenih nalog je odgovornih več subjektov. Da hi bila naloga koordinirana in čim hitreje izvršena, bo Vlada republike Slovenije imenoval za koordinatorja državnega sekretarja za energetiko. Naloge koordinatorja so: ugotoviti in razmejiti obveznosti po "odloku" med posameznimi investitorji oziroma udeleženci "odloka", ugotoviti dosedanjo izvršitev nalog in namensko porabo finančnih sredstev, zadolžiti posamezne investitorje oziroma udeležence "Odloka" za izvedbo nalog (določiti nosi lee in terminski plan izvedbe nalog) v okviru finančnih sredstev, ki so že bila ali pa še bodo zagotovljena za te namene. Zaobravnavov Vladi republike Slovenije je odgovor pripravilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti." Po sprejemu odloka v letu 1987je to prvi konkretni korak slovenske vlade v zvezi z izgradnjo HE Vrhovo. Rešitve na vidiku Prelomnica in dokaz, da Savske elektrarne, KS in Smelt niso več "pes in mačka", je bil 18. februar letos, ko so se člani Koordinacijskega odbora za spremljanje izgradnje HE Vrhovo pri KS Radeče in izvajalci ter investitor omenjenega objekta, pogovorili o številnih pomembnih vprašanjih. Za investitorja je bilo gotovo najpomembnejši odgovor na vprašanje, ali bodo lahko dobili fazno, ali pa se bodo morali zadovoljiti s skupnim dovoljenjem. To bo največ odvisno od tega, kako bo investitor KS predstavil spremembe pri zaščiti Radeč, oziroma kakšne bodo globalne urbnanistične zasnove za področje ob izlivu Sopote v Savo. Po prvih ocenah, rešitve so bile namreč prvič kot zasnova prikazane v marcu letošnjega leta, so te bistveno boljše in dajejo lepši izglcd Radečam, kot doslej. Bistveno je to, da se podaljša tesnilna zavesa, kar pomeni, da se zmanjša nevarnost vdora podtalnice v mesto. Tudi vprašanje magistralne ceste od novega do starega mostu je bilo nenehno jabolko spora. Magistralno cesto naj bi po sedanjem dogovoru spremenili v regionalno, vzporedno s Starograjsko ulico bodo uredili asfaltirano servisno cesto. Tudi črpališče in retenzijsko površino za meteorne vode so prestavili ob Savo. Po načrtih naj bi preostali prostor med regionalno cesto in Savo namenili za ureditev parkirišča in za rekreacijo v zelenju. Ozelenili naj bi tudi površine med regionalno cesto. Skratka, vrsto sprememb so predstavili na zadnjih pogovorih, tako da lahko z zanesljivostjo trdimo, da se stvari vendarje premikajo z mrtve točke. Na osnovi predlagane idejne zasnove bodo pričeli izdelovati dokumentacijo, že pridobljena upravna soglasja pa bodo morali spremeniti. Seveda vse navedeno ne pomeni, da so vsi problemi rešeni. Dejstvo je, daje kraj v zadnjih letih močno zaostal v svojem razvoju in nekdo bo pač moral povrniti škodo, saj v nasprotnem primeru elektrike iz V rhovega še nekaj časa ne bo. Se veda pa si vsi skupaj želijo da se investicijačimprej zaključi in da Radeče zaživijo utečeno življenje. Franci Kadunc Foto: Branko Klančar PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA KISOVEC RAZPISUJE SREČANJE HARMONIKARJEV ZASAVJA ki bo v SOBOTO dne 29.5.1993 ob 19. uri v DOMU KULTURE KISOVEC POGOJI: Na srečanje harmonikarjev Zasavja se lahko prijavijo harmonikarji, ki igrajo na klavirsko harmoniko in slovensko diatonično harmoniko. Starost ni omejena. Za nastop prijavi vsak udeleženec dve skladbi. Najboljši harmonikarji bodo prejeli ustrezna priznanja in lepe nagrade. Prijave se sprejemajo na Krajevni skupnosti Kisovec Loke do 14.5.1993 ob torkih in petkih od 8 do 12 ure na telefon (0601 )/71 637. PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA KISOVEC Na zadnjem sestanku, ki so ga imeli predstavniki KO za spremljanje gradnje H K Vrhovo pri KS Radeče, izvajalci in investitorji, je bil sprejet dogovor, da KS pismeno odda investitorju svoje zahteve, ta pa mora prav tako pismeno našteti, kaj, kdaj in kako misli posegati v prostor KS Radeče. T a zahteva je bila podana zato, ker so pogajalci spet v slepi ulici. Kljub obojestranski želji, da investicijo čimprej zaključijo, imajo pač vsak svoje argumente! Dipl ing. Janez Nučič, vodja projekta 11K na Savi, je ob tem izjavil: "Mi moramo investicije voditi korektno do družbe in objektov, ki niso v programu energetike ob izjavanju zaščite Radeč, ne bomo obešali na energetski tolar. Že tako je lahko energija iz UK Vrhovo zaradi omenjenih posegov predraga..." C U : • • r>|V. AYC Pre(ob)računavanja V Trbovljah so rabili dobre tri mesece, da so končno našli in izvolili stečajnega upravitelja. Ta čas pa je lahko še daljši, saj so bile stvari znane in jasne že pred sredino januarja, ko jim je SDK blokirala proračun. Npr. 1. januar, ko so v plačilo zapadli kuponi, vendar jim je banka še dala dva tedna časa za dogovor z državo in izplačilo osebnih dohodkov. Ta čas pa lahko raztegnemo še krepko v lansko leto, ko so bile obveznosti neobvladljive; so pa bile v predvolilnem času bolj lahkotno obravnavane. Zakaj v Trbovljah v tem dolgem času niso uspeli najti upravitelja? Vprašanje je še toliko bolj pomembno, če vemo, daje država že kmalu zelo jasno povedala, da bo prav upravitelj njihov sogovornik pri rese vanju položaja Trbovelj. Po logiki, daje lokalna oblast s takšnim gospodarjenjem z javnimi financami zapravila zaupanje države. Trboveljska oblast je v začetku leta sila agilno dokazovala, da je bil denar dobro vložen, da so, proračunsko gledano, na lak način zvišali prihodke in zmanjšali izdatke. Njihovi argumenti v marsičem držijo, jih pa državna oblast ne sprejema. Takšen dialogje bil jasno odklonjen - vsi nadaljni poskusi so bili zato nujno zgolj zaletavanje v steno. Trboveljska oblast tudi notranje ni bila povsem enotna. Vladaje bolj kot vodstvo skupščine prepričana v to, da mora prvi korak narediti država; v vodstvu skupščine je npr. slišati tudi čisto konkretno, kaj bi veljalo od občinskega premoženja prodati. Za to zamudo pa je vseeno bolj usoden sporprcnovitcljcv, ki imajo lokalno oblast, in liberalnih demokratov, ki delujejo tudi kot izpostava svoje državne organizacije. LDS je namreč sprejela načrt reševanja, ki je nastal v Drnovškovem kabinetu, in kjer državni proračun nastopi povsem na koncu. Prenovitelji so sicer LDS ponudili del oblasti (menda mesto podpredsednika in finance), vendar ta tega ni sprejela. To je sedaj pač lažje; je pa res tudi, da bi tudi vključeni v oblast bili izrazito v manjšini. Pomeni pa to tudi, da sta obe (in tudi druge) stranki vzeli problem kot prestižno politično vprašanje; ne pa kot pomembno eksistenčno vprašanje Trbovelj. ' Notranje razprtije so povzročile, da je od kandidature odstopil Jože Čibej (za LDS nesprejemljiv, ker je podpredsednik vlade in ima podoben načrt reševanja), "cldcesovski-ljubljansko-brokerski" kandidat (za SDP nesprejemljiv kot razprodajalcc stanovanjskega fonda)... Nekaterih pa niso prepričali, da bi sc sploh spustili v kandidaturo, npr. Franca Hudeja, znanega kot reševalca Strojne. Izvoljena upraviteljica tako starta z gromozansko časovno zamudo in brez soglasne politične podpore. Bo pa verjetno uspela zbrati boljše sodelavce, kar bi ob večji diplomatski spretnosti lahko v doglednem času rešilo trboveljski vozel. Tudi zato, ker ni neprijeten le za trboveljsko, ampak tudi za državno oblast. Roman Rozina In dobili so upraviteljico Po vseh dogovarjanjih med občinskimi strankami, po zapletih, ki so jih "zakrivila" javno objavljena imena kandidatov za začasnega upravitelja trboveljskega proračuna, po nekajkrat prestavljeni izredni seji, na kateri bi Trboveljčani tako težko pričakovanega upravitelja le dobili, seje ta končno zgodila. Z njo pa še kup stvari, s katerimi so (nekateri) poslanci trboveljske skupščine kot že tolikokrat doslej znova dokazali, da so jim takšna sestankovanja in in "sejanja" odveč, da bi raje sedeli v kakšnem bifeju (konkretno v baru Bambus), kot razpravljali, ali je statut res dvoumen in - to pa sploh ne - da bi predlagali, kako ga izboljšati itd. itd. Da tam sedijo "v imenu ljudstva", kije bilo na poti (ali pa je še, kdo ve?), da postane drugorazredno v Sloveniji, je bilo pa tako in tako postranska zadeva... Zapletlo se je že pri točki o glasovanju o zaupnici vladi, ki jo je predlagal sam predsednik IS Franc Beravs. Statut je prav glede te teme nedorečen in poslanci opozicije so vodstvo skupščine komaj uspeli prepričati, daje resnično "zelo čudno sestavljen". Pri tem so nekateri - čeprav ne glasno - omenjali celo možnost, da jih je vodstvo skupščine hotelo prinesti okrog ali drugače: tudi če zaupnica vladi ne bi bila izglasovana, to ne bi pomenilo, da so izglasovali nezaupnico. Skratka: zelo zapleteno celo za strokovnjake prava, zato so se odločili, da te pomanjkljivosti statuta statutarna komisija odpravi oz. da po skrajšanem postopku poskrbijo za njegovo dopolnitev oz. spremembo. In tako je vlada obstala. Čeprav je predsednik Beravs nato predlagal še drugo možnost: da glasujejo o odstopu IS, a sc je izkazalo, da je statut nedorečen tudi glede tega... Alojz Jeraj, poslanec trboveljske NDS, je predlagal še tretjo možnost: naj vlada kar sama odstopi. Tudi s tem ni bilo nič, ker je bila že pozna ura in so nekateri poslanci vstajali in glasno izjavljali, da imajo vsega dovolj... Sploh j ih je pa čakala še ena točka, ki jo je že na začetku predlagal predsednik trboveljske SDP Božo Marot: glasovanje o začasnem upravitelju, to je o Staši Baloh - Plahutnik, diplomirani ekonomistki, zaposleni v zagorski Orii. V svojem govoru je omenila, da seji trboveljski problem zdi rcšlj iv, da pa je za njegovo rešitev prvi pogoj, da skupščina oceni, daje vse skupaj za občino problem številka ena in so pri reševanju vsi pripravljeni sodelovati - ne oziraje sc na politične probleme enega ali drugega. Za pripravo projekta sije vzela mesec dni. Dejala je, da bo zahteval večplasten pristop in bo za izpeljavo treba sestaviti ekipo strokovnjakov od občine do republike. Tako je Staša Baloh - Plahutnik postala začasna upraviteljica trboveljskega proračuna... A.H. « Kdo je Staša Baloh Plahutnik, prisilna upraviteljica trboveljskega proračuna? Diplomirana ekonomistka dobro pozna različneproračune.Poštudijusejezaposlila na zagorski občini, kjer je štiri leta vodila Oddelek za gospodarstvo, družbeno planiranje in prostorsko urejanje. Potem je nekaj let vodila prodajo v zagorski Svei in postala direktorica podjetja z enim zaposlenim, ki gaje prišel odpret sam Milan Kučan. Oria je pod njenim vodstvom zaorala ledino malih podjetij v Zagorju in bila vzpodbu jevalec prodiranja podjetniške miselnosti. Sedaj je finančna direktorica Orie, ki se je iz majhnega podjetja razvila v za zagorske razmere upoštevanja vredno firmo. Dva mandata je bila članica zagorskega izvršnega sveta, sodelovala je v družbenopolitičnem življenju in je tudi poslanka zagorske skupščine. Uveljavila seje v slovenskih finančnih krogih, bila resna kandidatka zìi podjetnico leta in je v Zasavju edina sodna izvedenka ekonomske stroke, specializirana za finance in računovodstvo. Kakšne pogoje ste postavili občinskim poslancem ob prevzemu upraviteljstva nad proračunom? Navedla sem konsenz vseh strank ter njihovo pomoč in podporo, rok 30 dni za izdelavo projekta, podporo skupščine v tem smislu, da kljub zakonu zaveže izvršni svet, upravne organe, strokovne sodelavce, da dajo na razpolago dokumentacijo in po potrebi aktivno sodelujejo in da se določijo pristojnosti in obseg dela stečajnega upravitelja in obstoječih organov. Koliko časa ste rabili za odločitev? Odločitev je bila hitra, pogovori pa so potekali dober teden. Odločilen je bil zadnji dan res temeljitih pogovorov. Zakaj ste se odločili za to ne preveč hvaležno delo? Pravzaprav meje povabila trbveljskaSDP. Odločila sem se zaradi dveh razlogov: to delo jemljem kot strokovni projekt, po drugi strimi pa je to nekaj novega. To ni običajen stečaj, to področje ureja le zakon, manjkajo pa izvedbeni akti. To je priložnost za Trbovlje in podobne občine, da ob pripravljanju zakonodaje nekatere zadeve postavimo drugače. Kakšna je vloga stečajnega upravitelja občine v primerjavi s stečajnim upraviteljem v podjetjih? Gre za razliko. V tem primeru izraz ni najbolj primeren, to ni stečajni upravitelj, mogoče prisilni. V pojmu vidim pozitiven pristop za rešitev problema, za odblokado proračuna in za dolgoročno rešitev problema. V podjetjih sestečajni upravitelji najprej lotijo razprodaje premoženja, ki ni nujno za proizvodni proces.... Zaenkrat je še težko govorili o rešitvah. Sodim pa, daje na razpolago še dosti drugih možnosti. Strokovno to ne bi smel biti ne vem kakšen problem, rešitve pa bodo seveda odvisne od pripravljenosti vseh. Ali lahko kupce obveznic še doletijo kakšne posledice? Ne. Odnos med občino, banko in kupci naj bi se ne spreminjal, čeprav ne gre izključiti možnosti, da se s kakšnim podjetjem ne bi dogovarjali za drugačno rešitev. Za tiste lastnike pa, ki so kupili obveznice zaradi varčevanja, kot naložbo in podobno velja, da se razmerja ne bodo spreminjala. Imetnikom teh obveznic se ni treba bati za vse pravice, ki izhajajo iz teh obveznic. V kolikšnem času je možno rešiti trboveljski vozel? Najprej je treba deblokirati proračun. To ne pomeni popolne deblokade, ampak deblokado vsaj v tistih dneh, ko ima proračun obveznosti, kijih je treba poravnati, da lahko življenje teče normalno naprej. Predlagala sem 30dnevni rok, v katerem naj bi predložili program in nakazali rešitve. Reševanje problema pa bo terjalo več časa, mogoče nekaj mesecev. Stvari bo treba izpeljati, sprejeti proračun, in še marsikaj drugega. Proračun mora biti sprejet v roku 60 dni po sprejetju državnega. Torej bo dva meseca delo izredno intenzivno, potem pa se bodo reševale posamezne naloge. Vse je pa odvisno od tega, ali bo program, ki ga bom predložila, sprejemljiv za skupščino. Ko bo progam sprejet, kaj bodo Trboveljčani najprej občutili? Treba seje vprašati, v kakšni meri občani sploh trpijo blokado proračuna. Upravičenci sredstev iz proračuna, družbene dejavnosti, uprava ter nekateri ostali imajo zagotovljene zajamčene osebne dohodke in minimum materialnih stroškov. Sredstva zagotavljata občinski in delno državni proračun. Dolgoročno pa bo treba posamezne proračuske postavke racionalizirati. Seveda je tudi možno, da se najdejo viri na prihodkovni strani proračuna. Na kakovost osnovnega šolstva to na primer ne bo vplivalo? Mislim, da na osnovno šolstvo ne bi smelo vplivati. Kaj pa na kulturo in ostalo? Zaenkrat je težko reči, ker tudi proračun za leto 1992 še ni sprejet. Šele ko bomo videli, ali so za poslance sprejemljive postavke za lansko leto, bomo lahko govorili o proračunu za leto 1993. Iskali pa bomo rešitve, ki bodo za uporabnike proračuna čimnanj boleče. Kakšna bo sestava vaše skupine, boste prerezali s starimi rešitelji? Razmerje sil v občini je takšno, kot je. Fo tem zakonu Izvršni svet ne razpolaga več s proračunom, z njim zdaj upravljam jaz. Ne vem, zakaj ne bi sodelovala z ljudmi, ki so doslej delali na obveznicah, saj poznajo problematiko. Vendar odločitve ne bodo njihove. Mislim pa, da so dolžni svoje prispevati tudi kot občani Trbovelj, ne kot funkcionarji ali strankarski ljudje. Verjetno bom sestaviladveekipi, v kateri bom povabila ne le trboveljske ampak tudi strokovnjake od drugod. Ena bo bolj svetovalna, druga pa povsem operativnti. Stane Šterbucl Foto: Tomo Brezovar RAZPIS ZA PRODAJO LOKALOV OB LETNEM KOPALIŠKEM KOMPLEKSU V MEDIJSKIH TOPLICAH OBJEKT: Projektirani objekt z lokali je segment celotnega kopališkega kompleksa v Medijskih toplicah na Izlakah in leži ob regionalni cesti Trojane - Zagorje. Na voljo je enajst lokalov različnih tlorisov s površino od 48m2 do 83m2. OBDELAVA: Z zunanje strani je objekt finaliziran v celoti v umetnem kamnu bele barve. Izložbeni del objekta je izveden iz alu profilov bele barve, zasteklenih z dvoslojnim termopanom. Stropovi so finalno obdelani z armstrong oblogo ter opremljeni s priključki kanalizacije, vodovoda, telefona, elektrike in daljinskega ogrevanja. CENA: Cena za netto m2 lokala, obdelanega do opisane faze je 2000 DEM tolarske protivrednosti. INFORMACIJE: Projektna dokumentacija in vse informacije v zvezi z nakupom lokalov so na razpolago na recepciji hotela Medijske toplice Izlake, telefon 0601/ 74 117 ali 74 179, fax 73 812 in Razvojnem inženiringu Ljubljana v Trbovljah, C. Tončke Čeč 90, telefon 0601/27 350, fax 27 344. Prednost pri nakupu bodo imeli delničarji Medijskih toplic d.d., turističnega in gostinskega podjetja Zagorje. III : •.'.■.V.V/.V.'.'. . I : ;; Proizvodnja kontaktnih leč, optika in trgovino riti drobno d.o.o. % CONTACT ponudba - KONTAKTNE LEČE: MEHKE, MEHKE BARVNE, SILIKONSKE POLTRDE VISOKE KVALITETE - DIOPTRIJSKI OKVIRJI - STANDARDNA STEKLA, SPECIALNA STEKLA, MULTIFOKALNA STEKLA ITD - SONČNA OČALA Ray Ban , TRUSSARDI - VSE TEKOČINE ZA VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE KONTAKTNIH LEČ Za obisk se priporoča KONTAKT OPTIKA JAZBEC DRAGI, Cesta 9. avgusta, Zagorje ob Savi. tel.: (0601) 62 505 DELOVNI ČAS: od 8h - 12h, od I5h - I8h tìYmmwm MALGAJ § RENAULT NAZALOQI OMEJENA KOLIČINA VOZIL RENAULT 5. Prvi avto leta izdelan v SLOVENIJI! RENAULT CLIO NAPRODAJ ŽE OD 6. MAJA DALJE od 17.000 DEM naprej. NE ZAMUDITE UQODNE PROMOCIJSKE CENE. KREDITI, LEASINQ. Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525 m !m w iiiliilllil? m Ta teden si lahko v vseh treh zasavskih kinematografih ogledate ameriški glasbeni thriller Telesni stražar z Whitney Houston in Kevinom Costnerjem v glavni vlogi. V Trbovljah si lahko ogledate slikarske razstave Severine Šprogar - Trošt v knjižnici Toneta Seliškarja, Piera Conestaboja v likovni galeriji Delavskega doma, v Zagorju v Delavskem domu pa je še vedno na ogled 3. medregionalna razstava. Ljubitelje gledaliških predstav vabimo, da si zadnjič v okviru letošnjega abonmaja v Trbovljah ogledajo predstavo Zbeži od žene v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja. V tem tednu se obetata kar dva literarna večera, prvi v Zagorju z Jurijem Hudolinom in drugi v Litiji z Radovanom Hrastom. Vsi, ki se želite udeležiti enega izmed prvomajskih srečanj v Zasavju, se lahko udeležite takšnega srečanja v Zagorju na Plešah inčemšeniški planini, v Trbovljah na Mrzlici in v Hrastniku na Kalu in Gorah. Ljubitelji nogometa ne pozabite, da sta 2. maja kar dve tekmi: v Zagorju v 1. ligi med Eti Elektroelementom in Maribor Branikom in v Trbovljah v 2. ligimadOrio Rudarjem in Jelen Triglavom. Upamo, da boste dobro izbrali! Želimo vam prijetne praznike! Redakcija SLOVENIJA 1 9.10 RADOVEDNI TAČEK: Telefon 9.20 PET PRIJATELJEV, angleška nanizanka, 6/13 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK, ponovitev 15.20 SUGARLAND EXPRES, ameriški film 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 SVET ODKRITIJ, llllll ameriška lili poljudnoznanstvena serija, 5/11 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 EUROSONG ’93, predstavitev tekmovalnih skladb, v/C" 1 del 21.30 POGLEJ IN ZADENI 22.35 TV DNEVNIK 3, VREME 22.59 ŠPORT 23.20 SOVA FOUR SEASONS, 7 ameriški film SLOVENIJA 2 11.05 RESNA GLASBA 12.05 SOVA POPOLNA TUJCA, ponovitev ameriške nanizanke, 27/28 PSIHIATRI, ponovitev angleške nadaljevanke, 2/7 13.20 NE ČAKAJ NA MAJ, slovenski film 15.00 ŠPORTNA SOBOTA 15.00 LJ, KOŠ ALL STARS 16.30 KOŠARKA NBA 17.20 LJ, ROK(Ž)2. TEKMA F PLAY-OFF 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, llllll angleška 11 poljudnoznanstvena serija, 2/25 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 21.10 A.Cubitt: GLAVNI OSUMLJENEC, angleška nadaljevanka, 3/4 22.00 SOBOTNA NOČ 22.00 VIDEONOČ 23.20 SLOVENSKI R&R CIRKUS 14.25 14.30 HTV 1 8.00 TV KOLENDAR 8.10 POROČILA 8.15 SLIKA NA SLIKO, Tli ponovitev 9.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 10.30 KAJ Ml SE DOGAJA?, 3 11.30 SOBE NEPRIČAKOVANEGA, 3/3 12.00 POROČILA 12.05 LIFE SENSE, 1/6 12.35 DRUŽINA ADDAMS, 6/16 13.05 HRVAŠKI TELEVIZIJSKI FESTI VAL: Večer Cro Pop rocka, 2/2 13.50 POZDRAVI IZ DOMOVINE 14.20 GLASBA POROČILA PRIZMA multinacionalni magazin 15.15 DOKUMENTARNA ODDAJA 16.00 POROČILA 16.10 RISANKA 16.15 TELEVIZIJA O TELEVIZIJI 16.45 TURBO LIMACH SHOW 18.00 POROČILA 18.05 TV RAZSTAVA: ,1 Tihomir Lončar 18.20 SANTABARBARA, 391 19.05 V ZAČETKU JE BILA BESEDA 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 TV TEDNIK 20*30 HILLSIDE STRAN GLERS, ameriški film 22.05 LEPA NAŠA: Crikvenica 22.35 TV TEDNIK 23.05 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA 13.30 KORISTNE INFORMACIJE OTROŠKI PRO GRAM 100 NA URO, mladinski program SATELITSKI PRO GRAM 14.00 16.00 17.00 14.00 15.00 16.00 16.45 17.00 18.00 19.00 OBVESTILA IN EPP GLASBENI COCTAIL SOBOTNO POPOLDNE OBVESTILA IN EPP SOBOTNO POPOLDNE ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV SLOVO NEDELJA. ■ : ?:■ IT? IT1:1 1! : ■■ 1|| ! giiSi 2.5. 1993 22.35 SOVA 8.35 A irr TV KOLENDAR 22.35 TV DNEVNIK 2 /■> ■ n/, m 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.35 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska | nadaljevanka, 8/26 .00 ZBOROVSKA ! GLASBA 11.30 OBZORJA DUHA 12.30 DOMAČI ANSAMBLI 13.00 POROČILA 13.05 CRUMBS, 1. del Ifllif: danskega filma 16 05 OGNJENO DREVJE THIKE, (D.N.), angleška nadaljevanka, 1/7 17.00 TV DNEVNIK 1 17 10 MARATHON, ameriški film 19.05 RISANKA 19.15 SLOVESNKI LOTO 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 POTOVANJA Z DR. MILOSLAVOM STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 3/12 22.05 TV DNEVNIK 3, VREME PREDSTAVLJA: PIKA NA I, SLOVENIJA 2 9.40 VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angleška nadaljevanka, 4/10 10.35 EUROSONG ’93, !!|predstavitev tekmovalnih skladb, 1. mm POGLEJ IN ZADENI 12.35 MOSTOVI 13.05 ŠPORTNA NEDELJA 13.05 Muenchen, SPHOK ZA 3. MESTO, posnetek od sobote 14.55 Muenchen, SP HOK ZA 1. MESTO, prenos 17.35 Soča-KK (reportaža) 17 55 Celje, ROK (M), 2. TEKMA SLOVENSKEGA POKALA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.00 FIREFOX, ameriški 22.15 ŠPORTNI PREGLED HTV 1 8.30 POROČILA 11111 ponovitev 9.30 PRITLIKAVCI, 4/12 9.55 RISANKA 10.00 POROČILA 10.05 HIŠNI LJUBLJENCI 10.30 SEZAMOVA ULICA, 12 11.30 "U NJEDRIMA OTOKA", oddaja narodne glasbe in llllll običajev 12.00 POROČILA 12.05 PLODOVI ZEMLJE 13.00 MIR IN DOBRO 13.30 PUSTOLOVŠČINE GOZDNE DRUŠČINE, risana serija 13.55 OSKAR MED DETEKTIVI 14.40 RISANKA 15.00 OPERA BOX 15.35 DRUŽINSKI ZABAVNIK 17.15 FILMI BUDA SPENCERJA: JO-JO 18.30 ZAJČJE ZGODBE 19.15 TV FORTUNA 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 PARNELL, serijski film, 1/4 21.00 SEDMA NOČ 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 2350 POROČILA KANAL 10TRBOVLJE Prosti dan TV SIGNAL LITIJA 10.00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV SIGNAL) 18.00 STO NA URO, llllll glasbena oddaja 19.00 NINJA TURTLES, risnai film RADIO TRBOVLJE NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE I 1 IZBOR POPEVKE TEDNA 9.30 EPP 10.00 GOST TEDNA 10.45 OBVESTILA IN EPP 11.00 NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM 12.00 IZBOR VIŽE TEDNA 12.30 EPP 12.45 OBVESTILA 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 14.00 NEDELJSKO POPOLDNE 18.00 SLOVO PONEDELJEK SLOVENIJA 1 10.50 BATMAN, 4. epizoda llllll ameriško nanizanke 11.15 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška : : poljudnoznanstvena serija, 2/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE UČITE SE Z NAMI 12.10 SVET ODKRITIJ, ameriška ||;|i||| poljudnoznanstvena serija, 5/11 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, llllll ponovitev 15.25 VEČERNI GOST, llllll ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 RADOVEDNI TAČEK: Palica 17.25 PET PRIJATELJEV, llllll angleška nanizanka, 12/13 17.50 OSCAR JUNIOR 18.00 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA 20.55 OMIZJE 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA SAMCI IN SAMKE, angleška nanizanka, 3/ 6 PSIHIATRI, angleška j: nadaljevanka, 4/7 SLOVENIJA 2 15.10 FORUM, ponovitev 15.25 TV MERNIK, lllll? ponovitev 15.40 UTRIP, ponovitev 15.55 ZRCALO TEDNA, |§ ponovitev 16.10 NEDELJSKIH 60 17.10 OBZORJA DUHA, llllll ponovitev 17.40 SOVA, ponovitev HAL ROACH PREDSTAVLJA: PIKA NA I, ameriška : | burleska, 8/29 PSIHIATRI, angleška llllll nadaljevanka, 3/7 3.5. 1993 18.50 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.30 Marin Držič: GRIŽULA, PASTORALA, drama II!!! HTV 22.00 ZNANSTVENI PRO GRAM 22.30 VIDEOŠPON 23.1 D V SLUŽBI ROCKNROLLA 23.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA to.00 POROČILA t0.05 VELIKI VRTILJAK v.v.v.v.vXv! t0.3D PESMI IN ZGODBE ,0.« HRVAŠKI JEZIK 11.» NARAVA 11.15 MALI VRTILJAK 11.30 ALI STE VEDELI: lil URE 11.45 MALA KINOTEKA 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, filli! ponovitev 14.50 SPET SE BOMO ?! SREČALI, 13/13 15.45 AFTERNOON RE 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O lili! HRVAŠKI: "U vrtlogu stolječa: Split" 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18 05 VZLET IMOTSKIH SOKOLOV, fflfl dokumentarna oddaja 18.35 SANTABARBARA, 393 19 18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIKI 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 HRVAŠKA IN SVET 20.55 MADEFOREACH OTHER, ameriški film , 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18 30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PROGRAM 20.15 100 NA URO, ponovitev 21.20 VIDEO GROM, oddaja •iv:*:*#:*:*: !!!!!! Kanala A ™iutski pn° GRAM ^jgžjžjigžj; RADIO TRBOVLJE 14 00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 ŽELEL. STE JIH SLIŠATI 16.00 SNOOPY 16.45 OBVESTILA IN EPP . 17.00 POVABILA IN INFORMACIJE Ili 1 ZASAVSKI DNEVNIK ODDAJA O KULTURI POROČILA 19.00 SLOVO SLOVENIJA 1 10.00 PAMET JE BOLJŠA Ìli! KOT ŽAMET 10.05 BATUJINA ŠKATLICA, otroška oddaja 10 30 UNIVERZITETNI RAZGLEDI 11.00 ZNANSTVENA ODDAJA 11.30 Marin Držič: GRIŽULA, PASTORALA, drama HTV 13.00 POROČILA 14.15 SOBOTNA NOČ, ponovitev 14.15 VIDEONOČ 15.35 SLOVENSKI R&R CIRKUS 16.35 SEDMA STEZA 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, lili! koprodukcijska nadaljevanka, 9/26 17.35 OSCAR JUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 MAGIJA + MODA 21.35 KRONIKA, kanadska 11!!!! dokumentarna serija. 3/ lil!!! I:!;!:;!:!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!::! 22.15 TV DNEVNIK 3, VREME 22.39 ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO!, angleška nanizanka, 9/18 PSIHIATRI, angleška nadaljevanka, 5/7 SLOVENIJA 2 16.45 GOSPODARSKA ODDAJA: Made in II!!!! Slovenia, ponovitev 17.25 SOVA, ponovitev SAMCI IN SAMKE, angleška nanizanka, 3/ .....6 PSIHIATRI, angleška nadaljevanka, 4/7 18.45 IZ ŽIVLJENJA ZA ir/ PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI: VODA NA ŽIVLJENJE, DA NE BI KAMNU BOLELO 16-35 MALAVIZIJA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 CLARISSA, angleška nadaljevanka, 2/4 21.05 OSMI DAN 21,55 NOVOSTI ZALOŽB 22.05 POSLOVNA BORZA 22.15 SVET POROČA HTV 1 TV KOLENDAR DOBRO JUTRO, HRVAŠKA ZGODBE IZ MONTICELLA TV ŠOLA A K 1QQQ 10.05 MOJE TELO: Popravki !!!!!! in preobrazbe 10.30 PORTRET MATEMATIKA: Isaac Newton 11.05 TV LEKSIKON: Goba 11.15 AMERIŠKI ANGLEŠKI x:x:x:x;::x;x VulI l\, I / 11 30 MALI VELIKI SVET 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, mmm ponovitev 14.50 FIRST CIRCLE, 1/4 15.40 AFTERNOON RE 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 RESNIK - PROSINEC 1992, izobraževalna oddaja 18 35 SANTA BARBARA, 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 NITI UPANJA, britanski dokumentarni film 21.00 V VELIKEM PLANU, kontaktna oddaja 22.35 TV DNEVNIK 2 23 00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V 11! ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London SATELITSKI PRO GRAM KONTAKTNA ODDAJA KANAL LITIJA 20 00 NINJA TURTLES, risani film 20.30 INF. ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL RADIO TRBOVLJE 19*3Q 20.15 21 15 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LESTVICA SLOVENCA 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO SREDA SLOVENIJA 1 10.30 BATMAN, 5. epizoda ameriške nanizanke 10.55 VIDEOŠPON 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, DA NE BI §§§I§ BOLELO 12.05 KRONIKA, kanadska WMM\ dokumentarna serija, 3/ 12 12.30 POTOVANJA Z DR. MILOSLAVOM STINGLO, nemška §:§§§§ dokumentarna serija, 3/ IPil 12 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, §111!! ponovitev 13.15 NOVOSTI ZALOŽB 13.25 OSMI DAN 15.25 CLARISSA, angleška ■ : ■ nadaljevanka, 2/4 16.2D SVET POROČA, !§!:;!§ ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK, ; kontaktna oddaja za !!§!!§ otroke 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.50 FILM TEDNA: SWEET EMA DEAR BOBE, madžarski film 22.15 TV DNEVNIK 3, 1993 22.39 22.45 VREME ŠPORT SOVA V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 5/ 15 PSIHIATRI, angleška nadaljevanka, 6/7 SLOVENIJA 2 14.25 MAGIJA + MODA, !': §/ : ponovitev 15.15 OMIZJE, ponovitev 16.30 BEVERLY HILLS, ponovitev ameriške nanizanke, 18/22 17.15 SOVA, ponovitev ALO, ALO, angleška nanizanka, 9/18 PSIHIATRI, angleška nadaljevanka, 5/7 ŽE VESTE SANJASKA POTOVANJA: HULA HULA NA WAIKIKIJU, nemška dokumentarna ; serija, 9/12 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŠPORTNA SREDA 22.30 AKCENT HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 POROČILA 10.05 GLASBENA ■ : \ ■■ ■■ 18.35 19,05 KULTURA: Romeo in Julija v glasbenih delih 10.30 ALEJA GLAGOLJAŠA 11.05 HRVAŠKI JEZIKOSLOVNI LEKSIKON 11.15 AMERIŠKI ANGLEŠKI JEZIK, 18 11.30 TOM IN JERRY KOT OTROCI, 6 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, !§!!!§ ponovitev 14.50 FIRST CIRCLE, 2/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 POROČILA 18.05 W.Fend: MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 15/27 18.25 LOTO 7/39, 1. žrebanje 18.35 SANTA BARBARA, 395 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.00 LOTO 7/39, 2. žrebanje 20.05 UN ATE D ORAGES, francoski film 21.45 HRVAŠKA KNJIGA 22.35 TV DNEVNIK 2 5.5. 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 § slovenski program ___ .. radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRGRAM 20.15 REZERVIRAN ČAS 21.45 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 20.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOK. TV POSTAJ SLOVENIJE RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 POVABILA IN INFORMACIJE 16.00 KONTAKTNA ODDAJA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI 18.45 POROČILA 19.00 SLOVO ČETRTEK. SLOVENIJA 1 10.35 ZBOROVSKA GLASBA 11.05 SANJSKA POTOVANJA: HULA ! § HULA NA WAIKIKIJU, 9/12 11.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 ŽE VESTE 12.30 DOMAČI ANSAMBLI 13.00 POROČILA 15.55 AKCENT, ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 EUROSONG 93, !!!!!!! predstavitev !||i tekmovalnih skladb. 2. del 21.35 TEDNIK 22.20 TV DNEVNIK 3, VREME 22.44 ŠPORT 22.50 SOVA ON IN ONA, ameriška :: nanizanka, 8/13 PSIHIATRI, angleška nadaljevanka, 7/7 SLOVENIJA 2 16.35 FILM TEDNA: SWEET EMA DEAR BOBE, madžarski film, ponovitev 17.55 SOVA, ponovitev V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 5/ || |; SIHIATRI, angleška nadaljevanka, 6/7 19.15 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 19.30 IV DNEVNIK 2, VREME 6.5. 1993 19.56 ŠPORT | 20.10 ZNANOST, 17. oddaja 20.40 UMETNIŠKI VEČER: Sodobna ameriška literatura John Updike, Ìli dokumentarec 21.30 ODDAJA O AMERIŠKI LITERATURI HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 0 POROČILA 10.05 VUČEDOLSKI OSVAJALCI: TRK SVETOV 10.30 ZEMLJEPIS mm: Išiiliiiiiiilis- 11 OD GLEDALIŠKI TV LEKSIKON: Antično gledališče 11.15 NEMŠKI JEZIK, 17 11.30 NAJ BO IGRA 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MONOFON 14.00 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, llllll ponovitev 14.50 FIRST CIRCLE, 3/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 UČIMO SE O HRVAŠKI 16.35 MALAVIZIJA 17.30 HRVAŠKA IN LJUDJE 18.00 POROČILA 18.05 ZNANOST IN Ml 18.35 SANTA BARBARA, 396 19.18 RISANI FILM 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 POSLOVNI KLUB 20.50 ALI MEJE KDO ISKAL? 21.35 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.35 TV DNEVNIK 2 23.0D SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V ANGLEŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja Kanala A) ca 22.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 VIDEOSTRANI, prenos lili!radijske oddaje Litijsko llllllokence (Radio Trbovlje) RADIO TRBOVLJE 14.00 NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.30 POROČILA 14.45 OBVESTILA IN EPP ’500 ^!L.Ar!‘; INFORMACIJE TV SIGNAL LITIJA 16.00 RADIO NA OBISKU 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 VIŽE ZA VSAKOGAR 17.30 ZASAVSKI DNEVNIK 18.00 LITIJSKO OKENCE 19.00 SLOVO PETEK, SLOVENIJA 1 9.50 BATMAN, 6. epizoda § ameriške nanizanke 10.15 FIREFOX, ameriški film 12.30 ZNANOST, 17. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 UMETNIŠKI VEČER: : Sodobna ameriška literatura: JOHN UPDIKE, dokumentarec in oddaja o ameriški literaturi 16.05 OSMI DAN, ponovitev 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna Ìli» oadaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 NEŽNA PAST, ameriški film 22.25 TV DNEVNIK 3, VREME 22.49 ŠPORT 22,55 SOVA POPOLNA TUJCA, 28. - zadnja epizoda lilll ameriške nanizanke WINNIE AND PENKOVSKY, 1/3 THE WALL CLIMSER, XvXv 16.25 EUROSONG 93, predstavitev tekmovalnih skladb, 2. liti! del 17.25 SOVA, ponovitev ON IN ONA, ameriška ■■■J;;; •• nanizanka, 8/13 PSIHIATRI, angleška nadaljevanka, 7/7 18.45 ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT 20.10 STALIN, angleška dokumentarna serija, 1/ !:!; 3 21.10 INTERVJU 22.10 HOMO TURISTCUS 22.40 UMETNIŠKI PRO GRAM OPERA, BALET HTV 1 7.50 TV KOLENDAR 8.00 DOBRO JUTRO, HRVAŠKA 9.35 ZGODBE IZ MONTICELLA 10.00 POROČILA 10.05 OTROK, ŠOLA IN DOM: Ocenjevanje v šoli 10.30 IZBOR IZ TUJIH PROGRAMOV: Grafične tehnike: Rojstvo grafike 11.00 RELIGIJSKI TV LEKSIKON 11.15 NEMŠKI JEZIK: Dautschlexikon, 18 11.30 CVETNA KRALJICA, oddaja za otroke 12.00 TOČNO OPOLDNE 13.30 MIKSERM 1400 POROČILA 14.05 SLIKA NA SLIKO, Zs/sZsf; Donovitev 14.50 FIRST CIRCLE, 4/4 15.40 AFTERNOON RE PORT 16.00 POROČILA 16.05 PIXEL 16.35 MALAVIZIJA 17.30 POROČILA 18.05 DUHOVNI KLIC 18.10 ALPE-DONAVA- JADRAN: Slike iz Srednje Evrope 18.40 SANTA BARBARA, 397 19.30 TV DNEVNIK 1 19.55 ŠPORT 19.58 VREMENSKA NAPOVED 20.05 FILM-VIDEO-FILM 20.45 HOODWINKED, ': ameriški film 22.15 DOPOLNILO 22.35 TV DNEVNIK 2 23.00 SLIKA NA SLIKO 23.45 POROČILA V 7.5. 1993 NEMŠKEM JEZIKU 23.50 POROČILA KANAL 10 TRBOVLJE 18.30 KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do 19.00 slovenski program radia BBC London 19.30 SATELITSKI PRO GRAM 20.15 INFORMATIVNI PROGRAM (Novice iz iobčine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples) 21.30 SATELITSKI PRO GRAM TV SIGNAL LITIJA 16.00 PROGRAMSKI ČAS REZERVIRAN ZA TUJE SATELITSKE PROGRAME RADIO TRBOVLJE 14.00 VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE 14.45 OBVESTILA IN EPP 15.00 GLASBENE NOVOSTI 16.0D POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA 16.45 OBVESTILA IN EPP 17.00 MLADINSKI VAL 19.00 SLOVO HERA d.o.o. 2000 TRBOVLJE pokličite 81 307 ŽELITE BEKLAMIRATI SVOJO DEJAVNOST NA: TV 8L, KANAL A, RADIO 8L, KANAL LOKALNI RADIO, V ČASOPISIH Tr^prežentmo 1 it. L ifssžl J KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 29.4. : Napihnjenci ob 17.00 30.4. -3.5.: Telesni stražar ( am. filmska uspešnica), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00 4.-5.5.: Žena uničevalka (am. fantast, akcijski), tor. ob 18.00 in 20.00. sre. ob 18.00 Zagorje - Dela vski dom 29.4. : Žena uničevalka (am. akcijski), čet. ob 19.00. sob. in ned. ob 18.00 30.4. -3.5.: Telesni stražar (am. thriller), pet. ob 18.00 in 20.00. sob. in ned. ob 20.00. pon. ob 19.00 4.5.: Lovčeva poteza (am. akcijski), tor. in sre. ob 19.00 Hrastnik - Delavski dom 29.4.: Denarja na pretek (am. komedija) ob 19.00 1.-3.5.: Telesni stražar (am. glasbeni thriller), sob. in ned. ob 17.00 in 19.00. pon. ob 19.00 5.5.: Bob Roberts (am. politična satira) ob 19.00 Kino Dol pri Hrastniku 1.5.: Denarja na pretek (am. komedija) ob 18.00 Izlake - Kinodvorana 30.5.: Iztrebljevalec (am. fantastični) ob 20.15. RAZSTAVA Trbovlje. V knjižnici Toneta Seliškarja do 30. aprila razstavlja v mali galeriji slikarka in oblikovalka Severina Trošt - Š progar deset del v olju. Dela, kijih razstavlja, so nastala po ogledu letošnjega pustnega festivala oz. karnevala v Benetkah. Razstavo si lahko ogledate v času, ko je odprta knjižnica. Trbovlje: V Likovni galeriji v Delavskem domu je odprta samostojna slikarska razstava Piera Conestaboja iz Trsta. Razstavo je pripravila ZKO Trbovlje. Odprta bo do 6. maja. vsak dan od 16. do 19. ure. Zagorje: V avli Delavskega doma je odprta 3. med regionalna likovna razstava - prvič v Zasavju. Razstava bo odprta do 7. maja. v času kino predstav in drugih prireditev, za skupine tudi dopoldne. GLEDALIŠČE Trbovlje: 4.5. bo v gledališki dvorani Delavskega doma zadnja predstava v okviru večernega abonmaja. Komedijo Raya Kooneya Zbeži od žene bo zaigralo Prešernovo gledališče iz Kranja. Predstava je za abonma in izven. Zagorje: V okviru filmskega gledališčabo 4.5. ob 20.00 na sporedu film Telesni stražar, v katerem igrata Whitney Houston in Kevin Costner. Če vas zanima, kakšna glasba je všeč Whitney Houston in ali se telesni stražarji zaljubijo, potem je to film za vas. Zagorje: V Delavskem domu bodo 29.4. ob 19.00 predstavili pesniško zbirko Ajdbog in ptičvolkkača Jurija Hudolina. Litija: Matična knjižnica Litija bo 29.4. ob 18.00 organizirala razgovor z Radovanom Hrastom, avtorjem knjige Čas. ki ga ni, ki govori o avtorjevem življenju na Golem otoku. Hrastnik: Knjižnica Hrastnik bo imela v času prvomajskih praznikov ure pravljic ob 11. uri. video predstave pa ob 12. uri - sreda, četrtek, petek. Območni svet Zveze svobodnih sindikatov Zasavje bo skupaj z društvi in organizacijami pripravil na predvečer delavskega praznika kresovanje v Hrastniku v Prapretnem 30.4. ob 19.00, v Trbovljah pa na strelišču na Kipah 30.4. ob 19.00. Kresovanja bodo tudi na drugih običajnih zasavskih kresovalnih mestih. Prvomajska srečanja pa bodo potekala v Zagorju na Plešah in Čemšeniški planini, v Hrastniku na Kal u i n G orah. v Trbo vi jah na M rzlici in v Litiji na Sitarjevem Trbovlje: PD Trbovlje organizira 8.5. skupinski izlet na Vremščico in Slavnik. Izletnike bosta vodila dva planinska vodnika. Trbovlje: Planinska skupina mladih planincev OŠ Trbovlje organizira 8.5. skupinski izlet (z avtobusom in peš) na Bled. Zatrnik. Pokljuko, Uskovico in Bohinj. ŠPORT Nogomet__________________ Zagorje: 2.5. ob 16.30 (1. liga) OT I Elektroelement : Maribor Branik Trbovlje: 2.5. ob 16.30 (2. liga) Oria Rudar : Jelen Triglav Litija: 1.5. ob 17.00 Litija : Svoboda Kisovec Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel. : 41 -006), Trbo vije (tel. : 21-222), Zagorje (tel.: 61-644) in Litija (tel.: 881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure. v Litiji od 7. do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110). Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje. Hrastnik - 22.4. je dežurni veterinar Liza Pokorn, dr.vet. med. Od 30.4.-5.5.je dežurni veterinar Marko Kastelic, dr.vet.med. Dodatne informacije na številki 985. Litija Nove CD (laserske plošče): 1. Carreras. Domingo. Pavarotti in con- cert: 2. Hair 01; 3. Hair 02: The Bodyguard: 4. Abba: International: 5. Agropop: Z nami je Slovenija: 6. Bon Jovi: Dirt: 7. Depeche Mode: Songs of Faith and Devotion; 8. Genesis: The way we vvalk; 9. Genesis: We can't dance; 10. Joplin Janis: Greatest hits; 11. Mežek Aleksander: Siva pot; 12. Mr. Big: Atlantic: 13.Pankiti:Zbrana dela 1977*1988; 14. Frank Sinatra: The wounderful World of Frank Sinatra 1952*1960. Zagorje__________________ Knjige s področja vzgoje in izobraževanja: 1. Košiček. M.: Otrok, moja skrb: 2. Regvar. B.: Malček in pisava; 3. Otrokove ustvarjalne igre: 4. Stoppard, M.: Kaj zmore vaš otrok: 5. Kavkler, M.: Brat, pisati, računati; 6. Bognar, L.: Igra pri pouku na začetku šolanja: 7. Kosec, M.: Športna vzgoja za predšolske otroke: 8. Plut-Pregelj. L: Učenje ob poslušanju: 9. Težave, težavice, učne motnje: 10. Vsak otrok hodi v šolo. -------------------N XAGUA,H Ji; ZVESTOBO NAGRADNO IGRO ZA NAROČNIKE ZASAVCA PODALJŠUJEMO DO KONCA APRILA. NAGRADE za zvestobo Zasavcu 1. Vrednostni bon v znesku 15.000 SIT: TAPI d.o.o.. Kisouec 2. 1500kg cementa: ABC TEHNOHIT d.o.o.. Trbovlje 3. Telefon Panasonic: EUROTRADE. Zagorje 4. Vrednostni bon o znesku 12.000 SIT: KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z. o. o. 5. Darilni paket v vrednosti 10.000 SIT: MERCATOR SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE d. o. o., Hrastnik 6. Vikend rent-a-car (škoda Favorit): RENT A CAR JUVAN. Zagorje 7. Vikend paket za 1 osebo in 2x5 kopànjv pokritem bazenu: MEDIJSKE TOPLICE d.d.. Izlake 8-9. Vrednostni bon v znesku 8.000 SIT; Rotex črpalka: ROTEX d.o.o.. Zagorje 10. lOOOkg cementa: CEMENTARNA TRBOVLJE d.d.. Trbovlje 11. Telefonski aparat Eta 811: PTT PODJETJE TRBOVLJE p.o.. Trbovlje 12. Infra svetilka: ULTRA d.o.o.. Kisovec 1» Stropna halogenska svetilka: SIJAJ HRASTNIK. Hrastnik 14. Darilni paket v vrednosti 5.000 SIT: TKI HRASTNIK. Hrastnik © Zlati poroki Zadnji dve soboti smo v Zasavju zabeležili dve zlaii poroki: prvo 17. aprila v Trbovljah, ko sla se poročila zakonca Anka in Rudi Grahek iz Trbovelj, drugo pa 24. aprila na Vidrgi. ko sta si drugič rekla da Egon in Branislava Urbanija iz Izlak. Zaradi poškodovanega gradiča je Anko in Rudija Grahka trboveljski župan Franc Majnardi drugič poročil v občinski sejni dvorani. Zlatima poročencema je zapel Moški pevski zbor upokojencev. Nastopili so tudi njuni trije vnuki, ki so s prijatelji pripravili prijeten nastop. Anka in Rudi sta bila dolga leta pevca pri Mešanem pevskem zbora Svoboda II, sedaj pa sodelujeta pri Vokalno instrumentalnem ansamblu pri Društvu upokojencev Trbovlje, Anka kot pevka v tercetu. Rudi pa kot tamburaš in pevec v pevskem zbora upokojencev. Pred leti sta prejela priznanje Tončke Čeč. Branislava in Egon Urbanija z Izlak sta se poročila na Vidrgi. 50. letnico pa proslavila pri Zorc na kmečkem turizmu. Njuni priči sta bila najstarejša vnuka. Zakonca Urbanija sta se poročila med 2. svetovno vojno v Zagorju, poročili soju v nemškem jeziku, kot poročno darilo pa sta dobila Hitlerjev Mein Kampf. Egon je izučen mizar, delal je v Rudniku Zagorje. Branja je bila sprva gospodinja, skrbela je za tri otroke, nato pa je 22 let delala v Elektroelementu. Sedaj sta upokojena, skrbita za gospodinjstvo, hišo in vrt. veliko veselja jima delajo štirje vnuki. "Ker sva vseskozi delala, sva še vedno pri dobrem zdravju." pravita. Obema paroma čestitamo in jima želimo še veliko skupnih let. Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 15. aprila dalje: 15. aprila: Maja Požez (Litija), hči Tanja; Ljudmila Pavšek (Zagorje), sin Timotej: 16. aprila: Matulj Cicilija(Laško), hči Regina: 17. aprila: Mevia Medič (Zagorje), sin Armin: Darinka Plazar (Sevnica), sin Miha: 19. aprila: Mateja Juršič (Trbovlje), hči Klavdija: Milena Žnider (Celje), sin Luka: 20. aprila: Jana Herman (Zagorje), sin Blaž: Majda IHiergermaister (Trbovlje), sin Jure: 21. aprila: Mojca Holešek (Trbovlje), sin Jan: 22. aprila: Munirà Halilovič (Brčko), sin Mirnes; Desanka Viir.šnik (Rimske Toplice), sin Matej: Karla Čamer (Trbovlje), hči Maruša: Darinka Seršen (Zagorje), hči Lidija; Zinka Bokal (Zagorje). sin Matej. Iskreno čestitamo! Kdo praznuje? April 29. Hugo nem. Hugo skrajšano iz Hugbald, Hugbert. Hugdietrich, hugu -misel, razum: Katarina (glej 13. februar); Robi izp. iz Robert (Berti. Roba. Robek), nem. Robert. Hruodperht. Hrodperht-tisti, ki blesti v slavi, hroud. hrod - slava, ugled in beraht - svetel, sijajen: 30. Pij V. it. ime iz lat. Pitts: Samo izp. iz Samuel (Eli.Elko.Samko).grš. Samouel - Božje ime. šem - ime in El - Bog; Maj 1. Jožef Delavec (glej 19. marec); Praznik dela: 2. Borisskraj. i/.Borislav (Bobi. Bobo, Boki, Borko), iz gl. boriti + slava; Praznik dela; 3. Jakob (glej 18. april); 4. Florijan (Florijanček, Floro. Florek. Florko). lat. Florianus - Florov, izp. iz Florus - rožni; Cvetko izp. iz Cvetomir (Cenko. Cvetin. Cene), iz. sam. cvet in mir: 5. Ditka izp. Domenik (Domi, Domko. Menko), it. Domenico iz lat. Dominicus: Dominik Savio. Za boljši tek jagodna bovl« za 4 osebe IZ jagod (1 um) V posodo za bovlo damo preostali sladkor in dolijemo belo vino ter mesanto počasi, dodamo jagode, dolijemo rdeče vino. liker in vinjak. Rahto premešamo Sestavine: 12> g kihnit sladkorja, 0.5 in pred postrežbo dolijemo peneče vino. K* gozdnih jagod, (U5 t laškega i izt/ngo. Postrežemo v kozarcih z* bovlo z ročajem, o. K l mrl,,ta. DJ5 Uiebrne penine. OJ tako da damo v kozarec najprej določeno / Vinjah, Rubinoli Slavin in t). tUriple uro kol.émojagodindolìje.twzajemulkotekocme, ali minutki,,«: Postrežemo na p.slstavku in zraven priložimo Prebrane in zri ra ve jagode dobro opere mo malo žličko. Bovlo imenujemo vedno po in posujemo s polovico sladkorja, pustimo. sestavim sadja. da sc napojijo s sladkorjem, ki izvleče sok Aleš Matko - Gostinska šola Zagorje HOROSKOP OVEN Krajše potovanje, ki ga boste združili tudi z zabavo, vam bo dobro delo. Razmislite, kaj boste počeli, ko bo prostih dni konec. Vaša številka je 1. BIK Da se v družbi ne znajdete, ni čisto nič podobno vam. Obnašate se popolnoma nezrelo, verjetno zato, ker vas tiščijo nerazčiščene stvari z ljudmi, ki so vam mnogo pomenili. Vaša številka je 5. DVOJČKA Napak iz preteklosti ne morete popraviti. Lahko pa zaživite bolje, ker se vam bodo dobre priložnosti kar same ponudile. Na delu se bodo odnosi izboljšali. Vaša številka je 6. RAK Zaradi preobilice dela se družini in prijateljem premalo posvečate. Odločiti se boste morali za eno ali drugo, najbolj pa bi bilo. da bi znali poiskati zlato sredino. Vaša številka je 9. LEV Avantura je prerasla v resno ljubezensko razmerje, čeprav si tega niste obetali, še manj pa želeli. Razmislite, kaj ste s tem pridobili in kaj izgub ili. Seje čas. Vaša številka je 1 L DEVICA Prihaja pomlad, zaljubili se boste do ušes. Dobro izberite, možnosti imate tudi za kakšno resnejšo zvezo. Ponudila se vam bo priložnost za novo službo. Vaša številka je 24. TEHTNICA Pomladna utrujenost, ki vasje precej izčrpala, bo kmalu minila. Čas je za nove avanture, predvsem na ljubezenskem, pa tudi na poslovnem področju. Vaša številka je 3. ŠKORPION Novo okolje, v katerem ste se nehote znašli, vam zelo odgovarja. Ne delajte prezgodnjih načrtov za dopust, ker vam bodo verjetno padli v vodo. Vaša številka je 15. STRELEC Tudi vaš naravni šarm in ljubkost niso mogli preslepiti ljudi okoli vas. Naravni zakon "kolikor daš. toliko dobiš", popolnoma velja (udi za vas. Vaša številka je 19. KOZOROG Delovna vnema vidno popušča, predvsem zaradi odnosov s sodelavci. Poskusi jih poporaviti, če pa le ne bo šlo, pa poskusile drugje. Vsaka, tudi slaba izkušnja človeku veliko da. Vaša številka je 13. VODNAR Občutki, da vas ljudje izkoriščajo, vas varajo. Želijo le zbuditi vašo pozornost, vendar so si za to izbrali nenavaden način. Približajte se jim vi. Vaša številka je 18. RIBI Rešitve težav, ki se vam kopičijo vse bolj in bolj, vam je pred nosom. Obeta se vam izlet s prijatelji, ne zavrnite ponudbe. Vaša številka je 4. Saška Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti inoratele ■ 1 priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, * | Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male | oglase (največ 20 vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne I skupine, ne iz 0601. ___________________ _____ ________________— J STANOVANJA, ^GRADBENEPARCELEJ PRODAM parcelo na lepem kraju. 25 km iz Trbovelj. Tel.: 22-189. AVTOMOBILI IN DELI~1 PRODAM Z 101. letnik 79. prevožena 84.000 km. registriran do 4/ 94. Cena 1400 DEM. Tel.: 63-434. PRODAM avto Zastava 128 1,1 GX. letnik 88. garažiran in registriran do 4/ 94. Cena po dogovoru. Tel.: 64-175. MTO ZAPOSLITEV PERSPEKTIVNO p .a: možnost pogodbene ali redne zaposlitve. Tel.: 061-881-453. INŠTRUIRAM vse letnike srednjih šol. Tel.: 22-156. INŠTRUIRAM vse letnike srednjih in osnovnih šol (matematiko, fiziko, kemijo, angleščino). Tel.: 61-627. RAČUNALNIKI AMIGO 500, modulator, igralno palico. 100 disket in miško s podlogo prodam za 6.000 DEM. Tel.: 22-01 S. Presenečenje Prijetno presenečenje so nam. oskrbovancem doma Izlake, pripravili zagorski mladinci v sodelovanju s krščanskimi demokrati, ko so nam prinesli v dom na Izlake pirhe in voščila za Veliko noč. Obenem se zahvaljujem gospodu dekanu Jožetu Čampi in okoliški m župnikom za človekoljubno pobudo. V imenu oskrbovancev doma Izlake se vsem najtopleje zahvaljujem. Oskrbovanka doma Izlake Marija Tušek Igra brez manjkajočega igralca V 11. številki Zasavca ste objavili članek z naslovom "Igra brez manjkajočega igralca" avtorice Urške Izlakar. KotčlanPDČemšeniksečutim dolžnega, da opozorim na nekaj netočnosti v članku. Začne se z naslovom, saj je vsem jasno, da igre brez enega igralca ni. Pri tolikšnem številu gostovanj in delovanju skozi vso sezono ni prav nič čudno, če pride tudi do kakšnega kratkega stika pri obveščanju. Zadnja predstava na Partizanskem vrhu je bila pred 13 leti, in ne pred več kol dvajsetimi, nastopala pa je prav tako gledališka skupina PD Če m šeni k s komedijo "Ljubosumnost". Namen letos prikazanega dela vsekakor ni bil nasmejati ljudi (edino tuje v članku omenjena vsebina igre), temveč prikazati razdvojenost slovenskega človeka med kmetijo in odločitvijo za delavski stan. Če jih je vaški siromak že nasmejal, pa vsekakor ni umrl. kol piše v članku. Umrla je namreč Malka. obupana mlada gospodinja. Za oceno predstave sije le to vsekakor treba ogledati. Marjan Bokal, Čemšenik Pozdrav z izleta IzDolenjske so nam pisali trboveljski borci, ki so se tjakaj odpravili na izlet. Napisali so, da so obiskali spomenik žrtvam NOB v Žužemberku in so se imeli lepo ob partizanski pesmi. V uredništvu smo takšnih kartic posebej veseli, saj je prijetno, če se te kdo spomni takrat, ko se ima lepo. Še kdaj, trboveljski borci. Pa seveda tudi drugi. Uredništvo Naj bo 1. maj sončen in poln delavske solidarnosti ZDRUŽENA LISTA Vabimo Vas, da se dobimo na tradicionalnem shodu na Plešah. občinska konferenca SDP Zagorje ffi' m m I w m I I i s i ipToz TRBOVLJE d.o.o. INDUSTRIJA PREVENTIVNE OSEBNE ZAŠČITE Industrija preventivne osebne zaščite Trbovlje d.o.o. Kolonija 1. maja 24/b Trbovlje izdeluje in prodaja • delovna in zaščitna oblačila standardnega tipa in poklicna oblačila vseh vrst na podlagi individualnih naročil - zaščitne rokavice tip IPOZ UNIVERZAL, PETROCHEM, GRADBENIK in NINA - ognjevarna zaščitna oblačila in rokavice iz programa KEVLAR Bogato ponudbo in ugoden nakup vam omogoči vaš obisk industrijske prodajalne na sedežu IPOZ-a. Odprta je vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Individualna naročila sprejemamo po faxu št. 0601/24 036 in telefonu 0601/22 242. 21 455 -komercialni oddelek. i? m EUfi^TRADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel : 0601 /61 -575 SATELITSKI SISTEMI ŽE OD 530 DEM DALJE. KREDIT NA 3,6 IN 12 OBROKOV. ODPRTO: ob delavnikih od 15.30 do 19.30\ ob sobotah od 9.00 do 13.00. fr@-°vin& 4- V jr Ste rTr^bo*'cev V°l P^HraS^ NUDIMO VAM VELIKO IZBIRO OTROŠKE, MOŠKE IN ŽENSKE OBUTVE DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV "UVOZ IZ ITALIJE''. ŠPORTNO OBUTEV: NIKE ADIDASIN CENEJŠO ŠPORTNO OBUTEV PO ZELO UGODNIH CENAH USNJENE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO MOŽNOST NAKUPA NA ČEKE IN NA BANČNO KARTICO LB SE PRIPOROČAMO VSAK DAN OD: 8.30 12.00 15.30 - 19.00 ob sobotah 8.00 - 12.00 ČEBELICA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 61431 DOL PRI HRASTNIKU Planinska cesta 7 tel./fax. 0601/43 144 PRALNI PRAŠEK ARIEL 3/1 -999,00 PIVO LAŠKO ZABOJ -1.080,00 CET 4/1 -389,00 WC PAPIR ROLE 10/1 -179,00 ČOKOLADA MILKA -89,00 ROZINE 500g-130,00 KAVA BAR 10Og - 63,80 LIKERJI DANA, KIWI, SC0CTH - VEČJE KOLIČINE DOSTAVIMO NA DOM NAROČILA SPREJEMAMO NA TEL: 0601/43 144 MOŽNOST NAKUPA NA 2 ČEKA PRI NAKUPU NAD 5.000,00 SIT NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 5.5.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Paket v vrednosti 3.300.00 tolarjev. SEX SHOP, C. 20. julija 13, Zagoije 2. nagrada: Paket v vrednosti 1.770.00 tolarjev, SEX Sl lOP.C. 20. julija 13. Zagorje 3. nagrada: Paket v vrednosti 1.300.00 tolarjev. SEX SHOP. C. 20. julija 13, Zagorje 4. nagrada: Tshirt majica 5. nagrada: Stojalo za v ideokasete Pojasnilo Zaradi tiskarskega škrata, kise je prikradel v prejšnjo številko, se vam. dragi izžrebanci, opravičujemo. V prejšnji številki so bili izžrebanci številke 10 in ne 11, kot je bilo zapisano. Danes pa objavljamo nagrajence 11. številke. Nagrade, ki so prvotno bile namenjene za 11. številko, bodo torej dobili izžrebanci 10. številke in obraUio. Zato se vam še enkrat opravičujemo in upamo, da nam škratje ne bodo več prišli v goste. Izžrebanci nagradne križanke 11/93 1. nagrada: Trimesečna naročit ina časopisa Zasavc, Aljoša Pišek, Španskih borcev 28, Trbovlje; 2. nagrada: Knjiga Milan Kučan. Maruša Kavšek, Log I, Hrastnik; 3. nagrada:Enomesečna naročil ina Časopisa Zasavc, Krista Štriimelj, Kolodvorska 17, Trbovlje; 4. nagrada: 1 kg .Salamin ina, Aleksander Koder, Rudarska 16 h, Kisovec; 5. nagrada:!' shirt majica, Marta Ravnikar, Polje 32, Zagorje. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 6.5.1993. Rešitev nagradne križanke 12/93 KLIC, MUČENJE, RIVAL, MOREAS, T, ALEKO. IRKA, FARNACERKEV, PRILITIJI, AM. Š. OS, TENCONA, KOMPOST. SANDOKAN, ARANŽER, V, KELANG, PAR, 1TINERAR. RAA, ANTON, ČIČI, SN, NEAL. TANKIST, PLOT, OJE, LOPATA, LE, KAMARILA, OBED, ESTER, MOSOR. RETA, SADRA, BITKA, ASAM. S3H(gj®d.o.o. 61410 Zagotje, C. 20 julija 13 TRGOVINA ZA OSEBNO IN INTIMNO NEGO, BIŽUTERIJA GALANTERIJA, IZPOSOJA ORIGINALNIH VIDEOKASET. DISKRETNOST 100% ZAJAMČENA) CM.ett:i7h-20h ob delavnikih tol.: 0601*1 740 ANKETA TEDNIKA ZASAVC V uredništvu in prodajni službi tednika Zasavc bi radi preverili, kako smo blizu svojim bralkam in bralcem, kaj jim je v reviji všeč, kaj pogrešajo, česa si želijo več in kaj bi lahko pogrešali. Odgovore na anketo pričakujemo v 14 dneh, nato pa bomo pet anketirancev izžrebali; ti bodo dobili lepe nagrade. 1. Ste naročnik ali kupec tednika Zasavc? a) naročnik c) občasni kupec b) redni kupec d) revijo dobim 2. Zakaj tednik Zasavc raje kupujete, namesto, da bi dobivali kot naročnik I0% ceneje? (na to vprašanje naj odgovorijo tisti, ki Zasavca kupujejo) a) za nakup se odločim šele potem, ko tednik prelistam b) k nakupu me vzpodbudi naslovnica c) tednik kakovostno niha d) iz navade 3. Zakaj kupujete oziroma ste naročeni na tednik Zasavc? a) zaradi vsebine b) zaradi RTV programa 4. Kateri sestavki vas v tedniku Zasavc najbolj pritegnejo? (lahko obkrožite več odgovorov) a) sestavki o politiki in gospodarstvu c) članki o problemih naše družbe d) kulturne zanimivosti e) socialna tematika f) predstavljanje preprostih ljudi g) Sport h) krajevne vesti i) strani za mlade 5. Katere prispevke (izbirajte med navedenimi v vprašanju št. 4) bi v tedniku Zasavc lahko pogrešali? Vpišite izbrano črko_____________ 6. Katerih prispevkov, navedenih v vprašanju št. 4, bi želeli v tedniku Zasavc več? Navedite izbrano črko____________ 7. Kaj v tedniku pogrešate? 8. Katere rubrike v tedniku Zasavc berete in kako pogosto? REDNO POGOSTO VČASIH NIKOLI a) Koledar dogajanj □ □ □ □ b) V ogledalu □ □ □ □ c) Sramotni steber. □ □ □ □ Zasavčeva svetilka d) Jetrnice □ □ □ □ e) Krajevne vesti □ □ □ □ f) Kšefti □ □ □ □ g) Komentarji □ □ □ □ h) Teme □ □ □ □ i) Pogovori □ □ □ □ j) TV in radio program □ □ □ □ k) Preženimo dolgčas □ □ □ □ I) Horoskop □ □ □ □ m) Mali oglasi □ □ □ □ n) Križanka □ □ □ □ o) Reportaže □ □ □ □ p) Društveno □ □ □ □ r) Miš maš □ □ □ □ s) Žuriramo □ □ □ □ t) Zdrav duh (kultura) □ □ □ □ u) Zdravo telo (šport) □ □ □ □ v) Kronika □ □ □ □ 9. Menite, da bi moral Zasavc prinašati tudi prispevke o slovenskem dogajanju in dogajanju po svetu? a) da, pisati bi morali o_________________________________________ b) ne, všeč mi je, ker je lokalni medij c) morda, vendar le o_____________________________________________ 10. Menite, da je v Zasavcu reklam preveč? a) preveč jih je b) ravno prav jih je c) morale bi biti bolj razpršene d) reklame me ne motijo 11. TV programe spremljate: a) v dnevnih časopisih b) v tedniku Zasavc c) v drugih tednikih in revijah; katerih__________________________ d) na teletekstu 12. Kaj menite o prostoru, ki ga tednik Zasavc namenja TV programom? a) ta prostor bi lahko namenili zanimivim temam b) na tem prostoru bi lahko objavili zanimive podlistke v nadaljevanjih c) prostor naj ostane namenjen TV programom d) program bio morali razširiti še na satelitske programe e) (vaše mnenje)__________________________________________________ 13. Ali bi tednik Zasavc brali tudi, če v njem ne bi objavljali TV programov? a) da b) ne 14. Katere lastnosti bi pripisali tedniku Zasavc? (vsako lastnost ocenite z oceno od 1 do 5, pri čemer je 1 najmanjša, ocena 5 pa največja) a) aktualen b) objektiven c) razumljiv d) kritičen e) zabaven f) resen g) drag h) kvaliteten i) pester j) zanimiv I) moderen 15. Kako ocenjujete grafično podobo tednika Zasavc? a) je sodobna b) je neprimerna c) me ne zanima 16. Ali menite, da se je tednik Zasavc, odkar ga berete, izboljšal ali poslabšal? a) poslabšal se je b) izboljšal se je c) nič se ni spremenil 17. Poleg tednika Zasavc prebirate še: Nedeljski dnevnik Anteno Jano Kaj Lady Mladino Stop Ž Druge tednike Osebni podatki: Spol a) moški b) ženski Starost a) I do 20 let d) 41 do 50 let b) 21 do 30 let e) 51 do 60 let c) 31 do 40 let f) nad 60 let Izobrazba a) osnovna šola d) višja šola b) poklicna šola e) visoka šola c) srednja šola Vaš naslov: Priimek in ime Točen naslov Kraj in poštna številka Uredništvo Zasavca « Ivan Arh je cerkovnik in organist, edini s tovrstnim delom v Sloveniji. Luč sveta je ugledal leta 1919 v Čemšeniku, od leta 1946 pa službuje v zagorski cerkvi. Zaklad cerkvene glasbe, orgle, mu je odkril njegov oče, ki je opravljal podobno delo. Če je le mogel, si je oče vzel čas in jima z bratom odkrival skrivnosti orgelske glasbe. Ivan se je odločil, da bo orglam posvetil svoje življenje. A je vojna stvari obrnila na glavo. Bil je štiri leta v vojni. Organistično šolo je končal, ker je bila Ljubljana okupirana, naprej na Konzervatorij ni šel. Ko je sprejel službo v zagorski cerkvi, je vedel, da seje s tem odpovedal marsičemu. Težko je razumeti, da so bile orgle dolgo časa prezrt instrument. Ivan Arh je leti 1949-50 preživel v zaporu, saj so njegovo delo šteli za delikt, da to ni služba. Dolga leta so ga preganjali in zasliševali, da zavaja mladino, preverjali njegovo finančno stanje. Kljub temu je ohranjal tradicije cerkvenega zborovskega petja. Do danes je v njegovem zboru sodelovalo čez tristo pevcev. "Imel sem hudo mladost." pripoveduje Ivan Arh. "Ko sem bil star 17 let. mi je umrla mama. z očetom sva bila dolgo sama za vse. Upal sem, da se bo napor obrestoval. Kasneje sem se sprijaznil s požrtvovalnim delom, tudi šolanje je bilo v tistih časih strogo. Iz vsega sem pridobil nekaj samodiscipline." Pelje pri dveh zborih, šolskem in latinskem. Orgle so ga nepreklicno privlačile. "Zame so orgle simbol." rad reče Arh. "vse barve instrumentov dobiš ven. v njih je register harfe, flavte, burdona, violine, vse. tudi voxcoelestis ili nebeški glas. Ker pa je bilo tovrstnega glasbenega arhiva malo. saj se ga je veliko pokradlo, sem besedila prepisoval; takšnih imam čez tisoč pesmi." Čeravno je zelo požrtvovalno delal z zborom, dolgo niso smeli nastopati, ker niso bili registrirani . V vseh letih so le enkrat nastopali zunaj, v Avstriji. "Vaje imamo le enkrat na teden." pripoveduje Arh. "pojemo ob nedeljskih mašah, praznikih. Zbor je štiriglasen, za vsakega pevca posebej vem, kaj zmore. Skupaj šteje zbor 40 pevcev, a so redko vsi prisotni na vaji ali maši. Včasih le s pogledom ošvrknem, kdo so prišli in vem. kaj bom med mašo igral. Dejstvo je, da eni pevci več zmorejo, drugi manj. Izkušnje so me naučile, če človeka ne pridobiš tja do 15. leta. ni nič. Že tako jih veliko uide. ker si s tem pač ne morejo služiti kruha." Kasneje je iskal večje spoznanje v glasbi. Skladal je, ima preko šesto lastnih kompozicij. Ena najljubših, zanj nekaj posebnega, je Slednica. ki jo pojejo samo ob Veliki noči. Latinsko mašo je skladal eno leto. Delovni dan Ivana Arha je nevsakdanji. Vstaja ob šestih in dela do pozne noči. Potrebno je okrasiti in počistiti cerkev, poskrbeti za zvoneuje. včasih je tudi hostije pekel sam. Vedno mora biti pripravljen za strežbo: za krste, pogrebe, poroke. Za vsako nedeljo posebej se sprašuje, če bo imel dovolj rož. Včasih sojih ženske v koših nosile, zdaj jih prinašajo bolj redko. V cvetličarnah se mu zdijo predrage. Spominja se še. kako je hodil vsak večer v turnu navijat uro. Zvoni še vedno ročno. Opoldne vsak dan. ob praznikih, za k maši. "K sreči so zvonovi lahki," komentira Arh. "Poklic je zahteven, od osemindvajsetih, ki smo skupaj absolvirali. so se vsi poslovili od tovrstnega dela. Celega te zahteva. Vsak dan sta dve maši. takoimenovane črne maše za pokojne ali ljudske maše.” Maša je zanj nekaj drugega, sama skrb. Zagorske orgle, Goršičeve, so iz leta 1895. Nekaj let nazaj so jim dodali tretji manual, kar pomeni, da imajo vsega 32 registrov. "Naše orgle so mehanske, trše za igranje. S pritiskom na tipko," razlaga Arh, "se preko lesene vitre odpre pot do piščalke, kjer se mešiček odpre in piščalka zapoje. Orgle oblikujejo piščalje, vetrovni ustroj in upravljalo s klaviaturo in trakturo. Danes jih delajo na poteg, elektromehanske, ki so lažje za igranje." Za zvesto služenje v Cerkvi je Arh dobil dve odlikovanji, škofijsko in dekanijsko za 25 let požrtvovalnega dela. Z naj večjo skrbnostjo je ohranjal, gojil, podpiral nabožno petje in ostajal zvest svoji ljubezni, orglam in s tem sebi. Leta 1990 so mu podelili Grumovo prizananje, pet let po možganski kapi. ko je že mislil, da je z njim konec. Samostojnega koncerta ni imel nikoli. "Ko si mlajši, trpiš, če ne dosežeš kaj več," razlaga Arh. "mene pa so od ljudi že itak izolirali časi. ko sem bil zaradi delikatnega delovanja preveč na očeh." V življenju je Arh prav gotovo veliko pridobil, še več razdal. Smehljaje pravi, da se mu je načrt sicer prav gotovo zalomil takrat, ko sije hotel oddahniti. Pred petimi leti sije prvič vzel čas za oddih na morju. Ob skrbni ženi in hčerkama ni razmišljal, če bo vse skupaj kdaj poplačano. Zadovoljen je, kerje cerkev urejena, se s pevci dobro razume in vzgaja čiste, opete glasove. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Tanke lini je prepletajo in spletajo pajčevine medsebojnih odnosov. Maturantski /uri, prebujajoča pomlad in še kaj so nas z razlogom ali brez vrgli v objem večnih ukan, prebliskov, papirnatih gor občutij. Nekateri prisegajo na romantiko, drugi pa bi taistim rekli, daso "hladni kotšpricer". Murphyjev zakon pravi, da si največ deležen tistega, česar najmanj potrebuješ. To je bil tudi povod, da smo z nekaj naključnimi sogovorniki skočili v ocean nekaterih čustev. Tekst in foto: Petra Radovič ANDREJA KAV/AR, dijakinj;! i/ Trbovelj : "Nisem ljubosumne narave. Lahko pa koga zasovražim, če mi naredi kakšno nesramnost. Veliko mi pomenita iskrenost in zaupanje prijateljev. Če si dosti z nekom, to dosežeš. S fantom si zaupava, do čustvenih navzkrižij pa le redko pride brez povoda. No. hinavščine ne maram niti pri sebi niti pri dingih." SAŠO VU KOSA VEJ E VIČ, dijak i/ Hrastnika: "Ljubosumen bi bil. čebi bila moja punca z drugim in bi vidci, da počneta nekaj, kar bi lahko samo midva. Sicer pa ne maram dnevov, ko se na isti dan kregamo doma, v Soli in še med prijatelji. Nasplošno mi velikopomeni zaupanje, a v seje odvisno od druge osebe. Najbolj sem bil jezen nase. ko sem naredil napako, ki je ni bilo več moč popravili." ANADI SMAJEOVIČ, dijak iz Trbovelj: "Premalo sem ljubosumen, vidim, kako to nekateri izkoriščajo. Nase sc najbolj hudujem, kadar nasedem opravljivim jezikom, ker šele kasneje vidim, da sem bil nasankan. Največ mi pomeni ljubezen. A tisto pravo je danes težko najti." Prav zato sem bila presenečena, ker sem pričakovala nekaj podobnega v Ameriki. Pošteno sem se zmotila. Predno sploh plačaš vstopnino ob vstopu v diskoteko, moraš pokazati osebno izkaznico. Starostna doba enaindvajsetih let je magični ključ, ki odpira vrata v nočne bare in lokale. Večina teenagerjev v Ameriki ne ve. kaj pomeni iti v nočni bar. Tisti, ki se približujejo magični številki 21-ih let. si skušajo pridobili ponarejene osebne izkaznice. Manj problemov imajo Azijci, ki živijo tukaj, saj so si podobni in si izposodijo osebne izkaznice od bratov in sester. V Sloveniji gledanje filmov v kinotekah ni popularno, v Ameriki veliko (predvsem mladih) ljudi zapolnjuje sedeže kinematografov. To je eden izmed prostorov, kjer se teenagerji srečujejo. ^ — NATAŠA RAZBERGER, prodajalka iz Trbovelj: "Mora bili pa žc res kaj hudega, da me spravi iz ravnotežja. Največ dam na zaupanje in ga uidi imam. Ne pomislim, da bi me mož prevaral, ker sama nisem taka. V čustvenih zadevah seje največkrat potrebno znebiti predsodkov in si včasih priznati, težko ali ne. kje smo ga polomili." Vsi ne gredo v kino le zato. da bi gledali film. Tistim, ki jim je več do lega. da prebijejo nekaj romantičnih trenutkov v bližini ljubljene osebe, gredo največkrat v kinematografe, kjer vrtijo filme, ki niso več novi in so prišli iz večjih kinematografov (cena njihovih vstopnic je 1.50 USD. cena vstopnic za ogled najnovejših filmov pa je 6.50 USD). Tudi v velikih nakupovalnih središčih sc srečujejo najstniki. V Sloveniji je navada "iti na kavo" v bližnji lokalček. kjer seveda strežejo tudi alkoholno pijačo. Ker pa najstniki v takšne lokale tukaj ne morejo, gredo "na kavo" v različne restavracije s hitro hrano. Najbolj priljubljene so zabave v hišah, kjer je najbolj pogosta hrana pizza in pijača coca. Ker teenagerji ne morejo sami kupiti alkoholne pijače, v trgovino pošljejo osebo, ki je že stara 21 let. da za njih kupi pivo ali kakršno ANDREJ MEINARTČ, dijak iz Hrastnika: "Iz tiru me spravi, če me kdo žgečka. Največ mi pomeni pravičnost. In da se na prijateljeve besede lahko zanesem. Ne prenesem pa. da dekle, ki mi je všeč, kam povabim in jo potem, ko mi reče. da ne bo šla nikamor ven. zvečer vidim v lokalu z drugim. Potem ji dam kontra. Mislim, da čustva ženske bolj in hitreje pokažejo, moški pa jih skrivamo." drugo alkoholno pijačo. Tudi v velikih samopostrežnih trgovinah, kot so Jevel. Dominicks..., prodajajo alkoholno pijačo ločeno od drugih izdelkov. Tako ne pride v poštev, da bi mamica poslala hčerko ali sinčka v trgovino po "liter vina". Ljudje, ki pridejo v nočne lokale ali diskoteke, ki jih je na desetine raznih vrst. predvsem v Chicagu, ne pijejo v takšnih količinah, kakršne so značilne za Slovenijo. Vzrok je preprosi. Kazni so ogromne in ljudje si preprosto ne morejo privoščiti kazni okrog 1000 do 1500 USD. ki jo je potrebno plačati za spodrsljaj, kakršen je pijanost za volanom. Poleg tega. daje že izguba vozniškega dovoljenja dovolj velika kazen. Ker so razdalje velike, druge oblike prevoza potnikov pa slabo organizirane, je avto nepogrešljiv in s tem seveda tudi vozniško dovoljenje. Kaže. da so bili tisti, ki so postavili takšne zakone, kakršni v Ameriki pač so, predvsem, kar se alkoholizma tiče. precej uspešni. Bi morali nekaj podobnega ukreniti tudi pri nas? Katja Božič -------------- -)) Amerika presa - Življenje mladih v ZDA se precej razlikuje od življenja mladih v Sloveniji - vsaj kar sc tiče nočnega življenja. Pravila in zakoni so veliko bolj strogi. Kar je za Slovenijo značilnost, je za Ameriko izjema. V Sloveniji ni noben problem priti mladim v diskoteke, kajti starost ni pomembna. Včasih je prav žalostno videti najstnike, ki se opijajo do skrajnosti. M Srečanje diabetikov V hotelu Medijske toplice na I?.lakah so se 22. aprila sestali predstavniki diabetičnih društev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, da se dogovorijo o vsebini srečanja diabetikov Zasavja, ki bo 19. 6. 1993 v prostorih Medijskih Toplic. Problemi njihovih članov narekujejo večje medsebojno sodelovanje, saj bi jih tako lažje premagovali. Na srečanju bodo predstavili diabetične prehrambene izdelke domačih proizvajalcev, predavanje diabetičnega ambulatnega zdravnika in pravne nasvete z razlago nove zdravstvene zakonodaje, ki naj bi izzvenela bolj v obliki okrogle mize. Organizacijski odbor bo skušal pridobiti sponzorje, saj so sredstva društev več kot skromna, občinske blagajne pa baje prazne. Natančnen potek srečanja bo izdelan do 25. 5. 1993. Poleg članov društev bodo povabili tudi strokovne delavce diabetičnih ambulant Bolnišnice Trbovlje. /D Zasavja in strokovne sodelavce Zveze diabetikov Slovenije, da bi vsak po svoje obogatili dogajanja. R.J. Tečaj za markaciste Po sklepu Meddruštvenega odbora zasavskih planinskih društev je potekal na Gorah od 2. - 4. in 16. - 18. aprila tečaj za markaciste planinskih poti. Udeležili so se ga markacisli iz domala vseh zasavskih planinskih društev. Vodil ga je Ivan Selič iz Hrastnika, ob pomoči Toneta Tomšeta. Florijana Nunčiča. Srečka Polanca in Srečka Gosnika. Prvi dan so imeli tečajniki predavanja in pogovore z izkušenimi markacisli. drugi dan pa je delo na terenu precej oviral snežni metež. Drugi del tečajaje potekal na raznih planinskih poteh. Na njih so opravili precejšnjo delo. Očistili, uredili in znova markirali so planinske poti od Gašparjeve koče na Veliko Kozje, od Lovrenca do Velikega Kozja, od Slepega tira v Rimskih Toplicah do Velikega Kozja in od Gašperjeve koče do Zidanega mosta. Zadnji dan pa je potekal na Gorah zbor markacistov. Za dobro izpeljan tečaj so tako organizatorji kol Uidi udeleženci prejeli posebno pohvalo. Planinska društva v Zasavju in Posavju so dobila nove usposobljene markaciste za obeleževanje številnih planinskih poti za našem območju. T.L. Lovci z Izlak Pred 43. leti je bila ustanovljena lovska družina Izlake, ki se je takrat še imenovala LD Loke - Kisovec. Takrat je dobila v upravljanje lovišče v sku pni izmeri 3.050 ha. od tega okrog 2.300 ha lovne površine ali drugače: njihovo je lovišče od Železniške postaje Zagorje na jugu do obronkov Cemšeniške planine Sprejem muce Na tej strani vam bomo natrosil še nekaj nasvetov o ravnanju z najbolj pogosto hišno prijateljico - muco. Preden muco pripeljete domov, je najbolje, da ji že vnaprej pripravite ležišče in primerno stranišče. Mačka bo kljub pripravi ležišča sama po iskala naj udobnejši kraj za spanje. Nujne so posodice za hrano in pijačo. Vsaka mačka mora imeti svoje in vselej morajo biti skrbno očiščene; pomi varno j ih ločeno od gospodinjskega pribora in posodja. Mački, ki sc rada igra. kupite primerno igračo. Naj ne bo iz mehkega gumija, ker se lahko zaduši ali ima prebavne motnje. Ko smo pripravili opremo, preverimo, če je stanovanje varno za sam prihod muce. Pustimo ji, da sama temeljito preišče novo okolje. Prvi teden se veliko ukvarjajte z mačko, da se vas čim hitreje navadi. Ne pozabite na nego in higieno tudi pozneje. Če ste se odločili za rodovniško mačko, ne pozabite na redna cepljenja. V začetku muci ne smete dovoliti izhoda iz hiše. ker bi se lahko kaj hitro izgubila. Pazite na strupena čistila, ostre predmete, drobne predmete, saj se lahko hitro zaduši ali celo pogine. Če stanujete v blokih, pazite na balkon, saj lahko skoči z njega. Podrobnejše informacije dobite na tel.: 21-347. Aleš Matko na severu. Po vrsti lovišča je to hribovsko lovišče, saj je zelo razgibano z mnogimi ozkimi dolinami in jarki ter poraslo z mešanimi gozdovi. Sem spadajo tudi kmetijske površine, kjer prevladujejo pašniki in travniki. Osnovna dejavnost lovcev je varstvo, gojitev, lov in uporaba divjadi ter urejanje in vzdrževanje lovišč pod okriljem lovske družine. Cilj vsake lovske družine ni le lov. temveč varstvo narave z ohranjanjem ravnotežja divjadi in rastlinskega sveta v prostoru kot enega temeljnih pogojev za ohranitev naravnega človekovega okolja. Tako lovci po eni strani skrbijo s krmljenjem divjadi in urejanjem napajališč ter pasišč da ohranjajo, vzdržujejo in izboljšujejo življenskc razmere za divjad, po drugi strani pa z oceno številčnosti ohranjajo in vzdržujejo strukturo divjadi ter temu ustrezno poskrbijo za odstrel. Lovci prav tako skrbijo tudi za preprečevanje in povračilo škode, ki jo stori divjad v lovišču ( vračilo u plenjen ih poljščin kmetom v koruzi). Temu ustrezno lovci gradijo lovskogojitvene in lovskotchnične objekte (krmišča, solnice, preže, steze.itd ). Na področju lovišča LD Izlake živi stalna in občasna (prehodna) divjad. Glavni predstavniki stalne divjadi so: srnjad, gams. poljski zajec, lisica, kuna. fazan, raca -mlakarica, kragulj, kanja, skobec, šoja in siva vrana. Za gospodarjenje je najbolj pomembna srnjad, saj je naseljena po celem lovišču in ima tudi najboljše pogoje. Manj pomembna za gospodarjenje sta gams in zajec. Gamsje v naših krajih bolj redko poseljen, saj jih je le od 15 do 20, največ v predelih Črnotiče. Zanimivo pa je, da je tudi stalež poljskega zajca bolj skromen, saj jih je le okrog 80. Tako jih vsako leto odstrelijo le okrog 15. Zaradi tako nizkega staleža je LD družina Izlake zmanjšala lovno dobo na dva meseca in določila rezervate. V to lovišče pa občasno zaidejo tudi divji prašiči, jeleni, pa tudi medved jih je že obiskal. Mojca Kunšek Čemšeniška planina Planinska sekcija pri društvu upokojencev Moravče že nekaj let uspešno pripravlja planinske pohode, ture in vzpone. Letos februarja so pripravili enodnevni planinski pohod na Čemšeniško planino (na višini 1120 m). Pohoda seje udeležilo šest planincev, tudi komaj petletna Manca Emeršič iz Vrhpolja pri Moravčah. Obiskali so Planinski dom dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini s katerim opravlja Planinsko društvo Zagorje. V domu je že nekaj let oskrbnica Fani Novak s Čemšenika. ki skrbi za lačne in žejne obiskovalce. J.N. Pomagali upokojencem Že lansko leto je Društvo upokojencev Trbovlje mnogim svojim članom pomagalo pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodkov za dohodnino. Letos so s to akcijo nadaljevali. Tudi tokrat uspešno. Lani so pri tem opravilu pomagali 647 upokojencem, letos pa preko 800. Ker mnogi niso vešči izpolnjevanja raznih obrazcev, najmanj tistega, ki sc nanaša na dohodnino, je bila tokratna pomoč vse hvale vredna. T.L. VABILO Čemšeniške prnsvetarke in prosveta rji, bivši in sedanji! K jerkol Ì na lepem kosu slovenske zemlje vas zasledi tole sporočilo, ste prisrčno vabljeni. .In so nam pridružite na našem prvem srečanju, ki bo v sohoto. 1 maja ob 13 uri na Čemšeniški planiti. Zi.Željcn rekvizit je le pesmama "Tristo narodnih", ker pnšepe.akev ne bo in. ...-.......-,...», ohranjanju steci majhnega, a ne nepomembnega .Lic/a slovenske kulturne dediščine v Čemšemku in vsem. ki to počnete še danes, nasvidenje 1. maja na Čemšeniški planini! Sponzorji srečanja bodo; Avtokleparstvo Avgust Razpotnik izluke,Trgovina Tapi Kisovec in Trgovina Frideriku istendkirja Čemšenik. M Mladim Zasavcem Na naši strani Zasavca bi se lahko razvil besedni dvoboj med Romano, ki se je spet oglasila in šolskim radiom Čvekač iz Zagorja. Vendar se to ne bo zgodilo, ker Romaninega pisma tokrat ne bomo objavili. Ni se podpisala s polnim naslovom. Prvič smo napravili izjemo. Včasih res podpisujemo kakšne sestavke samo z imenom, vendar verno, kdo se za njim "skriva". Imamo pa predlog za radio Čvekač. Izvedejo naj avdicijo za nove sodelavce. Kdor se bo izkazal, ga naj povabijo medse. Med temi bo gotovo Romana, ki bi lahko s svojimi sestavki in nasveti obogatila oddaje. No. to je samo predlog. Da vaša energija ne bi odtekala v prazno. Danes se bomo malo pomladili s prispevki iz vrstca Rudnik v Hrastniku. Lepo so opisali pomladni Cicidan. še zanimivejše so smešniee, ki sojih pridno zbirale Slavi Pavlič. Dragica Posičnjek. Maja Petan in Helena Koritnik. Nekaj srnojih še prihranili za drugič. Nitienencbomo vrgli v koš. Posnemanja vreden je tudi zapis o znojilski babi. ki gaje poslala četrtošolka Jožica. Povsod se najdejo zgodbice o kakšnem kamnu. luži. kotanji... Zapišite jih. sicer se pozabijo. Opravili boste pomembno delo. Pismo Ta dan je pomemben zato pišemo vam -na šoli imeli ZELENI smo DAN. Ob osmih smo zbrali se tukaj prav vsi. Veliko in malo, vse v šolo hiti. "Očistimo Zemljo, očistimo Svet!" to naše je geslo, to naš je nasvet. Velikim in malim, vsem tega Sveta, pišemo pismo od 6. a Maja Kavzar, 6.a, Dol Cicidan v vrtcu Rudnik Toliko žc znamo zapeti, povedati in zaplesati, zato bomo povabili svoje mamice in očke na Pomladni cicidan, smo sklenili. Tovarišice so napisale vabila, otroci so jih poslikali, sobo smo polepili z našimi risbicami, nabrali šopek cvetlic, nekaj košaric in šopkov pa izdelali kar iz plastelina. Soba sc nam je zdela tako imenitna, da smo komaj čakali, da pridejo naši gostje. Prihajali so nas mej an i ot roc i, pa n j i ho ve mamice, očki, babice, dedki ter mlajši bratci in sestrice. Otroci so veselo čakali svoj nastop. Skupaj s tovarišicami Majo, Dragico in Slavico so zapeli o živalih, ki sc pripravljajo na zimo, o veselju na snegu, o toplem pomladnem soncu, o prvih pomladnih cvetlicah... Deklamirali so o tem, kaj pomenijo babice, mamice, kdo je lahko prijatelj, kako zadostuje žc stol in sc v sobi "pelješ na izlet". Živahno so plesali in pokazali, kaj so se naučili pri angleščini. Prav nič utrujenosti niso pokazali in ne "treme". Tovarišica Slavi paje povedala, da sc v vrtcu radi in veliko smejejo in to ne le drugim ampak tudi sebi, zato je prebrala nekaj smcšnic, ki so sc pripetile v vrtcu. Smešniee Tovarišica je spraševala otroke, če poznajo svoj naslov. "In kje si ti doma?" je vprašala malega šolarja Adota. "Najprej greš po lej ccjst," kaže Ado z roko, "pa še po uni, pa mim vlkc hiše, pa še mal guar, pa pu štengih, lu sem pa jest duma", pogumno pove Ado, ki naslova še ne pozna. Tovarišica je na mizo položila dve žogi, eno veliko in eno malo ter vprašala Vesno, kakšni sta. Vesna si ogleduje obe žogi, nato pa pokaže z. roko: "Taje takale, ta pa takale". Otroci so za kosilo imeli peso v solati. Maša je bila oblečena v lepo belo bluzo, vendar ni pazila, kako je, zato ji tovarišica reče. "Maša, pazi, da sc ne umažeš!" Maša pa odgovori: "Jz se lahko umažem, mamo doma Arici." Izštevanka Miška pojde na goro, išče majhno mišnico. V mišnici je bela miš, če jo najdeš, ti loviš(mižiš). Maja Ključevšek, Radeče Znojilska baba V Znojilah imamo samotno skalo, ki se imenuje znojilska baba. Leži nad Groblarjcvo domačijo. Sestavijenajc iz treh velikih kamnitih krogel. Okrog nje so smreke in bukve. Ime Znojilska baba je dobila zato, ker ima obl iko ženskega telesa. Izglcda tako, kakor bi bila oblečena v dolgo obleko. Če gledam skozi kuhinjsko okno ali okno moje sobe, se dobro vidi. Veliko obiskovalcev gre skozi našo vas in jo opazuje. Želim, da bi jih šlo še več. Jožica Fakin, 4. r., Čemšenik Moj Triglav Na sliki sem jaz, Mateja, ko sem bila še predšolski otrok. Stojim na hribu Borski rebri, kjer je meja med zagorsko in domžalsko občino. Tisto sončno nedeljo sem s sosedovimi vrstniki odšla na vzpetino, na moj takratni Triglav. Vzpetina je porasla z bori; kjer pa teh ni, so same skale. Takrat sem prvič videla domačo vas iz ptičje perspetkive. Hiše so bile majhne kot kocke, ki so obdane z njivami in polji. Pravcata podeželska slika! Na drugi strani se razteza del Črnega grabna. Dolina, kjer sc vije Radomlja, ob kateri so zgradili cesto. Šele ob sončnem zahodu smo se vračali domov. Takrat sem zvedela, da pravzaprav živim na robu revirske občine, le kilometer stran od sosednje domžalske, na nasprotnem hribu prelaza Trojane. Kako zapleteno! Po tistem sem še večkrat šla na našo reber. Od tu sem opazovala avtomobilski vrvež, dokler nisem začela hoditi v šolo... Mateja Hočevar, 5. r., Izlake jpm: fj-jjijfssjg im Petnajst let Slovenije V petek, 16. aprila so na svoj račun prišli predvsem l jubitel ji narodno-zahavne glasbe. V dvorani Doma Svobode II v Trbovljah je ob svoji lSletnici nastopil priljubljeni ansambel Slovenija. Koncert je bil zelo zanimiv. Slovenija je namreč predstavila svoje največje uspešnice, ki se jih je v vseh teh letih nabralo zelo veliko. Kot gostja je nastopila Irena Vrčkovnik, za humor je poskrbel podokničar Franc Pestotnik iz Kamnika, vse skupaj pa je povezovala Metka Volčič. Več kot dve uri programa sta hitro minili in na obrazih ljudi, ki so zapuščali dvorano, je bilo razbrati očitno zadovoljstvo nad tistim, kar so videli. Pred koncertom smo se pogovarjali s Cito Galič in Kriko Fele. Kako je pravzaprav nastala Slovenija? Čila in Erika sta ititeli prej svoj ansambel, prav tako pa je imel svojega Jože Galič. Tako so se tudi spoznali ter kmalu zatem ugotovili, da bi lahko ustvarili nekaj skupnega. Od vsega začetka so želeli svoj zven. glasbo, po kateri bi bili razpoznavni. "Nobenega smisla ni imelo, da bi kopirali Avsenike in Slake", je dejala Cita, "lahko si še tako dober, njihovega souuda ne moreš doseči, ker sta le špica". Tako so v ansamblu priložnost dobile tudi citre, orglice ter violina. Od vsega začetka je skupaj pet članov: Marjan Knez - harmonika. Uspel skupen /ur V petek, 9. aprila je bil v domu v Zidanem Mostu, kjer se marsikaj dogaja, odličen /ur, na katerem seje predstavila skupina Vikend v novi postavi in gosta Tomo Jurak in Janez Bončina - Bcnč. Vikcndaši sicer/c poznajo dvorano, Bcnč pa je dejal, da ni vedel, da ima Zidani most dvorano in še tako akustično. Pred koncertom sem izvedel, da Vikend danes snema tudi videospot in se veselo pripravljajo na snemanje svoje tretje kasete s pevcem Cirilom. Tomo in Bcnč pa sta povedala, da je njuno nastopanje bolj v veselje, saj nimata kaj pretirano veliko od tega. Denar je za sproti in žuri so bistveno, kar ju pri tem veseli. Začeli so Vikendi, ko je bila dvorana približno do polovice polna. Potem sta na oder prišla /c težko pričakovana Tom in Bcnč. Ogrela sta že tako ogreto publiko in jo pripravila do petja. Tako seje žur zavlekel do zgodnjih jutranjih ur, ko sta sc poslovila in sc odpeljala na žur v Koper. Povejmo še, da je približno 350 obiskovalcev uživalo ob koncertu vrlih fantov, obenem pa so bili prisotni pri snemanju videospota skupine Vikend. Rudi Špan ^ ■ - ------------------------------------------ Zdenko Štrucl - kitara, Jože Galič - orglice, vokal, Erika Fele - gosli, vokal, ter Cita Galič - citre, vokal. Šesti član pa seje nekajkrat zamenjal. Novembra se jim je pridružil Samo Golavšek - bas kitara. Erika še vedno živi v Trbovljah. Cita pa je odšla leta 1978. Po več kot dvajsetih letih, ki jih je preživela tu. je 14 let živela na Koroškem, zdaj pa se je preselila v Savinjsko dolino. Zato zase pravi, daje enostavno Slovenka. Ko smo jo povprašali po domotožju, nam je odvrnila, da gaje nekaj. Le kako bi ga ne bilo. Ponosna je na svoje trboveljske korenine. Ob tem nam je povedala tudi zanimivost, ki se ji je pripetila. Pred dobrima dvema letoma je ansambel gostoval v Argentini. Tam je veliko Slovencev in seveda so si zaželeli pogovora s člani ansambla. In tako je na vprašanje, odkod je. odgovorila, da je s Koroške (takrat je namreč živela tam). Vendar pa soji takoj dejali, da to že ne more biti res. saj nima koroškega naglasa. Ko jim je razložila, daje dolgo živela v Trbovljah, so vsi vedeli, "da je to tam. kjer je premog". Nato pa so srečali tudi Trboveljčane, ki zdaj živijo v Argentini, ter bili so izjemno ponosni, da jim pojejo "naše, trboveljske punce." Včasih so v tujini nastopali veliko več. Danes pa jim družine ter službe tega enostavno ne dopuščajo. Vsaj ne v tolikšni meri. kot je bilo to včasih. Pa otroci? Kdo jih pazi. ko so zdoma? Cita se pač znajde, kakor ve in zna. Stari starši, prijatelji... Erika pa je dejala, da ji je v veliko pomoč tašča. Sicer pa Slovenija ni "klasičen" narodno-zabavni ansambel. Igrajo tudi zabavne pesmi. Za tak korak so se odločili iz čisto praktičnih razlogov. Njihovi nastopi (predvsem v tujini), šobili sestavljeni nekako takole; eno uro koncerta, nato ples do jutranjih ur. In ker na plesu ne moreš igrali samo narodne glasbe, so seveda v svoj repertoar vključili tudi zabavne. In ko sojih enkrat že igrali, zakaj jih ne bi še posneli? Bela snežinka in Reci mi še enkrat so pesmi, ki so jih pred leti prepevali tudi v Zasavju. Zato sta prav ti dve njihovi "udarni" pesmi. Pri drugih zabavnih pa so jim pomagali Tomaž Kozlevčar, Edvin FILser in Oto Pestner. Najbrž marsikdo med nami sploh ne ve. kdo je sploh napisal pesem Reci mi še enkrat. Tudi člani ansambla niso. zato so na radijskih postajah, kjer so gostovali, spraševali poslušalce, kdo o tem kaj ve. Poslušalce v Celju je prinesel ploščo iz leta 1937. Pesem je češkega izvora. Ob igranju v ansamblu Cita še vedno poučuje. Zadnje čase to počne na oni strani meje, pa vendarle. Ima velike cilje; rada bi odprla šole za citrarje po vsej Sloveniji. Zanimanje za igranje je vedno večje, zato ji bo to morda tudi uspelo. Še posebej rada pa bi takšno šolo postavila na noge v Trbovljah. "Saj včasih je obstajala, tudi jaz sem se citre naučila igrati tu", dodaja. Kakšni pa so načrti? Igrati, igrati, ter še enkrat igrati. To je trenutno prvi cilj Slovenije. Zabavati staro in mlado, ob takšnih ali drugačnih priložnostih. In seveda posneti še kakšno uspešno kaseto. Kako uspešen je ansambel, pove tudi podatek, daje njihov zadnji CD z, največjimi uspešnicami razprodan. Sicer pa so izdali 9 kaset pri nas ter 4 v tujini. "Trboveljčanom pa sporočam", je na koncu dodala Čila. "naj bodo še naprej tako "fejst". kot so bili do zdaj". 7/EAyc Tomaž A. Štojs Vis Diamanti je ime nove slovenske mcga-skupine. Sodelujejo Janez Zmazek (Don Mentony Band). Roberto Magnifico (U redu), Aleš Klinar (Agropop)... Posneli so 11 pesmi, kaseta bo v kratkem tudi v prodajalnah, kako pa bo to vplivalo na delo skupin, iz katerih so člani, je vprašanje. Verjetno gre samo za projekt dobrih prijateljev. Bomo videli. O Zoranu Cilenšku je bilo zadnje čase bolj malo slišati. Zdaj smo izvedeli, da pripravlja novo kaseto. Kdaj bo naprodaj, še ni znano, povemo pa vam lahko, da mu pri pisanju pesmi pomagata Željko Mevželj (ex-Rendez-Vous. igral pa je tudi pri Vetru) ter. če verjamete ali ne. Saša Lošič (Plavi orkestar). ki trenutno živi v Ljubljani. Skupina Orlek pa pridno snema material za novo kaseto. Kdaj bo izšla, je težko reči, zaenkrat pa imajo fantje posnete tri nove pesmi. Če si brezposeln. Deževen dan. ter najnovejša. Pomagaj mi. V besedilu se je Vlado lotil še ene pereče teme - mamil. Poslušanje ter nakup kasete obvezen!!! Irena Vrčkovnik razmišlja o profesionalni karieri. Poučevanjem obveznosti s pevsko kariero ji jemlje veliko časa, zato za oboje enostavno ni časa. Ob solo karieri pa občasno poje tudi pri ansamblu Vesna. Prav z njimi pripravlja tudi kaseto, na kateri bodo samo pesmi Beatlesov. Pred leti je bil v Sloveniji zelo priljubljen koroški duo Kora Verjetno je bila najbolj znana njuna pesem Fršolunga, ki stajo zapela tudi na Veseli jeseni 1984 leta. Zdaj sta izdala tudi svojo kaseto, z naslovom Rad 'mam pir. TAŠ NAGRADNA IGRA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Poàta, pošta, poita... Kartice z vaàirni pravilrt&ni odgovori v prihajajo v naše uredništvo vsakodnevno. Vprašanje 5. kola, v katerem smo vas spraševali po 3 pesmih skupine Pop design, ni bilo težko. Sicer smo dobili manj odgovorov kot prejšnjič, kljub temu pa je dopisnic kar lep kupček. Današnjo nagrado poklanja trgovina Omnikom, srečni izžrebanec pa bo po pošti dobil vrednostni bon v višini 3.000 tolarjev. Največ sreče pri žrebanju je ì troia Tanja Jek os, Trg revolucije 6, 61420 Trbovlje. Čestitamo 7. KOLO Katera skupina je pred leti pela pesem Final countdovvn? LESTVICA ODDAJE 100 NA URO TER REVIJE ZASAVC Po konkurenci, kakršno so Depeche Mode imeli na naši lestvici prejšnji teden, ni čudno, da jim ni uspelo obdržati prvega mesta. Prav vsak izmed predlogov je dobil nekaj glasov, največ pa sojih pristaši skupine Duran Duran namenili prav njim. Zmagovalna pesem lega ledna je torej Ordinary World. Video-spot te pesmi si lahko ogledate lo soboto popoldne na Kanalu 10, ponovitev oddaje je v ponedeljek zvečer, na litijski televiziji bo oddaja v nedeljo, ponovitev pa bo v torek. Samba do Brasil, eeeeej! Športna dvorana Hrastnik v soboto zvečer. Razburjenje že pred vstopom v dvorano, saj sem imela majhno zamudo. Ambient je že bil napolnjen z zvoki latinsko ameriške glasbe in množica je bila navdušena. Mislim si: "Kaj bo šele, ko se bo pričela revija?" Poiščem svoj sedež, sedem in se predam glasbi ter čakam na prihod plesalcev. Po dobre pol ure (zdelo semi je, daje preteklo le nekaj minut) so člani ansambla Ritano napovedali plesno skupino iz Brazilije. Zastal mi je dih in nekaj trenutkov kasneje so na plesišče privršale - v soju žarometov - prelepe brazilske plesalke, okitene s pisanim perjem in v kostumih brez primere. Kar dve uri smo gledalci lahko uživali v odlično naštudiranih plesnih korakih sambe, mambe, lainbade... Plesalke in plesalec so nas kar naprej presenečali z izvirnimi točkami - od petja brazilskih narodnih pesmi do akrobacije s tamburicami. Bilje to nepozaben večer, poln blišča in barv. Kako tudi ne, saj so se med revijo plesalke preoblekle kar štiridesetkrat. Bilo je prečudovito. A le v moji domišljiji. Resnici na ljubo moram priznati, daje bil sobotni spektakel polomija prve vrste. Več plesnega znanja, dragi bralci, lahko vidite na plesnem venčku hrastniških osnovnošolcev. Bili so trenutki, ko sem mislila, da gledam YO-RAP! na MTV. nato sem si zaželela, da bi v dvorano prišel Kevin Costnerin odplesal bojni ples. nekatere točke pa so si verjetno izmislile plesalke kar na odru (npr. tisti ringaraja s publiko, ki je še najbolj spominjal na pustno rajanje hrastniških otrok v "Poslovni"). Edina svetla točka večera je bila zagrebška skupina Ritano, ki pa bi jo morali povabili ob kateri drugi priložnosti. Žal smo bili v soboto priča še enemu neprofesionalnemu predstavljanju neke daljne eksotične kulture in spet smo (še prej pa so) nasedli znani reklamni paroli: "Po uspešnem gostovanju v Ljubljani in drugih večjim mestih lahko vidite plesno revijo "Brazilija pleše tudi v Hrastniku." Le kdaj bomo nehali kupovati mačka v Žaklju? Mojca Boltin ^------^—■"■■■> Igra solz in joka Kdo je Stephen Rea? To se sliši precej podobno kakšni holly-woodski reklami za na novo odkrito filmsko zvezdo? Ampak to ni reklama! Zgoraj zastavljeno vprašanje mi je čisto zares rojilo po glavi, medtem ko sem gledal pompozno in solzasto podelitev Oscarjev ameriške filmske akademije. Igralec Stephen Rea je bil namreč eden od letošnjih nominirancev za Oskarja. Ni ga dobil, ampak je vseeno prekleto dober! O kvaliteti igre Ree se lahko na lastne oči (večkrat) prepričate ob ogledu filma The Crying Game. Stari filmski maček Neil Jordan (Angel, Volčja družina. Mona Lisa) je tokrat predstavil zgodbo o irskem teroristu. Zgodba kot zgodba. Pa ni res. Igra solz je tako nabita z eksplozivnimi čustvi in vtisi glavnega junaka, da vas v nobenem primeru ne bo pustila ravnodušne. Naj mimogrede omenim, daje Neil Jordan za film dobil Oskarja za najbolj originalen scenarij. To pa še ni vse! Najbolj zanimiva pri tem filmu je prošnja, s katero je gospod Jordan (režiser in scenarist v eni osebi) zaprosil vse gledalce filma in kroge razburkanih filmskih kritikov, naj BODOČIM gledalcem ne izdajo skrivnosti filma. Prav ima. Sleherni film je pol manj vreden, če že vnaprej veš vse najbolj zanimive in šokantne stvari o njem, to pa še toliko bolj velja za Igro solz. Glede na zgoraj navedene argumente res ne morem biti takšna svinja, da bi vam pokvaril užitke ob (upam čimprejšnjem) ogledu filma. Dober glas o irskem filmu Igra solz naj se zato prenaša zavit v tančico skrivnosti. O njem naj se govori šepetaje. To je sporočilo človeka, ki gaje ustvaril. Dojeli so ga vsi razen nekega faliranega kvazi-kritika iz nekega preveč reklamiranega slovenskega časopisa. Njegove recenzije, hvala Bogu, nisem prebral pred ogledom, saj bi se drugače revež zadušil od silnega kolcanja ob mojih zlobnih komentarjih. Tommy ipmi Moški pevski zbor Svoboda II iz Hrastnika slavi 85. obletnico rojstva. To pomeni, da je nastal v času, ko je bila vsaka slovenska beseda in pesem pomembna za ohranitev naroda. Slavnostni koncert so imeli v petek, 23. 4., ko so podelili tudi štiri Gallusove značke. Bronasti Kmilu Becu in Rudolfu Horjaku, srebrni pa Francu Klepeju ter Jožetu Lazniku. Posebno priznanje ZKO pa so dobili še Vili Petrič, Pavel Ločičnik in Karli Plazar. Nastanek zbora, kot ga popisujejo steklarski arhivi, se bere kot pravljica. Dva brata steklarja sta rada prepevala slovenske pesmi. Ko sta bila neke nedelje ob kozarčku malo preglasna, soju oblasti pospravile v celjske zapore - za dva oziroma za šest mesecev. Kazen ni bila vzgojna, kajti tam sta se naučila še več slovenskih pesmi. Po prestani kazni sta j ih malo tiše prepevala še drugim steklarjem. Ojunačili so se in leta 1907 ustanovili zbor. ki seje moral priključiti tedanjemu šolskemu društvu. Toda navdušenje je kmalu popustilo, ko so dobili nemškega zborovodjo. Njegov programje vseboval samo nemške pesmi. Eden za drugim so izstopali. 1908 . leta pa so ustanovili društvo steklarskih delavcev, pevski zbor z imenom Sončni vzhod. Sami so zbrali denar za harmonij slovenskemu dirigentu, piščal, dirigentsko palico. Iz Drnovškove gostilne za Savo je odslej vsak teden odmevala pesem. Postali so nepogrešljivi na vseh delavskih srečanjih. 1910. leta so peli celo na tekmovanju steklarskih zborov v Voitsbergu in Koflagu. S slovensko pesmijo. Po prvi svetovni vojni so se 1923. leta vključili v KUD Svoboda. Od leta 1934 pa vse do leta 1962 je zbor vodil Franc Peitl. Pel pa je že 10 let prej. Mož. ki šteje danes 88 let. in ga vabijo na vse koncerte kot častnega gosta, je imel neverjetno energijo. Od leta 1952 dalje je vodil tudi otroški, ženski in mešani zbor. Ko je že misli, daje izpregel, so ga upokojenci prepričali, da prevzame njihov zbor. Z njimi je pel še naslednjih 15 let. Vili Petričje prevzel zbor 1962. leta in ga vodil vse do 80. obletnice zbora, ko se je na slavnostnem koncertu kot dirigent poslovil. V zboru je ostal vse do danes. Rad se spominja vseh teh let, posebno prijetnih občutkov, ko sojih poslušalci povsod lepo sprejeli. Vilije predal dirigentsko palico Karliju Plazarju z Dola. "Čeprav smo si ob prejšnji obletnici želeli, da se zbor pomladi in razširi, nam to ni uspelo. Celo "zmanjšal" se je za 9 članov. Šest jih je umrlo", pripoveduje Karli, "eden je zbolel, dva pa sta se odselila. Tako nas je zdaj smo še 17. Povprečna starost zbora je 60 let in jaz sem s 55 leti med najmlajšimi... V Steklarni ni slovenske mlajše populacije. Tu živijo priseljenci ali pa starejši ljudje. Večina se je odselila v stanovanjska naselja na Rudnik ali na Dol in tam tudi prepevajo..." Vendar vsi želijo, da zbor ne preneha s petjem, čeprav starejši odhajajo. 82 letni Franc Kocman je pel še lani. zdaj je prenehal. Pavle Ločičnik, prav tako 82-letna korenina, je trenutno bolan, vendar pravi, da se bo vrnil. Udeležba na vajah nad Logarjevo gostilno je 70 - 80%. s čimer se drugi ne morejo pohvaliti. Kmalu se bodo začeli pripravljali za Šentvid, kamor sc vsako leto odpeljejo z drugimi hrastniškimi pevci. Nad zborom še vedno bedi Steklarna, sponzor, kot se reče moderno. Pevci kljub težavam pojejo s srcem. Umirjeno in vztrajno. Ne bodo se preimenovali v Sončni zahod. Jutri bo nov dan. Fanči Moljk Foto: Branko Klančar Zgodovinsko igro Gamberška kronika je avtor Viktor Flisek verjetno postavil v leto 1515 (velik slovenski punt). V dramatično ljudsko podobo (po ljudskem izročilu) davne preteklosti so se igralci prepričljivo vživeli. Vitez Scharfenberg (Andrej Dolšina), neizprosni graščak, razpet med preteklostjo in sedanjostjo, bije boj sam s seboj. Za njim je burna preteklost, pred njim pa hči Leonida (Marjana Mlinarič - Pikelj). uporna mladenka, ki išče korenine. V dogajanje je vpet skrivnostni kmet Štefan (Drago Butja). vodja upornikov, ki je bil v turškem ujetništvu. V treh dejanjih so prikazali vzdušje na gradu, Leonidino tožbo o zakletem gradu in pripravo kmetov na punt. Med odrezavimi dialogi teče igra o krivicah in maščevanju, zlu in trpljenju, ljubezni in sovraštvu, veri in neveri. Vezi med nastopajočimi se skrivnostno razkrivajo, tudi s pesmijo, kjer se dogajanje zaplete. Konec je presenetljiv. Leonida izve o svoji ugrabljeni, kmalu umrli materi, materinem možu Štefanu in svojem polbratu menihu Celestinu (Tine Kralj). Preobrat graščakovega besnila v romantično izpeljan konec daje igri poseben čar. Igralci domačega KD Elektroelemcnt Izlake Ivo Klančišar, Milena Kovač, Jože Pikelj, Bruno Urbanija, Janez Razpotnik, Jože Urbančič, Jože Prašnikar, Bogdan Pirnat, Milan Bedrač, Irena Ule, Katja Kos, Andreja Kovač in režiser Tone Rozina so ogreli publiko, glede na zanimanje bodo igro še ponovili. Igro sta finančno podprla Elektroelemcnt Izlake in obrtnik Janez Vidmar. Petra Radovič, Foto: Tomo Brezovar ZABEL.O Hrastnik: Odprta vrata GŠ so izkoristili prvošolci in drugošolci Dola in Hrastnika za kulturni dan. V četrtek in petek so spoznavali prostore šole in instrumente. Mogoče se bo kdo izmed njih odločil za vpis, ki bo v soboto. 8. maja, od 9. do 12. ure. Tekmovalci srebrne in zlate Cankarjeve značke z Dola so obiskali razstavo knjige Leopolda Suhodolčana, začetnika in ustanovitelja te akcije, ki se odvija letos že 30. leto. O pisatelju je spregovorila knjižničarka Miri Vučetič. ŽPZ Svobode Dol je priredil 24. aprila letni koncert s programom slovenskih pesmi pod vodstvom Elze Jakšič. Gostje večera so bili pevci Lesnine iz Sopote pod vodstvom Dejana Jakšiča. F.M. Ob 130. letnici svojega delovanja, ki jo bo delavska godba Hrastnik slavila v mesecu juniju, nameravajo godbeniki izdati kaseto in ploščo. Pretekli teden so posneli gradivo za glasbeno prireditev v studiu Igorja Podpečana v Kisovcu, ki je edini snemalni studio v Zasavju. M.K. Trbovlje Dijaki trboveljskih in še nekaterih drugih srednjih šol so 16. aprila uprizorili gledališko predstavo z najdaljšim naslovom doslej. Nastopili so z delom Ali deklica. Ali kako smo izgubili nedolžnost. Ali zdaj legel bom kot cvetoč negnoj. Ali tovariš, čuj ne sej več kvant. Ali... v režiji Mihe Goloba. Omogočili sojosponzotji. MI'Z Slavček pod vodstvom Ide Virt je 20. aprila pripravil koncert narodnih in umetnih pesmi v Domu upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona. Oskrbovancem doma so prijetno popestrili popoldan. V likovni galeriji Dl) so 23. aprila odprli samostojno razsatavo del slikarja Pierà Conestaboja iz Trsta. ZKO Trbovlje, organizator razstave, je poskrbela za predstavitev slikarja in kulturni program. Razstava bo odprta do 6. maja. V Delavskem domu je bila 26. aprila slavnostna akademija v počastitev praznika Dneva upora proti ukopatorju. Pripravila jo je občina Trbovlje s sodelovanjem trboveljske borčevske organizacije. Kulturni programje pripravil MPZ Zarja pod vodstvom Alberta Ivančiča. Slavnostni govornik je bil Franc Majnardi. T.L. V društvenih prostorih likovne skupine Relik je bil 16. aprila občni zbor. Odborniki so ugotovili, da je Relik tudi v tridesetem letu "starosti" dobro opravil svoje delo. Šteje okoli 60 članov, več kot 30 aktivnih likovnikov. V zadnjem letu sopri-pravili 31 razstav, nekaj skupinskih, večina pa so bile samostojne. Še vedno so brez mentorja. Odkar je pred leti umrl akademski slikar Franci Kopitar, ki je skupino dolga leta vodil po strokovni plati, vodstvu ni uspelo pridobiti novega mentorja. Tudi naprej bo skupino vodil Drago Nučič kot predsednik. Janez Zavolovšekkot tajnik. Ivan Žgulin bose naprej vodil strokovni odbor. Na občnem zboru je Vinko Kovačič, predsednik Zveze kulturnih organizacij Trbovlje, pozdravil in ugodno ocenil delo Rclika in pri tem dejal, da ZKO ne nasprotuje, če se skupina izloči iz Svobode Center in se v celoti osamosvoji kot društvo. T.L. V gledališki dvorani Dl) Zagorje je bila 23. aprila modna revija otroške konfekcije trgovine Jadranka. Nastopila je tudi Hcidi. Dobiček so organizatorji namenili otroškim vrteom za nakup igrač. V avli DD je na ogled 3. mcdregionalna likovna razstava, po obsegu ena naj večjih. Z. različnimi motivi se predstavljajo Jožef Muhovič. Branko Suhy, Franc Vozel, Jože Tisnikar. Ignac Meden. Andraž Šalamun in Janez Knez. Odprta bo do 7. maja. P.R. GŠ je 21. in 22. aprila na glasbenem tekmovanju v Velenju dosegla zavidljiv uspeh. Miha Simončič je v l.b kategoriji s trobento dosegel naj bolj ši rezu ltat -2. mesto. Flavtistkalna Prašnikar je v l.akategorijidosegla3.mesto. V 1. c kategoriji, flavta, je Marko Zupan dosegel 5. mesto, Petra Lipec pa 15. Pomladanski koncert GŠje 24. aprila obeležil praznik Upora proti okupatorju. Šola se je predstavila v celoti preko solistov, zborov, baletne skupine in mladinske godbe, ki se bo letos prvič javno predstavila. D.H. V Čemšeniku je bil na Belo nedeljo letni koncert DePZ Zora. Od ustanovitve leta 1989 je to drugi samostojni koncert. Pevke so izvedle skladbe renesnčnih mojstrov Gallusa. Morleya in Palestrine in drugih. Gost zboraje bil harmonikar Peter Šmidiz Celja. T.S. Litija Šolarji litijskih vrteov so 20. aprila prisluhnili Jani Stržinar, kije v dvorani na Stavbah zaigrala lutkovno igrico. Šmarske osnovnošolce je obiskal pisatelj Bogdan Novak, avtor uspešnic otroški prijatelji. Učenci GŠ so 22. aprila imeli glasbeni nastop in 23 .aprila baletni nastop. Pevska društva so v soboto 24. aprila imela dva koncerta, v Gabrovki in v Kresnicah. Plesni spektakel Vročica so si ljubitelji plesa lahko ogledali 24. aprila v športni dovrani. Nastopili so člani šole Kazina iz Ljubljane. J.K. Dolšina sta srečanje popestrila z branjem pesmi, kitaristka Katja Vrtačnik iz razreda .Jerneja Ramšaka je prispevala jmsira.orjcm rumom s™,.»», sodelovanju, o nastajanju zbirke, odmevih nanjo, o poeziji. Zanimivo je bilo prisluhniti, kako so potekali pogovori z založbo, iskanje sponzorjev, pesnik pa jo prebrat še nekaj novejših pesmi. Garantini je bil z udeležbo zadovoljen, pomenkovanja pa so se nadaljevala oh "dobri kapljici". Foto: Tomo Brezovar /ilillH # § SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dam (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namenjen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! ! m Košarkarji so zaključili Ambicije, želje, rezultati in športno moralna vzgoja mladih košarkarjev je bilo osnovno vodilo vseh treh zasavskih klubov v letošnji sezoni. Hrastničani so ponovno ostali praznih rok v želji po uvrstitvi v višji rang tekmovanja, II. SKL. od katere so se poslovili tudi Trboveljčani, ki so se Hrastničanom tako pridružili v območni ligi. najnižjem rangu tekmovanja. Zagorjani so z uvrstitvijo v končnico tekmovanja uresničili cilj. vsekakor pa je bila želja I.SKL. Sedaj so na vrsti analize, razgovori... Slišatije. da bo kar nekaj igralcev zapustilo trboveljske vrste. Hrastničani naj bi v novo sezono krenili okrepljeni. medtem ko Zagorjani dopolnjujejo ekipo z mlajšimi igralci, kar bo osvežilo jedro ekipe. Zakaj nobena od ekip ni dosegla željenega? Obstaja več odgovorov. Trboveljčani, ki so stavili na mlado ekipo in s tem tudi vzgojo in pripravo mladih igralcev, so bili neuspešni na obeh tirih: izpad iz druge lige in prvo mesto v posebnem "točkovanju" nešportnega obnašanja. Zagorjani so v odličnem izhodiščnem položaju za uvrstitev v novo organizirano enotno B ligo. Pri vsakem od klubov pa lahko zanesljivo govorimo o nekaj dobrih igralcih. Andrej Čop, Jurij Jeraj, Igor Kmetič pri Trboveljčanih. Tomaž Kellner v Hrastniku in Marko Kranjc, Brane Omahne, Stane Košnik ter Boris Koren pri Zagorjanih. Poleg tega so mladi košarkarji združene ekipe Zagorja in Trbovelj osvojili 3. mesto na državnem prvenstvu, ter tako dokazali, da v Zasavju obstajajo perspektivni igralci. V potrditev tega bi lahko dodali še to. da je Zasavje v mlajših kategorijah v zadnjih nekaj sezonah bilo vedno v vrhu slovenske košarke. Ker pa v Zasavju še vedno prevladuje lokalna želja, ni čudno, da bosta kar dve ekipi nastopali v najnižjem rangu, verjetno pod parolo "vzgoja mladih igralcev". Kakorkoli že. ostale bodo želje. In kje so načrti? Na sliki so člani kadetske ekipe, kije osvojila tretje mesto na slovenskem prvenstvu. Ranko Mandič Pionirji pa nadaljujejo Pri najmlajših kategorijah košarkarjev je najbolj popularno tekmovanje za Pokal Mars. Tekmovanje poteka v kategorijah st. pionrjev in pionirk ter mlajših pionirjev. Na področju Zasavja se tovrstne tekme odvijajo na osnovnih šolah tako kot drugod. Kot kaže. je zanimanje za košarko med mladimi veliko. V konkurenci starejših dečkov je prvo mesto osojila ekipa OŠ Trbovlje pred Lilijani. Zagorjani. Trbovljami II in Hrastničani. V odločilnih tekmah za prvo mesto so bili v Litiji domačini boljši in so zmagali z rezultatom 39:35, Trboveljčani pa v Trbovljah z 48:38 in so tako zaradi boljše razlike v koših z enakim številom točk kot Litjani osvojili prvo mesto. Tako so si prislužili pravico nastopanja v nadaljnem tekmovanju. Na nesrečo so se morali že takoj pomeriti z ekipo Domžal in obe tekmi izgubili: Vendar je potrebno povedati, da so Domžalčani v konkurenci st. pionirjev osvojili prvo mesto v Sloveniji. Za Trboveljčane so igrali Miha in Milan Volčič, Otopal, Kadunc, Hriberski, Drugovič, Peršič, Šviga, Čop, Peterlin, Džombič in Slakan. V konkurenci st. pionirk sta nastopili samo ekipi Litije in Hrastnika. Obe srečanji je dobila ekipa Hrastnika in sicer z 42:29 in 50:32. V nadaljevanju so se tudi Hrastničanke pomerile z vrstnicami iz Domžal, srečanje v Hrastniku tudi dobile, a so se od nadaljnega tekmovanja morale posloviti. Pri mlajših pionirjih sta ekipi Litije in Trbovelj dosegli enako število točk. odločala je razlika v koših in prvo mesto so osvojili Litijani. ki so v Trbovljah izgubili z 42:45. doma pa zmagali s 55:44. Tako so se uvrstili v četrtfinale, Trboveljčani pa so dobili še eno možnost za uvrstitev in srečanje z OŠ Venclja Perka iz Domžal prepričlj i vo dobi 1 i s kar 63 točkami razlike. V četrtfinlnih bojih, ki bodo 8. in 9. maja bomo tako Zasavci zastopani kar z dvema ekipama: Litijo in Trbovljami in vse kaže. da se nam za prihodnost košarke vendarle ni treba bati. Aljoša Pišek GSBL GSBL je kratica za Grammar School Basket League ali po domače za košarkaško ligo. ki deluje v okviru trboveljske gimnazije. Njen osnovni namen je ta. da bi se gimnazijci srečevali ne le v šoli, pod pritiskom učiteljev, temveč tudi v prostem času. Drug namen pa je seveda krepitev športnega duha! V soboto. 10.4. se je uradno pričela končnica finala (play-off) s četrtfinalnimi tekmami.V boju za prvo mesto in s tem tudi za naslov prvaka Gimnazije v košarki je še šest ekip (od prvega do četrtega letnika). Tekme bodo potekale slaba dva meseca ob sobotah dopoldne v telovadnici Gimnazije Trbovlje. Dosedanji rezultati: 3.14VO (3.a) : Piceki (2.b) 59 : 21. Bel-tinškabanda(2.a) : Zeroboys(3.c) 31 : 30. Sateliti (4.a) : Trotters (La) 33 : 28 Dijaki gimnazije se ne dajejo le med seboj, temveč se dokazujejo tudi izven okvira GSBL. V četrtek, 15.4.. se je moštvo najboljših igralcev Gimnazije Trbovlje odpravilo v Celje, kjer so se udeležili regionalnega prvenstva srednjih šol v košarki. Z odlično igro so se uvrstili v finalni turnir tega tekmovanja. P.Ž. Im memoriam Beno Češek V teh dneh so se vse generacije nogometašev Litije poslovile in na zadnjo pot pospremile Bena Češka. Zahrbtni bolezni Beno ni bil kos. Zapustil nas je nogometni zanesenjak, kije nogometu posvetil ogromno časa. V letih 1950- 1967jc bil vratar v litijskem moštvu, po končani karieri pa seje posvetil sojenju. Kot sodnik in kasneje delegat je prepotoval vso Slovenijo. Največ časa pa je posvetil vzgoji mladih naraščajnikov nogometne igre. Tudi. ko je bila njegova aktivna sodniška kariera končana, je odsodil še marsikatero tekmo, ko na stadion v Litiji ni bilo delegiranega sodnika. Dobro se še spominjam lanskega oktobra, ko je bila v Litiji tekma veteranov in ni bilo sodnika. Beno je sezul čevlje in tekmo odsodil kar v nogavicah. Bena žal ne bomo več videvali na novih nogometnih tribunah, kijih je tako težko pričakoval in z njim ne bomo več komentirali tekem. Pečat neumornega zanesenjaka nogometne igre pa bo za vedno ostal v naših srcih. Stane Kokalj Z ta * un j Riba smrdi pri glavi Trboveljski rcJtotueiaši hìmoi.i! intintili konec tedna odigrati Poo polfinalno tekmo končnice državnega prvenstva /. Andor Jadranom >/ Ko/irte. Tekma te do nadajjnega preložena, ob ra/ptem dogodkov pa nas kdaj pa kdaj tud i /.okrbi. da tekme sploh ne bo v Trbovljah pač pa v Velenju. V čemim.,Inih obračunih so Oinntkomovct doma /magali proti Gorenju iz Velenja z 1$: 16, na pov minem srečanju v Velenju pa izgubili /.21:19. Ra/iika v golih je bila na obeh srečanjih dva gola, Trboveljčani pa naj bi šli v polfinale /«radi več doseženih golov v gosteh. Tose je govorilo že pred tekmo in ko je v Vcienjn padel zadnji gol, so se Velenjčani žalostni opravili v slačilnico' in objokovali zamujeno priložnost Pisanic zapisnika se je precej /uvleklo in delegat lekmovanja Štefan Jug, ki je (mimogrede) eden najboljših slovenskih rokometnih sodnikov, priznan tudi v svetu, se je telelomčno posvetoval s sekretaijam Roktxt teine zvczeSInvenijcza tekmovalne sisiem, kt je potrdil, da se v polfinale uvrsti Omnikom Rudar. Velenjčani so napovedal. pritožbo. kt so jo prejšnji teden na zvezi tudi obravnavali. Odločitev se. je glasila: Omnikom Rudar mora v petek v Velenje, kjer bodo st re tj al t sedet ut nctrov ke. ki bodo določile polfinalista. Trboveljčani v Velenje seveda niso šli. pač pa so n., zvezo postali pritožbo. Prtiožlv Ixxlo najbrž se potovale takt» i/ Trbovelj krst t/. Velenja, stvar pa se lahko zavleče v nedogled. Rokometna sezona se bo prav Zaradi tega zavlekla, lahko pa doživimo tudi to. da se finalne tekme ne bodo odigrale dovolj zgodaj in Slovenija ne ho imele svojega predstavnika v Evropi. Še najmanj so za nejasnosti krivi p,,zadeti klubi. Rokometna zveza Slovenije pa je po velikem škandalu v pokalnem tekmovanju deležna novih kritik. Propo/.ietje so nejasne, sistem play olla pa nepravičen. Velenjčani, ki so ligaški del prvenstva končali na drugem mestu, niso imeli pravzaprav mkaršue prednosti pred Trboveljčani, ki so bili 7. Sistem je, kakršen pač je iit km kaže Trbovc Ijčanotn zelo uslre/a, saj so z '(morebitnim) nastopom v polfinalu 'zameglili slabo sezono. Vsekakor so si Ontnikotuovei z. igro, kakršno so prikazali v Trbovljah in v velenjski Rdeči dvorani polfinale zaslužili iti sc rxldolfiU svojim tuvijačem Za medlo igro skozi vse leto. (J pritožbi Gutnikoma je odbor KZS odloča! včeraj zvečer. Barbara Kus POROČILA Nogomet Poraz ob dobri igri Koper - ETI EK 1:0 (0:0) Koper, stadion na Bonfiki, gledalcev 500, sodnik Horvat (Vrhnika). Strelec: Poljšak. Koper: Boškovič, Sabadin. Šandč (Pand'a). Čačič, Galič, Poljšak. Jermaniš, Gunjač, Čondič, Bečaj. Tripar (Banica). ETI Elektroelcment: Hace, Grešak. Balagič, Borštnar, Brečko. Kure'. Razboršek, Kern. Repov', Šink. Petrušič. Oslabljeni Zagorjani so se v srečanju moštev s sredine lestvice v Kopru kljub porazu predstavili v svetli luči. Celo srečanje so bili povsem enakovreden tekmec, mladi Danijel Repov' pa je pri rezultatu 0:0 celo zadel prečko. Domačini so edini zadetek dosegli v 73. minuti, ko je Čondič izkoristil gnečo v kazenskem proštom in ugnal Haceta. Omeniti velja, daje bil v končnici tekme zaradi nepremišljene poteze izključen Samir Balagič. S. F. Dva rdeča kartona Napredek - Oria Rudar 2:1 (2:0) Smarca, igrišče Viriusa, gledalcev 350, sodnik Vozlič iz Podplata. Strelci: 1:0 in 2:0 Orehek, 2:1 Jesih. Napredek: Grašak. Marinšek. Bogojevič, Rankovič. Dolinšek. Jug. Tekavc. Kitič. Orehek, Josipovič (Pavlič), Urbanija (KaradJč). Oria: Ranzinger. Kic. Florjane. Barič. Štok. Zaimovič. Sotenšek. Ri'ner (Brdik). Žlak (Haralovič). Breznikar. Jesih. Trboveljčani so nepričakovano izgubili tudi z zadnjim Napredkom in br'èas zapravili zadnjo prilo'nost za napredovanje v prvo ligo. V Duplici so zaigrali zelo slabo in začuda nemotivirano in zaslu'eno izgubili. Domači, pri katerih se je z dobro igro izkazal tudi bivši Rudarjev igralec Kitič, so izkoristili premoč v prvem delu in kar dvakrat zadeli trboveljsko mre'o. V drugem polčasu so igralci Orie Rudarja vendarle zaigrali nekoliko bolje, Žlak je zastreljal celo enajstmetrovko, edini gol pa se jim je posrečilo doseči tik pred koncem tekme. Varovanci trenerja Ocvirka so v zadnjih minutah tudi povsem izgubili ‘ivce in prejeli kar dva rdeča kartona (Barič in Breznikar). S. F. Enajstmetrovka odločila Svoboda - Avtoprevoz 1:0 (0:0) Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 50, sodnik Antolin iz Lesc. Strelec: J.Kranjc. Svoboda: Kure'. Zakonjšek. Gobove, Gošte, F. Kranjc, Bučar, Šink, Kovač (Zajc), Kajič (Begič), J.Kranjc. Vozelj. Avtoprevoz: Lapanja. Čapi, Čujec, T.Gerbec, Kovačič, J.Gerbec. Volarič, Bre'an, Sovdat, Magajne, Jermol. Slabo in dokaj nezanimivo srečanje med domačo Svobodo in gosti iz Tolmina si je ogledalo zelo malo gledakcev. Moštvi si pravzaprav nistaustvarili prilo'nosti za zadetek, razen obeh enajstmetrovk. Domači so jo zadeli, gostje pa zastreljali in tako pustili obe točki v Kisovcu. Upamo, da bomo v nadaljevanju prvenstva videli boljši nogomet, predvsem pa Kisovčani upajo na boljše ‘e v soboto v derbiju z Litijo. J.M. Samo točka Jelovica LTH : Litija 1:1 (1:1) Škofja Loka, gledalcev 50, strelca: 1:0 Cener, 1:1 Čarman. Litija: Pograjc,, Goluor, Prašnikar, Čarman, Ocepek, Grjakič, Mile, Poglajen. Gropo, Martič, Jarm. iftontni àfuyitHi CaK 18. aprila jc bilo na Janževam vrhu pri Radencih mednarodno tekmovanje v motokrosu - 80 ccm. Robi Golc?., šestošolec z Dola. se je uvrstil na odlično drugo mesto. Na strelišču Pekel na Dolu pri Hrastniku, so strelci SD Ernest Draksler pripravili tekmovanje v streljanju z vojaško puško in pikadu. V obchdisciplinahjc nastopilo 51 tekmovalcev. V streljanju slabila najboljša Edvard Pufler in Vili Vidmar z 42 krogi od 50 možnih. Tretji je bil Emo Draksler z 41 timi krogi. V pikadu jc bil vrstni red najboljših: L Mirko Močilar, 2. Edvard Pufler in 3. Damir Potočan. Na tradicionalnem gorskem teku na Čebine je Lado Urh i/ Domžal postavil nov rekord 10.5 km dolgo proge, ki sedaj zanša 41 minut in 10 sekund. Lahko vi tečete hitreje? Eden najboljših trboveljskih nogometašev Igor Holcšek je postal očka. Če bo šel mali Jan po očetovih stopinjah bomo vsekakor še slišali zanj. Seveda, iskrene čestitke. ZTKO Hrastnik nam je posredoval glasilo Rekreativec, v katerem so natančno določena pravila in razporedi tekem oz. srečanj, ki štejejo za lovoriko Trim igre 1993 in plaketo hraslniški kaveljc in korenina. Zaradi ogromnega števila infornacij vsega ne moremo objaviti, vsi zainteresirani pa podrobnejše informacije dobijo pri Petru Kauzerju na ZTKO Hrastnik, Lug 3 ali po telefonu 41 - 675 in 41 - 134. Člana AO PD Trbovlje Dušan Košir in Miran Kokole sla zadnjo soboto in nedeljo plezala v stenah Ospa na Primorskem. 17. aprila sla plezala v smeri Goba /. oceno V/A2. 120 m. Dan kasneje pa je Dušan Košir plezal solo v smeri Medo z oceno V/4V. 120 m. V izredno slabem srečanju so Litijani osvojili le točko proti najslabši ekipi v ligi. Tudi igranje z igralcem več ‘e od 25. minute Litijanom ni pomagalo, da bi osvojili kaj več. S.K. Znova poraz Papirničar - Kovinar (Maribor) 0:1 (0:1) Radeče, stadion l‘apirničarja, sodnik Gla‘ar s Ptuja. Strelec: Zemljič. Domačini ‘e petič niso zmagali, pa tudi športna sreča jim je obrnila hrbet. Skozi vso tekmo so igrali praktično na nasprotnikovi strani, gostje pa so iz dveh napadov dosegli zadetek, ki je igralce NK Papirničar pribli‘al moštvom, ki se borijo za izpad 3. slovenske lige. Sodnik Gla ‘ar je sodil slabo. V.Ž. Rokomet Brez sreče ni finala Velika Nedelja -TKI Hrastnik 40:39 (12:9, 22:22,28:28) Velika Nedelja, športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Jovanovič in Čeak (oba Lj). V.Ncdelja: Kovačec. Okreša 3. 4. SNL: Hrastnik Center Jošt -Šentjur 0:2 (0:0), Apnar Kresnice - Ihan 1:0 (1:0) (strelec Vehovec). Tradicionalni tek na Čehine • mladinci: 1. Sopotnik, 2. Berčon (oba Rudar); - člani do 29 let: I. M.Ivšek (Rudar), 2. Novak (3 N Šport). 3. M.Teraž (Mojstrana). 4. Petrin, 7. Ivšek (olia Rudar); Člani do 39 let: 1. Urh (Domžale). 2. F.Teraž. 3. J uri Čič (oba Mojstrana). 11. B.Kolar (Rudar); člani do 49 let: 1. Rogelj (Lj). 2. Kirn (Hrastnik), 3. Čarman (Litija). 4. Skubic (Slovcnijašport Lj.). 5. Motoh (Rudnik Trbovlje); -veterani: I. Stopar (Slušno prizadeli), 2. Laznik (Rudar), 3. Škapin (Celje). 6. Fajlar (Kisovec). S. Sušnik (Rudar); -članice: I. Bohinc (Domžale), 2. Kotar (Rudar), 3. Škapin (Celje). KEGLJANJE” ' Hrastniška liga - 11. iu 12. kolo: Pivovarna Laško - Društvo upokojencev 3:5 (2452:2489), Kemična - Sijaj 1:7 (2670:2806), Mesečina - Podporni člani 3:5 (2708:2752). Tim Laško - Rudnik 2:6 (2584:2707), Sijaj - TIM I jLŠko 2:6 (2656:2706). Društvo upokojencev - Rudnik 1:7 (2530:2707). Pivovarna Laško -Mesečina 2:6 (2494:2628). Podporni člani - Kemična preloženo. Trenutni vrstni red: Rudnik 17, Podporni člani 15 (-1), Sijaj 15, Kemična 13 (-1), Mesečina 9, TIM Laško 6. Društvo upokojencev 2, Pivovarna Laško 0 točk. Trim liga Hrastnik - 3. kolo: TKI - Ljiljani 3:5, Gostilna Texas -Policijska postaja 13:0. Juventus -Čvek 5:7. ŠD Čeče - Steklarna 3:3, Mesarstvo Koprivnik - Steklarski frisi 4:0. Trenutni vrstni red: Gostilna Texas in Ljiljani 6. Mesarstvo Koprivnik in Čvek po 4, ŠD Čeče in Steklarna po 3 točke... Trim liga Zagorje- l.liga: Bistro Cerar - Izlake 6:6, Merli -Inženiring Šarbek 1:3. Čolniše -Trgovina Repovž 4:3. L'muhy -Malopomalo 1:6. Paradox - Mladi orli 12:3. ŠD Mlinšc - Klub Mesečina 3:0; 2.liga: Topličani -Kotredež4:0, Vesn- Udarnik M BP 1:0. ŠD Praprečc - Šcntlampcrt 3:2, Zlatorogi Ultra - Mlinšc II 1:0. Antimon Trgovina Čop 1:1; 3. liga: Buldožer - Hors 2:1, Siporex -Izlake VE T. 4:5. NLP Eurotrade -pitoni 2:4. Dream Team - El. Elemcmem 2:1. Tapi - Gostišče Maček 1:0. Jastrebi I Tirna 3:0. ___ šah Velika nagrada Optimizma • Gorica: 3. predtekmovanje: 1. Karnar (Lj ), 2. Uroš Zalokar, 3. Hinko Jazbec in 26. Rado Bajda (vsi Trbovlje). Zasavsko šahovsko prvenstvo - 5. kolo: Bajda - Kotnik remi. Zalokar - Kuzmič 1:0, Kranjc st. -Skobe 1:0. Tomažič - Bajraktarevič 0:1. Pavlin - Juvan remi. Novak -Koščičremi, Kranjem!.-Jurič remi, Beko- BOrčiloO: 1, Vidmar - Dušak remi. Trenutni vrstni red: 1. Zalokar 4,5. 2-3. Kranjc st. in Kotnik po 4. 4. Bajda 3 točke... Zorli 4. Trofenik 5. Gregurič 3. Ivanuša, Kumer 3, Šoštarič. Sok 3, Cvetko, Mesareč 7. Belec. TKI: Premec, Žagar 1 ,Bekavac9, Dečman. Kranjc, Šutar 4. Plevnik, Moljk 6. Oblak, Šeško 6, Vidmar 2. Škalički. “Športno, borbeno, dramatično brez primere in srečna zmaga. Čestitke gostom in sodnikom. Škoda daje moral eden izpasti," so besede, ki jih je v zapisnik zapisal trener gostiteljev Vili Trofenik in povedo skoraj vse. V zelo kvalitetni tekmi, ki je trajala slabi dve uri in pol in se je v rednem delu končala 22:22, po prvem podaljšku 25:25, po drugem 28:28, po prvi seriji 7-metrovk 31:31 in na koncu s srečno zmago gostiteljev, je zmagal šport - rokomet. Gostje so začeli pametno in s preudarno igro v 21. minuti povedli z 8:5. Sledilo je obdobje slabo in prehitro zakjučenih napadov, kar so domači znali izkoristiti in s hitrimi protinapadi uspeli doseči kar pet zaporednih zadetkov. Namesto zanesljivega vodstva gostov so odšli gostitelji na odmor s tremi zadetki prednosti. Dolani so v drugem polčasu uspeli v pičlih sedmih minutah izničiti vodstvo domačinov in povesti s 13:12. Do konca sta se ekipi menjavali v vodstvu in ko je 20 sekund pred koncem Urban Moljk v krasnem prodoru dosegel vodstvo, je kazalo na zanesljivo zmago Dolanov. Žal sta v takorekoč zadnji sekundi sicer odlična sodnika dosodila 7- metrovko za domače, ki jo je Mesareč po tveganem lobu vratarja Škaličkega uspešno izvedel in izsilil podaljšek. Prvi del podaljška je povsem pripadel domačim, ki so štiri minute pred koncem vodili s 25:22. Ko je dvorana ‘e slavila vstop v finale play offa, so Dolani z neverjetno borbenostjo in odlično igro uspeli izenačiti. V izenačeni igri je minil tudi drugi podaljšek in le dve sekundi pred koncem je domačim še enkrat uspeli izenačiti. Rezultat je ostal izenačen tudi po prvem krogu sedemmetrovk. Potem je MiranŠeško uspel kar 8-krat izenačiti rezultat, njegov deveti strel pa je domači vratar ubranil. Če smo pred tednom zapisali, da bo gostovanje Dolanov v Veliki Nedelji te'ko in, da se bojimo nešportnih izgredov, potem se moramo tokrat gostiteljem opravičiti. Z redkimi izjemami, katerih cilj sta bila oba sodnika, so domači nadvse športno bodrili svoje igralce. Kraj, ki premore vsega 300 hiš, je na tej tekmi ‘ivel za rokomet in zmagal. Prav zato jim velja športno čestitati. J.P. IMPORT-EXPORT PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 IO ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1993 5000006276,13 Banka Zasavje d.d., Trbo\.^ spoštovani devizni varčevalci Rešimo skupaj probleme starega deviznega varčevanja COBISS o Zakon o poravnanju obxjeznosti iz neplačanih deviznih vlog obvezuje banke, da omogočijo varčevalcem razpolaganje z deviznimi sredstvi najkasneje v petih letih. LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje želi skupaj z vami rešiti problematiko "zamrznjenih" deviznih sredstev že v letu 1993. Vabimo vas, da se oglasite v enoti banke, pri kateri imate devizna sredstva in se dogovorite za način sprostitve sredstev. /O Banka, ki dela z ljudmi - za ljudi UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek:.............................. mesto........................ postna St........... ulica........................ telefon............. datum......................... lastnoročni podpis. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: •proti, trlmeaečno, polletno (ustrezno obkroži) Izpolnite naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. ZASAVC NAGRAJUJE ZVESTOBO * Nudimo vam tri oblike inja: i »j r-«i 't- vsak mesec sproti po tekočih cenah, trimesečno po zajamčeni ceni v začetku tromesečja in polletno po zajamčeni ceni v začetku polletja.