Š«3¥. 82. V Trstu, ¥ sredo 21 marca 1916« I2l Rja vsak dan, ftid! ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. I rećiMŠivo: rilca Sv Frančiška Asiškeg« Jt. 20, !. nadstr. — Vsi ■ < c j i»i naj se pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se n« sprejemajo in lukopisi se ne vraCajo-■•/iV.-lelj ir cdgovorni irednik Štefan Godina. Lastnik konsordl lis«:. .EčiucjtiV— Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge X (cijenim jtroflvcm v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslskega SL 21 Telefon rredniStva In uprave štev. IHtt. Nprc(nir. ...... • • • • • 2JI Letnik XII. ene mm po koloni. 10 vin. Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 3 vtnarj«v, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v Sirokostl Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov . . . . •■ Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............ . . • mm Oglasi v tekstu Usta do pet vrst....... vsaka nadaljna vrsta.......: . ♦ » Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti'. — Plača Ui toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranClfkl AslSkega St 20. — PoštnahraiUtnlČm račun št 841.651 po 20 vin. K 20.—• . 2.— Prei!si!ii{!ineusllih!!o$os!Kov.| Ruska bojišča. — Na gališki fronti zvišano bojno delovanje, posebno pri Pilan-zerjevi armadi. — Na severni fronti Rusi razširili napade tudi na črto Riga-Dvinsk, a bili povsod krvavo odbiti. Neprestani napadi med Naroškim in \išnjevskim jezerom. Velike ruske izgube. Južno Na-roškega jezera Nemci umaknili fronto za par sto metrov. „ Italijanska fronta. — Položaj v splos-nem neizpremenjen. Razni sovražni napadi odbiti. Zapadno bojišče. — Zapadno Moze bavarski polki in virtenberški bataljoni navzeli z naskokom vse francoske posto-jnnke severovzhodno Avoncourta. Nad 2500 Francozov ujetih. Pred Verdunom položaj neizpremenjen. Palkansko bojišče. — Napad naših letal na Valono. Neznatne praske ob grški meji. Turška bojišča. — Na kavkaski fronti praske med poizvedovalnimi oddelki, sicer nobenih posebnih dogodkov._ Me uMna porotno. DUNAJ, 2!. (Kor.) Uradno se objavlja: 21. marca 1916. Ruskobojišče. — Bojno delovanje mescema zvišano, posebno pri Pilanzer-BaltiuGvi armadi. Italijansko bojišče. — Položaj je v splošnem neizpremenjen. Sovražni napadi na postojanke, ki smo ]sh osvojili na Rofflboou in na Mrzlem Vrhu, so bili odbiti. Na Roiubonu je bilo pri neki naši novi akciji ujetih 81 Itaiijauov. Jugovzhodno bojišče. — Naši letalci so se pojavili ponoči nad Vloro (Valono) in obmetati pristanišče in četna taborišča uspešno z bombami. Vrnili so se kjiub siinetnu obstreljevanju nepoškodovani. Položaj v Ćrnigori in Albaniji ne-izpremenieno miren. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Poročilo Cođorne, DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cador-ne 19. marca. Na trentinski fronti od časa do časa topovski ogenj. Sovražna artiljerija je bombardirala naše postojanke na M on te Vollo (Val Sugana), ki pa je ostal trdno v naši posesti. V dolini Bele so izvršili naši smučarji drzne napade preko pon-tebskega potoki in na Leopoldskirchen. V noči na 18. t. m. je osvojil eden naših oddelkov s pomočjo artiljerije postojanko na Rmeni pečini, severovzhodni Joidi Montasio, pregnal od tam nasprotnika in ujel nekaj mož. Sovražna ojačenja, ki so došla iz Zajezerske doline, so bila zadržana po uspešnem ognju naših baterij. V tolminskem odseku je izvršil sovražnik po močni topovski pripravi dne 18. t. m. srdite napade na naše postojanke na višinah Sv. Marije. Boj se je nagibal sem-tertja. Ujeli smo 41 mož. med njimi 2 oficirja. Končno se je nasprotniku posrečilo. da se je utrdil v prednjih delih naše obrambne črte. Na ostali soški fronti neprestano topovski boji. Sovražni letalci so zopet metali bombe na rtič Sdobba, ne da bi napravili kako škodo. nmm uradno poročilo. BLRLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan, 21. marca 1916. Zapadno bojišče. — Zapadno Moze so bavarski polki in virtenberški deželnobrambni bataljoni po skrbni pripravi zavzeli z naskokom vse močno zgrajene francoske postojanke v gozdu in ob gozdu severovzhodno Avoncourta. Poleg zelo znatnih krvavih izgub, je izgubil sovražnik dosedaj 32 oficirjev, med njimi dva poikovna poveljnika in nad 2500 mož na neranjenih ujetnikih in mnogo, še nepreštetega vojnega orodja. Protisunki, ki jih je izvršil, mu niso prinesli nobene koristi, pač pa r.adaljno težko Škodo. Vzhodno Moze je ostala bojna slika neiz premen jena. Vzhodno bojišče. — Rusi razširjajo svoje napade tudi na najskrajnejše severno krilo. Južno od Rige so bili krvavo odbiti, i stota k o ob dvinski fronti in zapadno Jakobova močnejši sovražni poizvedovalni oddelki. Proti nemški fronti severozapadno kraja Postavi in med Naroškim in Višnjevskim jezerom so napadali noč in dan posebno močno, a brezuspešno. Izgube sovražnika odgovarjajo zastavitvi mas v bojih. Neko daleč naprej štrleče koleno naše fronte tik južno Naroškega jezera smo v svrho izognitve obsežnemu ognju umaknili za par sto metrov na višine pri BHsnekih. Balkansko bojišče. — Izvzemšf neznatnih patruljnih prask ob grški meji je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Gibanje ob flandrijskem obrežju. AMSTERDAM. 20. (Kor.) Neki tukajšnji list poroča z meje, da je od včeraj! zvečer ob flamskem obrežju zelo živahno. Že včeraj so izvrševali letalci aliirancev poizvedovalne polete. Ob 2 popoldne se je pojavilo nad Zeebfitegom zopet eno letalo, ki je bilo močnoobstreljevano od nemških obrambnih topov. Videti je bilo jasno, kako so se razpočiie kroglje v zraku. Nemške straže so oddajale svetlobna znamenja. Ob 4 zjutraj se je pojavilo angfeško brodovje, ki je obstreljevalo nemške postojanke ob obrežju. Bombardiranje je trajalo še preko poldneva. O obstreljevanju Zeebriigga poroča list, da je bilo navzočih mnogo letal. V svetlobnih odsevih žarometov je bilo nekatere mogoče jasno opaziti. Letala so metala bombe. Po četrti uri popoldne je bilo z obrežja mogoče opaziti velik ogenj v Zeebriigge.__ Dos&tiiti no morju BERLIN, 20. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne 20. t m. zjutraj se je vršil pred flan-drijskim obrežjem za nas uspešen boj med tremi nemškimi torpedovkami in petimi angleškimi rušilci torpedovk. Nasprotnik je prenehal boj. potem ko je bil večkrat zadet in je odplul z vso naglico. Na naši strani le čisto neznatne poškodbe. Potopljene ladje. AMSTERDAM. 20. (Kor.) Neki tukajšnji list javlja, da imajo zaradi potopitve parnika »Palanbanga« odhajajoče ladje težave z moštvom. Moštvo »Dirkslandac baje davi ni hotelo odpluti. Ravnalo je tako sporazumno s svojim mornariškim društvom. ROTTERDAM, 20. (Kor.) Kakor poroča Rotterdanische Courant«, se namerava ruševine »Tubantie« preiskati s potapljači, da se pojasni, na kak način je bi! parnik potopljen. LONDON, 20. Lloydova agencija javlja: Angleški parnik »Port Dalhou-siec in norveški parnik »Langeli« sta bila potopljena. Danski parnik »Skodsborgc se je potopil. Posadke so rešene, deloma pa se pogrešajo. Pogajanja med Nemčijo in Anglijo glede izmenjave invalidov. VL1SS1NGEN, 20. (Kor.) Med Nemčijo in Anglijo se vrše pogajanja glede izmenjave invalidnih vojnih ujetnikov, ki se bo vršilo Ar aprilu preko Vltssingena. Francoska zfcornlc* BERN, 20. (Kor.) Pri razpravi o državnem proračunu v francoski zbornici je izjavil finančni minister Ribot, da ima Francoska vsak dan 93 milijonov frankov vojnih izdatkov. Izdatki Angleške da znašajo 110 milijonov in da kmalu narastejo na 125 milijonov. Govoreč o vprašanju, kako bo Francoska, katere ozemlje je deloma zasedeno, nosila ogromna bremena. se je zadovoljil minister z zahtevo, da naj se zaplenijo vrednostni papirji nevtralnih držav, ki se nahajajo v francoskih rokah, in se prodajo uradnim potom. Ribot je nadalje izrekel upanje, da se sprejme monopol na alkohol, omenjal pa ni ničesar o kakem pravem vojnem davku, kakor je pričakovala levica, in je izjavil, da bo vprašanje davka na imetje rešljivo šele po vojni. Podaljšanje moratorifa na Francoskem. BERN, 20. (Kor.) Pariški »Temps poroča: Moratorij za vrednosti, s katerimi se kupčuje na borzi, se je podaljšaj za 20 dni. ______ Kizozenski nota KtnOIl AMSTERDAM, 20. (Kor.) »Nieuwe van den Dag« je poročal davi, da je nizozemska vlada odposlala zelo ostro noto v stvari »Tubantije« nemški vladi. Pol-uradno se k tej vesti poroča iz Haaga, da v ministrstvu zunanjih stvari ne vedo nič o tem. _ S tankih ftojlft. CARIGRAD, 20. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Neizpreinenjeno. — Kavkaska fronta : Razven prask med poizvedovalnimi oddelki nič važnega. — Dardanelska fronta : Včeraj popoldne ste ena tor-pedovka in zvečer ena križarka brezuspešno streljali na okolico Saddil Bahra in Teke Bumu. Obe ladji ste se nato zopet oddaljili. — Jemenska fronta: Angleški, z dvema strojnima puškama oboroženi oddelek, ki Je prodiral v smeri E1 Saile, severno Šefti Osmana, je bil napaden od našega nasproti poslanega oddelka. Sovražnik je pobesnji v Sejb Os-man, ostavivši 20 mrtvih in ranjenih !n 9 poginjenih konj._ Turška zbornica. CARIGRAD, 19. (Kor.) Od zbornice v prvem čitanju sprejeti zakonski načrt glede uvedbe gregorijanskega kalendarja je vsled gotovih izprememb ostal v pristojni komisiji zbornice in ga ni bilo mogoče definitivno sprejeti in izročiti senatu. Radi tega te reforme turškega štetja še ni bilo mogoče uvesti z novim finančnim letom, ki se prične dne 14. t. m. Prepoved nVoza luksurijoznih predmetov na Angleško. NEWYORK, 20. (Kor.) »Associated Press« objavlja razgovor svojega londonskega zastopnika z angleškim trgovinskim ministrom Runcimanom. ki je opozarjal pri tej priliki na predstoječo kabinetno odredbo, da se prepreči uvoz številnih luksurijoznih predmetov v Veliko Britanijo in Irsko. Pod tem blagom je razumeti: privatne avtomobile, godala, kovaško blago, porcelanasto blago, fantazijske predmete, milo itd. Kanadski senat. LONDON, 10. (Kor.) »Times« poročajo iz Oiave z dne 17. t m.: V senatu je bila prečitana brzojavka Bonar Lawa, ki se ie izrazil o pariški konferenci sledeče: Angleška vlada se, kar se tiče trgovinske politike po vojni, ne bo v nobenem oziru obvezavala. Ako bi se kot rezultat konference razpravljalo o kaki določnejši obliki, se ne bo nič ukrenilo brez vednosti dominifev.__ Antimilitaristična konferenca švedskih mladosocijafistov. STOCKHOLM, 20. (Kor.) Mladosocija-listi so imeli kljub protestu načelništva socijalistične stranke v zadnjih dneh an-timilitaristično konferenco. Oblasti so obtožile tri udeležnike radi pozivljanja k nepokorščini. _________ Centrala za obleko v Nemčiji. BERLIN, 20. (Kor.) Da bo za manj inio-vito prebivalstvo, če bi vojna trajala dalje, na razpolago potrebna obleka, v prvi vrsti potrebna spodnja obleka, po [primernih cenah, se je ustanovil državni urad za meščansko obieko (državno oblačilo.) _______ Ogrski ministri na Dunaju. DUNAJ, 21. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisca je prispel danes zjutraj, finančni minister Teleszky pa včeraj zvečer semkaj iz Budimpešte. Odlikovanje baronice Buriaoove. DUNAJ, 21. (Kor.) Cesar je v priznanje osebnih zaslug za vojaško zdravstvo v vojni blagovolil podeliti baronici Olgi Burianovi brez takse častni znak Rdečega križa L razreda z vojno dekoracijo. Prepovedan izvoz in prevoz. DUNAJ. 21. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja ministrsko naredbo, s katero se prepoveduje izvoz in prevoz različnih predmetov, tako žita, slada, sočivja. moke, mlinskih izdelkov, riža, krompirja, vseh psov večjih plemen, mleka, jajec, govejih kož, konjskih in prašičjih kož, telečjih, ovčjih, janjčjili, kozjih in kozlič-jih kož, jedilne masti, tehničnih masti, palmovega olja, olja iz palmovih jeder in kokosovega oija, piva, vina, šumečih vin, drv za kurjavo, koksa, briketov, rud -Vseh vrst, barvil, barvilskih izvlečkov, čresla, bombaža, bombaževega sukanca, prediva, konopnine, jute, svile vseh vrst, surovega železa, železa in jekla v palicah, železne in jeklene pločevine,, mostnih konstrukcij, tračnic, lokomotiv, tenderjev, tovornih in osebnih železniških voz in njih sestavin, vojaških železnic, materijala za vojaške železnice, bodičaste žice, varnostnih oklopov, varnostnih ščitov, konstrukcij topovskih oklopov in vseh sestavin tega blaga, brzojavnih in telefonskih aparatov, mikrofonov, brzojavnih in telefonskih kablov, tovornih voz, voznih kuhinj in peči za peko, nosilnic za ranjence, nosilnic, desinfekcijskih predmetov in njih sestavin, koles in avtomobilov; letal vseh vrst, ladij, parnikov, motornih čolnov, fotografskih in kinematografskih aparatov, raznih kemičnih pomožnih snovi in kemičnih proizvodov, škroba, lepila, zdravilnih snovi, zdravilnih spojin, zdravilnih priprav vseh vrst in oblik za ljudi in živali, obvez, kirurgičnih in medicinskih instrumentov, užigalic, streljiva in razstrelnin, gnoj'il, krmil vseh vrst. Transporti, namenjeni domači vojni upravi, niso prizadeti-po določbah te naredbe. Naredba se uveljavlja z dnevom razglasitve. • . Prepoved pisanih čepic za srednješolce. DUNAJ, 21. (Kor.) Kakor poročajo listi, je naučno ministrstvo izdalo odlok, ki prepoveduje srednješolcem nošo pisanih čepic. _ Budimpeštanske cestne železnice. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Danes objavljena bilanca družbe budimpeštanskih cestnih železnic izkazuje z vštetim prenosom lanjskega dobička v znesku 085.830 K dobička 8,507.757 K. Kot dividenda se izplača 32 K na delnico in 22 K na užitnico. Požar. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) V blagovnem skladišču parnega mlina »Hungaria,« ki je bil nekaj tednov sem urejen kot tovarna za konjsko krmo, je danes zvečer izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil tovarno. Skoda znaša nad en milijon kron. Mlin se je posrečilo rešiti. Pri reševalnih poizkusih je, kakor se sluti, ena oseba izgubila življenje. , Položaj. 21. marca. • Na severnih vzhodnih bojiščih nadaljujejo Rusi s svojimi ofenzivnimi poizkusi. Dočim so ob Dnjestru dosegli neki u-speh, prisilivši avstro-ogrske čete, da so ostavile predmostrii okop pri Uščjecku. so pa bili njihovi srditi napadi na severni fronti med Naroškim in Višnjevskim jezerom po Nemcih krvavo odbiti, kakor do-znajemo iz današnjih uradnih poročil. Tu moramo poveljstvu naše vojske na severu izreči priznanje in zahvaio na odkritem poročanju, ki ne prikriva ničesar in tudi ne eventualnih neuspehov, ki so med tolikimi dogodki silovite in dolgotrajne borbe ne le umevni, marveč tudi neizogibni poleg tolikih sijajnih uspehov. Taka odkritosrčnost v poročanju ima — da-si je morda za hip neprijetna — le dobre posledice, ker se vera in zaupanje v u-radna poročila utr jata, da javnost ne dvomi na resničnosti, ko se poroča o velikih uspehih. S to vero in ter.i zaupanjem pa se utrja tudi uverjenje, da bo končni uspeh na naši strani. Ne treba pa še le naglašati, da gornjemu dogodku ob Dnjestru ni pripisovati prav nobene važnosti. Sedanja vojna bremeni z največjo težo na Poljakih. Razdeljeni so na tri države in njihovi teritoriji v Avstriji, v Rusiji in v Nemčiji so, oziroma so bili vojno pozo-rišče in tako direktno prizadeti po vseh grozotah te strašne vojne. Ali na drugi strani je ta vojna prinesla Poljakom velikansko pridobitev, kakršnje niso mogli priboriti z vsemi svojimi narodnimi boji in napori od razdelitve kraljestva sem: danes prlpoznavajo vsi poljski narod in vsi snubijo Poljake s sijajnimi obljubami. Posebno topli in »bratski« so pos-tali v ruski dumi. kjer se celo voditelj vname politike obrača z apeli do bratskega poljskega naroda. Nu, mi smo že opetovano povedali svoje mnenje o teh pojavih ruske ljubezni do Poljakov in o njihovi vrednosti in — iskrenosti. Ne dajamo jim vere, ker prihajajo le vsled sile časov in dogodkov. Po tolikih letih nasilne rusifi-kacije naj bi verjeli priznavanja Poljakov kot samostojen političen narod, iti celo — bratski narod?! Ne moremo! Da ni te vojne in da ni take čudovite odporne sile na strani centralnih vlasti, težko da bi bilf Poljaki danes — bratski narod! Tudi v nemškem državnem zboru je poljsko vprašanje — kakor smo včeraj o-menjali — na dnevnem redu. Tu sicer niso tako usiljivi z zatrjevanjem ljubezni in so bolj rezervirani. Vendar zveni iz vseh en unci jaci j, uradnih in poslanskih, priznanje, da mora Nemčija revidirati svojo dosedanjo poljsko politiko. Ali — kakor rečeno — do jasnih, decidiran ih in obveznih izjav, ki bi konkretizirale smer bodoče poljske politike v Nemčiji, le noče priti doslej. In vendar bi morale priti čim prej že z ozirom na Poljake v ruski Poljski. Grešili bi, ako bi hoteli prezirati dejstvo, ki je potrjajo tudi razni nemški viri, da je med ruskimi Poljaki tudi struja — sasebno v trgovskem in industrijalnem svetu —, ki nagiblje bolj k Rusiji kljub vsemu in vsemu. Nu, ti tvorijo le mali del Poljakov v ruski Poljski in bi na vse zadnje mogli preiti preko njih na dnevni red. Drugače pa je s tistimi, ki omahujejo in se ne morejo odločiti v glavnem ravno radi nejasnosti in negotovosti v namerah v politiki Nemčije napram lastnim Polja~ kom za bodočnost! Jasna, decidirana, povoljna in — seveda — obvezna izjava od strani oficijelne Nemčije, da se nemška politika proti Poljakom iz Bismarckove dobe ne povrne več, bi bila za vse take Poljake naravnost odrešilna in bi jim napravila odločitev zelo lahko. Z zatezanjem in neodločnostjo na nemški strani le olajšujejo g. Sazonovu — lepe obljube in apele na »bratski poljski narod«. Episkopat v Belgiji kaže od začetka vojne sem največjo vojevitost, vsled česar vlada med nemško okupacijsko silo in glavarji katoliške cerkve največja napetost. Tudi letošnji postni pastirski list kardinala Merciera, čitan v vseh cerkvah nadškofije, je ovajal sovraštvo proti Nemcem. Radi tega pastirskega lista je nemški guverner naslovil na kardinala pismo, v katerem mu očita, da njegovo postopanje ne odgovarja zagotovilom, ki iih je dala sv. Stolica, marveč da je s svojim pastirskim listom še poojstril svoje razmerje do okupacijske oblasti. »Nikdo ne more Vaši eminenci — pravi guverner — zabraniti, da vernikom sporočite to^ kar jim potom Vas sporoča sv. Oče. Ali vi segate preko tega v dolgih političnih razmotrivanjih, ki jim moram odločno o-porekati. Pri tem moram označiti kot naravnost neopravičljivo, da Vaša eminenca na način, ki je v nasprotju z dejstvi, vzbuja neopravičene uade glede izida vojne.« Na to grozi guverner, da bo odslej — v nasprotju z dosedanjo potrpežljivostjo — vsako pod zaščito svobode bogočastja ti-rano politično uveljavljanje in gojenje sovražnega mišljenja proti po mednarodnem pravu zakoniti avtoriteti okupacijske o-blasti, brezobzirno preganjal kakor mora to storiti po svoji dolžnosti na podlagi svojih naredb. Doslej je take pregreške duhovnikov prijavljal kardinalu v kaznovanje potom cerkvene discipline. Odslej ne bo več, ker daja kardinal sam izgled nepokornosti. Guverner pravi, da mora moralno odgovornost pripisovati kardinalu za to, da se mnogi duhovniki puščajo zavajati k hujskanjem in si deloma nakladajo težke kazni. Guverner zaključuje: »Vaša eminenca mi boste morda hoteli oporekati, da podrobnosti v izvajanjih postnega pisma neseni razumel, aJi da jih tolmačim v smislu, ki ni bil Vaš. Taka razpravljanja ne prinašajo sadu in me ni volja, da bi se vnovič spuščal vanje. Trdno sem marveč odločen, da v bodoče ne boni več dopuščal, da Vaša eminenca, zlorabljajoč svoje visoko zvanje in spoštovanje, ki gre Vašemu cerkvenemu oblačilu, tirate politično hujskanje, radi kakršnje-ga je vsak priprosti državljan, klican na odgovor. Svarim Vašo eminenco, da v bodoče ne nastopate več s političnim u-veljavijanjem!« Izredna ostrost v tem pismu proti osebi na tako odličnem mestu govori jasen govor: spor med nemško okupacijsko oblastjo v Belgiji in prvim dostojanstvenikom kat. cerkve v deželi je akuten tako, da utegne priti do senzacijonelnih korakov proti kardinalu. 2liMe u Solunu. Te dni je po dolgem času zopet bilo čitati kratko poročilo z Jugovzhodnega bojišča, da je ob Dojranskem jezeru prišlo do majhnih prask med patruljami. Ali so te praske začetek novih bojev tam doli, ali ne, je pač težko prorokovati. Ce pomenjajo začetek novih bojev, potem se pač čez noč izpreineni slika, ki jo je kazalo doslej središče enteirtnih bojnih sil na Balkanu, Solun, in ki jo tako nazorno podaja poročevalec milanskega »Corric-re della Sera«, Fraccaroli, v svojem listu. Voina v orijentu; pravi Fraccaroli, ima nekoliko dni premora. Solun: mesto dvajsetih plemen, petdesetih lažnivih bajk, desetih ver, štirih armad in tisočerih u-pov. Letni čas, ki nam prinaša danes bujen pomladanski dan. jutri pa čemeren zimski dan z ledenim mrazom. Smehljajoče se sinje vzhodno nebo, ki naenkrat zavija v ogrinjalo skandinavske megle. Solun, šumno in tajinstveno mesto, ki bi pravzaprav moralo živeti v največjem miru, pa se danes nahaja v brezdnu vojne. Vojna? Le-ta molči nekaj časa, in v tem premoru se je mesto nekoliko od-dehniio. Proti pristanišču se vali dodga kača ljudi, živali in voz. Indijski vojaki so. ki korakajo tod, širok rjav pas, ki je razpe-t po cesti. Vse je iste Ijarve: uniforme, roke, obrazi, turbani, in iz te barve se svetlikajo vroče oči, ki se bleste iz očesne beline. Oglase se golčečl kriki iz čete S turbanom pokritih in uhani nališpanih jezdecev. Kolona je morala obstati. Povsod krik in vik, ker ni mogoče dalje. Prodajalci sadja- porabljajo ta premor, da kriče ponujajo svoje mandarine. Cčla vrsta avtomobilov prihaja čez cesto. Stot-nija kretskih orožnikov koraka mimo jezdecev. Zibajoč se tovorni avtomobil je prisopihal okorno in na njem tiče vsevprek stare ženske, vojak z zavezano glavo, svežnji perila, otroci, drva, starci z dolgimi belimi bradami, kopica pušk. Kos Srbije je bil na tem avtomobilu, ki se je zibal mimo nas. Na cesti je šepajoč častnik dvignil svojo palico in dal tako znamenje, naj se ustavi avtomobil. Avtomobil je obstal s sunkom, ki je potrese! ženske, drva, puške, otroke in bele brade starcev. £epajočega častnika so potegnili na voz. Bil je ranjen Srb. Iz vrtov »Belega stolpa« prinaša veter glasove glasbe. Počasi je pridr-drala v jasnem solnčnetn svitu kočija. Na blazinah v kočiji se ziblje mlada dama z neverjetno črnimi očmi in neverjetno rdečimi usteci. Uživa solnčni sij in se naslaja na dimu svalčice. Njena obleka je kakor gibajoča se paleta: bluza rožnate barve, modra šerpa, kratka, zelena suknjica, vijolčaste nogavice, rumeni čeveljčki: sirena iz orijentalskega zabavnega Ne daleč odtod druga slika. Okoli pekovske peči se snete sto in sto žensk, da bi dobile kruha. V Solunu ni več kruha. Stoje tamkaj v dolgi vrsti in čakajo. One, ki so prišle zadnje, silijo nestrpno naprej. Roke in prazne košarice se bliskoma vzdigajo in povešajo iz te gneče. Prerivanje in krik. Prihitela sta tjakaj dva o-rožnika. Voz cestne železnice je trčil ob dva avtomobila Rdečega križa. Cesta je zaprta. Sedaj niso prisiljeni samo Indijcu da so obstali, temveč vsi. Ta splošni za-stanek je za poulične prodajalce ugodna prilika, da iznova začno kričati svoj: »Mandarina, mandarina!« Končno se je promet zopet pričel. Za Indijci prahajajo dolge vrste tovornih voz angleške armade. Štirje pari mul, katerih je vsaka stala 2000 frankov, vozijo po dva stota drv. V pristanišče prihajajo neprestano francoski in angleški parniki ter privažajo artiljerijo, municijo, zaboje, konfe in mule. Tu je strahovit direndaj, krik in vik. Sirene tulijo* /erige jo žrjavi ropotajo. Vi- 8 (ran H. .EDINOST« štev. 82. V Trstu dne 22. marca, I9TB deti je tli vse pomešane francoske, angleške in srbske vojake poleg Alžircev in Marokancev, Indijcev in Škotov v kratkih krilih z nagimi koleni- Po pristaniških ulicah vse mrgoli raztrganih, omazanih otrok: ki se kakor klošč oprijemajo Človeka. Njihovo jezikovno znanje sega že tako daleč, da prosjačijo: »Priere un son. Please, one pexmy«. Neulrudliivo in ne da bi prenehali tudi le trenutek molijo svojo jokavo molitvico. Ko se zvečeri, se pokaže okoli pristanišča kot nekak svetniši žar, kajti dve ali tri glavne ceste so še razsvetljene. Dobilo se je še nekaj premoga, da je mogoče par cest razsvetljevati električno. Ostalo mesto pa je temno. Na nebu se pojavljajo zvezde in zvezde se pojavljajo tudi na morju; majhne luči na vojnih ladjah, žarki, ki v svoji trobarvni svetlobi c žar-jajo velike rdeče križe na bolnišniških ladjah. In zopet nam prinaša veter iz daljave glasove glasbe in v senci molče švigaio po ulicah silhuete orijentalskih lepotic, katerim v celih gručah slede vojaki. In vojna? Ta se zdi zelo daleč. V peKlu Kros Oerđuno. Pariški »Journal« objavlja sledeče pismo nekega pol kovnega zdravnika, ki o-pisuje svoje doživljaje pri Verdunu: Ako bi ne bil tako strahovito pobit in izmučen, bi opisal sliko, ki mi ostane neizbrisna v spornimi: goste snežmke, ki padeio z neba in nam ne puste naprej, gladek led, ki zapelje običajno avtomobile v jarke, vojake, ki skušajo spraviti vozove ria višine, voznike, ki se strašno mučijo, da se ne prevrnejo z avtomobili vred — in vse te grozne ure čakanja, ta mraz, te muke in peklensko bobnenje topov.... Toda o tem kedaj pozneje. Sedel sem v majhnem službenem vozu in pomagal, kolikor sem mogel, da se izkopljemo iz snega. Kajti bilo je treba naprej, sicer bi nas laiiko vsak trenutek povozil kak težek tovorni avtomobil. Dvanaistkrat smo se že izkopicali iz snega, istotolikrat padli v jarke in bili vsled semintja drvečih avtomobilov v neprestanem smrtnem strahu. »Svetiljke je prepovedano prižigati«, nam je zadonelo nasproti. In že nas je zagrnila temna noč. Orožno, grmeče tulenje je napolnilo o-zračje. Levo od nas je ležal bolniški voz angleškega Rdečega križa popolnoma razbit v jarku. Predno se dospe v D.....se spušča cesta močno navzdol. Trije tovorni avtomobili so se že prevrnili tamkaj, dva druga sta zgorela. S sekirami in kiji smo delali tu, razdrli cesio, prinašali zemljo iz jarkov in kamenje iz hiš in pometali vse na cesto, predno smo se upali navzdol. In vendar se je bilo treba požuriti. Govorilo se je namreč, da je pričakovati zjutraj napada. Pred nami je švigal plamen iz "Verduna. Strašne minute. V trenutku zagledam poveljnika našega četnega oddelka. Segei mi je v roke. »Računam na Vas«. Moj voznik je sedel že 30 nr pri stroju. »Poskusimo najskrajnejše«, sem mu zakiical. Najprej mimo tovornih avtomobilov in potem kolikor mogoče naglo v Verdun. Neopisno, kaj je sledilo potem. Ko smo prehiteli par vozov, smo se znašli nenadoma v snegu. Strah je bil hujši kakor nesreča. Vojaki so nam priskočili na pomoč. Dvignili smo voz in se zopet vsedii, a tla so bila strahovito gladka, Zato sem zopet izstopil in pomagal potiskati avto naprej, čeprav sem pri tem parkrat izpodrsnil. Ni bil čas misliti na mraz in utrujenost, treba le bilo za vsako ceno priti v Verdun. Že smo se bližali mestu. Kar zaslišimo glas: »AJi ne veste, da ne sme nikdo v Verdun«. — »To nas ne more ovirati, ker so tamkaj še ranjenci. Naprej!« Moj voznik ni mogel več in se je zgrudil vsled utrujenosti. Kakor pijana ženska se je zibal naš voz po cesti. Nisem si znal pomagati drugače, kakor da sem zdramil voznika s silo in pričel prepevati vse mogoče pesmi, da se ie zasmejal. Sli smo dalje. O — kaka noč! Končno smo prispeli na lice mesta. Neki artiljerijski oficir nam je zabranil vstop. »Tu ni mogoče naprej!« — »Gospod stotnik, jaz moram v mesto, ker pripadam tem četam in sem pozvan k njim.« Vse zaman. Zaprl nam je pot in morali smo obrniti. Bil pa je tudi že skrajen čas. V istem trenutku je zabobnela strahovita eksplozija v neposredni bližini. Skušali smo v temi dospeti na glavno cesto, a videli nismo nič in tudi svetiljke niso funk-cijonirale. Moj voznik je spal in zato smo z vso silo zavozili v neki jarek. Vžigalice sem porabil, žepna svetiljka ni bila več rab'jiva. Poskušal sem se orijentirati v noč?, kolikor je pač to mogoče. Vse naokrog je belo. NV4>ene ceste ni videti. Moral ^em izstopiti že neštetokrat, da sem PODLISTEK Turudija. Te dni nam je dosla vesela novica o zopetnern odlikovanju junaškega poveljnika naših dalmatinskih bratov ob Soči, Stanka l urudije. Nj. Veličanstvo ga je izrednim potom povišalo v podpolkovnika Ime iurudija je mahoma zaslovelo po celem svetu, posebno pa po naši ožji slovenski domovini, ki jo brani ta vzor vojnika S svojimi junaki Dalmatinci proti številni premoči verolomnih Lahov. Ves slovenski nared čestita ljubljenemu branitelju na tem novem izrazu cesarske zahvaJe in milosti! Ves naš narod se tega odlikovanja tako veseli, kakor bi ga bil dobil njegov sin. Bratske vezi, ki so Slovence od nekdaj spajale s Hrvati, je sedaj kri napravila ncrazdružljive. Naj nam bo dovoljeno, da podamo kot majhen izraz svoje hvaležne udanosti na- zatipal cesto. K sreči sem se nekoč nekoliko naučil voziti avto. Vzel sem vozniku krmilo iz roke in poizkusil sam svojo srečo. Ob štirih zjutraj. Sedaj postane vsaj kmalu svetlo. Nekoliko stran od ceste sem zapazil eno naSih reparaturnih delavnic in enega naših mehanikov. »Ste-Ii Vi, Louis?« — »Da, jaz, a popolnoma o-trpnjen.« Dal sem revčku požirek ruma, nakar mi je hitro popravil voz. Dolge vrste avtomobilov so švigale mimo. Končno sem prispel k oddelku naših čet, se podal v eno kmečkih koč, zahteval sobo in se do smrti izmučen zavil v težek senj. _ Razstara 1750—1850 o Praži. • Dne 18. marca so otvorili v staromest-ni hiši v Pragi veleinteresantno razstavo, ki nudi sliko iz razdobja 1750—1850. Razstava polni 23 prostorov prizemna in 1. in 2. nadstropja. Tu vidiš razne poglede na tedanjo Prago in njene posamezne dele, znamenita poslopja iz onih časov, mestne rede in privilegije, ki so bili podeljeni mestu. Dalje vidiš oljnate slike, portrete monarhov, županov, nadškofov, raznih drugih duhovniških in posvetnih dostojanstvenikov označenega stoletja. Razstavljena je kolekcija rezb, ki predstavljajo razne zgodovinsko-znamenke slavnosti: slavnosti kronanja cesarice Marije Terezije, Leopolda II., Ferdinanda V. in druge podobne prilike. Predočeno je tedanje šolstvo. Vidiš modelov, načrtov in pogledov na šole. dela učiteljev, ki so si jih izdelovali učitelji sami za nazoren pouk o predmetih. Drugi prostori so posvečeni glasbeni umetnosti in gledališču. Vidiš razne glasbene predmete, instrumente, manoskripte skladateljev, portrete umetnikov in igralcev. Razstavljena so literarna dela, največ iz knjižnice Strahovskega samostana in iz vseuoiliške knjižnice, dalje tiski, letaki, lepaki in produkcije. Posebno zanimive so dedikacije- (posvetila) visokim osebam, n. pr. pesmi, posvečene nadvojvodom Franu Josipu, Maksimilijanu in Karlu Ludoviku, raznim Članom visoke a-ristokracije. Mitropolitanski stolni kapi-telj in višegradski kolegijalni kapitelj sta dala v svrho razstavi jenja na razpolago več slik iz onih časov. V prostorih oddeljenih slikarski umetnosti, so razstavljene slike, ki predstavljajo prehode od rokoko-a k empire-u in potem romantiki in zgodovinski slikariji iz petdesetih let. V prostorih 2. nadstropja vidiš pred seboj domačnost staropraških rodbin iz onih časov: opravo sob, nošo starih Praža-nov, kostime, ki se hranijo kot spomini na razne staropraške rodbine. Potem stvari iz porcelana, stekla, vrsto portretov poznanih odličnih meščanskih rodbin in učenjakov. Cisti dohodek je namenjen praškim siromakom in sirotam po padlih praških vojakih. Z ozirom na ta človekoljubni namen je bila otvoritev zelo slovesna ob navzočnosti mnogih zastopnikov civilnih, vojaških, cerkvenih in avtonomnih o-blasti. Tako snuje češki narod vedno, neprestano in na vseh poljih in se uvršča — vkljub manji številnosti — med prve kulturne narode Evrope. Rožne politične vesti. Češko trgovstvo in koncentracija narodnih strank. Klub Čeških trgovcev v območju plzenske trgovske in obrtne zbornice je na občnem zboru dne 16. t. m. sprejel ta-le sklep: »V drugič imamo svoje letno zborovanje med vojno. Ali že danes opažamo resne poizkuse za novo dobo po vojni. Iz našega češkega življenja omenjamo centrale za stvari apro-vizacije in za gospodarska vprašanja po vojni, a vidimo tudi koncentracijo čeških političnih strank, ki se ravnokar izvaja. Naloga te koncentracije je združenje mestnih strank. Priprave in posvetovanja vodilnih oseb napredujejo izdatno, da bo torej sedaj na vseh poedincih in torej tudi na nas, da kot priprosti bojevniki uresničimo to, kar so ustvarili voditelji kot naroden ideal. Stališče češkega trgovstva — kakor gotovo tudi drugih plasti in elementov našega naroda — Je jasno: vidi v složnem postopanju edino sredstvo v zavarovanje pred povratkom prejšnjih, strankarsko razdejanih razmer in tudi temeljnji in neizogibni pogoj za uspeh bodočega narodnega delovanja. Trgov-stvu je jasno, da mu more biti mesta edino le v novi centralni stranki. To stran- še in u narodu par črtic iz življenja junaka Tu rud i je. 2e leta 1914. se je prehrabro bojeval na srbskem bojišču ob Drini, pri Milenko-vem Kamnu i. dr. in bil ondi prvič odlikovan. A njegove glavne in največje zasluge si je stekel na soškem bojišču, pri Zagori, pri Plaveh in prav posebno pa na Kalvariji pri Podgori, ki jo je branil hi obranil vzfic peklenskemu ognju sovražnega topništva z bataljonom svojih dalmatinskih domobrancev. Turudija je rodom iz Bosne. Služil je preje pri našem primorskem pešpolku številka 97. v Trstu. 2e kot mlad poročnik je živel le za svoj vojaški poklic. Edino razvedrilo v prostih urah mu je bila — sahovska igra in streljanje s sobno puško, — torej zopet le opravila, ki se spominjajo na umstveno in ročno vežbanje bojnega razpoloženja. Ce si predstavljate Tu rudi jo kot krvoločnega, boiaielinega orjaka, se zelo motite. Majhen, bolj drobne postave, tih in zamišljen, tako je hodil ko pozdravljamo ip izjavljamo, da smo pripravljeni za sodelovanje ter prosimo lokalne politične elemente, naj stremljenje po koncentraciji nafizdatneje podpirajo?« — Slovenski trgovci naj se vz-gledujejo na Čeških fcovariSih. Češki trgovec je gotovo — trgovec, in sicer izvrsten trgoveo* ki zna povipevati in varovati svojo trgovsko korist, o čemer priča inpozantna gospodarska sila tega naroda, na kateri se ima po velikem delu zahvaliti svoji sijajno razviti trgovini, obrti in industriji. In vendar ne išče češki trgovec nikoli v oziru na svojo trgovsko korist izgovora, da bi se odtezal soudeležbi na narodnem delu, marveč se vsikdar odkrito postavlja v politično areno, čim resni časi to zahtevajo. Trgovec do skrajnega. ali pri tem vendar — Ceh, ne samo v srcu, ampak tudi v odkritem dejanju. Boj proti nemštvu v Ruslfi V »Kolni-sche Zeitung« poročajo iz Kodanja, da v Rusiji mržnja proti Nemcem vedno narašča. In to v vseh krogih — tudi oficijelnih. »Novoje Vremja« očita vladi, da je pri reševanju nemškega vprašanja delala in da še dela brez vsakega zistema. Potrebno da je, da se vsi izjemni zakoni, izdani proti Nemcem za časa vojne, brezpogojno razširijo na vso državo, da se odpravijo vsi privilegiji plemstva v Baltiških pokrajinah, ki so bile v Rusiji glavno gnezdo nemštva, pak naj postanejo enake z ostalo rusko zemljo. Konservativni poslanec Levasev je v dumi nastopil s popolnim programom za preganjanje Nemcev. Predlagal je, naj se vse nemške kmečke naselbine izkoreninijo, in vsi Nemci, ki so po letu 1871 postali ruski državljani, naj se proglasijo za nemške pripadnike. Zakon o likvidaciji nemškega zemljišča naj se razširi na vso državo. Rekli smo že, da je ta mržnja zajela tudi oficijelne kroge. Ruska vlada je že začetkom vojne naložila ruskim bankam, da ne smejo sovražnim podanikom izročati njihovega denarja in vrednot. Ni torej nika-kega dvoma, da hoče ruska vlada izvesti najostrejo borbo proti nemštvu v Rusiji. Le da je tu vmes neko vprašanje, o katerem naj bi razmišljali ruski krogi v tem slepem sovraštvu: kaj pa, če bo izid vojne drugačen nego mislijo oni?! Utegnejo priti represalije, vsled katerih bodo v Rusiji živo obžalovali sedanje besnHo. Trebalo bo preklicati marsikaj. Promet z oMačenim sladkorjem. Odredba c. kr. primorskega namestni-štva, izdana 15. marca 1916.» štev. Pr. 578/3. Da se izvrši ministrska odredba, izdana dne 4. marca 1916., drž. zak. št. 61, o ureditvi prometa z obdačenim sladkorjem, se odrejuje: §1- Od 3. aprila I. 1916. naprej se sme oddajati sladkor konsumentom samo, ako predlože uradno izkaznico za sladkor. §2. Za Trst in okolico, za kraje na Primorskem, v katerih je nastanjeno c. kr. o-krajno sodišče, dalje za Izolo in Milje se glasi izkaznica za 4tedensko uporabo v množini 1H kg, za druge kraje pa na 4-tedensko uporabo v množini % kg sladkorja. §3. Izkaznice za sladkor se bodo izdajale na mestih za krušne izkaznice, ako pa teh ni, na občinskih glavarstvih, družinskim glavarjem za nje same in za vse člane njih đnižin, ako se v domači zalogi ne nahaja več kakor 2Vz kg sladkorja za vsako osebo, ki se mora oskrbovati v do-tičnem gospodarstvu. Prvikrat se izroče izkaznice samo proti pismeni izjavi glavarja gospodarstva, da ni v domači zatogi večjih množin sladkorja. S 4. Za znamo valne knjige za vodstvo od minist. odredbe v § 6 št. 1 do 3 imenovane obrti so urejene po določenem vzorcu. § 5. Kdor se protivi podati katerokoli v smislu pričujoče odredbe od ob last v a zahtevano poizvedbo, ali ako poda neresnične podatke, ali ako se sploh protivi tej odredbi in nadaljnjim na podlagi te odredbe izdanim oblastvenim ukrepom na katerikoli način, se kaznuje od okrajnega političnega oblastva, ako ni podvrženo dejanje še strožji kazni, z globo do 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev, pri ob teže -valnih okoliščinah pa z globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Obsodba neopažen ob času miru po Trstu in le malokdo ga je poznal tedaj. A zlato srce njegovo je bilo znano v celem polku. Zlato, otroško dobro srce, ki bi žrtvovalo vse za bližniika, ki ga je videl v stiski. Po svofc metodi vojaških vaj na Krasu pa je bil Turudija že tedaj posebnost v polku. Povtfarjal Je vedno In povsod, da se mora že ob miru mofttvo tako vežbati in vzgojiti, kakor bi pred njim stal v resnici sovražnik. Zato je uril svoje ljudi vedno v tihem, neopaznem plazenju, v hipnem, trenotnetn presenečenju sovražnika, ki ga je skušal premotiti z*vedno novimi, samosvojimi zvijačami. Njegova načela* ki so se zdela tedaj mnogim čudna in pretirana*, so pa pokazala svojo zmago-dobitno moč v bojih ob SočL Kakor levi združujejo dalmatinski junaki v sebi prirodno telesno silo z mačjo zvijačnostjo in gibčnostjo — ter prekašajo v njej tako zvite Lahe. Dalmatinci so kot Hrvatje že itak rojeni vojaki, a pod Turudijo so se razvili v teku devetmesečnega bojevanja v pravo vzorno pleme monarhije, se more glasiti tudi na izgubo obrtne pravice. §6. Pričujoča odredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve. C. kr. namestnik: Dr. Alfred baron Fries-Skene 1. r. Dente vesti. Vojno posojilo. V pričakovanju IV. vojnega posojila je cesarski komisar iz fonda za vdove in sirote v vojni padlih vojakov predodkazal znesek K 20.000. Ne sovraštvo, ampak ljubezen. Pod tem naslovom »Nova Avstrija« je priobčil dr. Kari Hilgenreiuer v listu »Bonifatius-Korrespondenz*^erijo člankov, ki jim je temnljni ton označen v gornjem naslovu. Avtorjeva smer je označena v nastopnem odstavku: »Ko so pred letom dni mnogi mislili da treba srca boriteljev jekleniti s proklinjanjem sovražnika, smo svarili z naše strani: Ne sovraštvo proti sovražnikom, marveč ljubezen do lastne domovine naj vodi orožje! Ne: »Bog kaznuj Anglijo«, ampak: »Bog blagoslovi Avstrijo!« Ce se torej krščansko geslo celo nasproti narodom, s katerimi križamo o-rožje, glasi ljubezen, potem mora pred vsem v deželi zadoneti klic: Ljubezen do narodov, s katerimi smo po božji volji spojeni k skupni rasti! Seveda ni tu govora o spravnih konferenca, ali drugih političnih podjetjih; osebno naj vsakdo v sebi zgradi košček Nove Avstrije. Sovražnika odganja tam zunaj naša hrabra vojska; notranjega sovražnika pa, ki je onemu zunaj vzbujal pogum, mora vsak posameznik tu notri v deželi pobijati pri — sebi! Moramo se najti, če ne, teče kri tam zunaj zastonj!« Človeku dobro dene, ko čuje od nemške strani tako res krščansko in — avstrijsko besedo. Kakor pa je vzvišen cilj, po katerem stremi, tako je plemenita tudi pot, po kateri hoče doseči cilj. Ljubezen med narodi, ali, še točneje izraženo: ljubezen v vsakem posamezniku, do človeka drugega rodu in jezika, je ključ do srečne rešitve avstrijskega problema. Seveda ni rečeno s tem — in u-verjeni smo, da tudi g. avktor ne misli na tako možnost —, da ima izginiti vsako narodno uveljavljanje in vsaka jezikovna ograja, ki ločuje narode. Zahteva pa, da poravnanju spornih .vprašanj naj ne bo voditelj narodno sovraštvo, marveč medsebojno spoštovanje in čut pravičnosti napram željam in zahtevam drugega naroda. Ta čut naj se oživi v poedincih in spoštovanje med narodi ter njihovo skupno delo za veličino dTŽave, za Novo Avstrijo, pride samo po sebi kot naravna konsekvenca. Malo več uljudnosti bi prosili! Prejeli smo: G. Oblak, okrajni načelnik v Rojanu, bi moral biti že nekoliko ulj dneji s strankami, posebno pa tudi s tistimi, ki jih o-sebno — recimo — nima rad! G. Oblak ne bi smel pozabl-ati, da je radi ljudstva na svojem mestu in ne ljudstvo »adi njega. In to „ljudstvo* so vsi in ne samo tisti, ki jih on rad vidi. Neko stranko, s katero je bil precej csoreo, kakor ne bi smel biti javen funkcijonar, je naravnost frapiralo, da jej je da! odkrito razumeti, da že od nekdaj razmerje med njima ni najbolje. Tudi bi upravičeno želeli, da bi se uradne ure torneje držale, ne pa da morajo stranke, zglasivšs se med 9 in 10 uro p red poldne, včasih čakati po pol ure in tudi več. G. Oblaku bi nujno svetovali, nij se še enkrat zave, da so prišli za občinske funkcijonarje po okolici — drugačni časi in s tem tudi potreba drugačnega vedenja. Kar je bilo, je — prešlo. Opozarjamo ga, da nam ne bo treba potrkali na kaka druga vrata. Maksimalne cene za zvezke. Kakor vse; drugo blago so se podražili tudi Š *s'd zvezki. To je sicer umljivo, ker je papir dražji, ni pa umljivo tako višanje cen, kakor se to j prakticira v Trstu. Zdi se, da ti od šole živeči trgovci ne poznajo — Šole. Že naa 10 let se računa v Šolah le po kronah in vi-naijih, naši trgovci šolskih zvezkov pa vi- j šajo cene kakor znane ženice na tržaških: trgih le po krajcarjih. Zvezek, ki je prej stal 4 vinarje, je stal pozneje 6 vin., torej 5O°/0 j več. Mislimo, da bi se tudi z vinarji lahko j cene višale. Pred vsem pa nam ni znano, da je to višanje tudi — oblastveno dovo-' Ijeno. Ministrska naredba z dne 23. 7. 1904 št. 5513 določa : „Z ozirom na te določbe (o kakovosti zvezkov itd) imajo deželne šolske oblasti..,., po zaslišanju trgovskih in obrtnih zbornic določiti maksimalne cene (za zvezke) ter skrbeti, da je pri vsaki šolski oblasti in na vsaki šoli zbirka tam rabljenih zvezkov na razpolago v pregled izdelovalcem in prodajalcem zvez-kov ter staršem šolskih otrok.44 V Trstu ni o sedanjih maksimalnih cenah nikomur, nič znano in tudi normalnih zbirk sedanjih zvezkov ni nikjer dobiti. Živa potreba je, da se v tem oziru nekoliko zoži sedaj ne ;ne~ jena oblast znanih izdelovalce/ zvezkov. Šolnik. Rojanski »Sokol« naznanja, da se nadaljuje članska, obenem pa prične redna telovadba moškega in ženskega naraščaja* kakor tudi članic. Apeliramo posebno na one člane bližnje okolice, ki jim je mogoče zahajati k telovadbi in ki so jim bile radi vojne zaprte telovadnice, naj se odzovejo, našemu pozivu in naj pristopijo k tukajšnjemu društvu, obenem pa opozarjamo , matere, naj pošiljajo svojo deco k »Sokolu«, kjer dobi otrok nele veliko zabave, temveč tudi telesne in duševne vzgoje. Telovadne ure so razdeljene tako, da telovadijo: moški (člani) ob sredah in sobotah od 7—8V2 zvečer, moški naraščaj ob sredah od 4—5, ženski naraščaj ob sobotah od 4—5, članice (ne izpod 14 let)! ob torkih in petkih od 6V2—7V2 zvečer. Telovadba se prične z današnjim dnem. Na zdar! Vaditeljski zbor. Najvišji sanitetni svet. Za triletno funkcijsko dobo 1916doinkl. 1918 je imenovanih 47 rednih Članov najvišjega sanitetnega sveta. S tem se je število članov skrčilo za 14 in je ustreženo želji, ki so jo strokovni krogi opetovano izražali, posebno pa člani najvišjega sanitetnega sveta. Podraženje časopisov v Pragi. „Naredni Usty" so sporočili, da so vsled velikega po-draženja papirja prisiljeni zvišali cene za in-serate za 10% ob dnevih med tednom in za 20% ob nedeljah in praznikih. Obenem je naznanil list, da bo odslej številka zjutra-njega izdanja v smisiu obveznega dogovora med vsemi praškimi listi stala 2 vinarja več, torej med tednom 10 vinarjev, ob nedeljah in praznikih pa 12 vinarjev. Mestna zastavljalnica. Juti i, 23. t. m., 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136, zastavljeni meseca novembra 1914. na beje listke, in sicer od št. 48.000 do št. 49.600. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom. s s sa MALI OGLAS £ tam 1 ■■ na □□ □□ □□i □□ a «6 račouajo po 4 stot. besedo, i Slastno tiskane besede ?e raeu- | najo enVrat več. — Naimanjša { : pristojbina znaša 40 stotink. : 1 za v>-ako delo iače službo. V a Aioiino piccolo 7, 31r. nad, vr. 13. 145 Rahmm 6 Dalmatinska tvrdka v Vrdcli Sv. Ivan L'U&Ul S 62S kupuje volno, kovine in žaklje po najvišji cem. K Up UJO?!! TS"ke vrsfie- -Jakob Mar^on, nišnei) . Šolitario št. 21 mri mestni hol- 120 SSillA hnift naravno ima na prodaj uo-i9i5lM UUU riško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah. 133 ria cfsbslo sams zu prcprsđajsl^s. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podjetnike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega kri2a, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mre?.ice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke ,.Patent JCnopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. J^icolo štev. 19. 62 Anton Jerki&_posluje zopet v svojem Štev. 10. ateljeju v Trstu, Via delle Pn^te f a1«h mebiirana z dvema posteljama, na željo uw1JU tudi hraaa, "odda se družini ali dvoma mladeničema. Commerciale 0. mezanin. ^00 ki nosi že po svojem imenu grozo in trepet v laške vrste. Stanko Turudija! Na Tvojih prsih se sveti cesarsko priznanje, red železne krone z vojno dekoracijo, od stotnika do podpolkovnika si prispel v času, ki potrebujejo drugi zanj desetletja! Ponosni smo mi Slovenci na zunanje znake in priznanja Tvojih izrednih vrlin! A ker poznamo tudi Tvoje blago srce, ki bije za našo čast in svobodo, Ti vračamo, veseli Tvojih uspehov, s svojo bratsko srčno ljubeznijo vsak čin, vsak korak, vsak načrt, ki si ga | izvedel za nas in našo domovino! Stanko! Turudija! Tvoje ime ne izgine več v zgodovini sloven kega ljudstva, nikdar nt ugasne spomin in ljubezen do Tebe, junaka, dokler bo bilo le eno slovensko srce- Temu v podni meri zasluženemu slavo-spevu, ki smo ga posneii po »Slovencu«, pridodajemo, da šteje Turudija v tržaških [ slovenskih krogih mnogo prijateljev in znancev, da je rodom iz Bosne in pravoslavne vere. ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak I se le preselil in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. izdiranje zoiiovliroz iioisiio?. PlciMiraip. UMETNI ZOBJE. j ■■II IIHHIIfilSlilSlIlSi iT^i Rlunlsne Adrlatlca d! Sicu?tG u Trstu ^L^stna palača) ustanovljena leta 183S. Zavarovanja proti škodi, \ ov/.ročeni po ogoju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na inogu in po sulxni. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12 1914) K 5oS.907.95V. Odkar obstoja družba, je bilo v v-eh branšah izplačano na Sitoiiah K 844.121.137 GU. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krrjm Avstro-Ogrske monarhije. um TRST, VI3 Capivtfša 33 £»««iielist za KOZMS Er= SPOLNE 302.V.ZN i&BKOST In gB BOLEZNI v NOGAH 1» SKLEPIH. Sprejema on 1Cf - 1 pop> in 4 • V sveče ob nedeljah od tO - 1.