(^IMIS&MEEGLAS Uto XLIV - št. 65 - CENA 20 din Kranj, torek, 20. avgusta 1991 MER DO 30% POPUSTA OD 8. DO 25. AVGUSTA stran 4 Da je leto krajše stran 8 !lran • ■ V sna jperskem Sveto pismo 'r slogu kot ga vidi Goran Horvat Scenarij je pripravljen Scenarij za igro, ki bi ji lahko dali naslov Boj za družbeno premoženje, je pripravljen, le še skupščinski kritiki (poslanci) ga morajo oceniti in zastor se bo odprl! Kdo bo v tej igri igral najpomembnejše vloge? Bo to država, ki si želi z lastninsko reformo popraviti tudi svoje materialne temelje? Bodo to delavci, ki naj bi dobili povprečno za 23 tisoč di-■.narjev družbene lastnine; morebiti nekdanji lastniki nacionaliziranega, zaplenjenega ali kako drugače odvzetega premoženja, ki popravljanje krivic razumejo tudi kot del privatizacije; kmetje, ki naj bi postali pomembni lastniki družbenih klavnic, vinskih kleti, mlekarn in še nekaterih drugih podjetij; premožneži, ki naj bi za majhne denarje pokupili pomemben del družbene lastnine in še povečali svoje premoženje; ljudje, ki bodo v pravem trenutku na pravem mestu znali izrabiti ponujeno priložnost in lastniniti; morebiti kdo drug...? Ker je igralcev z različnimi interesi zelo veliko, bo ne preveč enotna slovenska oblast v vlogi režiserja imela težko delo, da bo igro z nepredvidljivimi zapleti uspešno pripeljala do konca in dosegla cilj, kije vsem dobro znan - kako z znanimi lastniki izboljšati gospodarsko učinkovitost družbe. Dosedanje razprave o predlogih treh najpomembnejših "lastninskih zakonih" (o lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah) so dale toliko različnih pripomb, kritik in mnenj, da pri skupščinskem odločanju ne bo mogoče igrati na karto strankarskega soglasja in da bodo zakoni verjetno sprejeti šele tedaj, ko bo, kot je bilo tudi slišati v razpravi, "parlamentarna logika" (Demosova večina) opravila svoje. Je to dobro ali slabo, bodo "generali" najlaže ocenili po bitki; sliši pa se nenavadno, da je bilo za sprejetje državnih simbolov potrebno strankarsko soglasje, izraženo z dvotretjinsko večino, za odločanje o izjemno pomembni lastninski reformi, pri kateri bo napake zelo težko popravljati, pa bo dovolj že "navadna večina". • C. Zaplotnik Po Sloveniji in Jugoslaviji Mesić zagrozil z odstopom Stipe Mesić, predsednik predsedstva SFRJ, se sprašuje, zakaj bi se še podpisoval pod sklepe predsedstva o ustavitvi ognja na Hrvaškem, ko pa se ti sklepi še naprej kršijo. Predsednik predsedstva Stipe Mesić je v nedeljo na tiskovni konferenci v Banskih Dvorih napovedal, da se bo umaknil iz predsedstva, če se bodo še naprej kršili brionski sporazum in sklepi predsedstva o ustavitvi ognja na Hrvaškem. Grožnjo o odstopu je utemeljil s tem, da s svojim podpisom pod sklepe predsedstva ne bo dajal Srbiji legitimnost za umazano vojno, ki jo vodi na Hrvaškem. Vojna na Hrvatskem se kljub sklepu predsedstva SFRJ o ustavitvi ognja nadaljuje. Še več: spopadi so čedalje bolj srditi, v soboto je bilo vroče predvsem v bližini Okučanov, od koder poročajo o velikem številu mrtvih in ranjenih pa tudi o tem, da so razstrelili več mostov, tako da so prometne zveze med republikama domala povsem prekinjene. Stipe Mesić je napad na Okučane in sodelovanje enot banjaluškega korpusa ocenil za nezakonito, saj je namestnik zveznega ministra za ljudsko* obrambo Stane Brovet zagotovil, da se bo vojska približala Okučanom na Štiri kilometre, ne pa da bodo tanki prešli Savo in streljali na hrvaške položaje. Na izrecno zahtevo hrvaške vlade in dr. Vasila Tupurkov-skega, člana predsedstva SFRJ, se je na izredni seji sestalo predsedstvo SFRJ, ki je v edini točki dnevnega reda obravna- valo dramatične razmere na HrvaŠkem. Predsedstvo je (ponovno) ugotovilo, da se sklep predsedstva o ustavitvi ognja ne spoštuje, saj so številni spopadi v zadnjih dneh terjali nove človeške žrtve, zato je od komisije za nadzor prekinitve ognja zahtevalo, da pospeši svoje delo in da s svojo neposredno prisotnostjo na kriznih žariščih pripomore k ustvarjanju pogojev za spoštovanje prekinitve ognja. Predsedstvo je posebej govorilo o oboroženem spopadu v Okučanih, vest o napadu na helikopter opazovalcev Evropske skupnosti pa je sprejelo z obžalovanjem. V četrtek je v Ljubljano pripotoval pomočnik zunanjega ministra Litve Rolandas Razu-levicius, ki se je pogovarjal z najvišjimi predstavniki slovenske vlade in predsedstva. Gost je prinesel v Ljubljano odgovor na pismo, ki ga je slovenski zu- nanji minister dr. Rupel ob razglasitvi neodvisnosti Slovenije 26. junija poslal zunanjim ministrom evropskih držav, pa tudi Deklaracijo parlamenta Litve o priznanju Republike Slovenije. Kot je znano, je slovenski parlament že decembra sprejel podobno deklaracijo - o priznanju Litve. Na proslavi na srbskem Oplencu so izžvižgali "rdečo bando". Množica, ki je pred cerkvijo svetega Đorda proslavljala 70-letnico smrti kralja Petra I. Karadordevića, je s paradižniki obmetavala predstavnike oblasti, med katerimi so bili tudi predsednik srbske vlade Zelenovič in predsednik skupščine občine Topola Ilija Marinković ter drugi. Zbrani so tudi vpili "hočemo kralja", "dol, rdeča banda" in podobno. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko so letos februarja prvič po letu 1954 zabeležili selitveni padec. To pomeni, da se je ta mesec več stalno prijavljenih prebivalcev Slovenije odselilo, kot priselilo. Februarja se jih je odselilo 68 več, marca pa celo 97. Gorenjski sejem tudi letos uspešen Kranj, 19. avgusta - Včeraj je bil končan 41. mednarodni gorenjski sejem v Kranju. Organizatorji se lahko pohvalijo s skoraj 100.000 obiskovalci, prometa pa so imeli za 9 milijonov dinarjev. Direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar pravi, da so organizatorji, še posebno upoštevajoč trenutno situacijo, s sejmom zadovoljni. Vse do zadnjega namreč niso vedeli, če bodo prireditev zaradi vojnih razmer v Sloveniji sploh lahko izpeljali. Posli so bili uspešni celo bolj, kot so pričakovali, kakovost razstavljalcev pa je bila zaradi izpada podjetij iz Jugoslavije višja kot v preteklih letih. Žal je bilo zaradi nepred- vidljivih razmer tudi tujcev precej manj kot ponavadi. Kljub temu, da je sejem letos obiskalo manj ljudi kot v prejšnjih letih, pa je bil po besedah gospoda Ekarja osnovni namen prireditve dosežen: pospeševanje prodaje in sklepanje poslov. Zelo obiskan je bil tudi večerni zabavni program, zaradi česar je Gorenjski sejem zaživel kot zabavno središče. Franci Ekar pa je opozoril še na eno manj vzpodbudno podrobnost: medtem ko dobivajo podjetja v tujini za svojo promocijsko dejavnost finančno podporo, je pri nas ravno obratno. Tudi ta dejavnost je obdavčena, stroški pa se od tod prevalijo na rame kupcev. • M. A. Gorenjski sejem smo sklenili z žrebanjem nagrad našim naročnikom Hiša Jelovica Vinku Sijancu v Kranj Kranj, 18. avgusta - V nedeljo zvečer se je končal 41. mednarodni gorenjski sejem, zadnji večer pa je prinesel lepe nagrade tudi našim naročnikom. Ob veselih zvokih Blejskega seksteta smo, kljub močnemu nalivu, zavrteli boben s kuponi naših naročnikov. Franc Košir je izžrebal nagrajence, največ sreče pa je imel Vinko Šijanec, ki je dobil glavno nagrado, montažno hišo Jelovica. Spo- ročilo o nagradi smo mu takoj po srečanju odnesli domov, na Moše Pijadejevo 5 v Kranju, kjer stanuje družina Šijančevih. Nagrado mu je izročila Irena Telban iz škofjeloške Jelovice, čestital pa mu je tudi direktor in glavni urednik Gorenjskega glasa Marko Valjavec. Več o žrebanju na zadnji strani. V. Stanovnik, foto: G. Šinik Minuli konec tedna se je na Gorenjskem zvrstila kopica družabnih prireditev, kjer je lahko vsakdo našel nekaj zase. Naše fotografije so nastale v soboto in nedeljo na štirih različnih prizoriščih. V soboto zvečer so se ob Čukovem bajerju sešli prebivalci Kokrice in okolice in uživali poletni večer ob lučkah na bajerju. V nedeljo dopoldne so krenili na pohod udeleženci tradicionalnega "vzpona" na Jakob nad Preddvorom. Tudi v dveh loških dolinah sta bili tradicionalni prireditvi, v Javorjah v Poljanski so priredili srečanje z izseljenci, v Železnikih pa je bil čipkarski dan. Več o prireditvah si lahko preberete na srednjih straneh. 64228 Železniki ffe alples 4Hi^r- Tel 064/66-155. tax 66-154 66 380 prodajni alples @®miSSM©IEIIGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 20. avgusta 1991 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Resnica "Ali bodo v novi državi res izginili vsi razločki med Slovenci, 'Irvati in Srbi? Ne verjamemo. Srbi so močan in samozavesten na-od in jim tudi danes, ko vse vpije za Jugoslavijo kakor noro, niti v anjah ne pade na um, da bi rekli, da hočejo zatajiti svoje staroda-no srbsko ime, svojo srbsko književnost, svojo srbsko državo. Po 'sej svoji naravi, po vsej svoji zgodovinski preteklosti in po sedanji svoji politični vzgoji Srb ne more biti in ne bo nikdar Jugoslovan, impak samo Srb, Velesrb. Jugoslovan bo samo takrat, če bo go-;pod, če bo gospod nad Hrvati in nad Slovenci Če bodo pa Srbi gospodje, bodo v naših šolah učili srbski jezik, v deželo pa bodo prišli srbski uradniki in trgovci - torej razloček za Slovence med sedanjostjo in bodočnostjo bo samo ta, da danes gospoduje Nemec, potem bo pa Srb." Te besede so bile objavljene 14. septembra 1918, v dneh, ko se je bližal konec Avstrije in je po slovenskih in hrvaških deželah vse norelo od navdušenja nad skorajšnjo združitvijo z brati Srbi v tolikanj pričakovani Jugoslaviji. Redki so bili, ki so si upali izreči kak dvom; eden takih je bil dr. Ivan Šušteršič, tedaj že bivši prvak SLS in okoreli "avstrijakar", kije svoja stališča izražal v časopisu Resnica. Prej navedeni, v Resnici objavljeni pomisleki so se kasneje, žal, izkazali za hudo resnične. Učitelje, uradnike in trgovce smo sicer v Jugoslaviji imeli pretežno svoje (vsaj Slovenci, Hrvati veliko manj), vojska pa je ostala srbska, četudi se je imenovala za jugoslovansko. Bila je najprej kraljeva, nato Titova in partijska, nikdar pa "ljudska". Njena prava narava se še posebej jasno kaže zdaj, ko se v očitni navezi z nacionalboljševikom Miloševičem in s četniško sodrgo umika in utrjuje na zgodovinskih mejah t.i. Velike Srbije. Po sedmih desetletjih vedno novih prevar se je jugoslovanska utvara končno razblinila in vsi, ki smo v njej sodelovali, se vračamo na začetek, v položaj, ko bo treba vsa medsebojna razmerja utemeljiti na novo. Gotovo ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, v čem je bistvo jugoslovanske zmote. Ideja o združitvi vseh južnoslovanskih narodov je bila sama po sebi dobra in plemenita; njeni tvorci so bili navsezadnje nekateri najboljši, zlasti hrvaški razumniki (J. J. Strossmayer). V njeni uresničitvi smo videli Hrvati in Slovenci edino pravo možnost za rešitev izpod velikonemškega gospostva, Srbi pa predvsem priliko, da nam nataknejo svojega - in prav to se je tudi zgodilo. Slovenci resda nismo bili v interesnem območju njihovih pretiranih ozemeljskih apetitov, zato pa to tembolj velja za tista območja na Hrvaškem, ki so naseljena s srbskim življem. Zdaj, ko so nosilci velikosrbske politike naposled sprevideli, da se Slovenije in Hrvaške ne da kar tako požreti in prebaviti, so se omejili na tiste kraje, ki so pretežno srbski. V tem jih je mogoče razumeti, vprašanje pa je, kako se bodo v njihovem drobovju obnašali Muslimani in Albanci, katere so pogoltnili hkrati s svojimi... Naj ob vsem tem poudarim, da to ni kak protisrbski sramotilni spis. Srbe sem imel priliko dobro spoznati in jih po svoje "obrajtam". Zato mije žal, da svojih dejanskih problemov še vedno ne zmorejo reševati drugače kot na silo in z orožjem. Jugoslovanstvo torej doživlja svoj pogreb tam, kjer se je (kot ideja) porodilo - na Hrvaškem. V civiliziranih okoljih nastopi v takih primerih zapuščinska obravnava, po možnosti sporazumna. V balkanskem se ta vrši drugače, kot grabež. Največ pa bo seveda nagrabil tisti, kije najmočnejši, srbsko-armadna naveza. Pa kaj; po tolikih letih ožemanja bomo preživeli tudi to, da bo le zadnje. Glede skrbi, da bomo ubogi Slovenci zdaj spet zapadli pod nemški jarem, pa lahko zaskrbljene potolažimo v prepričanju, da težji od prejšnjega gotovo ne bo. Kar je res, je res. Spominska slovesnost na Krvavcu Krvavec - V spomin na pohod grupe odredov avgusta 1942. leta z Dolenjske preko Gorenjske na Štajersko, je bila v petek na Krvavcu krajša spomiska slovesnost pri spomiskih obeležjih na Jezercih in Kriški planini, kjer so položili vence, spomine na pohod pa sta obudila Tine Zaletel in Metod Jurčič. Spomisko slovesnost so pripravili Odbor borcev Kokrške-ga odreda in druge grupe odredov skupaj z občinskim odborom ZBKranj, KS Grad in krajevno organizacijo ZB Cerklje. Tretji kmečki tabor MM MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE - PRESENEĆENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! GLAS UrtMovitel] In lžd»J»tclj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS, KRANJ_ Uredattka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudar-kom na dogajanjih na Gorenjskem__ Prtdaedalk C »»opisnega sveta: Ivan Bizjak Direktor ia glavni urednik: Marko Valjavcc Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovcan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej 2alar, Štefan Žargi_ Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: Ivo Sckne, Mirjana Draksler, Nada Prevc_ Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik_ Tlak: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana_ Uredništvo: Može Pijadcja I, telefon: 211-860, 211-83S. telefax: 213-I63_ Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16. telefon: 218-463, telcfai: (064) 213-366___ Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avto-matskem odzivniku, uradne ure: vsak dan 7—13.30, oh sredah do 16,30_ Časopis izhaja oh torkih in petkih Cena izvoda 20,00 din. Naročnina: trimesečni obračun za III. trimesečje 1991 500,00 din. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni list RS, 7/91). Kdor je premoženje prvi dal, naj ga tudi prvi dobi Drugod so sledili slovenskim mislecem, ki so pisali in učili o socialni tržni ekonomiji; pri nas pa so njihove knjige zgorele na grmadi. Beltinci, 19. avgusta - Več kot deset tisoč kmetov iz Slovenije se je v nedeljo zbralo na tretjem kmečkem taboru, ki ga je v osrčju slovenske žitnice, v Beltincih v Prekmurju, pripravila Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka. Zbranim sta spregovorila predsednik stranke in član republiškega predsedstva Ivan Oman in predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine dr. Ludvik Toplak. Ivan Oman je dejal, da je med nami in ostalimi vzhodnoevropskimi državami velika kakovostna razlika. Razlika je v tem, da smo pri nas ohranili kmečki stan, na katerem je edino mogoče učinkovito razvijati sodobno kmetijstvo in skrbeti za poselje- V soboto je bila v Beltincih tudi okrogla miza o sedanjosti in prihodnosti slovenskega kmetijstva. Pogovor so sklenili z več predlogi, zahtevami in stališči. Omenimo le nekatere! Zadruge naj v predelovalni industriji dobijo najmanj 51-odstotni delež. Zakone o denacionalizaciji, privatizaciji in zadrugah je treba v skupščini obravnavati kot predloge. Vlada naj takoj preneha financirati ekonomsko in ekološko nesprejemljive prašičerejske farme, denar pa naj raje nameni za pospeševanje razvoja prašičerejskih kmetij. Vlada naj obravnava tudi problem previsokih obresti, ki jih ne kmetijstvo ne druge gospodarske panoge ne morejo prenesti. Za kmetijski razvoj podeželja je treba izbrati drugačen razvojni model, pri tem pa upoštevati velik delež polkmetij in dopolnilnih dejavnosti. Tiskovna konferenca ljubljanskega korpusa Generalova čast Ze takoj na začetku tiskovne konference smo lahko zbrani novinarji slišali, da edino na tem mestu lahko dobimo "objektivne in celovite informacije", nikakor pa ne v "propagandni delavnici ministrstva za informiranje Republike Slovenije", in da je, odkar je ljubljanski korpus pripravil zadnjo tiskovno konferenco, iz prej omenjenega kraja prišlo cel kup dezinformacij, nenazadnje tudi po zaslugi izjav slovenskega obrambnega ministra, Janeza Janše. vojaški načrti o napadu na Slovenijo. Na svojo generalsko čast se je upal sklicevati, ko je zanikal obstoj Okopa 1 in Okopa II. Vse to naj bi bile le izmišljotine slovenskega obrambnega ministra. Prav tako armada nima orožja, ki bi bilo primerno za uporabo jedrskih konic. Tako orožje naj bi po besedah generala imele samo velike vojaške sile, JA ga nima. "Če pa je gospod Janša uvažal jedrska bojna sredstva, potem seveda njegova trditev drži", je navrgel general Rašeta. Med mnogimi vprašanji, na katera je general Rašeta pomanjkljivo odgovoril ali pa ni znal odgovoriti, je bilo tudi naslednje: Ali je res, da se tisti vojaki albanske narodnosti, ki so dezertirali iz JA, urijo nekje v gozdovih okrog Škofje Loke (o tem so pisali Politika Ekspres, Politika in Večernje novosti), vodil naj bi jih bivši kapetan JA Zajadin Biti-či, ki je trenutno pod poveljstvom Janšinega glavnega štaba? "Ne bi mogli točno odgovoriti na ta del, kaj je. Sigurno pa je, da tisti, ki to vodijo, lahko povedo, Ljubljana, 17. avgusta - Predstavniki iz komande petega vojaškega območja, z generalpodpol-kovnikom Andrijo Rašeto na čelu, so skušali prikazati objektivno sliko vsega, kar se je v preteklih dneh dogajalo. Predvsem so se pritoževali nad "psihološko vojno", ki jo bojda nad njimi "zganjamo" v Sloveniji. Primer take psihološke vojne, kot je zatrdil general Rašeta, so tiskovne konference slovenskega obrambnega ministrstva. Na vztrajanje enega izmed prisotnih novinarjev nam je Jovan Miškov vendarle razložil, kaj pomeni tolikokrat uporabljen pojem "psihološka vojna": imenovanje jugoslovanske armade okupatorska vojska, najrazličnejše pretnje pripadnikom J A, strahovanje naroda (očitno je tu mišljen slovenski) z raznimi načrti, napadi, izmišljene zgodbe o nuklearnem orožju, skratka vse, "kar je tendenciozno, v tisku in v izjavah slovenskih voditeljev, vse to, kar vam je dobro poznano!" General Rašeta je odločno zanikal, da bi obstajali kakršnikoli Podeljevanje priznanj Linhartove plakete tudi za vzgojitelje in učitelje Radovljica, 16. avgusta - Ko je občinska skupščina na zadnjem zasedanju obravnavala predlog odloka o priznanjih občine Radovljica, je sprejela tudi amandma Janeza Zupana, da Linhartovih plaket ne bi podeljevali samo za uspehe na kulturnem in umetniškem področju, ampak tudi za dosežke na področju vzgoje in izobraževanja. Delavci osnovnih šol, srednje šole, vrtcev, glasbene šole in delavske univerze iz radovljiške občine so v preteklosti za posebne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju prejemali posebna priznanja, Zagarjeve plakete, ki jih je podeljevala skupščina nekdanje izobraževalne skupnosti. Ko so v občini pripravljali nov odlok o občinskih priznanjih, je komisija za kadrovske zadeve, priznanja in imenovanja predlagala, da bi v občini podeljevali samo nazive "častni občan", velike plakete, plakete, Linhartove plakete in medalje občine, ne pa tudi Zagarjevih in Bloudkovih plaket. Komisija je namreč menila, da bi preveliko število različnih priznanj razvrednotilo pomen občinskih priznanj in da bi lahko dosežke na telesnokultur-nem in vzgojno-izobraževalnem področju nagrajevali z običajnimi občinskimi priznanji. Poslanec Janez Zupan, sicer tudi član izvršnega sveta, odgovoren za družbene dejavnosti in šolnik, je imel že na osnutek odloka precej pripomb; predlog, da bi po ukinitvi Zagarjevih plaket podeljevali Linhartove plakete tudi za dosežke na vzgojno-izobraževalnem področju, pa je utemeljil s tem. da v številnih slovenskih občinah podeljujejo posebna občinska priznanja za uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju, da učitelji iz radovljiške občine po uspešnosti ne zaostajajo za drugimi v Sloveniji, da republiška Žagarjeva priznanja dobivajo predvsem učitelji, ki delajo v večjih središčih in so vključeni v nacionalne načrte vzgoje in izobraževanja, in da je bil tudi Linhart učitelj - šolski načelnik v Ljubljani. • C. Z. nost in obdelanost kmetijske zemlje, še posebno v takih naravnih razmerah, kot so naše. Naš kmet je navezan na svojo zemljo, ni pripravljen popustiti niti pri metru in jo prepustiti ali zapustiti. 'Trdna slovenska kmečka domačija in trdna kmečka družina sta jamstvo trdnosti slovenskega naroda in države, sedaj in v prihodnosti," je dejal Ivan Oman in poudaril, da se kmečka zveza zavzema "za demokratično družbo z ekosocialnim tržnim gospodarstvom" in da bomo le ob bogatem delavcu imeli tudi bogatega kmeta. Ko je Oman govoril o konkretnih programskih usmeritvah Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke, je dejal, da se v stranki zavzemajo za čimprejšnjo ustanovitev kmetijsko-goz-darske zbornice in kmetijskega zemljiškega sklada, ki bo skrbel za državna kmetijska zemljišča, za prestrukturiranje kmetijske kaj je in koliko. Pred nekaj dnevi smo imeli primer v celjski vojašnici, ko sta pobegnila dva vojaka. Pri tem kaznivem dejanju je vojakoma pomagala slovenska policija, saj jima je dala civilni obleki, orožje pa nam je vrnila. Ne vemo pa, kam sta ubežnika odšla. Če se bosta javila doma, potem bomo vedeli, kje sta, če ne, se bo potrdilo tisto, o čemer sprašujete. O tem upravičeno dvomimo, ker ne vemo, kakšni bi lahko bili razlogi, da nam ne vrnejo strelišča v Bovcu, kjer ni nikakršnega orožja. Po nepotrjenih, a zanesljivih podatkih, se na območju Mojstrane, Jesenic, Tržiča, Jezerskega, Radovljice in Kranja urijo enote TO", je odgovoril Rašeta. Nadalje pa je kar dvakrat poudaril, da bi morale biti vse enote TO v Sloveniji že zdavnaj razpuščene - po sklepih zveznega predsedstva in memoranduma evropske skupnosti! Se marsikaj, kar so nekateri novinarji spraševali ali trdili, so iz vodstva petega vojaškega območja odločno zanikali. JA ni prisluškovala iz dveh prisluškovalnih centrov (Pohorje, Ljubljana) slovenskim voditeljem. Prav tako vojaki v vojašnicah - katerikoli - niso gladovno stavkali, ker jih po preteku vojaškega roka ni- pridelave, za oblikovanje zaščitnih cen glavnih kmetijskih pridelkov in njihovo prilagajanje inflaciji, za vzpostavitev socialnega partnerstva in za to, da bi SKZ-LS vsaj do ustanovitve kmetijske zbornice, sodelovala pri davčni in posojilni politiki. Dr. Ludvik Toplak je del prazničnega razmišljanja namenil zakonom o privatizaciji, o zadrugah in o denacionalizaciji. Privatizacija naj bo pravična, je dejal, zato naj del družbenega premoženja najprej dobijo tisti, ki so prvi dali oz. so morali dati. Drugi naj dobijo tisti, ki so ustvarjali novo vrednost - to je delavci in kmetje. Kmetje, ki so oddajali pridelke pod ceno, naj dobijo ustrezne deleže v na novo razviti predelovalni industriji, delavci pa del kot delnice in nekaj v obliki pokojnin. V Evropi je zadnja desetletja prevladala t. i. teorija tržno socialne ekonomije, o kateri so slovenski misleci pisali in učili že davno prej. Drugod so jim sledili, pri nas pa so njihove knjige zgorele na grmadah. Namesto nauka o socialni in tržni ekonomiji smo dobili teorijo o razrednih borbah, o uničenju in požiganju, je dejal dr. Toplak in poudaril, da smo pri nas priča tudi hudi moralni krizi, ki se med drugim kaže tudi v tem, da "mnogi v svoji nenasitni požrešnosti po oblasti in lasti izkoriščajo tudi javne medije, hujskajo proti spremembam, se zavzemajo za odprte kuverte in grozijo delavcem s knjižicami". • C. Zaplotnik • so demobilizirali. Slovenska stran npr. nikakor ne izpolnjuje svojih obveznosti do JA, vrača poškodovana materialno-tehni-Čna sredstva ("niti eno se ni vrnilo nepoškodovano"), videli smo lahko videopredstavo o enem razmontiranem helikopterju in dveh onesposobljenih tankih. Vračanje teh sredstev je tudi sicer samo simbolično. Slovenska stran bi morala armadi vrniti vsa tehnično-materialna sredstva do 25. avgusta, druga sredstva pa do 19. septembra. Armada bo tehni- čno-materialna in druga sredstva vrnila šele potem, ko bo vse dobila od TO, torej šele po 25. avgustu, pod pogojem seveda, da do 25. avgusta TO vrne vse kar ima, tega pa je po besedah generala Rašete še veliko. Stanovanja JA bodo še naprej ostala njihova, vsaka misel na nacionalizacijo je brez osnove. Vojaški upokojenci in zavarovanci bodo še naprej pod okriljem JA, za njih bo po besedah generala Rašete poskrbljeno. Vojaške bolnišnice z vso spremljajočo opremo se bodo res selile, takšna selitev pa grozi tudi opremi v kontrolnem stolpu brniškega letališča. Če se predsedstvo SFRJ ne bo odločilo drugače. • Mojca Peternelj Komisija za šolstvo in izobraževanje Slovenskih krščanskih demokratov Kranj tudi letos organizira pripravljalne tečaje slovenskega jezika, matematike in tujih jezikov (nemščina, angleščina) za OSMOŠOLCE NA PREHODU V SREDNJO ŠOLO. Tečaj ki bo trajal tri dni, se bo začel 26. avgusta. Informacije dobite na telefonski številki 328-597 (g. Marjeta Brence) ali na sedežu stranke Poštna 3 (telefon 218-170) vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure. Seja Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko Borci o jugoslovanski krizi Borci so na svojem sestanku ugotovili, da so tudi sami, v svoji organizaciji, vse bolj politično razdvojeni, kar jih po besedah predsednika Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko, Stanislava Križnarja, skrbi. Kranj, 19. avgusta • Na četrtkovi seji so člani medobčinskega sveta skušali "obdelati" razloge za uspehe in neuspehe reševanja jugoslovanske krize, določiti konkretne naloge MS ZZB NOV za Gorenjsko za morebitne akcije miru, se seznaniti z zdravstveno zaščito članov ZZB NOV - o tem je poročal dr. Alojz Novak - in s kadrovskimi vprašanji. Nekateri od razpravljalcev so opozarjali, da dogajanja preteklih mesecev niso vzniknila preko noči, ampak imajo svoje korenine tudi v preteklosti. Po mnenju Marjana Markoviča so ti zadnji dogodki "nujna zgodovinska kazen, ki je zadela vsa gibanja v Evropi, ki so nastala pod firmo socializma". To so bila gibanja, ki so predvsem nudila (nekaterim) veliko ugodnosti, od njih pa zahtevala malo dolžnosti. Marjan Markovič je še poudaril, da mu je veliko ljubši pogled naprej, kot pa ukvarjanje z razlogi za tako situacijo, kot jo imamo. V nadaljevanju razprave smo lahko slišali, da je žalostno, ker se med seboj ne kregajo več samo politiki, ampak tudi ljudje, ki pa se, ko bo minilo nekaj časa, ne bodo več mogli poljubljati na ukaz, saj bo med njimi prevelika mržnja. Politika ne bi smela posegati v šport, kulturo, gospodarstvo. Poleg vsega drugega bo potrebno, po mnenju mag. Pavla Žerovnika, spremeniti naš odnos do narodnega dohodka. Ni dovolj, da prenesemo vzorec iz ES v Slovenijo, potrebno se bo naučiti pridobivati, saj sedaj znamo samo deliti. • M. P. Torek, 20. avgusta 1991 GOSPODARSTVO IN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 3. STRAN @®m®3M©IMGLAS Razprava o delitvi premoženja TOK Gozdarstvo Škofja Loka Kdo bo pobral rezultate kmetovih žuljev? Sodišče je za gozdarsko temeljno organizacijo kooperantov Škofja Loka uvedlo likvidacijski postopek, kmete pa bolj kot TOK-ovo premoženje, ki je vsaj formalno skromno, bolj zanima, kaj bo z ostalim GG-jevim premoženjem. Škofja Loka, 16. avgusta - Ko se je 25. junija letos začel likvidacijski postopek za GG-jevo temeljno organizacijo kooperantov Škofja Loka, se se med kmeti - kooperanti, ki želijo razširiti dejavnost sedanje kmetijske zadruge in se organizirati v kmetijsko-gozdarsko zadrugo, začela ugibanja o tem, kolikšno je premoženje TOK-a in koliko naj bi jim pripadlo pri delitvi celotnega premoženja Gozdnega gospodarstva Kranj. Petkova razprava je pokazala, da ima temeljna organizacija kooperantov zelo malo premoženja (knjižno za vsega 800 tisoč dinarjev), da si kmetje od tega ne morejo dosti obetati in da bodo morali svoje zahtevati tedaj, ko bo prišlo do lastninjenja vozil, počitniških zmogljivosti, računalniške opreme in ostalega premoženja GG Kranj, ki se je na podlagi združevanja in "prelivanja" denarja ustvarjalo tudi s kmetovim delom. Kmetje, člani nekdanjega sveta TOK Gozdarstvo, so na petkovem sestanku sklenili, da bodo o problemih in gozdarskih posebnostih obvestili sodišče, ki vodi likvidacijski postopek TOK-a, sicer pa so se razšli z občutkom, da bodo pri delitvi celotnega premoženja GG Kranj opeharjeni. Verjetno tudi zato, ker je bilo nekdaj vse "naše", kot je dejal eden od kmetov, in ni bilo pomembno, kakšno premoženje in v katerem delu GG-ja se je ustvarjalo s kmetovim denarjem. Franc Tušek, predsednik nekdanjega Sveta TOK Gozdarstvo Škofja Loka (upravnega organa, ki ga od uvedbe likvidacijskega postopka ni več), je povedal, da člani Sveta niso nikdar posebej ugotavljali, kolikšno je v Gozdnem gospodarstvu Kranj premoženje TOK-ov in kolikšno TOZD-ov. Ko se je začel likvidacijski postopek škofjeloškega TOK-a, so ocenili, da premoženja ne bi bilo pametno drobiti in deliti med številne kooperante in da bi bilo bolje, če bi ga prenesli na novoustanovljeno gozdarsko zadrugo. Ker so ugotovili, da tudi ne bi bilo smiselno ustanavljati še ene zadruee. so Na očitek enega od kmetov, da bodo "kmetove žulje pobrali šefi iz gozdnega gospodarstva ", ki naj bi za majhne denarje pokupili premoženje TOK-a, je reagiral likvidacijski upravitelj Stane Sorčan in zagotovil, da bo TOK-ovo premoženje (kaj bo z ostalim, ga kot likvidacijskega upravitelja ne zanima) prodano na licitaciji najboljšim ponudnikom. predlagali, da naj bi razširili dejavnost sedanje kmetijske zadruge in jo preuredili v kmetijsko-gozdarsko zadrugo, ki naj bi tudi prevzela TOK-ovo oz. kmetovo premoženje. In koliko naj bi bilo tega premoženja? Formalno zelo malo (le nekaj pisarniške opreme in stavba za gozdne delavce v Selški dolini), po besedah Franca Tuška, ki poudarja, da gre za nepravično razdelitev med gozdarskimi TOZD-i in TOK-i, pa naj bi ga bilo precej več. Vinko Kržišnik, direktor škofjeloške kmetijske zadruge, je dejal, da je znano, koliko je v škofjeloški občini družbenih in koliko zasebnih gozdov in da je edino merilo za razdelitev premoženja bilanca, iz katere je razvidno, koliko je prispeval zasebni in koliko družbeni sektor. Ko se bodo lastninili gozdarski TOZD-i (in premoženje skupnih služb), bodo morali del premoženja, ki se je ustvarjalo z združevanjem in "prelivanjem" sredstev, dobiti tudi kmetje - kooperantje. Anu-ška Soklič, finančni vodja v Gozdnem gospodarstvu Kranj, je povedala, da so v delovni organizaciji spremljali in vodili poslovanje za vsak TOZD in TOK posebej in da so pred- Jernej Vodnik, predsednik zadružnega sveta KZ Škofja Loka, je dejal, da da so bili kmetje v Svetu TOK-a premalo pozorni, ko so dvigovali roke in da bodo kmetje, ki so tudi ustvarjali premoženje Gozdnega gospodarstva, pri delitvi verjetno opeharjeni. vsem zadnja leta zelo pazili na to, da se "stvari niso mešale". Vse premoženje, ki je v TOK-u, je tudi formalno zabeleženo kot TOK-ova lastnina, ki jo je TOK ustvarjal z dohodkom od kmetovega lesa. Sredstva, ki so jih kmetje neposredno združevali za gradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak ter za obnovo, nego in varstvo gozdov, pa so bila vložena v ceste in gozdove in so po besedah Sokličeve del premoženja, ki je bilo kmetovo in bo kmetovo še naprej. Ko je sodišče 25. junija letos uvedlo za GG-jevo temeljno organizacijo kooperantov Škofja Loka likvidacijski postopek, so v TOK-u prenehali delovati vsi upravni organi, tudi svet TOK-a; o premoženju in vsem drugem pa odloča so- Franc Tušek: "Kmetje se v preteklosti nismo dosti poglabljali v to, koliko je v Gozdnem gospodarstvu Kranj TOZD-ovega in koliko TOK-ovega premoženja. Če pa je že kdo kaj vprašal po tem, je dobil odgovor, da je vse naše. Kmetje zdaj vidimo, da naše ni skoraj nič in da bomo morali sodno dokazati, koliko smo ustvarili in prispevali k premoženju celotnega gozdnega gospodarstva. " dišče prek likvidacijskega upravitelja. Stane Sorčan, ki opravlja to nalogo, je kmetom pojasnil, da je inšpekcija SDK letos spomladi preverjala, ali so pogoji za stečaj ali za likvidacijo TOK-a. Ugotovila je, da je TOK imel minulo leto za 3,6 milijona dinarjev izgube oz. domala še enkrat več, kot jo je izkazoval zaključni račun, daje bila izguba za nekaj odstotkov večja od vrednosti trajnega kapitala, da ima TOK celo nekoliko več premoženja kot obveznosti in da so torej izpolnjeni pogoji za likvidacijo, v kateri naj bi upniki dobili nazaj vse, kar jim TOK dolguje. Sodišče bo terjatve upnikov preverjalo 11. septembra letos. Likvidacijski upravitelj Stane Sorčan je povedal, da bodo v postopku likvidacije škofjeloškega gozdarskega TOK-a morali od kmetov-kooperantov izterjati še za 723 tisoč dinarjev neplačane biološke amortizacije in stroškov za minulo leto in da iz bilance in drugih virov niso razvidna neposredna kmetova vlaganja, do katerih bi bili v likvidacijskem postopku upravičeni. Franci Avsec iz Zadružne zveze Slovenije, ki se je tudi udeležil pogovora, je povedal, da so tovrstni zapleti o delitvi premoženja predvsem posledica tega, ker še vedno nimamo nove zakonodaje - ne zakona o gozdovih in ne zakona o zadrugah. Zadružna zveza Slovenije je sicer zaprosila pristojne organe za mnenje o tem, da bi gozdarske TOK-e izločili iz gozdnih gospodarstev in jih preoblikovali v zadruge ali jih priključili obstoječim kmetijskim zadrugam, vendar odgovora na to ni dobila. • C. Zaplotnik Sortni izbor ozimnih zit (I) Kakor boš sejal, tako boš žel! To je stara resnica, ki je postala rek. Za poljedeljca velja dobesedno, zato ga upoštevaljmo. Slepomišenje z obveznicami Prejšnji mesec SO blejski turistični delavci za reševanje katastrofalnega položaja v turizmu med drugim predlagali, da jim Republika Slovenija odkupi obveznice po borzni vrednosti. Marsikje smisla tega predloga sploh niso povsem razumeli, precej ne-voščljivcev pa si je dovolilo komentar v smislu: prav vam je, kaj ste pa nalagali denar v republiške obveznice. Kje tiči zajec? Večina obveznic, ki so trenutno na slovenskem trgu kapitala, je izdanih z devizno klavzulo (DEM). To velja za obe emisiji obveznic republike Slovenije, mesta Ljubljane, slovenskih podjetij (PTT Ljubljana, Julon itd.), enako velja za najnovejše obveznice, ki jih izdaja Občina Radovljica. DEM klavzula naj bi pomenila, da je finančna naložba v obveznico varna zadeva, ki v nenapovedljivi (slovenski) inflaciji varuje kapital. A vse kaže, da bo 70-odstotni razkorak med uradnim tečajem marke (13.00 din) ter borznim tečajem (21,20 din) povzročil splošno nezaupanje v obveznice. Kratkoročno bodo vsi, ki so izdali obveznice z DEM klavzulo, pobrali smetano, dolgoročno pa bodo posledice slepomišenja z obveznicami občutili vsi, ki jih bodo še izdajali. Imetniki obveznic, ki le-te v teh dneh želijo prodati (prva izdaja obveznic Republike Slovenije), na bančnih šalterjih preklinjajo, ker jim nominalno vrednost obračunavajo po tečaju DEM — 13,00 din. Vsi, ki so investirali v obveznice druge izdaje Republike Slovenije, upajo na skorajšnjo devalvacijo, ki bi jim prinesla pričakovan donos 1. oktobra, ko zapade v plačilo drugi kupon za obresti. Dejstvo pa ostaja: komur je uspelo z izdajo obveznic pridobiti svež kapital, je upravičeno lahko dobre volje. Iz »zanesljivih virov« napovedovana devalvacija je že pred dvema mesecema povzročila rahlo paniko na ljubljanski borzi in nerealno visoke borzne tečaje za večino obveznic. Vojna v Sloveniji je tudi borzno evforijo malo umirila. Po debelih dveh mesecih od divjanja borznih tečajev za obveznice pa se je problem izpostavil drugod: v nerealnem vrednotenju obveznic. Če na slovenskem denarnem trgu želimo, da se bodo vrednostni papirji »prijeli«, potem je oranje ledine zastavljeno slabo. Vsak vrednostni papir (obveznica, delnica, blagajniški zapis itd.) naj bi lastniku zagotovil finančno varnost zlasti pred inflacijskim razvrednotenjem vloženega denarja v tak papir. Naša finančna inovacija pa je, da smo kratkoročno iz obveznic naredili skoraj brez vreden papir - ali pa morda tudi ne. Vsi, ki kakršnekoli obveznice z DEM klavzulo imajo, upajo na najboljše. Tudi blejski turizem. M. Va. Obilen in kakovosten pridelek lahko pričakujemo le, če bomo poleg strokovno pravilno opravljenih agrotehničnih ukrepov posejali kvalitetno seme. Izbira vrste in sorte ozimnega žita je odvisna predvsem od: • namena, za katerega sejemo posevek (za prehrano ljudi, za krmo živali, varovalni posevek...) • rastnih razmer (zemljišče, nadmorska višina, padavine, mraz...) • intenzivnost pridelovanja • višine rastlin (uporaba slame za nastilo) • odpornost na bolezni • dolžine rasti (čas setve naslednje poljščine) Posamezne sorte se med sabo razlikujejo po rodovitnosti, kakovosti pridelka, dolžini rasti, višini rastlin, odpornosti na bolezni in drugem, zato je pomembno, da bomo izbrali tako, ki bo dala v naših rastnih razmerah največji in najboljši pridelek. Pomembno je, da kupimo kvalitetno in zdravo seme. Doma pridelano seme v večini primerov ne ustreza navedenim zahtevam, zato moramo kupiti potrjeno seme. Tako seme je tudi preizkušeno, na deklaraciji pa so tudi podatki o absolutni teži, kalivosti in čistosti semena. Te podatke potrebujemo za izračun potrebne količine semena za setev. PRIPOROČENE SORTE PŠENICE Posamezne sorte pšenice priporočamo na osnovi rezultatov poskusov, ki se izvajajo v vsej Sloveniji, tudi na Gorenjskem in sicer tako, da velja za dobro tista sorta, ki je v večletnem pridelovanju dala dobre rezultate. Nove sorte, ki še niso preizkušene, so pa dale dobre pridelke v dosedanjem preizkušanju, imenujemo sorte v uvajanju. Starejše sorte, ki naj jih zamenjajo nove in boljše, imenujemo sorte v opuščanju. ANA Zelo rodovitna sorta, ki je bila potrjena v letu 1988. Ima nizko slamo in je odporna proti poleganju. Spada med dobre krušne sorte, kakovostni razred I-A2. Zori srednje zgodaj. Občutljiva je za bolezen rjavenja plevic. Sejemo 700 kalivih zrn na m2 v optimalnem roku setve. DŽERDANKA Sorta je bila vzgojena v inštitutu v Osijeku in sprejeta v sortno listo v letu 1988. Je srednje dobra krušna sorta, spada v kakovostni razred AA-A2. Ima srednje nizko slamo in je odporna proti poleganju. Je srednje občutljiva za rjavenje plevic. V optimalnem roku sejemo 700 kalivih zrn na m2. MARIJA Razširjena sorta, ki je bila vzgojena v Zagrebu in sprejeta v sortno listo leta 1988. Spada med krušne sorte, kakovostna skupina I-Bl. Ima srednje nizko slamo in je odporna proti poleganju. Odporna je proti rjavenju plevic, manj pa proti pepelasti plesni. Je srednje pozna. V optimalnem roku setve priporočamo gostoto 650 kalivih zrn na m2. SANA zelo rodovitna sorta, ki pa ima kvalitetno zrnje, kakovostni razred III-C1, zato jo priporočamo kot krmno pšenico. Selekcionirana je bila v Zgarebu, v sortno listo pa je bila vpisana 1983 leta. Je srednje pozna sorta in ima srednje nizko slamo. Odporna je proti poleganju in srednje občutljiva za pepelasto plesen. Občutljiva je za mraz. V optimalnem roku sejemo 650 kalivih zrn na m2. ZAGREBČANKA Sorta, ki daje v naših rastnih razmerah dobre pridelke, je pa sorta v opuščanju. Selekcionirana je bila v Zagrebu, v sortno listo pa je bila sprejeta 1984. leta. Zori srednje zgodaj. Ima nizko slamo, občutljiva je za rjavenje plevic. Po kakovosti zrnja ni najboljša in spada v III-B2 razred. Sejemo 700 kalivih zrn na m2. NOVOSADSKA RANA 2 Sorta v opuščanju. Je srednje kvalitetna sorta in spada v II-B1 kakovostni razred. Ima visoko slamo in je srednje odporna za po-leganje. Zori zelo zgodaj. V sortno listo je bila vpisana 1975. leta. Ima nižji potencial rodnosti, vendar je precej razširjena in jo na tem mestu prav zato omenjamo. Občutljiva je na pepelnasto plesen, škodi pa ji tudi mraz. V optimalnem roku sejemo 550 kalivih zrn na m2, (se nadaljuje) mag. Miran Naglic, dipl. ing. agr. Marija Strupi, dipl. ing. agr. Minka Jelene, dipl. ing. agr. Milan Sobočan, dipl. ing. agr. KŽK Kmetijstvo Kranj Gospodarska zbornica o zadružnem zakonu Ne le vračanje premoženja, ampak tudi prerazdelitev Ljubljana, 18. avgusta - Ko je upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije pred nedavnim obravnaval predlog zakona o zadrugah, je imel največ pripomb na poglavje o vračanju zadružnega premoženja. V gospodarski zbornici ocenjujejo, da omenjeno poglavje ne govori samo o vračanju, ampak tudi o prerazdelitvi premoženja v korist tistih, ki niso pravni nasledniki nekdanjih zadrug (novoustanovljene zadruge, zadružne zveze). Zakon ne ureja samo posebnosti zadružništva, ampak po mnenju gospodarske zbornice uvaja "vzporedni sistem", v katerem je zadružništvo v ugodnejšem položaju kot ostali deli gospodarstva. Upravni odbor zbornice zato predlaga, da bi poglavje o vračanju premoženja črtali iz zakona in da bi ta vprašanja enotno uredili v zakonu o denacionalizaciji in v zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Če pa že to poglavje ne bi črtali, predlagajo dve dopolnili zakona: po prvem, naj bi "podjetja s seznama" (gre za klavnice, vinske kleti, mlekarne in nekatere tovarne, v katerih naj bi zadruge dobile 40-odstotni delež) razbremenili obveznosti, da 40 odstotkov knjižne vrednosti premoženja prenesejo na zadruge oz. zadružne upravičence in jim omogočili, da se sama odločajo o tolikšnem ali celo višjem deležu; po drugem pa naj bi iz zakona črtali določilo, da bi premoženje, ki so ga zadruge po 9. maju 1945 na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma združile, vložile ali prenesle na podjetja, postalo zadružno premoženje. • C. Z. Trije medvedi v parku? Ministrstvo dalo dovoljenje za odstrel Bled, 19. avgusta - Ko so minuli teden opazili rjavega medveda v Trenti, so se lastniki več kot tisoč ovc, ki se pasejo na Pokljuki, že oddahnili, saj so domnevali, da se je medved preselil drugam in da bo morije na Pokljuki konec. Kot kaže, je bilo upanje jalovo. Medved je minuli konec tedna spet delal škodo po Pokljuki, uradno naj bi pokončal le eno ovco in eno razmesaril, neuradno pa naj bi bilo "žrtev" bistveno več. Eden od rejcev, ki brez ustreznega dovoljenja pase ovce po Pokljuki, namreč škode ne prijavlja, medved pa naj bi mu na zadnjem "morilskem" pohodu pokončal dvajset do trideset ovc. Peter Žemva, predsednik ovčarske skupnosti Bled pravi, da na Pokljuki pogrešajo že okrog osemdeset ovc. Da so ovčerejci zdaj še bolj zaskrbljeni kot so bili tedaj, koje medved "pometal" prve ovce, je razlog tudi v tem, da je vse več domnev, da sta na Pokljuki dva medveda - poleg rjavega, ki se je očitno "specializiral" na živo hrano, še nekoliko temnejši; če pa k pojkljuškima prištejemo še medveda, ki so ga videli v Trenti, je mogoče domnevati, da so na območju Triglavskega narodnega parka že trije medvedi - dva z grdimi prehranjevalnimi navadami in eden z lepimi. Naj bo tako ali drugače: Jože Muri, lovsko-ribiški-kmetijski inšpektor iz Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, je povedal, da je republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo v petek dovoljenje za odstrel rjavega medveda na območju Rudnega polja in Lipance. Lovci so kosmatinca v soboto že čakali, vendar brez uspeha. Jože Muri pravi, da ga bo zelo težko odstreliti, ker je zelo premeten in ker na dan prehodi od dvajset do trideset kilometrov. • C. Z. SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 SGŠ Kranj objavlja prosta delovna mesta za določen čas 1. UČITELJA STROKOVNIH GRADBENIH PREDMETOV, polna delovna obveznost. Pogoj: diplomirani gradbeni inženir 2. DVA UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA za slikople-skarje in gradbenike, polna delovna obveznost Pogoji: višja ali srednja izobrazba iz gradbeništva in najmanj tri leta delovnih izkušenj. 3. UČITELJA ŠPORTNE VZGOJE, 9 ur tedensko Pogoj: profesor telesne vzgoje Rok prijave 8 dni. (mmmmmGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Torek, 20. avgusta 1991 V Javorjah so pripravili tradicionalno srečanje domačinov in odseljencev • V Da je leto krajše Javorje, 18. avgusta - V Javorjah, vasi pod Blegošem, pod Mladim in Starim vrhom, je ena od avgustovskih nedelj v zadnjih sedmih letih še posebno slovesna. To je nedelja, ko "pridejo vkup" mladi in stari, nedelja, ko se med seboj pomešajo govorice številnih dialektov, pa vendar je le največkrat slišati tisti tako lepo zveneči poljanski jezik. Tudi letos je bilo tako. Javorci so veseli ljudje in ko so pred leti obupali nad pripravo "Kmečke ohceti", ki je bila med najbolj odmevnimi prireditvami domačega turističnega društva, jim ni šlo v račun, da v vasi ne bi bilo več tistega dneva v letu, ko so se na vasi srečali mladi in stari, ko so domov prihajale pomožene sestre in poženjeni bratje..., ko so svečano oblečeni preživeli skupaj nekaj nedeljskih uric. Tako so se odločili, da vsako leto pripravijo dan, ki bo namenjen srečanju z odseljenci iz Javorij. Tistimi, ki so se v vasi rodili in kasneje odšli s trebuhom za kruhom ali pa jih je v svet popeljala ljubezen. To nedeljo je bila sedma takšna prireditev. Z veliko glasbe, smeha, dobre volje, z nastopom domače folklorne skupine, z nastopom tamburaške skupine Bisernica iz Reteč, pa Ob Čukovem bajerju tudi domači godci so pokazali, kaj znajo. Praznik je popestrila tudi razstava del slikarja Iveta Šubica. Janez Peternelj, najmlajši od Ruparjevih, ki sedaj živi v Ljubljani: "Bilo nas je sedem otrok, zemlje je bilo malo, bili smo revna bajtarska družina. Tako nam ni ostalo drugega, kot da smo šli za zaslužkom po svetu. Pa se nismo odselili daleč; v Škofjo Loko, Ljubljano. Vsi smo se izučili, prišli do poklica in tako je danes doma le sestra, ki je prišla na zemljo prav zato, ker ni bilo več nikogar. Doma smo si sicer uredili vsak svoj kotiček, vendar odkar je umrla še mama, ne prihajam v Javorje tako pogosto. Ko bom upokojen, pa bom spet pogosteje hodil domov, morda bom prišel celo za vedno. Na tem srečanju pa sem bil vsako leto in upam, da bom prišel še velikokrat, saj mi je Lučke, mamut in dobra volja Bobovek, 17. avgusta - Obiskovalcev je bilo veliko, pa kljub temu manj kot lani. Predsednik TD Kokrica, Janez Rihter, meni, da je malo krivo vreme (ki ne ve, kakšno naj bo), malo pa sejem in druge prireditve. Na letošnjem "Večeru ob bajerju" so zaplesali folkloristi skupine "Lipa", razlegla seje pesem pevcev domačega KUD, odmevala je trobenta in zvenele citre. Tamkajšnji vaščani imajo najrazličnejše konjičke. Najbolj zanimive so predstavili in nagradili s priznanji: Marijo Peterlin, ki nabira zdravilna zelišča in pripravlja "žavbce" in čaje; Staneta Perčiča, izdelovalca gajbic in korit za rože ter Janeza Celarja, ki slovi po svojih brezovih metlah. Tudi mladi avtorji najlepših treh glinenih umetnin so si zaslužili nagrade. TD, organizator večerov ob bajerju, je na letošnjem predstavilo svoj nov zaščitni znak. Mamut, ločje in Storžič v ozadju, je na lesenem krožniku oblikoval krajan Franci Gros. Nenazadnje ni manjkalo ne igric za mlade, ne za malo starejše, in slednji so se z veseljem sukali kakor "jo je rezal" ansambel Bonus. Za romantiko pa so poskrbele plavajoče svečke v jajčnih lupinah. Ob zvokih Matejeve trobente jih je prižgalo prvih i 500 obiskovalcev. In gorele so še dolgo v noč - lučke za mir so jih imenovali... • T. A., foto: J. C. Janez Peternelj prireditev res zelo všeč." Mojca Kogoj, od Kati iz Javorij: "Iz Javorij sem odšla pred sedmimi leti in sicer v Italijo, od koder je moj mož. Ni pa tako daleč, saj živim z družino v slovenski vasi, sedem kilometrov od Gorice in prihajamo domov nekako enkrat mesečno. Sedaj, ko sem v službi, je težje, saj de- Mojca Kogoj lam kot trgovka in moram v službo tudi ob sobotah. Sicer sem diplomirala na pedagoški akademiji, vendar pri nas ni toliko otrok za slovensko šolo, tako da nisem dobila službe za svoj poklic. Na srečanju v Javorjah pa sem bila še vsako leto." • V. Stanovnik 85 let Gasilskega društva Žabnica Za jubilej prizidek Žabnica, 18. avgusta - "1907. leta zgrajeni in 1977. leta obnovljeni gasilski dom v Zabnici je zdaj dobil svojo dokončno kvadraturo," so dejali na nedeljski gasilski slovesnosti, ko so ob 85-letnici slavnostno odprli prizidek. Na nedeljski svečanosti v Zabnici, ko so gasilci z otvoritvijo prizidka k domu,proslavili 85-letnico društva, so podelili tudi odlikovanja. Plamenico I. stopnje Gasilske zveze Slovenije je dobil Pavle Zakotnik, odlikovanje II. stopnje Franc Plestenjak, odlikovanje III. stopnje Peter Berčič in plamenico III. stopnje Tomaž Sifrer. Podelili pa so tudi občinska priznanja. Priznanje I. stopnje sta dobila Zdenka in Jože Frelih, priznanja II. stopnje pa so dobili Ivanka Kovačič, Janez Križaj in Franc Golob. Poleg tega pa so na slovesnosti podelili tudi več društvenih priznanj za deset-do štiridesetletno delo. # (až) V Zabnici verno sledijo dolgoletni gasilski tradiciji. Njihovo društvo šteje 86 uniformiranih gasilcev, poleg operativnih članskih desetin gasilske uniforme nosijo tudi ženske, aktivna je veteranska desetina, zlasti pa pohvalijo svoj podmladek, mladino in pionirje, saj zlasti slednji pogosto zmagujejo na gasilskih tekmovanjih. Tudi na nedeljski slovesnosti je bilo očitno, kako ponosni so Žabničani na svoje gasilsko iz- ročilo. Pred strumno postroje-nimi gasilci v paradnih uniformah je potekala slovesnost, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki občinskih gasilskih zvez Kranja in Škofje Loke, krajevne skupnosti ter pokrovitelja Zavarovalnice Triglav. Podelili so priznanja zaslužnim za izgradnjo prizidka h gasilskemu domu in dolgoletnim gasilcem, nato pa prerezali trak pred obnovljenim objektom. • D. Ž. Ohranjanje tradicije Čipkarski praznik v Železnikih # USPEŠEN \ J posel propagandna ■ 1 OBJAVA B ^k v Goreniskem glasu ▼ . Pokličite J 218-463 Železniki, 18. avgusta - Zadnji dan tradicionalne turistične prireditve 29. čipkarski dan, ki je potekala minuli konec tedna v Železnikih, je Turistično društvo pripravilo čipkarski sprevod in tekmovanje klekljane. Po petnajstih letih so znova oživili povorko klekljaric, na kateri so prikazali stare običaje. Na dveh konjih so pripeljali klekljarski punkelj in klekljari-ce tekmovalke, spremljala pa jih je godba na pihala Alples ter osnovnošolski čipkarski krožek. Na prireditvenem prostoru na starem plavžu pa so pripravili tekmovanje v kleklja-nju. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi prodajno razstavo 450 čipk, ki jih je naklekljalo 26 prizadevnih domačink. Na tekmovanju klekljaric je najhitreje izdelala vzorec v obliki lipovega lista Škofjelo-čanka Ivanka Oblak, ki je bila najboljša že lani. Sodelovalo je 17 klekljaric in dva moška - klekljarja. Najlepše čipke na razstavi pa je nakle-kljala domačinka Štefka Zrimšek. Vsi so dobili priznanja in praktične nagrade. Zdravje brez cene in vrednosti Kdo je grobar gorenjskega zdravstva? Izguba v gorenjskem osnovnem zdravstvu sili k varčevanju zaposlene in bolnike. Kranj, 16. avgusta - Kako hudo je ta čas zaškripalo v gorenjskem osnovnem zdravstvu, dejavnosti, s katero ima bolnik najpogosteje opravka, smo že seznanili naše bralce. Tokrat nekaj podrobnosti, o katerih govori direktor tega gorenjskega zdravstvenega zavoda dr. DUŠAN BAVDEK. • U. P., foto: J. Cigler Kaj je krivo sedanjega kritičnega stanja v vaši ustanovi? »Zdravje je sicer vrednota, ki nima cene, zato pa ima dejavnost, ki se z njim ukvarja, velike stroške. 90 odstotkov vsega denarja namenimo za plače, desetino pa za materialne stroške. Na zadnji izplačilni dan so bili zaposleni hudo nezadovoljni, saj smo bili prisiljeni za sedem odstotkov znižati neto izplačila, prepoloviti stroške prevozov in malic, nekatere dodatke pa celo ukiniti. Ker nam ministrstvo z zamudo izplačuje pripadajoča sredstva, smo prisiljeni najemati kredite za plače. S financiranjem iz proračuna, ki je vsako leto pič-lejše, ter z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki jih prinašajo neposredna menjava, participacija, samoplačništvo, za zdravstvo dobimo 23 milijonov dinarjev, porabimo pa dva več. Razkoraku se prilagajamo z varčevanjem, ki zadane zaposlene v zdravstvu, in z ukinjanjem nekaterih pravic, ki zadane bolnike. Tako se denimo odrekamo nekaterim specialistom, ki smo jih plačevali iz lastnih sredstev, kar pomeni, da bodo bolnikom postali še Osnovno zdravstvo Gorenjske je poslalo ostro protestno pismo podpredsedniku slovenske vlade Matiji Maleši-ču, ministrstvoma za jinance in zdravstvo ter upravi za zdravstveno varstvo v zvezi z zamudnimi obrestmi za neplačane prispevke in davke iz osebnih dohodkov. Nelogično se jim namreč zdi, da bi proračunski porabniki, ki jim proračun z zamikom izplačuje pripadajoča sredstva, plačevali zamudne obresti za nepravočasno plačane davke, seveda spet proračunu. manj dostopni, čakalna doba pa se bo razpotegnila v nekaj mesecev. Kdor bo hotel hitreje priti do specialista, bo moral plačati. O vsem tem nimamo s strani ministrstva za zdravstvo nobenih napotkov. Ne trdimo, da spremembe v zdravstvu niso potrebne, toda pričakujemo jih od ministrstva, ne pa da se zavodi vsak zase izgubljamo v ukrepih, ki so nam v škodo. Na Gorenjskem v zdravstvu varčujemo že deset let, zdaj pa gre tako rekoč za demontažo zdravstva. Dr. Košir namest- Sejemski dan za šolarje Kranj, 20. avgusta - Center za socialno delo in Zveza društev prijateljev mladine iz Kranja vabita na sejem rabljenih šolskih potrebščin. V četrtek, 22. avgusta, med 9. in 16. uro, bodo šolarji na Trgu revolucije (v slabem vremenu pa v skupščinski avli) trgovali z rabljenimi šolskimi potrebščinami. "Veliko staršev pred jesenjo pride na Center za socialno delo po pomoč, ker družine same ne zmorejo velikih stroškov za šolo," nam je spomladi pripovedoval direktor Rado Pavlin. Zato so se letos (prvič) povezali z Zvezo prijateljev mladine v Kranju in z organom za družbene dejavnosti občine, da bi s skupnimi prizadevanji zaživela pobuda o sejmu rabljenih in s tem cenejših šolskih potrebščin. Prireditev bi bila kajpada bolj na mestu spomladi, tako je bilo sprva tudi mišljeno, toda vojna je organizatorjema prekrižala račune. Šolarji si bodo semanji dan organizirali tako rekoč sami: na stojnicah bodo razpostavili šolske knjige, torbe, nahrbtnike, pre-senice, svinčnike, barvice, flomastre, ravnila, trikotnike, jih prodajali ali zamenjevali, barantali, sami nastavljali cene, kar bo pripomoglo k živahnosti in pravemu sejmarskemu vrvežu. Nemara utegne sejem rabljenih šolskih potrebščin postati kar tradicionalen. To bi bilo v prid staršem, ki bodo s tem za šolo izdali manj denarja, pa tudi otrokom, ki jim sejem prinaša veliko zabave in nekaj žepnine. • D. Ž. Streho nad glavo in prgišče miru Vojna se ne ozira na stiske posameznikov in družin. Ljudje zapuščajo svoje domove, odhajajo na tuje v upanju, da se bo našel nekdo, ki jim bo ponudil streho nad glavo in prgišče miru za dušo. Tako piše Slovenska Karitas, ki prosi vse ljudi dobre volje, naj svojo pripravljenost za sprejem beguncev pod svojo streho sporoče na sedeže škofijskih Karitas. Škofijska Karitas Koper, Trg revolucije 11, telefon (066) 22-647; Škofijska Karitas Ljubljana, Ciril Metodov trg 9, telefon (061) 311-577; Škofijska Karitas Maribor, Slomškov trg 3, telefon (062) 222-697. Kolesarski izlet Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj prireja izlet s kolesi do Dražgoš in nazaj, za vzdržljivejše pa še do Krope in Podnarta. Ogledali si bodo lahko tudi železarski muzej v Kropi. Izlet bo v petek, 23. avgusta ob 8. uri, odpeljali pa se bodo izpred zgradbe društva na Tomšičevi 4. K Cerkniškemu jezeru Upokojenci pojdejo tudi na izlet k Cerkniškemu jezeru, in sicer v torek, 27. avgusta, ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Ogledali si bodo Cerknico, grad Snežnik, Bloško planoto, ob povratku tudi Trubarjevo Raščico. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 12. uro. Torek, 20. avgusta 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE. KULTURA 5. STRAN @®m®SkJJ©ISSGLAS Delavcem dostopnejše obratne ambulante doživljajo podobno usodo kot tovarne, v katerih so. Tako so že pred tremi leti zaprli ambulanto v Iskri na Blejski Dobravi. Konec minulega leta je prenehala delovati obratna ambulanta v begunjskem Elanu, zaprli so tudi tisto v Tekstilindusovem obratu II. Ukinjena je ambulanta v Verigi Lesce, s stečajem v maju pa je ugasnila tudi dejavnost v ambulanti tržiške BPT. Ostale na Gorenjskem še delajo, čeprav so ponekod skrčili zlasti obseg preventivne dejavnosti in s tem tamkaj zaposlenega zdravstvenega osebja. nik ministrice za zdravstvo, nam že leto dni obeta normative, po katerih bi lahko umirili ukrepe varčevanja, od tega še nič. Denar za zdravstvo je omejen, normativov ni, pravice bolnikov pa še niso nič zmanjšane.« Ali tudi ukinjanje obratnih ambulant v nekaterih tovarnah sodi v varčevalni okvir zaradi stiske v zdravstvu? »Ukinjena ni bila nobena kurativna ambulanta, za katero je zdravstvo plačano iz proračuna. Pač pa je preventivo v zdravstveni dejavnosti doslej plačevala tako imenovana neposredna menjava, se pravi tovarne, ki so bile zainteresirane za tovrstne storitve, v nekaterih, kjer so si to finančno lahko privoščili, pa so v te namene osnovali obratne ambulante. Zakon namreč nalaga podjetjem, ki zaposlujejo na zdravju škodljivih delovnih mestih, občasne preventivne preglede. Ko so tovarne prišle v težave, tovrstnih pregledov niso več naročale. Nesmotrno je ohranjati preventivne ambulante, če po njih ni več povpraševanja, zato so jih ukinili, njihova dejavnost pa se prenaša na dispanzer za medicino dela.« Ugotavljamo, da so veliki stroški v specilistični zdravstveni dejavnosti in v preventivnih obratnih ambulantah. Bi bila torej tudi iz teh razlogov dobrodošla vrnitev družinskega zdravnika? »Zaradi velikega razmaha medicine smo zdravstvo po vojni razdrobili na kopico specialističnih dejavnosti, bolnika pa "razdelili" med številne Plače v osnovnem gorenjskem zdravstvu so, milo rečeno, sramotne. Julija je srednja medicinska sestra z 10 leti delovne dobe zaslužila 7.000 dinarjev. Zdravnik z enakimi delovnimi izkušnjami 11.400 dinarjev, zdravnik specialist pa 13.300 dinarjev. Se ena nelogičnost: za slednjega ministrstvo za zdravstvo priznava le 15.000 dinarjev bruto plače! zdravnike specialiste, ki od rojstva do pozne starosti skrbijo za njegovo zdravje, od zdravnika pediatra do zdravnika geria-tra, da o številnih specialistih za posamezne telesne organe niti ne govorimo. Za naše delovno ljudstvo pa smo v tovarno pripeljali tudi specialista medicine dela. Angleži pa so vselej prisegali na družinskega zdravnika, ker najbolj pozna zdravstveno stanje vsakogar v družini in že vnaprej lahko predvidi, katere bolezni se utegnejo lotiti prihodnje generacije v družini. Kaže, da bomo šli tudi pri nas v tej smeri, ko ne bomo mogli več plačevati široke medicine z vsemi specialisti vred.« Se utegnejo za zdravstvo slabi časi odraziti tudi na zdravju ljudi? »V zdravstvu bodo kmalu vidne posledice zaradi današnjega indolentnega odnosa do te dejavnosti, ne dvomim, da tudi v večji umrljivosti ljudi, povečanem bolniškem staležu. Krivdo pripisujemo vladi, saj je ta odgovorna za to, koliko zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev bo skrbelo za blagor bolnikov. Današnji odnos do zdravstvenih delavcev pa obeta, da bomo postali narod bolnikov in duhovnih bebcev. V slovenskem vrhu bi se * morali namreč zavedati, da ni pomembno le 30 tisoč teritori-alcev in policistov, ki varujejo državo, pač pa tudi 33 tisoč zdravstvenih delavcev, ki varujejo narodovo zdravje.« • D. Z. Žlebir Ko besedilo ilustrira sliko I DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Podpis pogodbe o zaposlitvi Vprašanje: V podjetju so vsem delavcem izročili v podpis pogodbo o zaposlitvi. Po mojem mnenju je pogodba, ki sem jo prejel, pomanjkljiva, saj npr. poleg ostalega manjkajo določbe o mojem šolanju, katerega mi je omogočilo podjetje že pred letom dni. S pogodbo se ne strinjam in jo nimam namena podpisati. Kakšne bodo posledice in ali bom v primeru brezposelnosti dobival na zavodu za zaposlovanje denarno nadomestilo oz. pomoč? Odgovor: Če se delavec ne strinja s predlogom pogodbe o zaposlitvi, lahko zahteva presojo zakonitosti pogodbe in njene skladnosti z zakonom oz. kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pred sodiščem, pristojnim za delovne spore (t.j. sodiščem združenega dela) v roku 15 dni od predložitve pogodbe o zaposlitvi. Če delavec ne zahteva presoje pogodbe pred sodiščem, jo mora v nadaljnih 15 dneh podpisati. Iz tega sledi, da ima delavec 30 dni časa, da se odloči, če bo pogodbo podpisal. V primeru, da tega v tem roku ne stori in tudi ne zahteva presoje pogodbe pred sodiščem, mu preneha delovno razmerje. Možno je tudi, da se poskuša zadevo urediti brez sodišča že v samem podjetju s tem, da delavec organ, ki mu je pogodbo predložil, opozori na svoje pripombe oz. na nepravilnosti in ta organ sporne določbe spremeni tako, da se delavec z njimi strinja. Splošna kolektivna pogodba v 6. členu točno določa, katera vprašanja delavec in podjetje uredita s pogodbo o zaposlitvi in med temi določili je tudi izobraževanje delavca. Pri izobraževanju naj bi pogodba o zaposlitvi opredelila vrsto izobraževanja in pa število dni odsotnosti zaradi izobraževanja. Prav tako je potrebno urediti povračilo stroškov izobraževanja in druge pravice in obveznosti delavca in podjetja iz naslova izobraževanja (kot npr. koliko časa po končanem izobraževanju je delavec dolžan ostati v podjetju itd.) V primeru, da ne boste podpisali pogodbe o zaposlitvi, vam na zavodu za zaposlovanje ne pripada denarno nadomestilo oz. pomoč, ker se v tem primeru šteje, da vam je delovno razmerje prenehalo po vaši krivdi. Pravna služba pri Svetu kranjskih sindikatov Majda Maček Jančič, dipl. iur. SVETO PISMO KOT GA VIDI GORAN HORVAT Poskus, ki nam omogoča na drugačen način prisluhniti tako literarni kot likovni govorici. V galeriji Smelt v Ljubljani so v ponedeljek odprli razstavo sedemnajstih platen slikarja Gorana Horvata, samorastni-ka, ki ni akademik, prav tako mu ne moremo reči naivec; je moderen slikar, ki pa živi tudi iz naboja pretekle umetnosti. Je drzen, netradicionalen in ne-konvencionalen - celo stvari, ki so vsem znane, pod Horvato-vim čopičem drugače zažive. Neugnana domišlija je njegova odlika, prav tako ali zaradi tega tudi izredna ustvarjalna sproščenost in njegovo kompozicijo narekuje nekakšen strah pred praznim prostorom; navsezadnje se zgodi, da postane umetniku format premajhen, platna postajajo vse večja in silijo v neskončnost. Razstavi so organizatorji dali naslov Goran Horvat - deset let pozneje, saj je bil umetnik pred desetimi leti uslužbenec Smelta, sedaj pa se vrača v te prostore kot priznan likovni umetnik. Dr. Emilijan Cevc ga je v spremni besedi k razstavi takole ocenil: "V orgistični brzici barv pa spet v glenu ali v ostrih krikih zelenine, v valovih in vrtincih neugnanih oblik, porojenih iz neukrotljive fantazije, ki bi mu jo smeli zavidati mnogi priznani umetniki, so se razkrojili vsi racionalni oporniki, ki bi jih sicer smeli pričakovati od umetnika, ki ima diplomo strojnega inženirja, Gorana Horvata. Toda ne smemo prezerti, daje hkrati sin Jožeta Horvata-Jakija. Zdaj mu paleta emajlno žari, drugič pa je monokromno utišana, vedno pa so mu barve bolj izraz psihičnega razpoloženja kot pa potrdilo realnega sveta." Razstavljena dela obravnavajo različno tematiko, skupno jim je le to, da so vsa oljna platna, nastala oziroma bila dokončana v letu 1990. Slika "VELEMESTO" je njegovo največje platno. Prve obrise je umetnik narisal že leta 1975, končal pa lani. Ob lanski katastrofalni poplavi, ki je prizadela tudi mozirsko občino je slikar podaril sliko Zvezi kulturnih organizacij Mozirje kot njegov prispevek za odpravo posledic poplave na kulturnih objektih. Na otvoritvi razstave pa je bilo predstavljeno tudi ži-vljensko delo Gorana Horvata SVETO PISMO - STARA ZAVEZA, ki jo je izdala Cankarjeva založba. Velikanska, komajda še krotljiva "energija pa je Gorana Horvata gnala še v en skorajda neverjeten projekt: po slikarsko predstaviti celotno biblijo. Biblija je kot eden izmed temeljnih dokumentov človeške civilizacije že stoletja burila duhove, izzivala umetnike različnih generacij, da na naj- BREDA SENČAR IN GIAN FILIPPO BERNARDINI V KRIŽEVNISKI CERKVI Kljub nekaterim odpovedim in preložitvam 39. mednarodni poletni festival v Ljubljani tudi letos ponuja mnogo zanimivega. V petek, 23. avgusta bo v Križevniški cerkvi v Ljubljani koncert sopranistke Brede Senčar, baritonista Giana Filippa Bernardinija ob klavirski spremljavi Marka Gašperšiča, dirigenta ljubljanske Opere. Breda Senčar se je šolala na Glasbeni akademiji v Ljubljani, po diplomi iz solopetja pa se vseskozi izpopolnjuje pri sloviti operni umetnici Kseniji Viđali - Zebre. V Ljubljanski operi je debitirala z vlogo Gilde v Verdijevem Rigolettu leta 1977.Posnela je tudi vrsto samospevov za program Radia Slovenija, kjer je sicer zaposlena kot novinarka. Tudi G. F. Bernardini se že nekaj časa izpopolnjuje pri profesor Vidalijevi. Leta 1988 je debutiral v teatru Flavio Vepasiano v Rietiju v Verdijevi operi Simon Boccanegra. Na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo v Ljubljani, je profesorica Ksenija Vidali predstavila svoja učenca. Poudarila je, da jima zaupa, ker ju dobro pozna, saj je njuna dolgoletna pedagoginja in svetovalka. Pravi, da ni dovolj le prejeti določeno znanje, treba ga je stalno dopolnjevati, kajti človeški glas je, kot je dejala, izredno občutljiv instrument, ki ga je treba skrbno ohranjati. Predvsem pa je treba mladim zaupati in jim dati priložnost, da se dokažejo. S tem se strinja tudi direktor Festivala Ljubljana Vladimir Vajda, ki meni, da v obilici glasbenih dogodkov prav gotovo obstaja postor tudi za nove, mlade talente. Izkupiček koncerta je namenjen obnovitvi osnovne šole v Gornji Radgoni, ki je bila poškodovana v času vojne v Sloveniji, izvajali pa bodo dela Donizettija, Bcllinija, Verdija, Čajkovskega, Korsakova in Mozarta. • Marjana Ahačič Otvoritev prvega Okarina etno festivala -Bled 1991 MALA DUDAČKA MUZIKA Simpatični češki muzikantje, skupina, ki je del velike folklorne družine iz Čeških Budjevic, ene najbolj znanih folklornih skupin s Češke, ki jo je gostila že skoraj cela Evropa, so se kot prvi predstavili na novem festivalu na Bledu - Okarina etno festivalu. Bled, 18. avgusta - Včerajšnji koncert Male dudačke muzike, ki je bila pri nas že gost Druge godbe, čeških ljudskih godcev in glasbe, za katero so značilne dude in številne pesmi o njih, je eden izmed tistih glasbenih dogodkov, ki se človeku nedvomno za dalj časa ali celo trajno vsedejo v srce. Poskočne melodije, zabavne in hudomušne zbadljivke, čudovite večglasne balade, pri katerih je zlasti izstopal gr-len ženski glas, vse to je navdušilo sicer res maloštevilno publiko, ki pa ji je bila dodeljena posebna vloga. Vloga rojenic, kot nas je v uvodnem nagovoru hudomušno opozorila podžupanja občine Radovljica, Alenka Bole Vrabec. Okarina etno festival, ki je svoje ime dobil po značilnem ljudskem glasbilu s tem imenom (okarina), se bo nadaljeval naslednjo soboto, ko bo dan slovenske ljudske glasbe s skupino Trinajsto prase in Piščaci. Slovenski etno dan pa bo obogaten s prikazom različnih obrti in običajev in z domačo kulinariko. V naslednjih tednih naj bi nastopili še: Afterhours iz Velike Britanije, Muzsikas z Madžarske in židovski ansambel z Dunaja. • M. P. različnejše možne načine predstavijo svoje videnje tistega, kar je že mnogo stoletij mnogim ljudem sveto. Umetnost so za dolga stoletja zaznamovali verski motivi in zato ni čudno, da so zaznamovali tudi Horvata, ki je močno navezan na izročilo preteklosti, in v katerega delih se prelivajo pretekli slikarski stili kot so ekspre- sionizem, fauvizem, man; zem in drugi. Leta 1986 se je Goran I . vat odločil spraviti celotno S to pismo na tristo oljnih \ ten. V treh letih je ustvaril I oljnih slik formata 70 x 50 na teme iz stare zaveze in ' na teme iz Nove zaveze. Na bor tem ni vplivala vsebin ali kronološka enakomerna razdelitev; slikar se je lotil stega, kar je njega osebno u tniško najbolj impresionir; Spodbujala sta ga dram čnost prizora, razgiban« podzavest in sanjski prividi. Knjiga torej ni ne versko, ideološko ali znanstveno znamovano delo, je prik umetnikove globoke oseb, pretresenosti in angažiranosti, njegovo intimno in zato toliko bolj globoko videnje tisteg kar je mnogim znano, a v vsakem človeku živi po svoje. C Marjana Ahčič, foto: J. Cigler KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji mestne hiše je na ogled razstava akademskega kiparja Jožeta Eržena. V Prešernovi hiši razstavlja slikar Karel Kuhai V stavbi Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici je odprta razstava Življenje na listkih. V galeriji Bevisa je do konca avgusta odprta prodajna razstava del akad. kiparja Janeza Boljke. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XII. planinske kolonije Vrata 91, ki jo bodo konec meseca prenesli tudi v Triglavsko muzejsko zbirko v v Mojstrani. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov iz iz 19. stol. - iz zbirke Zdravilišča Rogaška Slatine. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 13. do 19. ure, ob ponedeljkih je zaprta. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo med 10. in 17. uro. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. BLED - V okviru prvega etno festivala OKARINA bo v soboto, 24. avgusta, koncert ansamblov TRINAJSTO PRASE in PIŠČANCI. Koncert bo v atriju modne hiše Pristava ali v blejski Festivalni dvorani, odvisno od vremena. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža razstavljajo črno bele fotografije člani Fotokluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji bo v petek ob devetnajstih otvoritev razstave slik akademskega slikarja Janeza Grudna. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji LTH na Trati je na ogled fotografska razstava Janeza Pipana o proslavi 80. letnice GD Godešič. JAVORJE - V nedeljo bo ob 9.30 uri v prostorih OŠ Javorje otvoritev razstave del slikarje IVETA ŠUBICA. Razstava je na ogled 18. avgusta od devetih do dvanajstih ter od trinajstih do osemnajstih ter 25. avgusta ob istem času. Izven tega časa se organizirane skupine lahko najavijo po telefonu. TRŽIČ - V paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del slikarja Ernesta Krnaiča - Enčija. KAMNIK - V kavarni Veronika je na ogled razstava slik Dušana Sterleta. Javorje, 18. avgusta - Ob letošnjem 7. srečanju, ki je bilo minulo nedeljo v Javorjah, je tamkajšnje turistično društvo odprlo razstavo del slikarja Iveta Subica. Razstava osnutkov za freske je v osnovni šoli v Javorjah, odprta pa bo še 25. avgusta od 9. do 12. in od 13. do 18. ure. Foto: V. Stanovnik Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Jelovškovih fresk. Jb&tcentU GROBLJE & ur Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2 in uro pred koncertom v Grobljah Informacije: Gallus Carniolus d. o. o., tel.: 061/310-734. 6. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MATJAŽ GREGORIČ Torek, 20. avgusta 1991 I Test: maruti 800 Vzhajajoče indijsko sonce Če bo po nekaterih črnogledih napovedih svetu ponovno zavladala naftna kriza, se bomo pač morali odreči velikim in požrešnim avtomobilom, morda pa bomo simpatijo do majhnih ekonomičnih avtomobilov začutili že prej. Iz daljnje Indije prihaja na naš trg po Su-zukijevi licenci japonsko natančno izdelan avtomobilček, ki ima vse možnosti, da v kratkem postane nov simbol za ljudsko vozilo. Ime zveni simpatično, kakor je simpatična njegova majhnost; maruti 800 je pred kratkim začelo prodajati podjetje Avto Merkur Ljubljana, ki nam je vozilo tudi odstopilo za našo preizkušnjo. Na zunaj je maruti 800 skladno in malce oglato obdelan majhen avto nižjega razreda, še najbolj podoben svojima konkurentoma subaru rex ali daihatsu cuore. Vozilo daje dokaj ozek videz, njegova dolžina pa je skoraj tolikšna kot pri za-stavinem yugu. Na sprednjem in zadnjem koncu so mu s plastiko prekritima odbijačema dali pridih odločnosti, na bočnih straneh pa s povsem nazaj pomaknjenimi zadnjimi vrati in velikimi steklenimi vrati vi- dez elegance in udobja. In tak maruti tudi je. V notranjosti sta spredaj dva velika, udobna in dobro bočno oprijemljiva sedeža z naslonjali za glavo, zadaj pa glede na ozkost vozila, dokaj udobna klop, kateri je mogoče prevrniti naslonjalo in tako iz majhnega prtljažnika narediti vsaj nekaj tovornega prostora. Majhen, predvsem pa plitek prtljažnik, v katerega bi težko stlačili dva srednje velika kovčka, je skoraj edina slabost, ki jo lahko zamerimo temu av- < DO VOZNIŠKEGA IZPITA J^T^T HITREJE IN ENOSTAVNEJE O JI _ Btgunjski 10, Kranj J V/t t/TO Ci^f A m. (064)216-245 V tečaj CPP te lahko vključite dane«, jutri, pojutrišnjem. Pridite katerikoli dan v tednu, dopoldne od 9. ali popoldne ob 18. uri Pri vožnji lahko izbirate med vozili GOLF, R 5, Z-101. Obiščite nas na Begunjski 10 pri vodovodnem stolpu ali pokličite po telefonu 216-245 od 8.-11. ure ali od 16. do 19. ure. AVTOŠOLA BB - vaša avtošola TRGOVINA Bl2tiKX ff» BURGER Cesta talcev 7, Kranj Znana trgovina BURGER v Kranju vam ponovno po Izjemno ugodnih cenah ponuja pohištvo znanih slovenskih proizvajalcev npr.: • sedežna garnitura že od 28.600,00 din naprej f dvodelne in trodelne kredence, vitrine, predalnike, pručke, sklednike po izjemno ugodnih cenah - izvozni program t predsobno pohištvo že od 3.700,00 din • spalnice po najnižjih cenah • regale za dnevne sobe, mize in mizice - izvozni program • samske sobe - razprodaja - 15,900,00 din • unikatna namizna in viseča svetila - ročno delo • sanitarna keramika, keramične ploščice že od 120,00 din/m2 • v sodelovanju z Gramexom Lj. VSE ZA GRADNJO HIŠE Trgovina Burger - vaša trgovina! tomobilu. Na račun majhnega prtljažnika je toliko večje udobje potnikov tudi na zadnji klopi, ker so konstruktorji uspeli do največje možne mere izkoristiti notranjost potniškega prostora. Pri tem velja omeniti tudi izredno lično izdelavo in bogato obloženost s tapetami in tepihi, česar smo sicer vajeni pri avtomobilih srednjega razreda. Vozniki, ki so zadovoljni z osnovnimi inštrumenti na armaturni plošči, bodo v maruti-ju zagotovo našli svojega prijatelja. Voznik se mora zadovoljiti z merilnikom hitrosti, količine goriva in temperature hladilne tekočine. Avto ima ravno toliko stikal, da jih lahko normalno kontroliramo. Tehnični podatki: trovaljn, prečno postavljeni motor 796 ccm, 26 kW, štiri prestave. Teža 620 kg, dovoljena ohte-žitev 360 kg. Dolžina: 3300 mm, širina: 1410 mm, višina: 1405 mm. Posoda za gorivo: 30 l. lu. Pri polni hitrosti je poraba dosegla nekaj več kot 5,5 litra, pri zmernejši vožnji pa je padla tudi pod 5 litrov, kar je seveda zelo ekonomično. Na kratko povedano: maruti 800 je majhen avtomobil z velikim srcem. Šalo na stran, kajti ta avto bo očitno letošnja domača tržna uspešnica, če ne bo prišlo do zapletov v jugo poslovnih odnosih in če bodo uspeli ohraniti sedanjo ceno, ki znaša skupaj z vsemi dajatvami manj kot 10.000 mark po borznem tečaju- • M. Gregorič, slike Jure Cigler Vožnja je zaradi okretnosti in majhnosti vozila izredno lahkotna, je pa res, da trovaljni motor v nižjih prestavah postreže z nekoliko neuglednim glasom. Zanimivo je, da je hrup veliko manjši pri polni hitrosti v Četrti prestavi. Menjalnik je v dobrem sozvočju z motorjem, tako da ima avto solidne pospeške in tudi končno hitrost, ki po naših meritvah znaša okoli 130 kilometrov na uro. Poraba goriva je na testu znašala približno 5,2 litra pri dvo-tretinjsko obremenjenem vozi- Saabov preizkuševalec drsnosti na ljubljanskem letališču Za večjo varnost letal Na letališču Ljubljana so začeli uporabljati nov Saabov preizkuševalec drsnosti SFT (Saab friction tester). Vozilo, ki se na zunaj ne loči prav dosti od Saaba 900 combi coupe, je pravzaprav potujoči računalnik oziroma dognana merilna naprava, konstruirana za merjenje drsnosti letaliških stez, tako za namene operativnih služb kot tudi za pomoč v zračnem prometu. Vozilo je opremljeno s posebnim merilnim kolesom, ki je za zadnjo osjo. Nanj delujejo sile, ki se skupaj s prevoženo razdaljo sproti vnašajo v digitalni računalnik, ta pa spremeni podatke v koeficientne vrednosti. Stopnja drsnosti je ves čas prikazana na monitorju in zabeležena na papirju. Računalnik ima več programov, ki so prirejeni za merjenje samo posameznih odsekov ali cele steze, ki je dolga 3300 metrov v obeh smereh. Ob tem računalnik zabeleži tudi datum, čas, hitrost in povprečno drsnost. Na voljo so še dodatne oblike izračunov za aquaplaning in opozorilo zmrzovanja pri različnih hitrostih do 165 kilometrov na uro. Elektronika je opremljena za dodatne zahteve, na primer računalniško vodeni vodni sistem, tipkovnica za dopisovanje teksta na že izpisana poročila in radijska povezava s kontrolnim stolpom, kjer tiskalnik istočasno kot v avtomobilu posreduje izpise. Oprema je zasnovana tako, da nudi visok nivo operativne zmožnosti in zanesljivosti, tudi v'najrazličnejših klimatskih pogojih in s tem omogoča zanesljive podatke, ki so potrebni za varnost zračnega prometa. # M. Gregorič, foto M. Skulj ••ZA POTREBE NAŠE PROIZVODNJE ODKUPUJEMO LES PRAVEGA KOSTANJA - ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE NAŠO KOMERCIALNO SLUŽBO NA ŠTEVILKO 0608/81-349 OZIROMA NA NASLOV: JUGO-TANIN KEMIČNA INDUSTRIJA p. o. SEVNICA. LAHKO PA SE OBRNETE TUDI NA OBMOČNO KMETIJSKO ZADRUGO OZIROMA GOZDNO GOSPODARSTVO.« 64228 Železniki Tel.: 064/66-155, fax: 66-154 66-380 I—AVTO ŠOLA" ing. HUMAR D0 VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 26. 8. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF IN NA MOTORNEM KOLESU YAMAHA ® 311-035 - prodajni center alples alples Vabimo vas v novi prodajni center, kjer vam poleg našega pohištva nudimo tudi pohištvo ostalih proizvajalcev in nasvet arhitekta. Poleg pohištva in stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur nudimo vse od akustike, video tehnike, električnega orodja in pripomočkov do kristala, okrasnih predmetov, daril in umetnin VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS Odprto vsak dan od 8. do 19. ure center ob sobotah od 8. do 12. ure Torek, 20. avgusta 1991 POSLI IN FINANCE UREJA: MATJAŽ GREGORIČ 7. stran mimmmmGhAS (akšne so cene? I9. avgusta 1991 Za rezpredelnico cen, ki je bila objavljena 6. avgusta, vam dolgu-erno še eno dodatno pojasnilo. Črni kruh, ki je bil na prvem me-*U v razpredelnici in za katerega nam ni uspelo izvedeti cene, saj nikjer niso imeli, smo uvrstili med izdelke zato, ker smo skuhal, ugotoviti ali se mogoče spet pojavlja nekdaj popularni »soci-l'ni kruh«. Trenutno ga še ni, mogoče ga sploh ne bo več, čez čas 'orno spet poskusili! Trgovine v katere smo klicali danes: ABC Pomurka (Jesenice) Delikatesa Kasta 1, Franca Benedičiča 2 Špecerija Bled (Radovljica) Market z bifejem Radovljica, Kranjska 11 Minimarket Kržišnik Marija (Škofja Loka) Pod Plevno 42 Mercator — Grmada (Domžale) Samopostrežba in bife Kolodvorska 3 I Emona Merkur DO Ljubljana (Kamnik) Market, Trg talcev 3 I Izdelki, ki smo jih danes izbrali: margarina »dobro jutro«, sladka smetana, 1 liter olja, 1 kilogram testenin, 1 kilogram sira gauda, 1 kilogram jabolk in 1 liter sadnega sirupa, (pri vseh izdelkih smo povprašali po najcenejših) Pohištvena embalaža iz valovitega kartona EGP za širok krog potrošnikov Embalažno grafično podjetje Škofja Loka se je odločilo uvoziti testno količino izdelkov iz valovitega kartona in delno iz plastike. Gre za pohištveno embalažo iz kartona, predvsem za najrazličnejše predalnike, potiskane škatle za shranjevanje in podobno. KOLIKO JE VREDEN DINAR fgovina Mercator ABC ŠDeceriia Mini- Emona Merkur Kamnik Margarina ^obro jutro« s'ad. smetana olje testenine sir gauda abolka *adni sirup / 14,60 41,10 45,80 158,40 43,10 55,20 28,10 14,60 50,50 47,60 159,90 31,00 49,80 / 20,90 48,00 29,00 165,00 45,00 65,00 26,50 20,90 41,40 42,40 140,00 41,00 61,00 26,40 20,90 41,40 43,80 170,60 46,50 52,70 Kartonska in plastična embalaža sta široko uporabni v gospodinjstvu in tudi v administraciji. EGP se je odločil za uvoz predvsem zato, da bi ugotovili, ali bo naš trg te izdelke sprejel, želijo pa tudi, da bi tudi sami osvojili proizvodnjo pohištvene in pisarniške embalaže. Prednosti te embalaže so predvsem v tem, da si lahko po lastni želji uredimo delovno okolje, je lahko pre-nosljfva ter preprosta za sestavljanje. Ob primerni uporabi imajo tovrstni izdelki življensko dobo tudi nekaj let. Zlasti kartonska embalaža je tudi ekološko naravnana, saj je večji del osnovne surovine iz reciklažnega materiala. Tovrstne izdelke uporabljajo predvsem v ZDA, naglo pa se širi tudi v Evropo. EGP se torej pripravlja na hkratno predstavitev in tehnološko obdelavo novih izdelkov za široki trg. Izdelki so že razstavljeni v kranjski veleblagovnici Globus, ljubljanskem Maximarketu, Supermarketu, Nami, Mladinski knjigi in pri nekaterih zasebnih trgovcih. • M. Gregorič, slika Aleš Gorišek Na tečajnici ljubljanske borze so ta teden zaradi slabega pol odstotka višje stimulacije pri odkupu tujih valut te ponovno nekoliko pridobile na svoji vrednosti. Kljub šušljanjem o devalvaciji vse bolj bolnega dinarja je Markovičev tečaj ostal pri 13 dinarjih za nemško marko. Objavljeni tečaji veljajo od 15. do 22. avgusta, še vedno pa je devizna suša tolikšna, da valut na ljubljanski borzi ni mogoče kupiti. Avstrija ATS 100 302.2082 Nemčija DEM 100 2126.8029 Italija ITL 100 2.8365 Švica CHF 100 2434.7394 V. Britanija GPB 1 62.2638 ZDA USD 1 36.7988 Črna borza Na črnem trgu je ponudba deviz precej dobra, saj črnoborzijanci ponujajo vse od mark do švicarskih frankov. Tečaj za marko je na kranjskem trgu v soboto znašal 22,20 dinarjev, na ljubljanskem pa je bila ob koncu »tržnega« dneva nekoliko cenejša. V drugih jugoslovanskih republikah je šticunga podobna slovenski, ostaja torej samo še vprašanje, kdo je močnejši: Marković ali črna borza. Dinar čez mejo Že nekaj časa je preteklo, odkar je dinar izginil iz tečajnic v sosednjih pokrajinah Italije in Avstrije. V Avstriji je za nakup 100 šilingov potrebno odšteti skoraj 400 dinarjev, v Italiji pa za 100 lir nekaj več kot tri dinarje. Bančne obresti S 1. avgustom je večina slovenskih bank objavila nove obrestne mere za hranilne vloge, tekoče in žiro račune ter vezana sredstva. Značilnost novih obrestnih mer je, da so ponovno mesečno revalorizirane (za mesec avgust znaša stopnja 9,9 %), sicer pa so preračunane na letni nivo. Mesečna revalorizacijska stopnja in letni nivo obrestnih mer sta spremenljiva. sti "tenjavo deviz za dinarje ali ?akup vrednostnih papirjev, °do morali na svoje devize čakati do dveh let, čeprav ni nobene bojazni, da bi njihova sredstva odtujili ali vrednostno razveljavili. Tako kot doslej v Ljubljanski banki nemoteno zagotavljajo izkoriščanje dinarskih obresti od deviznih vlog. Opombe: / — margarine dobro jutro v teh trgovinah nimajo, pričakujejo Podražitev M. A in M. P. ljubljanska banka ne bo odtujila deviz Kakšna bo usoda deviznih Prihrankov komitentov Ljubljanske banke še ni znano, "red nekaj dnevi so iz Črnogorcih enot Ljubljanske banke Poročili, da odkupujejo pri-W«vane devize po višjem te- ■aju Od uradnega, kar sc je kas- >eje izkazalo za netočno. Komitenti Ljubljanske banke za Svoja devizna sredstva lahko dobijo protivrednost po uradom tečaju, torej 13 din za mar-Ljubljanska banka in republiška vlada že razmišljata tudi 1 drugačnih možnostih izplačila Devizni varčevalci bi za prihranjene devize lahko kupili Ptdnostne papirje, s katerimi 1 odkupili stanovanje ali dru-e nepremičnine, ki se bodo Rjavile na trgu po sprejemu ^akona o denacionalizaciji. Ti-ki niso pripravljeni na za- Elan posluje z dobičkom Vodilni slovenski proizvajalec športne opreme Elan v stečaju, je od januarja do konca junija s 710 zaposlenimi (to je več kot polovico manj od prej 1460 zaposlenih) ustvaril za 20 odstotkov več prometa. Stečajni upravitelj Elana Igor Triller je zagotovil, da poslujejo z dobičkom. Dobre rezultate daje predvsem usmeritev na zunanje trge. Čeprav je bilo nekaj zadnjih zim brez snega in so skoraj v vseh državah uvedli davek na več kot štiri metre dolga plovila, sta tako smučarski program kot program plovil rentabilna. Pred kratkim uveden "tenis program" je v celoti razprodan. Na drugi licitaciji, ki naj bi bila v septembru, naj bi po predlogu upnikov izklicna cena za Elan znašala 38 milijonov nemških mark. # M. G. Vrsta obresti Lj. banka A banka SKB hranilne vloge 76,62 % 77,00 % 76,22 % tekoči računi 67,06 % 75,00 % 76,22 % žiro računi 67,06 % 75,00 % 76,22 % dovoljena prek. na TR 264,67 % 265,00 % 203,88 % nedovoljena prek. na TR 310,25% 295,00 % 274,93 % Vezane vloge od 50.000 do 100.000 din nad 1 mesec — 204,00 % 209,91 % nad 3 mesece 225,16% 213,00% 219,03% nad 6 mesecev 219,08% 219,00% 225,10% Vse obresti so na letni ravni. Pri nenemensko vezanih hranilnih vlogah A banke veljajo obrestne mere ne glede na višino zneska. M. G. RoHeO POLETNA RAZPRODAJA 30-50% POPUSTA JEANS HLAČE 450 din LEVIŠ HLAČE 350 din Na podlagi 3. člena Sklepa o podeljevanju Čufarjevih plaket in diplom in sklepa Izvršnega sveta Sob Jesenice z dne 13. 8. 1991 žirija za podelitev Čufarjevih plaket in diplom razpisuje Čufarjeve plakete in diplome za leto 1991 Čufarjeve plakete se podeljuje organizacijam in posameznikom za: - posebne dosežke pri ustvarjalnem in poustvarjalnem delu na področju kulturne dejavnosti - kvalitetne kulturne dosežke v občinskem in širšem prostoru - dosežke strokovnega in znanstvenega dela na kulturnem področju Čufarjeve diplome se podeljujejo organizacijam in posameznikom za: - aktivnost in uspehe na področju organizacije kulturnih dejavnosti - uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete. Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva. Pisne predloge z obrazložitvijo je treba predložiti Občini Jesenice, Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo, Jesenice, Titova 78, žiriji za podelitev Čufarjevih plaket in diplom do 30. 9. 1991. OHRANITE GIBČNOST! POSKRBITE ZA SVOJO POSTAVO! SALON Gsbnder ponovno odprt ^2^064/218-323 or> to »j SAMSUNG Electronics •-• I CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje IVIDE0REK0RDER, 3 glave, VPS, SaiTlO 14.430,00 (1 3.670,00) Počasni posnetek, LCD zaslon samo 14.430,00 (13.670,00) 5 % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 2 de! čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od,i5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun tel.: 212-367 začele TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 • OBLAČILA • KOZMETIKA t VOZIČKI • STAJICE • SEDEŽI VSEH VRST • IGRAČE • HLAČE TRIKON • ŠOLSKE POTREBŠČINE -zvezki, torbe, mape, nalivniki... • oblačila za šolarje • velika izbira opreme iz UVOZa: vozički, stajice, hojice, avtosedeži, previjalne mizice... s. (mmmzjmiiGLAS e. stran ŠPORT IN REKREACIJA , PODLISTEK V snajperskem slogu Naklo, 18. avgusta - V prvi tekmi letošnje Slovenske (državne) lige so igralci Živila - Naklega v vseh elementih igre nadigrali moštvo Rudarja iz Trbovelj, kar kaže tudi končni rezultat - zmaga s 7:1 (3:0). Nepropustna obramba, hiter prenos igre na nasprotnikovo polovico, natančne podaje in nezgrešljive bombe na gol, skratka obetaven start edinega gorenjskega prvoligaša. Trener Živila - Naklega, Bogdan Andrejašič je poudaril: "Tekma je bila izredno dinamična, naši so bili dovolj hitri in disciplinirani, v napadu pa v pravem trenutku skoncentrirani tako, da dober rezultat ni mogel izostati. Igralcem Rudarja se pozna, da so telesno slabo pripravljeni, kar je bilo na trenutke opaziti tudi pri našem moštvu, saj je bilo časa za temeljitejše priprave premalo. Igrišče v Naklem, gledalcev 500, sodniška trojka Vidali, Tre-skavica, Durmič s Primorske; Naklo: Vodan, Perhavec (A. Jošt). M urnik. Naglic (Bohinc), D. Jošt, Križaj, Lunar, Pavlin, Ahčin, Je-rina, Taneski (Leskovec); Rudar (Tr):M udri nič, Florjane, Dornik, Sotenšek, Glinšck (Vastić), Barić, Breznikar (Karamarković), Čuk, Jesih, Holešek, Ranzinger (Kirbiš); strelci: Taneski 4x, Ahčin, Pavlin, Jerina za domače in Holešek za goste; rdeči:Čuk, rumeni: J. Križaj, Jesih Najbrž ni nobeden pričakoval, da jih bodo Rudarjem, ki so v lanskem prvenstvu v dvobojih z Živila - Naklom odnesli vse štiri točke, nasuli kar sedem. Domači so zmagali takorekoč že v 24 minutah, ko je vratar Rudarja že tretjič iskal žogo v svoji mreži. Začelo seje že v peti minuti, koje Mudrinić nerodno posredoval, kar je izkoristil Tane. ki je v nadaljevanju dvakrat prodrl v slogu Cani-glie, obakrat pa je zaključil Pavlin, prvič za mišjega mimo leve vratnice, drugič točno v desno štango. V 24 minuti je na sceno stopil Deri, dva obrnil in na sredini našel koga drugega kot Taneske-ga, 3:0. Nadaljevanje je minilo v znamenju Taneskega, Jerine in Pavlina ter v obrambi neprehodnega Murnika. 100% pa je funkcionirala tudi sredina, saj je bilo uporabnih žog v napadu ničkoliko. Tako homogenega moštva v Naklu zagotovo že dolgo nismo videli. Kakorkoli že, popotnica za nadaljevanje prvenstva je več kot lepa. • Igor Kavčič, foto: Aleš Gorišek Na Dunaj močno okrnjena ekipa Bled, avgusta - Potem ko so sodelovanje na svetovnem prvenstvu v veslanju odpovedali vsi hrvaški reprezentantje, je zastopstvo naše države na Dunaju močno okrnjeno. Glavni adut sta gotovo mladinska svetovna prvaka Iztok Čop in Denis.Žvegelj v dvojcu brez krmarja, prav tako pa na finale računajo tudi Milan Janša, Vladimir Banjanac in krmar Robi Eržen, ki bodo nastopili v dvojcu s krmarjem. Na Dunaju pa ne bo nastopil četverec brez krmarja, saj sta Saraga in Fabjanič na poziv hrvaške Športne zveze ostala doma kjub temu, da sta se z blejcema Mirjaničem in Mujkičem še konec tedna pripravljala za odhod. Manj možnosti za dobro uvrstitev ima naš lahki dvojni četverec, ki je tudi odpotoval na Dunaj. • V. S. Nogometni turnir Dražgoše, 18. avgust - Ob svečanem odprtju novega igrišča v Dražgošah prireja domača ekipa Vikingi diskont Arnol turnir v malem nogometu. Turnir bo 24. in 25. avgusta v Dražgošah, prijave pa še sprejema Rafko Kavčič po telefonu 66-930 (dopoldne) in 66-770 (popoldne). Prijavnina za ekipo je 600 dinarjev, prve štiri ekipe bodo dobile pokale, prve tri pa lepe denarne nagrade. Žrebanje bo v četrtek, zato pohitite s prijavami. • V. S. V gornjesavski dolini je vse več pristašev varpe Igralci Varpa kluba Gorenjka so tekmovali na Švedskem Kranjska gora, 15. avgusta - Varpa je šport, ki pri nas še ni množičen, vendar je v zadnjih petindvajsetih letih zlasti v Ljubljani, pa tudi v Kranjski gori in Gozdu Martuljku, vedno več dobrih igralcev varpe. Ker pa se je marsičesa moč naučiti le od boljših in izkušenejših igralcev, so se naši tekmovalci pred leti povezali z igralci varpe na Švedskem, kjer ima ta šport dolgoletno tradicijo in naravne pogoje za igro. Letos so se Adolf Kosmač, Živko Miljevič, Edo Kocjan, Samo Reškovac in Vitomir Modric kot predstavniki Varpa kluba Gorenjka in predstavniki Slovenije prvič udeležili tudi njihovega odprtega prvenstva, ki so ga organizirali konec julija na Gotlandu. Sicer pa sta v zgornjesavski dolini zadnjih deset let dva varpa kluba, Varpa klub Gorenika Kranjska Gora in Varpa klub Špik Gozd Martuljek. Oba kluba, kot tudi ostali varpa klubi v Sloveniji, že več let sodelujejo z varpa klubi iz Švedske in do sedaj so se vsako leto srečevali in prirejali prijateljska tekmovanja. Lansko jesen pa so igralci varpe na Švedskem prav zaradi slovenskih tekmovalcev sklenili, da spremenijo pravila svojega prvenstva in ga odprejo tudi za druge - tako, da so se ga letos prvič udeležili tekmovalci Gorenjke iz Kranjske Gore. "Prvenstvo je bilo od 22. do 27. julija na otoku Gotland, kjer so nas gostili tekmovalci vapra kluba Bara iz Got-landa. Tekmovali smo v treh disciplinah: ekipno, posamezno in posamezno na centimetre. Nismo pa sodelovali v disciplini mix. sai "Po Sloveniji so varpa klubi že nekako petindvajset let, vendar pa se članstvo ne povečuje prav dosti, razen v Kranjski gori in Martuljku, kjer imamo tudi največ mladih tekmovalcev. V Sloveniji imamo letno deset do dvanajst tekmovanj v obliki turnirjev po različnih krajih, kjer končnega zmagovalca dobimo na podoben način kot je to na primer pri smučanju - tako posamezno kot ekipno. Pred leti smo se domači igralci varpe povezali z igralci na Švedskem, kjer je ta šport najbolj množičen in ima dolgoletno tradicijo, letos pa smo se igralci Varpa kluba Gorenjka prvič udeležili njihovega odprtega prvenstva," je povedal Adolf Kosmač, ki je zaslužen, da smo ta šport spoznali tudi na Gorenjskem. nimamo ženske tekmovalke. Na Švedskem pa je ta šport zelo množičen tudi med ženskami. Dokončnih rezultatov tekmovanja sicer še nimamo, smo se pa dobro uvrstili zlasti ekipno, kjer smo se z eno ekipo uvrstili v najboljšo skupino, med prvih dvain-trideset, in tam v tretjem kolu izpadli. Vseh udeležencev tekmovanja pa je bilo preko šeststo. To je zelo lep rezultat glede na naše izkušnje in glede na lo, da smo bili prvič na tako velikem tekmovanju," ob tem razmišlja predsednik Varpa kluba Gorenjka Vitomir Modric. Tekmovalci, s katerimi je kot predstavnik gornjesav-skega turizma potoval tudi referent prodaje pri HTP Gorenjka Anže Svetina, so bili na Švedskem močno oblegani, saj so jih novinarji iz vseh vrst medijev spraševali o razmerah pri nas, poleg tega pa so s promocijskim gradivom poskrbeli, da bi Švedi čim bolje poznali novo državo Slovenijo. Zelo pa so bili tudi ponosni, ker so na otvoritvi prvenstva igrali Zdravljico in dvignili slovensko zastavo, saj se zavedajo, da so eni od prvih športnikov, ki se jim je to zgodilo v tujini. Slovenski igralci varpe v zadnjem času razmišljajo, da bi ustanovili svojo varpa zvezo. Že naslednji mesec, 14. in 15. septembra, pa bo v Martuljku - v skupni Za igranje varpe je potrebna " koimenovana varpa, kovinski, d' sku potreben rekvizit, ki je vsak« mur prilagojen glede na veliko* roke. Varpa se meče na dvajs* metrov in kdor natančneje zada' cilj je boljši. Meče se lahko ekif no (v ekipi so trije člani) in pos' mezno na centimeter, kjer se pj vsakem metu izmeri koliko t stran od količka in se skupaj *f števa. Vrže se šestintridesetkrat j1 kdor imam manj centimetrov j' zmagovalec. Šport je primeren igralce (in igralke) vseh starosti i' pa še eno prednost, to pa je, da j* izredno poceni, saj je edini strošek varpa, ki pa stane le okrog d,( stotaka. organizaciji varpa klubov G<> renjka in Špik Gozd Martuljek prvo odprto prvenstvo Slovenij1 v varpi. Poleg naših tekmovale? naj bi na prvenstvo prišlo tt"' štirideset tekmovalcev iz Šved ske. • V. Stanovnik Danes hokej na Jesenicah, jutri na Bledu Acroni Jesenice neodločeno v Ljubljani Ljubljana, avgusta - Konec tedna je bila v Ljubljani povratna prijateljska tekma med našima dolgoletnima prvima moštvoma - Acroni Jesenice in Olimpijo Hertz. Po zanimivi igri je bil ob koncu rezultat izenačen 4 : 4 (1 : 0, 3 : 1, 0 : 3), moštvi pa sta dokazali, da si lahko v novi hokejski sezoni, ko bosta moštvi nastopili v alpski ligi, obetamo dobro igro. Že danes, 20. avgusta ob 18., bodo jeseniški hokejisti gostili moštvo VSV iz Beljaka, prva otvoritvena prijateljska tekma na Bledu pa bo jutri, 21. avgusta ob 20. uri, ko domače moštvo gosti ljubljansko Olimpijo Hertz. • V. S. Popoldne so nam iz hokejskega kluba Jesenice sporočili, da je tekma, ki je bila napovedana za danes ob 20. uri, na željo gostov iz Beljaka, preložena na september. Mojca Jamnik uspešno v plavalnem maratonu Kranj, 16. avgusta - Članica kranjskega plavalnega kluba Triglav Mojca Jamnik se je prejšnji konec tedna udeležila plavalnega maratona 'Trofeo del litorale ibleo". Maraton, dolg 22.5 kilometra je preplavala s časom 6 ur, 11 minut in 43 sekund, ter tako zasedla peto mesto med trinajstimi tekmovalci. Mojca je bila tudi edina ženska, ki je nastopila na tem maratonu, tik za njo, na Šesto mesto pa se je uvrstil slovenski veteran med maratonci Jože Tanko iz Celja. Zmagal je Italijan Daniele Nappi s časom 5 ur, 22 minut in 47 sekund. Mojca Jamnik je s tem uspešnim nastopom potrdila svojo kandidaturo re-prezentantke za evropsko prvenstvo v plavalnem maratonu, ki se bo začelo 15. septembra v Neaplju. • V. S. Planinska izleta Kranj, Radovljica, avgusta - Planinsko društvo Kranj organiziff v soboto, 31. avgusta, izlet na Sauleck v Avstriji. Vrh je med trideset^ mi vrhovi poti prijateljstva treh dežel in je eden najlažje dostopn'* tritisočakov. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj do 28. avgust' oz. do zasedbe mest v avtobusu (tel.: 212-823). Planinsko društvo R! dovljica pa organizira to soboto, 24. avgusta, enodnevni izlet na Pob ški špik. Odhod bo ob 5. uri izpred avtobusne postaje v Radovljic|; Prijave sprejema Veronka Mencinger (tel.: 74-015) do zasedbe mest' avtobusu. Ne pozabite na potne liste! • V. S. Na svetovno prvenstvo Savčan Aleš Pagon Kranj, 18. avgusta - Trener naše reprezentance Cvitko Bilič jj! konec tedna vendarle izbral kolesarje, ki bodo 24. avgusta nastop'jj na 187 kilometrov dolgi dirki na svetovnem prvenstvu v Stuttgartu ^ posamični vožnji bodo to: Valter Bonča in Sandi Šmerc ( oba Mer* Srečko Glivar (Krka), Aleš Pagon (Sava), Miro Miškulin (Rog) «f Aleksander Milenković (Beograd - Jugobicikl). V ekipni vožnji pa W> do na svetovnem prvenstvu nastopili: Brane Ugenovič (Merx), Sar^ Papež (Krka), Marko Baloh (Merx) in Miloš Rnjakovič (Čukarički/' Rezerva je Bogdan Ravbar (Krka). • V. S. Padalci ALC na predprvenstvo Lesce, 18. avgusta - Od 18. do 25. avgusta v Triebnu na avstnJ' skem Štajerskem poteka padalsko tekmovanje v klasičnih discip'f nah, ki je istočasno tudi predprvenstvo, saj bo na istem letališču ^ gusta prihodnje leto 21. svetovno prvenstvo v klasičnih disciplina^ Na tekmovanju sodeluje tudi ekipa ALC Lesce, ki pa ne morejo rac"' nati na večje uspehe, saj jim letos manjka trenažnih skokov, vend*1 lahko presenetijo predvsem v skokih na cilj. • S. Medven C O M P U MUSIC DO O KRANJ Na zalogi PIANINI nagradno žrebanje HARMONIKE, TROBENTE, KITARE, FLAVTE, BLOKFLAVTE IN DRUGA GLASBILA" UGODNE CENE KLAVIATUR PRIMERNIH ZA POUK. OBIŠČITE NAS Odslej tudi audio in video program. - Barvni TV • HI-FI • Radiokasetofoni • Videokasete • Barvni TV, 51 cm ekran že za 15.773,00 dinarjev Prodaja TRGOVINA TIPKA PREDDVOR, Tupaliče 59 Odprto od 9. -12. in od 15. -18., sobota od 9. -13. ur« Peter Čolnar 15 DREVESA V GOZDU Izseljevanje Konec aprila 1941 so Nemci ob pomoči pete kolone enostavno naložili veliko Štajercev na tovornjake in jih postavili na hrvaško mejo kot slovanofile. To so bili prvi začetki načrtanega izseljevanja Slovencev. Tako so se ti Štajerci pričeli javljati v Lojzetovi pisarni. Že pred vojno so bili močno povezani z Zagrebom in so imeli zato dovolj znancev. V teh prvih začetkih izseljevanja je prišel v Zagreb tudi dr. Jurij Hrašovec iz Šmarja. Medtem so potekala pogajanja med Nemčijo in Hrvaško za izseljevanje oziroma useljevanje Slovencev. Hrvatje, oziroma ustaši, niso nasprotovali priseljevanju Slovencev, ker so jih nameravali naseliti na izpraznjenih srbskih posestvih. Ko je 26. aprila obiskal Hitler Maribor je rekel, naj mu naredijo "to deželo spet nemško". Že 6. maja so pričeli sklepati o izseljevanju Slovencev. Ob tem je imel šef vojaške uprave za Srbijo močne pomisleke, da bi lahko preselili v Srbijo od 220.000 do 260.000 Slovencev iz Štajerske in Gorenjske. Sporazumeli so se za izseljevanje v treh "valovih". Najprej naj bi izselili 6.000 izobražencev, nato po prvi vojni naseljene primorske Slovence in kasneje vse ostale... Hitler sprva ni dovolil izseljevanja na Hrvaško in zato je predlagal šef vojaške uprave za Srbijo, naj bi izseljevali tudi v Italijo (od 60.000 do 70.000 primorskih Slovencev, ker pač spa- dajo v Ljubljansko pokrajino) in Bolgarijo (točneje 40.000 do 50.000 na zasedeno ozemlje Makedonije). 8. maja 1941 so v Mariboru zaprli v bivšo domobransko vojašnico 895 moških in 57 žensk. Hrvaška vlada je bila pripravljena sprejeti toliko Slovencev, kolikor bo ona izselila Srbov iz Hrvaške v Srbijo. Nemci so še naprej pritiskali na Italijane in Bolgare. Italijanska vlada se je uprla izseljevanju primorskih Slovencev v "ljubljansko pokrajino", ker bi to povečalo potrebo po dovozu hrane v pokrajino. 21. maja je Hitler naroČil, naj se pogajajo za izseljevanje na Hrvaško. 24. maja so se v Beogradu sporazumeli, da zasedaj preselitev 260.000 Slovencev v Srbijo ni mogoča. V prvih dneh junija naj bi izselili pet do šesttisoč izobražencev, vozni red zanje pa je določil Eichman. 4. in 5. junija so bili pogovori o izseljevanju v Zagrebu. Do-končneje so se sporazumeli, naj bi šel prvi val 5.000 Slovencev v Srbijo (zadnji transport slovenskih duhovnikov naj ostane na Hrvaškem, Hrvatje pa naj namesto njih izselijo pravoslavne duhovnike v Srbijo). V drugem valu naj bi od 10. julija do 3. avgusta 1941 preselili na Hrvaško 25.000 Slovencev, v tretjem pa do 15. septembra do 30. oktobra še 65.00 Slovencev (politično obremenjeni in izobraženci naj bi šli v Srbijo). Prvi transport je šel s Slovenske Bistrice 7. junija 1941 ob 17.07 uri. V njem je bilo 300 oseb. Na zagrebškem kolodvoru. Sava so jih pričakali Lojze s sodelavci ob 21.50 uri. Dali so jim kavo, čaj, kruh in mleko za otroke. Potovanje so nadaljevali do Arandjelovca. Do 27. septembra so odhajali transporti z Maribora in Raj-henburga v Arandjelovac, Užice, Požego, Čačak, Gružo, Mlade-novac, Trstenjak in Slavonsko Požego... Prof. Bresler je Lojzetu pokazal pogodbo. Lojze je bil p? pravljen prevzeti vse v svoje roke, kar je v zvezi s pomočjo, ki J. je mogoče nuditi transportirancem. Hrvaški RK se je s tem stf njal, saj so jim tako odpadli vsi stroški, ki bi jih sicer imeli z iM ljenci, od ministrstva za zunanje zadeve pa so baje dobivali Ž 3.000 kun od transporta. Seveda zaradi tega niso imeli noben' koristi, saj je Lojze lahko redno naročal na njihov račun mleko1 drugo hrano. Temu niso nasprotovali, prof. Bresler pa se je de^' kot da ni na tekočem... Transporti Pri sprejemanju transportov na postaji Sava v Zagrebu 5 naredile v operativnem pogledu največ prostovoljne sestre hrv^ škega RK. V začetku so bila to predvsem hrvaška dekleta, kasf^ je pa so se jim pridružile tudi zagrebške Slovenke. Med njim«5 bile posebno požrtvovalne Jožica Baki iz Trbovelj, ki je bila de* tistka v Zagrebu, Sonja Pagon, študentka medicine, kasneje pv ročena Jurkovič (po vojni okulistka v bivši Vinogradniški bol^' ci), neka Vanda, Nada, žena dr. Černeta in seveda dekleta 1 Bizjakove tovarne Siemensa. . V začetku so transporte močno stražili Nemci in ustaši. M so videli, da so izseljenci sami reveži, so v strogosti močno pop' stili. Prva dva transporta so pripeljali v živinskih vagonih. ljenci so imeli pripravljena pisma za znance, vendar se jih nih^ ni upal vzeti. ^ Neka sestra je med deljenjem hrane vzela takšno pismo. ' je opazil SS-ovec, ki je spremljal transport. Skočil je k njej, ji jfl gal papir iz rok in jo surovo pahnil pod vagon. Bil je tako bes^ da so jo komaj skrili v barako, ki jo je dal prof. Bresler postavl za potrebe RK na kolodvoru. Torek, 20. avgusta 1991 OBVESTILA, OGLASI 9. STRAN (GLAS SEMENARNA PE H T A KRANJ, TOMŠIČEVA 30 Obiščite Semenarno PEHTA v starem delu mesta, kjer Ponuiamo vse potrebno za jesensko kmetijsko sezono; od čebuljic. vrtnic, gr-^ovnic dalje... Pri nas lahko kupite tudi vso Prehrano in opremo za ma- živali! vljudno vabljeni! hranilno kreditna služba ^fci-^F ZA GORENJSKO Cesta JLA 2 64000 Kranj Hranilno kreditna služba za Gorenjsko, p. o. nudi v avgustu naslednje obrestne mere: HV na vpogled 120% letno depoziti vezani nad 1 mesec 204 % letno depoziti vezani nad 3 mesece 218 % letno depoziti vezani nad 6 mesecev 231 % letno depoziti vezani nad 12 mesecev 245 % letno Opravljamo plačilni promet. Novost: možnost prejemanja pokojnine na H K pri HKS. Obiščite nas lahko na naših blagajnah: - Kranj, C. JLA 2 tel.: 064/211-939 217-485 - Lesce, Rožna dolina 50 064/77-663 77-253 - Bled, Prešernova 11 77-425 - Kranjska Gora, Poslovni center 064/88-345 M - TOK Radovljica SLOVENSKA KNJIGA, d.o.o. 61000 Ljubljana, Litijska 38 Telefon 061/443-915 Telefax 061/447-305 VABI K SODELOVANJU VEČ SODELAVCEV ZA PREVERJANJE PODATKOV PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN ZASEBNIKIH • delo je primerno za vse, ki že imajo izkušnje (popis prebivalcev RS) • mlajše upokojence • študente in vse, ki nimajo ali čakajo na zaposlitev Delo je pogodbeno za nedoločen čas, opravljali ga boste v svoji občini. Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 6 dni po objavi. IEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA • V Frankovem naselju v Škofji Loki gradimo stanovanja in poslovne prostore za prosti trg. • Hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah gradimo vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj • Z visoko strokovnimi skupinami gradimo in adaptiramo individualne hiše. • Nudimo kvalitetne storitve kleparjev, stavbnih ključavničarjev, in vodoinstalater j ev z vašim ali našim materialom, ki ni obdavčen. • Smo izjemno konkurenčni pri opravljanju storitev s težko gradbeno mehanizacijo. • Dostavljamo in vgrajujemo beton pri individualnih gradnjah po dogovoru. Garancija betonskih znamk in vgradnje. OBIŠČITE NAS V TRGOVINI, KJER BOSTE LAHKO KUPILI VES GRADBENI MATERIAL DO m. GRADBENE FAZE. NUDIMO VAM TUDI STROKOVNO SVETOVANJE. PREPRIČAJTE SE O UGODNIH CENAH! ZAUPAJTE NAM, NE BO VAM ŽAL! Tel. komerciala 620-371 trgovina 620-658 PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 54 Telefon: 064/631-261. 632 felefax 064/631-983 IZREDNO UGODEN NAKUP: televizor HITACHI , ekran 51 cm, že za 18.140,00 din Otroški VOZiČki že za 6.000,00 din posezonsko znižanje do 30 % moška, ženska in otroška oblačila tranzistorji že od 242,00 din dalje fotoaparati samo 520,60 barvni filmi od 100,00 din dalje glasbeni stolpi 8.963,80 din gorska kolesa od 5.844,00 din BMX 3.900,00 din Nudimo vam ugodne kreditne pogoje! UGODEN NAKUP JE NAKUP PRI LOKI OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Pričetek šolskega leta prinaša med drugimi skrbmi tudi skrb za prevoz v šolo in domov. Osnovna dejavnost našega podjetja je prevoz potnikov na rednih avtobusnih linijah, ki so namenjene tudi prevozu v vse šolske ustanove. Če vam vozni redi naših avtobusov ustrezajo, vas obveščamo, da lahko kupite blok desetih vozovnic, mesečno, polletno ali celoletno vozovnico za katerokoli relacijo na naših linijah. V šolskem letu 1991/92 nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic: - blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust - regres, - mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres, - celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres. Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki. Pri takojšnjem plačilu so ugodnosti največje, vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek kupcu. Pri nakupu mesečne vozovnice ni potrebno predložiti slike niti potrdila o šolanju, temveč je potrebno navesti naslednje podatke: - ime in priimek, letnico rojstva, - relacijo prevoza, - točen naslov (ulica, hišna številka, mesto in poštna številka), • točen naslov šole oziroma šolske ustanove, - potrebno je navesti vrsto vozovnice. Mesečno vozovnico lahko naročite tudi po pošti in jo plačate po povzetju. Na naš naslov je potrebno poslati zgoraj navedene podatke, vse ostalo pa bomo postorili mi, seveda s pomočjo pošte. Vse zgoraj navedene vozovnice veljajo neomejeno vse dneve v mesecu oziroma v letu. V upanju, da naša ponudba prevozov zadovoljuje vaše potrebe, vas pričakujemo na naših prodajnih mestih. - v Tržiču na avtobusni postaji, Cesta JLA 1, 64290 Tržič, - v Kranju na Maistrovem trgu 11, 64000 Kranj, - v Kranju na avtobusni postaji v kiosku LOTO, - v Ljubljani na avtobusni postaji, Trg OF 1, 64000 Ljubljana. V kolikor se odločite za nakup vozovnice po pošti, vas prosimo, da željene podatke pošljete na naslov: INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ (MSESSOTI^GLAS 10. STRAN KRONIK A, M ALI OGLASI, OGLASI Torek, 20. avgusta 1$ Plaz zasul spodnjo postajo žičnice na Krvavcu mali oglasi Krvavec, 19. avgusta - Zaradi hudega naliva je sinoči z Bre-zovškega grabna proti spodnji postaji kabinske žičnice Krvavec pridrvel močan hudournik. S seboj je prinesel veliko količino materiala in poškodoval bife, kiosk za prodajo kart pa je potisnil nekaj deset metrov nižje. Zasul je tudi parkirišče in del ceste. Večji del zajetij pitne vode ni poškodovan, le voda iz vmesnega zajetja je kalna. Zato Komunalno podjetje Kiosk je lavina premaknila za več sto metrov. Foto: Jure Cigler Spodnja postaja kabinske žičnice Zapeljal s ceste Bled, 18. avgusta - Iz smeri Bled proti Soteski je danes ob 17.45 vozil osebni avto voznik Robert Rauch, rojen 1969, iz Mengša. Pod trgovsko hišo Pristava je zapeljal desno izven vozišča v breg, nato pa trčil v vogal hiše. Dobil je lažje telesne poškodbe, odvzeli pa so mu kri za analizo. Domžale priporoča prekuhava-nje. Podjetje za urejanje hudournikov je že začelo z odstranjevanjem materiala in preusmer- janjem vode nazaj v strugo. Kot je povedal direktor RTC Krvavec Franjo Kreačič, bo kljub precejšnji škodi žičnica že v nekaj dneh spet začela obratovati. • U. P. Eksplozija v Podljubelju Motor trčil v avto Železniki, 18. avgusta - Danes je Marko Bešter iz Selc, rojen 1968, vozil svoje motorno kolo znamke Kawasaki po regionalni cesti iz smeri Škofje Loke proti Železnikom. Kot sopotnik se je z njim peljal dvajsetletni Jure Bešter, prav tako iz Selc. Ko je izven naselja Bukovica pripeljal v blagi desni ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, izgubil je ravnotežje in se prevrnil na vozišče. Takrat je iz smeri Železniki pravilno po svoji strani pripeljal voznik osebnega avtomobila opel, Zdenko Borič iz Tržiča, ki trčenja ni mogel preprečiti. Oba motorista sta bila hudo ranjena. • U. P. Planinca obšla slabost Mojstrana, 17. avgusta - Tega dne se je Anton Žagar z Jesenic, rojen 1936, skupaj s prijateljico odpravil iz smeri doline Vrat proti Kredarici. V bližini studenca pod Begunjskim vrhom pa mu je postalo slabo, saj je sladkorni bolnik. Zjutraj ni ničesar zaužil, zato je zaradi telesne izčrpanosti padel v trenutno nezavest. V reševalni akciji je sodelovalo šest članov GRS Mojstrana in helikopter, vendar planinca niso več našli. Sam je že odšel do Kredarice, kjer ga je pregledal zdravnik in ugotovil, da lahko sam nadaljuje pot. • U. P. Podljubelj, 16. avgusta - Danes popoldne so na območju ostankov spominskega obeležja taborišča v Podljubelju zaznali močno detonacijo. Miličniki so ugotovili, da je do eksplozije prišlo na enem od pogorišč, najdeni kovinski ostanki pa so pripadali eksplozivnemu telesu iz druge svetovne vojne. Tega dne so delavci spomeniškega varstva čistili področje taborišča in sežigali vejevje. Eksplozijo je povzročila visoka temperatura. • U. P. i i* #; Bohinj - Sloveniji it \r. 11 n KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 V soboto, 24. 8.1991, prirejata Turistično društvo Bohinj in Franci Kramar veliko športno, kulturno, zabavno in glasbeno prireditev. Izkupiček je namenjen družini Primožič iz Gornje Radgone, ki jo je vojna vihra najbolj prizadela. Generalni pokrovitelj prireditve so Slovenske novice. Sodelujejo pa še: Radio Triglav, Gorenjski glas, Dnevnik, Primorske novice, Večer, Radio Maribor, Mladina, Radio Kranj, Radio Slovenija, Radio Tržič... Prireditev bo potekala na kopališču pri Bohinsjkem jezeru s pričetkom ob 10. uri s turnirjem v »Beach vollevu«, potem bodo svoje mojstrovine pokazali jadralni padalci, zgodaj popoldne pa se bo začel glasbenokulturni program. Trajal bo do pozne noči, saj je svoj prihod potrdilo že 22 ansamblov, pričakujemo jih pa še nekaj. Zaenkrat so znani: Obvezna smer, Čuki, Damjana in Hot, hot, hot, Peter Pan, So What, Rdeči baron, Tomaž Pengov, Skarabej, Odiseja 2000, Brooklvn, Vroče srce, Forum, Iztok - One Man Band, Lipa, Kvintet Sava, Ansambel Nika Kraigherja, Snežna kraljica, The Kamens, Felix K, Belladonna, Meta Malus in Miha Dovžan ter Godba Gorje. Vsi izvajalci so se seveda odpovedali honorarju. Lepo vreme smo naročili pri najvišjem organu, a kakor se vreme obrača, ga ne moremo stoodstotno jamčiti. V skrajnem slučaju, če bo naša prošnja za lepo vreme padla na neplodna tla, prireditev odpade. V pričakovanju najlepšega vas vabimo, da si ogledate oazo Alp, ki vam tokrat prinaša nekaj novega, drugačnega. Združimo se pod geslom »Vsi za enega - eden za vse* in vsi sodelujmo na prireditvi »BOHINJ - SLOVENIJI« CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ. JEZERSKA C 20 • TEL 28861. TELEX 37720 CP KRN YU V skladu s 4. členom SKPG objavljamo prosto delovno mesto: PLESKARSKA DELA KV Pogoji: - KV pleskar (IV. st.), eno leto ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za določen čas - 3 mesece z možnostjo podaljšanja oz. spremembe delovnega razmerja za nedoločen čas, v kolikor bo delavec uspešen. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20, Kranj v roku 8 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30. dneh po preteku roka za prijavo. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA KMETIJSKA TZO NAKLO Cesta 26. julija 24 64202 Naklo objavljamo JAVNO LICITACIJO, ki bo v sredo, 26. avgusta 1991 ob 9. uri, na sedežu zadruge v Naklem. Prodajali bomo sledeča osnovna sredstva: 1. Lesen montažni objekt 14 x 9 , izklicna cena (stoji na parceli št. 216/1 k. o. Naklo) 88.000,00 din 2. Kombajn ZMAJ 133 leto Ldelave 1984 150.000,00 din Ogled osnovnih sredstev in plačilo varščine v višini 10 % od izklicne cene bo možen na dan licitacije od 7. do 9. ure. Nakup na javni licitaciji je po sistemu videno - kupljeno. Rok plačila za izlicitirano osnovno sredstvo je 3 dni. Prometni davek in druge morebitne stroške plača kupec. ^217-960 APARATI STROJI TRAKTOR Unimo 406, letnik 1970, prodam za 17.000 DEM 'Sf 061/570-129_11940 Prodam sadni MLIN z elektromotorjem, Partizanska 14, Kranj 11956 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 6 kW. Britof 332/a, Kranj 11989 Prodam AVTORADIO Panasonic. 9 311 001_12156 Ugodno prodam registrsko BLAGAJNO Hugin. ?p 214-927 12271 Prodam rezkalni STROJ in PRIKOLICO. Finžgarjeva 4/a 12282 Poceni prodam 3.000-kilogramsko hidravlično, avtomatsko, zložljivo, DVIGALO PM, italijanske izdelave. ««■ 242- 283_12286 Prodam črno-bel TV. flf 633-756 _12288 Prodam kombiniran BOJLER za centralno, flf 631-144 12304 Poceni prodam ŠTEDILNIK, 2 P* - 2 elektrika. Cena 2.000 DIN. i 324-310_12« Prodam PEČ za etažno central'1 TVT17K. g 42-731_12*J Prodam PLETILNI STROJ Sing« ■g 57-757_12* Ugodno prodamo dvobarv* STROJ za tampotisk Tosh Milan* skoraj nov, z vso opremo za izd1 lovanje klišejev. flf 065/26-767' 53-875, popoldne 1245 Prodam VOZIČEK za kosilni? BCS.« 70-009 1 Prodam ročne STATVE 80 - Žep* ^ 242-277_124! Prodam OVERLOCK Pfaff. nov, i 215-650_124J ELEKTROMOTOR 25 - 30 KW z"Sj - 1000 obratov, kupim. 70- 01 1241 Prodam 214-483 MLIN za sadje. 12308 Prodam PLETILNI STROJ Singer. ■g 57 641_12309 Izposoja VIDEO KAMER, uporaba enostavna. -ff 241 265 12310 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 + 4). » 77-656 12315 Prodam novo REZILKO 2.000 W. ® 215-411 Bosch 12322 Prodam GRAMOFON Akai AP-A2. ■g 242-277_12329 Prodam barvni TV Stvlandia, ekran 51 cm. «g 216-625_12342 C 64, z monitorjem in vso dodatno opremo. * 801-382 12350 Prodam registrsko BLAGAJNO Hughin. J 214-927_12354 Prodam starejši TV Gorenje, ekran 66 cm g 312-398_12357 Prodam KOSILNICO, primerna tu-di za bregove. «g 622-418 12370 Prodam nerabljen TRANSPORTER zagnoji 061/621-497 12372 Ugodno prodam AVTOMAT za brušenje tračnih žag. ^ 65-038 _12374 ELEKTROMOTOR, 5.5 kW. prodam za polovično ceno. ^ 74-048 __12383 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ Danica fir 84-354 12386 GRADBENI MATERIAL Prodam ROLETE, 50 odstotkov cj neje. g 311-002_122J Zelo ugodno prodam 2 200 kos" STREŠNIKA, rdeč, gladek in 601* sov SLEMENJAKOV. 83-046 , _ jI Ugodno prodam 10 plošč ALl# NIJA, deb. 0.8 mm. flfr 633-673 , _122* Prodam PUNTE, BANKINE, in *j he brestove PLOHE, debeline cm. Zabukovje 5, Zg Besnica _122J Ugodno prodam rabljena OKNA, roletami. g- 68-568_122J Prodam DESKE za oblogo. KoseJ 15, Vodice_12*! Prodam rabljeno OPEKO špi#| 1f 65-751_123J Prodam 600 kosov POROLITA d«' 12 cm. ^-- Kupon *a brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Naročniška številka 1_; I i I I Pr"mek m ime ........................... Naslov Besed.lo za objavo I I I I i 1 Prodam rabljene okrogle SMET-NJAKEJI 312-259_12231 Prodam LOPAR Tibhar. Cena 1.000,00 din, fr 324-438 12246 Prodam kakšnokoli OBRT. fr 621-197_12258 Prodam staro, poslikano, kmečko SKRINJO. fr 57 761_12267 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto.fr 801 -477 12274 Prodam GAJBICE za krompir in ja- bolka. fr 70-366_12283 Prodam mešana DRVA, po 600,00 din za kub, m. fr 620-446 12312 Prodam novo PRIKOLICO za oseb- ni avto, g 42-115_12327 Po ugodnih cenah prodajamo me-tersko BLAGO, g 632-301 12349 Prodam lahek GUMIVOZ. 40-233 _12362 Prodam STAJICO Mojca za dojenčka, g 42-371_12366 Prodam diatonično HARMONIKO po izbiri.fr 622-418_12371 Prodam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine, fr 324-457_12375 Prodam TORBO za nošenje dojenčka. Tomšičeva 30, Kranj 12398 Prodam hrastova in mešana DR-VA. fr 620-582_12426 Izdelujem vse vrste MAKRAME JEV.fr 70-653 12428 Prodam 312 201 X ^upon pošlpie na ĆP GORENJSKI O LAS 64000 Kranj Opomba za brezplačno obiavo ie besedilo lahko le v obsegu do -0znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prodora za ločila Prosimo, da pišete z VELIMI TISKANIMI ČRKAMI :*9ias nad 50 znakov, pod šifro m oglase po telelonu zaračuna- jo po ceniku razno STARINO. 12430 Oddam KLETNE PROSTORE v iz-meri 70 kvad. m. fr 324-416 12438 Prodam belo POROČNO OBLEKO št. 38-40. fr 633-852_12442 Prodam original PREVLEKE za GolfJGL.fr 51-295_12445 Prodam POROČNO OBLEKO št. 40-38. fr 633-621_12451 Ugodno prodam italijanski kombiniran otroški VOZIČEK Peg, svetle barve fr 327-629_12463 Prodam knjige za 6. razred OS~fr 323 632_12466 Prodam KNJIGE za 2. letnik FPTD. fr 49-393_12481 Oddam TEHNOLOGIJO z delom, ugodno, fr 75 988_12504 Prodajam DESTILIRANO VODO iz lastne proizvodne.fr 218-955 _12506 PRIDELKI Prodajamo KUMARICE za vlaganje. Sušnikova 15, Šenčur 11998 Prodam KROMPIR, po 5,00 din za kg in ZELJE v glavah, po 5,00 din za kg. Drinovec, Strahinj 38, Naklo _12046 POZOR! V soboto, 24. avgusta 1991, ob 18. uri - VESELICA v Goricah. Srečelovl Vabljeni v Gostilno "Lovec"! Srnjakov golaž, jedi na žaru. Igra Trigo "3". 12148 Prodam KUMARICE za vlaganje Sp. Brnik 68. Cerklje 12256 Prodam jedilno rdečo PESO. fr 48-065__12272 Prodam semenski KROMPIR Erla. fr 49-153_12330 PŠENICO in OVES, prodam. Voklo 39, Šenčur 12394 Zelo poceni prodam SEME ozimne grahore. fr 242-686 12494 POSESTI Prodam zazidljivo PARCELO, 1.100 kvad. m., na lepem sončnem kraju, v okolici Bleda. Cena 65 DEM za kvad. m. fr 327-473, popoldan ali 211-787, dopoldan 12166 V Žireh prodam obnovljeno, starejšo HIŠO.fr 217-146 12376 Prodam zazidljivo PARCELO v Zg. Gorjah, velikost 700 kvad. m. fr 78 369 12414 V Sebenjah Pri Tržiču prodam PARCELO primerno za hišo ali vikend. V račun vzamem novejši avto. Naslov v oglasnem oddelku. _12418 Prodam HIŠO, II. faza, v Podljube lju.fr 51-567_12462 Prodam zazidljivo PARCELO - So vodenj, fr 692 552, zvečer 12488 PRIREDITVE Duo vas ZABAVA na ohcetih in manjsihzabavah.fr 46-137 12013 RAZNO PRODAM Prodam PRIKOLICI Adria 450 in 500 ter plinski HLADILNIK. Bašelj 28/b, Preddvor_12207 Prodam HARMONIKO in STROJ za rezanje pločevine, fr 312-101 _12237 Prodam hruškovo HLODOVINO in PSA. Pungert 9, šk. Loka 12257 Prodam raztegljiv KAVČ in POKROV za Z 750. 78-823 12275 Prodam 9 rabljenih VRAT ter prednje STEKLO za Z 101. Drolčevo nas. 25, Kranj 12277 Prodam barvni TV Iskra, z daljinskim upravljalcem, star 8 let, za 5.500,00 din in dekliško športno kolo za 1.900 din ter otroško športno kolo za 1.000,00 din. fr 325-008 _12290 Prodam 126 P in jadralna PADA-LA.fr 64-056_12404 Ugodno prodam otroško STAJICO in kippersbusch, fr 328-291 12407 Prodam belo silikatno OPEKO, 700 kosov in električni RADIATOR, 3 KW. fr 45-235_12413 STAN. OPREMA Prodam dva KAVČA in dva FOTELJA, fr 42-681_12264 Prodam JOGI POSTELJO, dim. 200 x 180cm.fr 57-761 12265 Prodam novo nerabljeno POSTELJNINO ALG. fr 622-492 _12311 Zelo poceni prodam električni STEDILNIK.fr 214-927 12353 Prodam POMIVALNO KORITO z odcejevalnikom.fr 214-927 12356 Poceni prodam SEDEŽNO GARNI-TURO.fr 216-013 12358 Ugodno prodam zakonsko POSTELJO z jogijem. fr 74-254 12359 Kuhinjsko POHIŠTVO in POHI-ŠTVO za samsko sobo, staro 10 let ter HLADILNIK in ŠTEDILNIK (2 + 2), zaradi selitve prodam. Ogled možen v sredo, 21. 8. 1991, od 17. do 20. ure. Kvedrič, Alpska 17, Bled__12368 Poceni prodam novo, belo, kotno KAD, fr 50-825_12377 Kupim viseče KUHINJSKE ELE-MENTE v dolžini 3.20 in PODNE v dolžini 1 m. 631-573_12419 Poceni prodam razne kose POHI-ŠTVA.fr 215-201_12422 ČISTIM vse vrste talnih oblog fr 218-433, zvečer__12431 Prodam lepo ohranjeno PISALNO MIZO fr 78-441_12474 OMARE in POSTELJO, poceni prodam, fr 67-037 12482 Prodam kopalno KAD in litožele zno tuš KAD. fr 312 322 12497 SCAfifPO^, Nudimo vse vrste finančno -računovodskih storitev! Tei, 064/242-207 STANOVANJA Ugodno prodam novo STANOVANJE v Kranju, 80 kvad. m. fr 325-855_12239 Nujno najamem STANOVANJE, Radovljica - Bled fr 75 804 12284 Prodam enosobno STANOVANJE v Tržiču, fr 48-116_12336 Ugodno prodam 2-sobno STANOVANJE, s centralnim ogrevanjem, telefonom, v Škofjil Loki. fr 620-009_12347 Zamenjam STANOVANJE za hišo. fr 311-476_12467 Oddam počitniško STANOVANJE vPiranu.fr 75-584 12470 VARSTVO Iščem VARSTVO na vašem domu, dopoldan, fr 327-705 12382 VOZILA Prodam Z 101, letnik 1986. Gorice 36, Golnik_12056 Rabljeni GUMI, 145/13, z obroči, prodam, fr 312 259 _12099 Prodam JUGO 65, letnik december 1989.fr 242-695_12159 Prodam Z 101, letnik 1973, tudi po delih.fr 218-492_121% Prodam GOLF JXD, letnik 1988. Hotemaže 72, Preddvor 12203 Prodam JETTO, letnik 1985/86. Ce na 11.900 DEM fr 75-090 12233 Prodam JUGO 55 Skala, letnik 1989, ohranjen, fr 45 688 12236 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1982. fr 312-255_12238 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Robič, Zg. Gorje 56 12242 Prodam JUGO 55 Skala, 1988.fr 79-537 letnik 12247 JUGO 45 A, letnik 1987, ugodno prodam.fr 801-047_12250 Prodam Z 750, letnik 1979. fr 42-069_12252 Prodam 126 P, letnik 1977. Cena 500 DEM. Moste 2, Žirovnica 12253 Prodam JUGO 45, letnik novem-ber1988.fr 620 251_12260 Prodam R 4 GTL, letnik 1988 fr 242-204 ali 242-901_12261 Ugodno prodam LADO Samaro, Ietnik 1987.fr 47-749 12276 Prodam JUGO 45, letnik junij 1988. Dežmanova 4, Lesce 12278 Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1989.fr 57-343_12279 Prodam Z 101 GTL 55, letnik december 1983, prevoženih 45.000 km.fr 242-716_12285 Ugodno prodam JUGO 45 A, le-tnik 1987.fr 85-185_12287 Prodam GOLF, letnik 1980 in Z 621, Galetova 22, Kranj 12289 Prodam DIANO, registrirana do maja 1992. fr 327-594 12292 Prodam 126 P, 311-826 letnik 1980. 12293 Prodam dobro ohranjen Z 101, letnik 1978, cena po dogovoru. Ho ran, Revolucija 8, Jesenice 12295 Prodam ŠKODO, letnik 1989, pre-voženih 3.000 km, dobro ohranjena. Cena po dogovoru, fr 061/627-084_12298 Prodam nova AVTOPLAŠČA za Diano.fr 74-703 12301 Ugodno prodam Z 101, letnik 1988. fr 77-724_12303 Ugodno prodam OPEL MANTO, letnik 1978. fr 212-072 12305 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. Krnica 29, Zg. Gorje 12306 Prodam Z 750, letnik 1980. fr 632-097 12314 Prodam ŠKODO 100, letnik 1976. Podhom 38, Zg. Gorje_12319 Prodam Z 850, letnik 1981, registriran, fr 79 028_12320 Prodam Z 101, letnik 1986. Grič 13, Bled_12321 Prodam MERCEDES 190 D, novej ši tip, fr 42 020_12332 Prodam Z 750, registriran, fr 75 343_12335 Prodam dobro ohranjeno Z 126 P. fr 79-678_12338 Prodam CITROEN GS 1.3, letnik 1980 fr 74-924_12341 Prodam OPEL VECTRA, star 4 leta. fr 323-977 12344 Prodam R 9 GTL, letnik 1989. fr 328-591, v soboto, od 8. do 12. ure _12345 Prodam JUGO 55, letnik 1985. fr 631-555_12346 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Bevkova 39, Radovljica_12351 Prodam JUGO Koral, letnik 1990 Tominčeva 6, Kranj 12355 Prodam GOLF JL, letnik 1979, regi-striran do 14. 8. 1992. fr 83-977 _12360 Prodam GOLF JXD, letnik 1987. Dvorje 28, Cerklje 12361 Prodam JUGO 45, letnik 1985, ga ražiran.fr 74-388 12380 Prodam registrirano Z 101, letnik 1977 fr 79-028_12381 GOLF diesel, letnik 1989, prodam. Čopova 6, Jesenice 12385 Ugodno prodam VW 1200 J. fr 70 086_12387 MITSUBISHI Lancer, letnik 1990, prodam, fr 64-041 12389 FIAT Regato 70, letnik 1986, dobro ohranjen, ugodno prodam, fr 311-247_12392 Ugodno prodam R 4, letnik 1978, registriran do aprila 1992. Cena 1.600 DEM. Ogled možen popoldan. Filipčič, Deteljica 4, Tržič _12395 Prodam Z 101, letnik 1981, prevoženih 80.000 km, registrirana do konca oktobra 1991. Cena 2.500 DEM.fr 631-641_12397 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989 fr 43 293_12401 TERENSKO VOZILO Fiat, prodam. fr 061/832-761_12402 Prodam Z 750, letnik december 1979. Gorenjska 7, Bled 12403 Prodam Z 750, letnik 1980. registri ran.fr 620 026_12405 Prodam obnovljenega SPAČKA. Cena 1.200 DEM. fr 324 438 12408 Prodam nova aluminjasta PLATIŠ ČA, 6 x 14. fr 323-522 12409 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Je-gorovo predm., Sk. Loka 12410 Prodam ARO 4x4, letnik 1988. fr 217 995_12416 Prodam Z 850, letnik 1985, z opre mo. fr 65 372_12417 Prodam REZERVNE DELE za ZA STAVO 750 fr 802 755 12421 Prodam Z 750 letnik 1981. Cena 1 500 DEM fr 48-075 12424 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1989.fr 43 293_12425 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989. Srakovlje 11, Kranj 12427 DIANO 6 letnik 1976 prodam za 950 DEM fr 241-352 12429 Prodam R 5 letnik 1988. Cena 12 00QDEM.fr 77-774 12433 Ugodno prodam osebni avto FORD ESKORT 1.300 L kovinsko srebrne barve, dobro ohranjen. Le tnik1981.fr 57-678_12436 Prodam 126 BIS, rdeče barve, letnik 1991. Tavčar, Gorenja vas 244, Gorenja vas 12440 Prodam RENAULT 9 ekskluzive, letnik 1988. Kavčič, Škofjeloška 9, Kranj. Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989.fr 633 852_12443 Prodam atraktiven JUGO, letnik november 1985. fr 74-388 12452 Prodam obnovljeno Z 101, letnik 1979.fr 802 624_12455 Prodam JUGO 45A, letnik 1986. fr 47-661_12457 Prodam Z 128, letnik 1981. Cesta revolucije 1 /a, Kranj 12458 Prodam JUGO KORAL 55 bele barve, letnik 1989 fr 41-588 12460 Prodam JUGO 45, letnik 1987, do-bro ohranjen, fr 621 -827 12468 Prodam ŠKODO 100 L, komplet ali po delih fr 65 805 12469 Prodam JUGO 55, letnik 1985. fr 633-624, popoldan_12473 Prodam R 4 GTL, letnik avgust 1987. Riklijeva 12, Bled 12477 Prodam Z 850, letnik 1980, registrirana fr 70-600_12479 NISSAN MICRA, letnik 1986, prodam ali menjam, fr 51-921 12484 Prodam FIAT 125 P, letnik 1977, nereg. fr 695 052, pop. 12489 Prodam REZERVNE DELE za Lado Samaro.fr 217-119_12492 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, dobro ohranjen, fr 621-489 12503 ZAPOSLITVE K oblikovanuju prodajne mreže vabimo ZASTOPNIKE in VODJE SKUPIN, fr 327-058, od 20.30 do 21.15_11979 Honorarno zaposlimo delavce za STREŽBO, v nočnem baru. fr 45-066_12230 Varuška, s prakso, išče DELO v Kranju, fr 48 067 12379 Poklicni voznik išče delo šoferja. fr 802 223_12464 Sprejmem DELO na dom. fr 692 552,zvečer 12486 ŽIVALI Prodam PURANE, za zakol. Jerina, Bobovek 16, Kranj 12035 Oddam PSE pasme BAVARSKI BARVAR, brez rodovnika, stare 7 tednov fr 66 931 Prodam 1 leto stare KOKOŠI Ce na 40,00 din za kos. Drinovec, Strahinj 38, Naklo 12045 Prodam PUDLE, apriko in mlade PAVE.fr 802 173_12249 Prodam mlade HRČKE, fr 42 566 Prodam tri 1-tedenska TELETA in več KRAV. Mrak, Delnice 6, Poljane nad škof jo Loko 12255 Prodam čistokrvne mladiče NEMŠKEGA OVČARJA, fr 57 281 Prodam črno belega BIKCA, boro-ve DESKE in PLOHE Triler, Okro glo 6, Naklo_12296 Poceni prodam čistokrvne NEM ŠKE OVČARJE, fr 327-324 12299 Prodam 160 kg težko TELIČKO Ljubno 104, Pod na rt 12307 Prodam mlade PAVE. Zalog 62, Cerklje_12326 Prodam BIKCA simentalca za za-kol ali rejo, fr 66 134_12367 Prodam KRAVO simentalko, 8 mesecev brejo, fr 79 847 12439 Prodam ĆEBEČUE DRUŽINE in 12441 PANJE, fr 324 660 Prodam PUJSKE, od 30 do 50 kg Doslovce 22, Žirovnica 12476 Prodam JARKICE, grahaste in brojlerje. Urh, Zasip, Bled 12478 Prodam KRAVO, v 6. mesecu bre-josti. fr 79-454 12485 ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta IVANA TAVČARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izkazano sožalje. Prav tako se zahvaljujemo LD Selca in ČD Škofja Loka za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje in lep govor. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Fabjanovima iz Bolnice Jesenice za vso skrb za njegovo ozdravitev, dr. Vovkovi in osebju Onkološkega inštituta UKC za oskrbo v času njegove bolezni. Enaka zahvala tudi Mumici, ki nam je v najtežjih trenutkih stala nesebično ob strani. Iskrena zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI Sp. Luša, 13. avgusta 1991 OD PETKA DO TORKA Nagradno žrebanje za naročnike Gorenjskega glasa • V Hisa v Kranj, traktor v Bohinjsko Bistrico, spalnica v Naklo... Kranj, 18. avgusta - Bolj ko se je bližal konec letošnjega Gorenjskega sejma, večja je bila gneča na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa. Dobili smo veliko novih naročnikov, mnogi so se pozanimali, kako delamo časopis, najmlajši pa so bili zlasti navdušeni nad prikupnimi kapicami. Seveda pa je bilo najbolj vroče v nedeljo zvečer okoli 22. ure, ko se je začelo nagradno žrebanje. Montažna hiša Jelovica, traktor Agromehanike, spalnica Lip Bled, zlata verižica Goldie in Impeksov mini pomivalni stroj so bile dovolj privlačne nagrade za vse, ki so oddali kupončke v naš boben sreče. Tudi močan naliv ni odgnal številnih naših naročnikov, ki so čakali, kako se bo izteklo žrebanje. Potem, ko je Franc Košir zabelil nekaj krepkih, je ob budnem očesu komisije, v kateri sta bila poleg naše Jane Belovič ter direktorja in glavnega urednika Marka Valjavca tudi predstavnika Jelovice Irena Telban in predstavnik naročnikov Stane Knific, izžrebal srečneže. Najprej mini pomivalni stroj DO Impeks, s katerim bo pomivala posodo Francka Tičar iz Nove vasi 18 pri Predvoru. Četrta nagrada, zlata verižica Goldie, je našla srečnega naročnika v Selški dolini. Okrog vratu jo bo lahko pripel Niko Rihtaršič iz Selških Lajš 26. Tretja nagrada je bila spalnica LIP Bled, Franc Košir pa je prinesel srečo Marjanu Drinovcu iz Strahinja 38 v Naklem. Najdlje po Gorenjski bo potoval traktor Agromehanike, saj je dobitnica Rozalija Debeljak iz Triglavske 6 v Bohinjski Bistrici. Najbolj napeto je bilo pred žrebanjem prve nagrade -montažne hiše Jelovica. Sreča je bila na strani Vinka Šijanca iz ulice Moše Pijade 5 v Kranju. Nobenega od izžrebancev pa ni bilo tisti večer na sejemskem zabaviščnem prostoru, zato Komisija je skrbno pogledala kupončke. Srečno roko za naše izžrebance je imel Franc Košir. smo ga obiskali kar doma. "Saj ni res, saj ne morem verjeti, še nikoli nisem bil nikjer izžreban," so bile prve besede presrečnega Vinka Šijanca, ki je gasilec v Kranju. Z ženo Metko sta sicer bila na sejmu, a v ponedeljek je bilo treba zgodaj vstati in kmalu sta se poslovila. "Ves čas je govoril, da bo dobil hišo, pa ga nismo jemali resno" je rekla Metka. Sinova Vinko in Drago pa sta z začudenjem zrla v papir, na katerem je pisalo, da je hišica njihova. Ne vedo sicer še, kje jo bodo postavili, najbrž pa bo to v Prekmurju, od koder je doma mami Metka. "Pa saj ni moč tako hitro misliti, se bomo že dogovorili..." kar ni mogel do besede oče Vinko. Ko smo v ponedeljek zjutraj po telefonu o nagradi obvestili Marjana Drinovca v Naklo in Rozalijo Debeljak v Bohinjsko Bistrico, sta bila oba vesela in presenečena hkrati. "Kar sapo mi je vzelo, ne vem kaj naj re- Počitnice na Malem Lošinju si je zaslužil- Mirko Eržen. čem. Ali je res? Ze od začetka smo naročniki na vaš časopis, sosedi sem dala kuponček in nič nisem mislila, da bom izžrebana. Kaj bom s traktorjem, ne vem, živim sama, kmetije nimam, a se bom že posvetovala in odločila," je povedala Rozalija Debeljak. Marjan Drinovec, ki bo dobil spalnico Lip Bled, pa je dejal: "Res sem zelo vesel, spalnica pa nam bo zelo koristila, saj imamo štiri otroke. V boben smo oddali tri kupončke, naročniki na Gorenjski glas pa smo že tako dolgo, da ne pomnim. Najprej je bil oče. nato iaz." To pa niso bile vse nagrade, ki smo jih podelil v nedeljo zvečer. Sreča se je nasmehila tudi Mirku Erženu iz Praš, ki si je s pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje zaslužil Kompasove počitnice na Malem Lošinju. # V. Stanovnik, Foto: G. Sini k Kranj bo bogatejši za industrijsko prodajalno, ki jo jutri odpira IBI Moderne dekorativne tkanine in še kaj Industrija bombažnih izdelkov Kranj je ena naših redkih tekstilnih tovarn, ki ji, kljub težkem stanju pri nas, uspeva dobro gospodariti. Večino, kar osemdeset odstotkov blaga, proda na tuje tržišče. Kranj, avgusta - Jutrišnja sreda, 21. avgusta, bo za IBI pomenila novo stopničko v približevanju domačemu kupcu - tako različnim podjetjem kot zasebnikom in posameznikom. V podaljšku tovarne, na vhodu iz Jelečeve ulice, bodo ob 10. uri odprli industrijsko prodajalno, v kateri bodo po zelo pristopnih cenah kupcem na voljo vse njihove tkanine iz bogatega proizvodnega programa. Nekaj posebnega med njimi pa so prav gotovo dekorativne tkanine za oblazinjeno pohištvo iz stoodstotnega bombaža v modernih barvah in sodobnih vzorcih. Ste si kdaj želeli imeti v dnevni sobi sedežno garnituro, zavese, prtičke, pa še sedežne blazine in blazinice v enakih, modernih pisanih barvah, kakršne ste lahko občudovali na katerem od razstavnih salonov v tujini? Ta želja se vam sedaj lahko uresniči. V industrijski prodajalni IBI v Kranju lahko izberete takšno kombinacijo blaga, pa tudi izdelkov, da boste z njimi lahko lepo in moderno opremili stanovanje. "Pred približno dvema letoma smo šli v večjo investicijo, ko smo zamenjali vse tekstilne stroje z najmodernejšimi v svetu. Ta nova tehnologija v tkalnicah pa nam omogoča izdelavo tkanin višjega cenovnega razreda. Izdelujemo tkanine, ki se lahko uporabljajo pri izdelavi oblazinjenega pohištva. To so tkanine iz stoodstotnega bombaža, katerih teža je 238 gramov na kvadratni meter in v zadnjem" času, ko so modeli oblazinjenih garnitur bolj "ohlapni", vsi iščejo tkanino, ki je primerna za izdelavo takih garnitur. Smo pa edini proizvajalci te teže tkanin pri nas. Vsi ostali proizvajalci dekora- tivnih tkanin za oblazinjeno pohištvo izdelujejo ali zelo težke tkanine ali zelo lahke, mi pa imamo te srednje in v zadnjem času je veliko povpraševanje prav po teh. Ta tkanina je v srednjem cenovnem razredu, je pa zelo kvalitena. Delali smo teste za trdnost tkanine in ugotovili, da zdrži od 10 do 12 tisoč drgnjen," pravi pomočnik vodje komerciale v IBI Franc Rakovec. V tovarni so imeli zadnje čase teževe, ker so prihajali kupci od vsepovsod in kupovali po par metrov ali par deset metrov blaga. Hoteli so jim ustreči, vendar je bil postopek pri prodaji preveč kompliciran in tako so se odločili, da v podaljšku tovarne odprejo svojo industrijsko prodajalno. V tej prodajalni bodo kupcem na voljo vsi proizvodi tovarne, vse njihove tkanine, poleg tega pa bodo kupcem prikazovali, kaj vse je moč iz teh tkanin izdelati in tudi ti izdelki bodo v prodaji. Prav tako načrtujejo prodajo izdelkov njihovih poslovnih partnerjev. Trenutno so v trgovini po zelo ugodnih cenah že na voljo vzmetnice, prevleke ter nadložki za vzmetnice. Solidarnost Bohinj — Sloveniji V »Oazi Alp« bo v soboto, 24. avgusta, poseben dan. Turi' stično društvo Bohinj prireja dobrodelno prireditev, njen izkupi; ček pa bo v celoti namenjen prizadetim v vojni vihri v občin' Gornja Radgona. Ce letos še niste obiskali Bohinja ter uživali v lepoti Bohinjskega jezera z okolico, potem to morate storiti v soboto. Splačal« se bo - prireditelji pripravljajo na kopališču Bohinjsko jezero tur nir v odbojki na plaži (»beach vollev«), jadralni padalci bodo prikazali svoje veščine, glasbeniki pa bodo poskrbeli za vesel utrip celotne prireditve. Svojo udeležbo na koncertu »Bohinj Sloveniji« je doslej potrdilo že 22 slovenskih ansamblov - n» odru se bodo zvrstili ansambli ter solisti s slovenske ročk, pop i' narodnozabavne estrade. Ker se seznam nastopajočih iz dneva | dan daljša, bomo o njih kaj več zapisali v petkovi prilogi »Glas 16«. Z geslom »vsi za enega - eden za vse« vas Bohinj vabi v soboto na kopališče Bohinjsko jezero. Zagotavljajo, da vam ne bfl žal. M. V* Srečanje na Vodiški planini Radovljica, 19. avgusta - To nedeljo, 24. avgusta ob II. uli se bodo pri Partizanskem domu na Vodiški planini srečali vsi, V se zavedajo, da živimo na izredno občutljivem območju Evro|J* in da lahko mirno zremo v naš jutri le ob medsebojnem zaupanj" in sožitju. Srečanje organizirajo ZB-NOV Občinski odbor, Strafr ka demokratične prenove. Socialistična stranka Slovenije in U beralna demokratska stranka Radovljice. Medsebojno druženjf bo povezano s spontanimi kulturnimi točkami, srečanjem s preživelimi borci Cankarjevega bataljona, Viktor Zakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije, pa bo zbranim tudi spregovoril Pohod na Porezen Vlaki ne vozijo Škofja Loka, avgusta - Domicilni odbor gorenjskega vojnega področja Škofja Loka organizira, v sodelovanju s Planinskim društvom Cerkno, brigado Srečka Kosovela, Gorenjskim vojnim področjem in ing. bat. XXXI divizije, letno srečanje borcev, planincev, tabornikov in mladine, ki bo to nedeljo, 25. avgusta na Poreznu. Pohod na Porezen bo v vsakem vremenu, organiziran pa bo iz smeri: Cerkno, Železniki, Podbrdo, Jesenice in Petrovo brdo. Ob 11. uri bo pri spomeniku na vrhu Porezna komemoracija s prižigom žare in polaganjem venca. Koća na Poreznu je oskrbovana, poskrbljeno pa bo ludi, da pohodniki ne bodo lačni in žejni. • V. S. Železniški promet prof vzhodu in jugu Jugoslavije j{ po obvestilu ŽG Ljubljana po; vsem paraliziran. Mednarodni vlaki vozijo le do Zagreba tef po pomožni poti preko Madžarske. Kranj - Gornji Radgoni odpovedan Kranj, 19. avgusta - Z Gorenjskega sejma v Kranju sm<> dobili obvestilo, da kultuntf prireditve, katere izkupiček,.* šel za odpravo posledic vojne"*" Gornji Radgoni, 20. septembra ne bo. V prostorni in lepo urejeni prodajlni bodo kupcem na voljo vsi proizvodi tovarne, poleg tega pa še izdelki poslovnih partnerjev. Trgovina bo odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Pridite in prepričajte se! O ^ rNe zamudite izredne priložnosti v prodajalnah MERKURJA. Do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov. KOLIČINE SO OMEJENE! • material za centralno ogrevanje FERR0THERM Selnica ob Dravi, TVT Maribor, ITPP Ribnica, KOVINA Šmartno • gradbeni in izolacijski materiali SIP0REX Zagorje, IZ0LIRKA Ljubljana, OPEKARNA Brežice, IGM Zagorje, NOVOLIT Nova vas, TERMO Škofja Loka, TKK Srpenica, STANDARD Ljubljana • stavbno pohištvo GORENJE GLIN Nazarje • električno ročno orodje ISKRA ERO Kranj, BLACK & DECKER Grosuplje • varilni aparati VARSTROJ Lendava • mali gospodinjski aparati GORENJE MGA Velenje • kosilnice • barve, laki in razredčila ZNIŽANJE CEN VELJA PRI NAKUPIH NAD 1.000 din ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG