Združitev proIetarijatavFranci]i.  Dne 25. maja t. 1. se je združil ves  francoski proletarijat v eni organizaciji. V razumevanje zgodovinskega dogodka poročam kratko sledeče: Francoski proletarijat, duševni kakor telesni delavci, je organiziran po strokah v sindikatih t. j. društvih brez politično strankarske tendence, z edinitn ciljem: varstvo proletarijata in izboljšanje njegovega položaja. (O sindikatih smo v ,,Tovaxišu" čitali že prav lepe članke). Moč je seveda le v združenju. Zato so se sindikati združili v osred. orgatiizacijah. Delavci so si ustanovili svoje ,,Qer.eraIno udruženje dela" (Confederation Qen6rale Travail = C. Q. T.) t. j. centrala vseh delavskih sindikatov. Čeprav strokovna, je v tesni zvezi z edino proletarsko stranko v vseh  deželah — s socijalističmo, ki tudi v istini  edina podpira v parlamentu in drugod  njegove interese. Na drugi strani so imeli  tudi duševni delavci centralo svojih orga- nizacij, ki je obsegala 65 sin-dfkatov (uradniških, ljudsko-, srednje-, vis<>košolskih učiteljev). Posamezni sindikati n«id tenu so že zdavnaj stremili za združenjem z delavskimi sindikati. Olasovali so že opetovano v svojih sindikatnih zborovanjih za priklopljenje, a do resnične združitve ni moglo priti, ker je pač večina sindikatov še nasprotovala združitvi s socijalističnim delavstvom. Francoski »demokratizem" vendar preveč izrablja svoj proletarijat, zato se temu (in tudi duševnemu — ironija?) odpirajo oči. Vedno močnejše je postajalo gibanje, ki je sililo k združitvi vseh proletarcev. Še so posamezni mogli ovirati udruženje, a jasno ie postajalo vedno bol], da dolgo ne bo več mogoče zavirati naravni proces. Prišel je letošnji maj. V Franciji je začelo delavstvo odločilen boj proti kapitalističnemu izkoriščanju. Ves boj je vodilo ,,Gener. udruženje dela" (C. Q. T.) tako spretno, tako brezhibno, s tako nedoseženo bravuro, da je želo pri širokih slojih prebivalstva le simpatije. Vlada je sklenila razpustiti C. Q. T., a si je pri tolikem članstvu (2V^ milijona vseeno premislila. Začelo je zopet kipeti v sindikatih duševnih delavcev; zahtevali so kongres, ki nai takoj izrazi svoje simpatije delavstvu. Kongres je bil sklican na dan 25. maja. Žadnjikrat so še poizkusili nekateri preprečiti združenje. Profesor Pitolet je poudarjal, da obstoja med delavci še vedno neka mržnja proti uradništvu, ki ima ,,bele roke", skrbi ga tudi kaj bi bilo z uradništvom, če razpusti vlada C. G. T. Drugi govornik je izjavil, da gre uradništvo, če se združi z C. G. T. v negotovost. Predlaga pač izraz simpatije delavstva a ne priklopljeuja. Delegat sindikata meščanskošolskega učiteljstva Perret je celo izjavil, da bi bil pristop k C. G. T. ,,izzivanje naroda"(!?). Vse protigovornike je posekal ljudskošolski učitelj Glay: ,,Qgrožajo res naše koalicijsko pravico, ne ogrožajo pa tistih, ki nam napravljajo življenje drago! Ali naj se pustimo mirno ogrožati? Vlada pravi, da hočc C. G. T. upostaviti sovjete, smešn,o, v resnici se bori C. G. T. le proti politični morali." — Z navdušenjem je bil pozdravIjen zastopnik C. G. T. ,,kot zastopnik delavskega razreda" Jouhau«, ko je stopil v dvorano. V krepkih orisih je podal situacijo C. G. T. Med govorom se je obrnil do zastopnikov profesorjev, ki so kazali najmanj volje za združenje: ,,Vi ste nas učili zgodovino Francije, ali nočete priti nam delavcem na pomoč s svojo inteligenco, s kritičnim duhom, da to kar ste nas učili tudi izkoristimo? Zavračate nasilje, toda ali to ni hčerka nevednosti?" Sledilo je glasovanje. Kot prvi so glasovali učitelji (50 glasov) vsi ,,za", polovica profesorjev se je odstranila, polovica je glasovala ,,proti". Izid glasovanja: za združenje 193, proti 30, glasovalo jih ni 78. (Skupno število delegatov 301, zastopali so nad 200.000 organiziranih članov). Tako je danes združen v Franciji v skupni organizaciji C. G. T. ves francoski proletarijat. Nedogledne so gotovo posledice tega. Delavska ,,masa" je dobila nove tovariše: duševni proletarijat. V boju proti izkoriščevalcem se bodeta podpirala ter izpopolnjevala svoje moči. Na eni strani sila množice (nad 2V2 milijona organiziranih telesnih delavcev), na drugi strani sila inteligence. Ta dva elementa se sedai strneta v enotno falango. Ali je sploh mogoče, da ne dosežeta svojih ciljev. B.