h peštl prejeman: za velo leto cap rej 26 K — h pol leta , 13, — , ietrt , , 6,60, nese« , 2 ,20, V npra*Diitru prejema«: za celo leto naprej 20 K — h pol Ista n •etri ■xaec 6»-, 1 .70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENE Političen list za slovenski narod. Narefiaina in iaaantfa sprejema upravniitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice Si. 2. Rakopiai se ne vrata,«, uefrankovaua pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-uiSkih ulicah 61 2.1., 17. Izhaja vtak dan, iivzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 4. V Ljubljani, v soboto 5. januvarija 1901. Letnik XXIX. Volitve v mestih Volivna vojska je končana. Z zadovolj-Btvom in ponosom gleda katoliško - narodna stranka na bojno polje — naši nasprotniki pa s strahom in trepetom, če tudi skušajo svoj strah prevpiti s kričanjem o »zmagi«. Pogumno je katoliško - narodna stranka naskočila liberalno posest v mestih in trgih. Marsikateri izmej nas je zmajeval z glavo in menil, da je tu boj brezupen, češ, samo š t e v n e kandidate zamoremo postaviti 1 Drugi pa so rekli, da je zadnji čas, z vso silo resno naskočiti liberalne mestne trdnjave — in ti so prav imeli. Kje so one »trdne« liberalne postojanke od nekdaj? Tam, koder je liberalna stranka imela 1. 1897 še na stotine glasov večine, se je danes morala krvavo boriti za vsak glas. Ferjančič je zmagal le za 43 glasov absolutne večine proti Šumanu, ki niti k a n d i -d o v a 1 ni, ni priredil nobenega voliv-nega shoda in sploh ni niii mazinca ganil za to, da bi bil voljen, »pontanna nejevolja velicega dela meščanstva z dosedanjim poslancem Ferjančičem dvignila je Šumana, proti njegovi volji, na ščit — in le malo je manjkalo, in prodrl bi bil 1 Kako je temu nasproti Ferjančič delal za svojo kandida turo, kako krošnjaril po vseh mestih in trgih, kako prosil in rotil! In na svoji strani je imel vse tiste stare, skozi desetletja vko-reninjene liberalne klike, ki gospodujejo žali-bog našim mestom in trgom. S kakim ne-čuvenim terorizmom so delale te klike, s kakimi sredstvi, sploh — nobeno jim ni bilo preslabo. In kljub temu je Ferjančič ravno komaj še zlezel »skozi«, z največjo težavo. Slično je razmerje v dolenjskih mestih in trgih, samo da je tam večina liberalnega izvoljenca še neznatneja. Le e 3 0gla-sovi absolutne večine izvoljen je Plantan v okraju, ki se je smatral od ne- kdaj kot najsigurneja trdnjava našega liberalizma In, kar je posebno povdarjati: njegov protikandidat je bil k a t o 1 i š k i d u h o v n i k. Mej tem, ko je na Gorenjskem in Notranjskem šlo se le mej liberalnim strankarjem Ferjančičem in pa zmerno - mislečim, izven stranke stoječim možem, kojega so volivci sami proti Ferjančiču dvignili — bila je tu parola popolnoma jasna: tukaj katolik, — tam liberalec. In samo klaverna večina 30 glasov za liberalnega kandidata! Zares, prežalostno za liberalno stranko in opravičeno njej in njenemu klavernemu »vodstvu« izrekamo svoje sožalje! Res, formalni vspeh je na strani liberalne stranke: Njeni kandidati so prodrli. A faktični in moralni vspeh je pa na naši strani. Faktični vspeh, ker so liberalne večine od leta 1897 sem nazadovale za stotine glasov — naše manjšine pa za ravno toliko napredovale. Moralni vspeh, ker imamo ta napredek zahvaliti izključno le višji moralni sili, ki tiči v poštenosti našega programa, v poštenosti našega postopanja, v poštenosti sredstev, koje rabimo v političnem boju. Pošteni ljudje so se po mestih in trgih jeli zbirati okoli naše zastave — a z gnju-som in gnjevom obračati od liberalnih klik, ki so dosegle že vrhunec umazanosti in podlosti v svojem političnem nastopanju in stremljenju. Poštenost našega stremljenja in nastopanja spravila je tudi obilo poštenih nemških sodeželanov na našo stran — mi se tega ne sramujemo priznavati, temveč z veseljem to konstatujemo, ker vemo, da jih je le naša politična po š ten ost privedla na našo stran! Marsikateri pošteni mož je sicer t o p o t še volil pod pritiskom ali prevaro na nasprotno stran in zato je še z veliko silo prodrla »Narodova« stranka. Toda ta formalni rezultat je brez vsa-cega stvarnega pomena za nas. Nobeno drevo ne pade na prvi mahljaj in Rim tudi ni bil v enem dnevu sezidan. Brez pomena je, če gredo trije žalostni junaki naše »Narodove« klike kot poslanci na Dunaji; nasprotno, to pot je z našega strankarskega stališča to še celo dobro. Kajti na Dunaju bode ona trojica s Tavčarjem vred igrala naravnost smešno ulogo. Popolnoma izolirani, bodejo celemu svetu v posmeh in pomilovanje. In ž njimi blami-rane bodo tiste ostudne klike po naših mestih in trgih, ki so jim v svojem terorizmu iz z drugimi nepoštenimi sredstvi pomagale do poslanstva. Tudi t a vzgled mora naše meščanstvo še na lastne oči videti — preje ne bode popolnoma ozdravelo. Kar je za nas merodajno in vele važno, to je impozantno naraščanje n a -šegaugleda in naših glasovpo mestih in trgih. In kar je še p osebe največjega pomena, to je slika, katero podajejo številke v posameznih mestnih okrajih za letošnje deželno-zborske volitve. Ta slika podaja jasen „mene tekel« za »Narodovo« kliko. Nič manj kot trije mestni voli v n i okraji so za »Narodovo« kliko po teh številkah v skrajni nevarnosti. Loka in Kranj dala sta pri zadnji vo-litvi skupaj dva glasova večine za našo stranko. Kamnik, Tržič in Radovljica so dali skupaj le 6 glasov večine za nasprotno stranko. V Idriji je pa imela naša stranka relativno večino — pri prihodnji deželnozborski volitvi odločijo socijalni demokrati. Konečno še pogled na Ljubljano. Samo z 71 glasovi absolutne večine jo zmagal dr. T a v č a r v Ljubljani, koder je njemu na razpolago ves občinski aparat, osobito na razpolago magistrat, ki je imel vodstvo volitve v rokah. In kljub temu bi Tavčar ne bil zmagal, da ne bi bil dobil šest-desetnemškihin približno ravno toliko s o c i j a 1 n o - d e m o k r a 6 k i h glasov. Če bi bila njegova stranka na vezana popolnoma na bvojo lastno moč, bi bila v Ljubljani propadla! Kljub vsemu temu je vsaj navidezno veselje v nasprotnem taboru veliko. O.ii, ki bo mislili pridobiti celo deželo, ki so hoteli katoliško narodno stranko streti v tla — oni so sedaj iz srca veselijo in obhajajo zmagoslavje — ker niso za sedaj formalno nobenega mandata izgubili! Troznejši mej njimi pa vidijo jasno, kako gre njihova stvar rakovo pot in da so le en korak še oddaljeni od brezdna popolnega propada! Naša bilanca: Obdržali smo s i -j a j n o svojo posest! Ogromna večina cele dežele izrekla se je za naša načela. V mestih in trgih pa smo nasprotnikom vzeli toliko terčna, da smo v dveh sku pinah dosegli žeskoro polovico vseh volivnih glasov. Kak velikanski napredek to od 1. 1897 sem ! Somišljeniki, krepko na delo po mestih in trgih — in prihodnje dežolnozborske volitve nam morebiti prineso tudi že formalne uspehe ! Nasprotnikom pa kličemo : Na svidenje pri deže'nozborskih volitvah! Volivno gibanje. Volivni shod v Žalcu. V sredo, dne 9. t. m. zvečer ob 7. uri v prostorih g. Vinca Janiča se bo predstavil narodni kandidat za mestno skupino celjsko g. dr. Ivan Dečko volivcem v Žalcu. Volivci se vabijo k obilni udeležbi. Volitev za V. kurijo v Trstu. Iz Trsta se nam piše : Kar se je dalo doseči, smo dosegli. Naš kandidat jc prišel v ožjo volitev s kandidatom gospodujoče stranke. Doživeli smo lepo moralno zmago. Odslej ne bodo italijanski listi smeli trditi. LISTEK. Zmaga in slava. Bajeslovna in zgodovinska črtica. Zgodovinska resnica je, da so že stari Grki poznali boginjo Zmago, katero so seveda po grški imenovali Nike. To je bilo pred toliko in toliko stoletji. Takrat je bila Zmaga, kar bode vsak brez posebnega dokaza razumel, še mlada, kar od nje danes, čeprav bi prav radi bili galantni nasproti nežnemu spolu, nikakor trditi ne moremo. Zgodovina je zgodovina in stoletja bo Bto-letja. Kedor pa pozna zgodovino in premisli tek stoletij, vedeti mora, da je Zmaga že brez dvoma pri takih letih, da bi tudi sama o sebi, če bi jo vprašali po starosti, kot resnicoljubna žena prav odkrito priznala, da je že »štiriindvajset proč«. 0 starosti pa trdijo izvedenci v tej stroki, da je že sama na sebi nadloga. Brez ugovora nam bode torej čestiti bravec verjel, ako trdimo, da Zmaga nima več tiste mladostne čilosti, katero je imela takrat, ko so ji dvorjanih še Menelaj in Ahi-loj ali pa Miltiad, Temistoklej ali Aleksander veliki. Razun tega pa je za naše razmotrivanje uvaževanja vredna okolnost, da je Zmaga v svoji mladosti imela prav malo dela. Kaj pa je neki bilo, če jo pazila na Grke, da je bila v pravem trenotku pri njih?! Pozneje je zapustila Grke in se podala k Rimcem. Toda tudi tukaj ni imela težavnega posla. Razvidno je torej, da je Zmaga v najlepših letih svoje dobe vedno le pazila na eno samo ljudstvo. To pa, osobito če pomislimo, da je Zmaga boginja in da ni imela druzega dela, ne moremo imenovati utrudljivo delovanje. Pomislimo pa, kako se Zmagi godi sedaj na stara leta. Vsakdo si želi v starosti počitka, ta uboga ženska pa ga nima. Dandanes nima paziti na eno samo ljudstvo. Le poglejmo na Kitajsko ! Kar cela vrsta narodov čaka na Zmago, in vojskovodje različnih armad zahtevajo od nje redov in drugih takih rečij. Razun tega pa so tudi Angleži silno jezni, ako jih zapusti Zmaga tam doli v Južni Afriki. Takoj strašno ropotajo po svojem časopisju. Zmaga pa je, kakor se kaže, neko liko podobna nekaterim našim meščanom, boji se namreč časnikarskega krika, in zato se Angležem vedno malo iz dalje kaže, dasi nima časa, pa tudi ne volje, da bi se po polnoma in stalno med njimi naselila. S tem pa jim seveda nikakor ne ustreže. Opravka ima torej Zmaga na stara leta obilo in jako sitnega. Tudi dne 3. januvarija letos je imela posla na Kitajskem in v Afriki. Natančno jo morala paziti na bojevnike, če no bo treba nasmehljati se temu ali onemu. Razun tega morala je spremljati starega Robertsa, ki je 2. januvarija prišel na Angleško in se ravno pričel kazati navdu senim svojim rojakom. Sedaj v Kini, sedaj doli v Južnej Afriki, potem zopet gori na Angleškem, to je tudi za boginjo kar dosti letanja. Ali zgodovina nas uči, da je ubogo Zmago čakalo ta dan še vse huje delo. Ravno ko je začula srčne vzdihe Kitche-nerja, naj mu vender pomaga proti nagajivemu Dewetu, vzdignil se je tako proti poldnevu tam v Avstriji silen hrup. Vse jo kričalo križem in klicalo Zmago. »Še tega mi je bilo treba na Btara leta«, vzdihnila je uboga, mučena Zmaga, », reje mi je bilo samo paziti na vojske, ti moderni ljudje pa bo me vpregli še pri volitvah 1 In danes me kličejo kar na več kot 50 volišč v Avstriji!« Začela je torej letati po voliščih, da ji je kar sapo zmanjkovalo. Uže je bila vsa utrujena in slaba, nogi je že niste mogli več nositi. Kar je čula globoko tam doli na Kranjskem rotenje, klicanje in vzdihovanje : »Pridi, za Boga, pridi, in ne pozabi nas čisto, draga Zmaga, še sedaj v mestih, kakor si nas v V. kuriji in na deželi. Vedno so bila mesta naša, še klicati to ni bilo treba, pa s i prišla. Sedaj pa se ne prikažeš. Ali nas hočeš čisto zapustiti? Tudi v kmetskih občinah si se nam nekdaj smehljala in upali smo, da se nam boš tudi sedaj. Naš največji prorok tam na Dolenjskem jo to tako trdno veroval, da je prerokoval: »V obeh kmetskih volivnih okrajih bodemo nabili klerikalce, v mestih seveda tudi, kakor bo spodobi«. Sedaj so nas pa klerikalci natepli v vseh kmetakih občinah po notah in v mestih se majemo, da je groza Kaj bo z našim prorokom! Pri starem prijateljstvu do nas to rotimo, ne zapusti nas in pridi!« Vsa Bpehana in utrujena bila je sicer Zmaga, toda usmiljeno srce pa le ima. »Sedaj sem pa na tiste tri kranjsko volivne okraje čisto pozabila. To so že zopet tisti sitni kranjski liberalci, ki brez lastnih zaslug samo od sreče pričakujejo zmago!« Tako jo mrmrala, potem pa je vsa utrujena in izmučena zabela lezli proti kranj-skej deželi. In ko je prišla do kranjskih liberalcev, bila je Zmaga slaba. Liberalci pa so bili sila veseli te slabe Zmage in kričali so in streljali so in zažigali so kresove. Liberalnim voditeljem pa, ko so videli Zmago, kako je bila slaba in piškiva, postalo jo slabo. Njihovi politični zdravniki zapisali so jim torej zdravilno kopeli v slavi. Tudi liberalci se radi kopljejo v slavi. Toda ta pot je bila kopelj slabo kurjena, in dci-čim je sicer imela liberalna slava v mestih po 200 in še več stopinj absolutno večine, imela jih je to pot samo 30, 43 in 72. Ubogo malo! Kmalu bo tudi Zmaga čisto opešala in se ohladila sedaj že popolnoma mlačna slava. Nekateri pa trdijo, da jo že «edajni izid volitev mrzla kopel za liberalce. da v Trstu ni Slovencev in slavna vlada nas ne bo mogla več bagatelizirati. Zanimivo jo, ako primerjamo letošnje uipehe z uspehi leta 1897. L tos je bilo upisanih v volivne liste 85 434 volivcev (proti 35.960 1. 1897). Glasovalo jih je 22 285 (proti 25.320) Hortis je dobil glasov 8059 (proti 14.109 1.1897). Za dr. Rybafa je glaso valo 6438 volivcev, o zadnjih volitvah za vit. Nrtbergoja 6471). Soc. Učekar je imel letos 4901 glas (i. 1897 pa 4459). Dr. Dom-pieri je pobral 2410 glasov, med temi tudi precej naših. Razpršenih in neveljavnih je bilo letos 477 glasov, o zadnjih volitvah pa 292. Soc so lepo napredovali: za skoro 500 glaBov. Napredovali smo pa tudi mi. Ako pomislimo namreč, da )e bilo takrat v sami okolici upisanih blizu 1500 volivcev manj nego o zadnjih volitvah in da mnogo naših, vsega skupaj gotovo nad tisoč, ni dobilo volivnih izkaznic, dasi so bili vpisani v liste, moramo biti zadovoljni % vspehom. Mnogo naših volivcev niso pripoznali samo za to, ker je bilo na glasovnicah izbrisano drugo imo in zapisan naš kandidat. V zakonu pa ni nobene določbe, da bi bili taki glasovi neveljavni. Najbolj jezi Italijane, da so se Slovenci pojavili tudi v mestu. Najmanj glasov je dobil naš kandidat v VI. mestnem okraju, v starem mestu, namreč v obeh sekcijah po 91—9Ž. V 1. mestnem okraju (Sv. Vid) jih je imel 251; v ostalih odsekih mesta se menja število ined 159—219. V okrajih Farneto, Rojan in Sv. Ivan (mesto) dosega to število blizu 300, a pri Sv. Jakobu je glasovalo za dr. Rybafa 535 volivcev. Vseh naših volivcev v mestu je bilo blizu 3000. Ako računamo, kakor veleva statistika, na vsakega volivca družino pet oseb, je v mestu samem 15 000 Slovencev. V resnici pa nas je mnogo več. Prej naštetim vzrokom, da je bila udeležba tako pičla, moramo še dodati izredno hudo zimo, ki nam je prišla docela nepričakovano. Skratka: udeležba naša je bila častna in moralni uspeh nas je presenetil. V ožji volitvi seveda ni mogoče, da bo zmagal dr. Rybaf\ Magistrat napne vse svoje sile in že dela. Kar na ulici delijo plačani subjekti cele peščice glasovnic popisanih z imenom ničle Hortisa. Italijanski listi pa prosijo in grozijo, da se človeku kar milo stori. Na namestništvu so nam že namignili, da bomo se pač morali zadovoljiti z moralnim uspehom . . . Sa bi se dalo kaj storiti, če bi soc. bili res to, kar kaže njih ime. A s takimi ljudmi ni govora. Stranka kot taka se baje ne udeleži ožje volitve, za to bodo pa italijanski soc. glasovali vsi za Hortisa. Le slovenski soc.-dem. ostanejo lepo doma ter po-morejo tako, da med pravičnim kandidatom ljudstva, ki so ln.če potegovati za kardinalno načelo socijalistov, za splošno, jednako, direktno volivno pravico, zmaga Hortis, ki do s-, daj ni storil ničesar za tloje, ki bi jih imel zastopati, pa jim tudi ničesar ne obljublja. Volitve v Istri. Iz Trsta se nam piše: Bennali je torej zmagal, zmagal z absolutno večino štirih glasov! Ako bi bila vlada obdržala v veljavi razveljavljene prve puljske sekcije, moralo bi priti do ožje volitve. A tako se je udala prošnjam dr. Campitellija in družbe ter zva lila na vladnega zastopnika neko pogreške: da se je baje on zaračunal, ampak da je volitev bila popolnoma pravilna. Tolažimo se z dejstvom, da tržaško naniestništvo še ni zadnja instai»cija, ki ima o veljavnosti ali neveljavnosti volitev odločevati, nego da imamo še parlament in verifikacijski odsek. Že sedaj živo priporočamo članom istega iz slovenske delegacije, da temeljito proučijo pritožbo proti izvolitvi Bennatija. Volitev v dalmatinski mestni skupini. V mestni skupini Zader se je od 2780 volivcev udeležilo volitve 1732. Od teh je dobil kompromisni kandidat hrvatske narodne stranke vitez Anton Š u p u k, župan v Šibeniku, dosedanji poslanec, 977 glasov in je torej izvoljen. Italijan Z i 11 i o 11 o, župan zaderski, je dobil 600 glasov, pravaši v Šibeniku in drugod pa so glasovali za dr. L a g i n j o, ki je dobil 255 glasov. — V Spljetski mestni občini je volilo 1115 od 2539 volivnih upravičenčev. Od teh je dobil dosedanji poslanec kompromisni kandidat B o r č i c 770 glasov, Italijan dr. Lubin 275, dr. Laginja 44 in drugi ital. kandidat dr. Boxich 25 glasov. Politični pregled. V Ljubljani, 5. januvarija. Volitev v peti skupini je predvče-ranjim presenetila krščanske socijalce in so-cijalne demokrate. Prvi so izgubili tri mandate, poslednji pa osem, in sicer v Litome-ricah, Hebu, Žatcu in Trutnovu na račun nemških radikalcev, v Smichovu in Piznu na račun češko-narodne delavske stranke, v Gradcu na račun nemških nacijonalcev, v Olomucu pa Miadočehom v korist. Poleg tega izgube soc. demouratje bržkone tudi brnski mandat pri "žji volitvi v ponedeljek. Mladočehi so izgubili dosedaj jeden mandat, istotako katoliška ljudska stranka. Ožje volitve za osem mandatov na Češki; n so pokazale naslednji izid: V Mladi B-leslavi je zmagal Mladočeh S rame k proti ^oc. dem. Schusterju, v Litomišlu češko-narodni de lavec Klolač proti Mladočehu Dostalu, v Jičinu češko nar. delavec Czerny proti Mladočehu Doležalu, v Piseku Mladočeh Kratochvvill proti češkemu radikalcu Kalini dalje nemški radikalec Haue k z Dunaja proti nem. liberalcu Röhlingu, v Bu-djevicah nem. liberalec Schreiner proti Cehu Mfillcrju, in v Kralj. Gradcu Mladočeh Formanek proti soc. Weinsteinu. V Pragi je prodrl, kot smo ž# sporočili, Mladočeh Bfeznovsky, ki je dobil 16.587 glasov, soc. dem. Krunert je dobil le 8154 glasov. Izvoljenih je torej sest Mladočehov, 4 češko narodne delavske stranke, mej temi Klofač v dveh okrajih. — Na Moravskem sta pri ožji volitvi prodrla Mladočeh Sehnal proti Minsterju in nem. liberalec Pemsel proti O. Sellingerju. — O ožji volitvi na Goriškem, koder je prodrl dosedanji poslanec dr. Gregorčič, govorimo na drugem mestu, o volitvi v dalmatinski mestni skupini, kjer sta prodrla Supuk in Borčič, smo že poročali. Volitve v splošni skupini na Tirolskem in Predarlskem se vrše dne 7 januv., prihodnji ponedeljek in ne 3., kot smo včeraj poročali. Dr&avnottborske volitve na Dunaju V splošni skupini voli dunajsko mesto pet državnih poslancev. Vseh volivcev v tej skupini je nad 300.0)0. Dosedaj so imeli vseh pet mandatov v rokah kršč.-soc. Pri zadnjih volitvah v letu 1897 so združeni liberalci in soc. dem. grozno pogoreli. Sedaj se je obrnilo na slabše, deloma radi tega, ker so se kršč. soc. preveč zanašali na svojo moč, deloma pa tudi radi tega, ker dosedanja poslanca Bielohlavek, posebno pa bivši poslanec Mittermayer, nista vživala pravega zaupanja svojih volivcev. Tako je prišlo, da je propadel prvi ter Mittermayerjev nalednik Mender. Prodrla sta soc. dr. Ellenbogen v prvem voli vnem okraju s 16 317 proti 15.338 glasovom in Scliuhmeier v petem volivnem okraju s 24.236 proti 21.116 glasovom. V drugem volivnem okraju treba ožje volitvo mej kršč.-soc. Prochazko, ki je dobil 21 872 glasov, in znanim dr. Adlerjem, kateri je združil nase 21 039 glasov. Odločevali bodo češki in nemško-radikalni glasovi, vendar se splošno sodi, da si tudi ta okraj ohranijo kršč.-soc. V tretjem volivnem okraju je sijajno prodrl dr. Karol Lueger z 22.094 glasovi, nasprotnik Reumann jih je dobil le 18.383. V četrtem okraju je koneČno prodrl kršč.-soc. Axmann z 21.913 glasovi, nasprot. kandidat soc. - dem. Skaret le nekaj nad 16.0U0 glasov. Volitve se je udeležilo nad 206.000 ali nad dve tretjini volivcev. V letu 1897 je bil izid sledeči: I. volivni okraj : Bielohlavek 16.056, Reumann 13 810 glasov, II. vol. okraj : Prochazka 25.111, dr. Adler 19.154 glasov, III. vol. okraj: Lueger 23.938, soc. Nemec 18.076, IV. vol. okraj : Axmann 27.177, Skaret 20.920 glasov in v V. vol. okraju : Mittermayer 24.820 , Schuhmeier 20.930 glasov. Iz tega sc razvidi, da so soc-dem. razun v IV. vol. okraju znatno napredovali na račun kršč.-soc. Kriva jo temu največ nejedinost. Preosnova sedanjega minister-stva. Lvovski list »Slowo Polskie« poroča z Dunaja, da se pred otvoritvijo parlamenta prično razprave s strankarskimi voditelji in da se v gotovih, baje dobro poučenih krogih že govori o odstopu ministr. Böhm-Ba-werk, &pens Booden in Giovanelli. Kdo bo nasledoval tein možem, pač še ni znano. »Narodni Listy« sicer vedo poročati, da pride v kabinet predsednik upravnoga sodišča dr. Friderik grof Schönborn, a tega kandiduje list na mesto ministerskega predsednika Koerberja, ki se bo baje moral umakniti, ker ga liberalci ne marajo. Morda bo pa malo drugače. Prememba poslovnega reda. V oklicu konservativnega veleposestva se mej drugim posebno naglaša, da treba rednega, mirnega dela v parlamentu. Poslanci te skupine bodo zastavili vse sile, da bodo mogli izvrševati svoje ustavne pravice. Da imajo konservativni veleposestniki res namen izvršiti to nalogo, je dokaz to, da imajo namen takoj pričetkom zasedanja staviti predlog, naj se premeni poslovni red za poslansko zbornico. Dotičui načrt je že izgo-tovljen in se baje ne razlikuje mnogo od svojedobnega vladnega načrta. Stojalovščeki in poljski klub. Do-gnano je sedaj, da somišljeniki Stojalovskega ne vstopijo v poljski klub, kakor se je v začetku trdilo, in tudi poljska ljudska stranka noče ničesar čuti o zvezi s poljskim klju-bom. Obe imenovani stranki sta namreč sklenili, da tvorita v državnem zboru samostojen klub, kateremu bode pristopil tudi poljski radikalec Breiter. Novi klub bo torej štel 9 mož, pet Stojalovščikov in tri člane poljske ljudske stranke. Pa tudi sicer se nekaj krha v poljskem klubu. Njegovi demokratični člani zahtevaj > premembe klubovega pravilnika, sicer izstopijo iz kluba. Ker se bo pa konservativni večini zdelo škoda 26 glasov, kolikor jih štejejo demokratični člani, bodo radi ustregli tej zahtevi. Itaxpor radi dogodka na avstrlj-sko-črnogorski meji je sedaj poravnan v popolno zadovoljnost obeh strank. Avstrijci so priznali, da se je izvršil napad na črnogorski zemlji, in hočejo strogo kaznovati krivce, nasproti so pa Črnogorci vse storili, da popravijo krivdo. Za novega mejnega komisarja so imenovali pribočnika I. brigade Nikolica, moža, ki ima vse potrebne zmožnosti. S tem se je popolno ustreglo želji avstrijske vlade. Prijateljstvo se je pa še posebno potrdilo s prisrčno čestitko cesarjevo povodom 401etnice vlade „kraljevske visokosti." Proti cerkvenemu gibanju na Francoskem se izjavlja sedaj tudi naj-vplivneji list „Temps", ki ostro graja vladni načrt proti omejitvi svobode cerkvenih kon-gregacij, in pravi: Republika ima sicer pravico do samobrana, toda nima pa niti naj-manjega vzroka, da bi zasledovala in preganjala vse cerkvene družbe. Poleg kongre-gacij, ki sodelujejo tudi v politiki, je namreč mnogo takih, katerim mora biti Francija hvaležna za njih premnoge usluge republiki doma in na tujem. Civilna oblast sme nadzorovati kongregacije, ne sme jih pa zatreti, ker bi bil to čin verskega preganjanja, kakoršnega pa ne sme zakriviti republika. Sl«TStV». Male dnevnice v čast blaženi Devici Mariji, priredil Fr. B 1 e i w e i s. V Ljubljani 1900. Tiskala Katol. Tiskarna. — Z veseljem pozdravljamo to knjižico. Za duhovnike in dozorele može in žene bo jako primerna. Morda tudi za doraslo mladino tu in tam . Ne priporočamo pa „M a 1 i h dnevnic" za skupno molitev v cerkvi. Zato naj se event. druga izdaja izpremeni, in naj se ona mesta ali izpuste, ali parafrastično predelajo. Saj bodo v Rimu tudi izpremenjeni izdaji radi dovolili odpustke. Dopisi. Iz Orteneka na Dolenjskem se nam piše: Skrajni čas je že, da drž. železniška uprava na naši postaji napravi red. Tako dalje ne more iti. Na katerikoli drugi postaji človek vstopi, ravna železniško osobje dostojno in postrežno z občinstvom. Pri nas je človek primoran — če ni po srcu načelnikovem — brez vozovnice vstopiti in plačati v kupeji globo radi načelnikove malomarnosti, ki se raje po peronu sprehaja kot prišlecem postreže. Številno prič je na razpolago, s kakim surovim vpitjem je postaje- načelnik Hočevar v sredo zjutraj delil vozovnice kmetom, ho-tečim na semenj v Ribnico. Tako naj dela s svojim psom, če mu je ljubo, ne pa z ljudmi. Se-li hoče s takim postopanjem pokriti vsakoletni primanjkljaj dolenjskih železnic? Ne rekriminiramo na tem mestu, s kako neslano drznostjo je v pretekli volivni dobi postajenačelnik Hočevar svojo liberalno ljuliko po gostilnah usiljeval našim poštenim ljudem; tudi ne preiskujemo, v koliko se zlaga s častjo državnega uslužbenca uprizarjanje ponočnega petja malotreznih žensk po vasi in ostentativno memo župnišča in cerkve v pohujšanje ljudstva; ne pojasnu-jemo na tem mestu, kako si drzne železniški uslužbenec privoščiti si bojkot grajščini Ko-slerjevi, ki da vendar železnici tu največ zaslužka; tudi ne povprašujemo, s kako pravico je postajenačelnik Hočevar lahko vsak dan več ur z doma in se z dotičnim vlakom še le pripelje, na katerega bi imel čakati doma; — za to pot zadevno železniško upravo le najuljudneje prosimo skrbeti za to: 1. da se postajenačelnik Hočevar opozori na službene dolžnosti; 2. da ravna z našim na kolodvor dohajajočim ljudstvom po človeško — najsi bodo že vozniki ali nakla-dači ali potujoče občinstvo, da ne bodo n. pr. vozniki primorani — kot se faktično godi — raje voziti po daljši poti v Ribnico kot k neuljudnemu načelniku v Ortenek; 3. da pri oddajanji blaga pozna tudi orteneški postajenačelnik predpisane uradne ure, ker so priče na razpolago, da je odrekel brez pojasnila oddajo ob uradnih urah; 4. da se zdrži vsakršnega za drž. uslužbenca malo-častnega hujskanja, kakoršna je bila n. pr. ona — s pričami dokazljiva — na javnem kraji nedavno izgovorjena trditev: Če na sv. Štefana dan blago (šlo se je za zaklane pre-šiče, katerih oddaja je bila nujna) oddam, me bo župnik obdelaval na prižnici, če uii pa on dovoli, pa jih oddam. — Poljanski župnik se v postajenačelnikove dolžnosti doslej ni vtikal, ker vč, da postajenačelnik mora blago oddati, če mu postava veleva; župnik pa tudi vč, da ga Hočevar ne sme oddati, če mu postava prepoveduje. Toda to so spoznali celo preprosti ljudje, da Hočevar navedenih besedi ni govoril v prilog župnikov emu ugledu, marveč v podlo sramotenje. Če železniška uprava v najkrajšem času napravi red na naši postaji, hvaležna ji bo občina, župnija in grajščina Koslerjeva. Iz Podrage, dne 22. dec.') Že dvakrat, dne 17. in 18. t. m., me je v „Slovenskem Narodu" znani dopisnik z Vipavskega ne-osnovano napadal. Dolži me, da sem pisal v „Slovenca" in v notranjske farovže iz agitacijskih namenov. Reči moram, da je to nesramna laž. Da nisem priobčil članka „Kandidat Božič" v „Slovencu", lahko izpriča „Slovenčevo" uredništvo.2) Pripomnim pa pri tej priliki, da je članek popolnoma resničen in stvaren, in da se jaz, ki razmere poznam, z dopisnikom popolnoma vjemam. Tudi v noben notranjski farovž nisem pisal z namenom, da bi dal gradiva za agi -taci j o. Dopisnik toži, da debelih lažij v zadnji uri ni mogoče več popravljati. Kje pa so tiste debele laži? Ene, ki ga posebno peče, se je dotaknil in jo skušal popraviti. Ako pa dopisnik popravlja eno laž, zakaj ne bi popravil tudi drugih, saj je imel v nedeljo čas pisati in vrelo je tudi po njem, kajti to spričujejo psovke, katere je v svojem dopisu name nagromadil. Toda te prepuščam njega napredni olikanosti, ker hočem le stvarno poročati. Poglejmo si sedaj te debele laži. Ker je hotel biti kot državnozborski kandidat vernega kmečkega ljudstva tudi veren katoličan, če tudi le na videz, huduje se, da se v članku poroča, da on niti poslov v cerkev ne pusti. Neresnično trdi, da so bili vsi Boži-čevi posli pri 14—16. misijonskih pridigah, ko je gotovo, da je eno služkinjo ob misi-jonu poslal v Prezid, in da so stariši nekega mladeniča, ki tudi pri njem služi, hoteli že istega iz službe vzeti, ker se ni ude- ') Vsled preobilega gradiva zaostalo. Op. uredništva. *) Potrjujemo, da od Vas nismo prejeli dotifi-nega dopisa. ; ¡leževal sv. misijona. Ali se more reči, da so ,bili v s i posli pri 14—16. misijonskih pridigah? Kje je torqÜ debela laž? Ali bo tudi laž, če povem, da Božiča, ki je župan v Podragi, cb sv. misijonu sploh nismo videli v v.cerkvi itd. Rjsebno čudno se mi zdi, da „Narodov" dopisnik o imeniku popolnoma molči. Gotovo ima slabo vest. On ve, da so dokaz» :a «esnico v mojih rokah, in da je tudi glavarstvo o tej zadevi poučeno, da torej ni debela laž, kar se je pisalo. Pa mogoče bode tudi trdil, da je laž, da je on mesto podpisa na potrdilo zapisal: „Wie der Schelm ist, so denkt er!" Toda potrdilo je v mojih rokah. Posefeno povdarja dopisnik, da je spravil brez agitacije ogromno večino Podražanov v svoj tabor, a resnica je, da seje storilo kar mogoče največ in a g i t i r a 1 o se je na vse mogoče načine. Kako vzorno je bil sestavljen imenik, priča dejstvo, da je bilo v V. kuriji deset volilcev, ki bi bili gotovo z nami glasovali, izpuščenih, in da je bil vpisan in je tudi volil eden, ki še 24 let ni star. Tudi v IV. kuriji smo videli volilce, o katerih je jako dvomno, da bi 8 K, davka plačevali. Iz tega pa tudi vsak lahko spozna, zakaj volilni imenik niti ob uradnih urah strankam ni bil na razpolago. Kar se tiče agitacije, bo stvar jasna, če omenim, da se je žugalo enemu volivcu, da ga župan spravi v zapor, ako ne voli ž njim, da se je delil „volilni katekizem", da so se volilci tudi s pijačo unemali za liberalne kandidate. Posebno se je trudil pri agitaciji občinski sluga, ki je povsod, kjerkoli je imel le količkaj upanja, kljuke pritiskal in vabil volivce na volišče. Da, v svoji preveliki postrežljivosti je oddal stranki Božič h. št. 5. že kar z Božičem Ivanom popisano glasovnico in to en dan pred volitvijo, ter pripomnil: „Jutri pridemo ponj, da gre z nami volit." Drugemu volivcu IV. kurije Žgur Jožefu h. št. 4. ni izročil ne izkaznice ne glasovnice, dasi je bil vpisan. Jaz sem vpričo volivca, ki je vsejedno prišel na volišče, proti takemu postopanju oporekal, a v večini liberalna komisija je odklonila, da bi se to sprejelo v zapisnik, češ, da bo vsaj čist. Da so si bili Ivan in njegovi po takem napornem delu zmage popolnoma svesti, mi pač ni treba omenjati. Kdo se bo čudil, če jih je neprijetno dirnulo, ko so čuli, da so v V. skupini v Št. Vidu za 59 glasov propadli? In kako jih je šele pretresel glas o strašanskem porazu po vsem Kranjskem! A kmalo jih je potolažilo upanje, da zmagajo gotovo v kmečkih občinah. Oj, to Vam je bilo veselje liberalcev po volitvi v Št. Vidu! Mislili so, da je že vse dobljeno. Z zastavo so korakali po trgu, streljali s topiči in z zastavo so šli spremit nekatere Podražane, ki so bili še v Št. Vidu, v Po-drago, kjer se je do večera pridno pilo. Pa glej ga šmenta., pilo se je na medvedovo kožo, medved je pa ušel. Ljudstvo je izreklo svoje mnenje, da Božiča za državnega poslanca ne mara. In tudi do-pisnik „Slovencev" ni lagal, ko je trdil, da Ivanu niti v Vipavski dolini še polovica glasov ni zagotovljena, kajti res je dobil naš kandidat tudi tu devetinpet-deset glasov več nego Ivan. Liberalci se sedaj silno jeze, ker so se tako osmešili, ko so prezgodaj zmago slaviti. Ne vedo, kaj bi počeli. Prete našim možem, da ne bodo dobili državne podpore za prenovljenje vinogradov, ker so klerikalno volili; da bodo morali župnika sami klerikalci plačevati itd. Opomnim tudi, da ni res, da bi bil jaz kedaj izrekel, da dobi Božič v domači vasi le par glasov. To pa sem trdil in trdim, da premožnejši in neodvisni ljudje so v našem taboru, če jih tudi on zaničljivo imenuje klerikalne . smeti. Saj ve vsak, da to dela zaradi tega, ker niso hoteli zanj glasovati, dasi se je tudi njim pred volitvami prav prijaznega kazal, in so imeli priliko od strani slišati, da jih ima Božič „prav rad in da nima nič zoper nje." Dopisnik „Narodov" tudi trdi, da sem v nedeljo na prižnici rohnel in Podražane surovo napadel. Resnica je ta. Zahvalil sem liberalne volilce za „zaupnic o", katero so dali škofu in meni, ko so šli liberalno volit in so raje poslušali zapeljivce, ki hodijo v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrab-ljivi volkovi, kakor svojega škofa in žup-uika. Povedal sem jim, da je 38.000 volilcev na Kranjskem drugačnih misli in da tudi dejstvo, da so Podražani v veliki večini liberalno volili, mi ne vzame poguma, marveč da hočem v isti smeri nadalje delovati kakor doslej in da upam, da marsikateri zaslepljenec še spregleda, in da se marsikateri mlačnež še ogreje. To j.e bilo torej tisto rohnenje in tista surovost. Številke 38.000 res nekateri niso mogli pre-slišati, in kar vzdignila jih je in šli so iz cerkve, in teh je bilo pet. Po „Narodovem" poročilu bi pa vsakdo sodil, da je šla večina moških iz cerkve. Dopisnika, kakor je videti iz njegovih dopisov, gotovo že spomin zapušča. Dnč 18. t. m. že več ne ve, kaj je 17. pisal. Pisal je tedaj, da, kdor pride v „neposvečene predale Slov. naroda", mora biti „nekaj", in da mi v bodoče te časti ne skaže. A glej ga pozabljivca, 18. t. m. že zopet lažnjivo piše o meni, da so me v nedeljo zvečer na dvorišču klerikalne gostilne neznani zlikovci pretepli. Resnica je ta. V nedeljo večer smo imeli v zgornjih prostorih g. Aleks. Žgurja volilni shod. Nekateri raz-vneti pristaši g. Božiča, na katere sme biti posebno ponosen, so res prišli v doljne prostore gostilne in so kričali in nas izzivali tudi na ulici pred hišo. A mi smo mirno zborovali. Ob 1/.i 10 sem šel v spremstvu mož domu, in nič se mi ni zgodilo, dasi so morebiti nekateri imeli hudobno misel. G. dopisnik „Narodov": „Man m e r k t d i e Absichtund w ird nicht verstimmt!" Prav je, če tudi pojasnim, zakaj me je odbor čitalnice izključil. Preprečil sem javni ples, katerega je mislila čitalnica na dan „šagre" to je, cerkvenega žegnanja dne 15. julija prirediti. In odbor me je, ker sem se s tem baje pregrešil zoper društvena pravila in ker, kakor se mi je v dopisu naznanilo, „kot duhovnik ne morem biti v soglasju z društvenimi pravili," izključil. To je torej tisto „sramotno" izključenje. Svetujem pa dopisniku prav prijazno, da nadalje o čitalnici molči. Že ve, zakaj. Znani zlobni dopisnik se je trudil opisati vse moje „grehe", iz Podrage in Babinega polja. Svetujem mu, da se potrudi še v Št. Jurij pod Kumom, kjer sem od 1. 1892 do 1896. kot kapelan služboval. Mogoče, da tam tudi kaj iztakne, da mu ne zmanjka tvarine za „Slovenski Narod". Vem, da ga prsti srbe in sedaj, ko je propadel, še posebno. Kakor se bere v dopisu „Slovenskega Naroda" mej vrsticami, bi se me dopisnik jako rad znebil. Naj bo le potolažen, da ne delam tako, kakor ima on navado, ko ima vedno polna usta sladkih obljub. Uverjen naj bo, da jaz delam zato, k e r j e to moja dolžnost, in naj se le potolaži, ker ostanem v Podragi njemu na kljub in jezo, dobrim Podražanom pa upam, da v prid. Ali se zdi njemu Podraga tako slaba fara? Čudno, saj je on posebno deloval pri ustanovitvi! No jaz se pri svoji skromnosti tudi tu pošteno preživim, je tudi dovelj, bogastva si pa ne želim. Dopisnik tudi misli, da naš prevzvišeni knezoškof nima druzega dela kot iskati po „Slov. Nar." duhovnikov mučenikov, da jih potem kot take prestavlja v boljše fare. Res čudni nazori!! K sklepu povem le še dopisniku, d a doslej ni bila moja navada se v javnosti bojevati, toda ker me je izzval, ima tu, kar je iskal. Ako ga veseli in hoče še kaj več, naj se pa še oglasi. Skrival pa tudi ne bom svojega imena, kakor delajo to lažnjivi dopisniki „Slov. Nar.", ker vem, da resnico poročam, in se vsled tega nikogar in tudi Božiča ne bojim, in zato se že danes bilježim Gustav Koller župnik „mučenik". Iz Bele Krajine, 31. decembra. Kakor drugod po Kranjskem, tako je bila volilna borba tudi na Vinici nenavadno huda. Temu se pa ni čuditi, če pomislimo, kaka dva liberalna generala ima Vinica, ki bi rada, da vsa Vinica tako pleše, kakor ona dva pi-skata. Pišeta se Lepšin in Bregar in pripadata k Jelenčevi vrsti. Koliko dela in truda ata imela siromaka za časa volitev in koliko potov, ker bi bila pognala rada prav vse v liberalen rog. Ker pa sama nista mogla vsemu kaj, pristopil je njima na pomoč še Snifergal. Ta mož je res »universalgenie«. Izučen je šivankar, sedaj je dacar, poleg tega izvrsten pevec in še boljši pivec in sedaj še agitator. Toliko se je trudil za Je-lenca in Globočnika, da je bil kar rudeč. To je torej liberalna viniška deteljica. Ker je pa štirilistna srečneja, kakor trilistna, privzeli so še Katico Bregarjevo v svoj delokrog, da bi le bolj gotovo zmagali. Mislila si je pa ludi: Kdo bi imel zmirom v roki metljo, burklje in kuhavnico, Tako so torej vsi skupno agitirali in si bili prav gotovi splošne zmage. In VBa Bela Krajina je že vedela: Na Vinici bodo volili Jelenca in Globočnika. Ko je pa prišel 12 in 18. gruden in so liberalci po vsem Kranjskem tako veličastno pogoreli, o ko bi bil kdo takrat vidil njih kisle obraze in posebno, ko so tudi na sami Vinici tako lepo pogoreli! Držali so se tako, kakor da so jeli same kisle kumare. Re-quiescant in pice — naj počivajo v smoli, katere so dosti imeli! Iz ormoškega okraja 4. jan.: Hudomušni dopisnik je v št. 100 „Domovine" hotel svojim somišljenikom nekaj prav mikavnega poročati in s tem delati ljudsko voljo za Hribarja, a manjkalo mu je dobrih mislij, zato seje spomnil starega pregovora: „calumniarc audacter, semper aliquid haeret", ter z lo-patoj mahnil po duhovnikih ormoškega okraja trdeč, da nimajo nobenega vpliva in ničesar ne storijo. Ne vemo, ali bi bolj pomilovali izdajatelja „Domovine", ki take čenče vspre-jema v svoj list, ali pa hudomušnega dopisnika. Se vč, ko bi ljudem po Hribarjevem receptu priporočali po vinogradih saditi vr-bače ali protje, po polju pa staviti tovarne tedaj bi nas ljudje res pisano gledali, kakor Hribarja v Ljutomeru. Toda duhovščina ormoškega okraja se zaveda svojih dolžnostij in jih tudi izvršuje, zaradi tega uživa pri ljudstvu ugled in spoštovanje, kar dopisniku „Domovine" ne ugaja, zato mu je ona trn v peti. Predbaciva ji, da ni imela izmed sebe nobenega volilnega moža. To se je zgodilo radi tega dopisnice, da si se lahko prepričal, kako izobraženo je naše ljudstvo in kako zavedni so naši možje, ki tudi na besedo duhovnikovo pri volitvah stopijo kot skale za katoliško narodno stvar! Kdo voli in kako se volijo duhovniki v korporacije, imamo duhovniki dovolj pisem na razpolago od ormoške inteligence, iz katerih je razvidno, koga ljudstvo posluša in komu zaupa. Toda o tej reči bodemo pri bodočih volitvah v okraju odločno besedo govorili z ormoškimi narodnjaki in ne z Vami jun-govski Franček ali liberalni Florijanček, ker vi dva ne spadata med inteligenco in med narodnjake. Čemu tožite, zamorec, da Ormož sam mora nazadovati. Svetujemo Vam, poprimite se dela in v eni noči bode Ormož rešen in popravljeno vse, kar so ormožki narodnjaki zakrivili. Vprašamo Vas še, koliko glasov pa ste ulovili za. svojega ljubljenca, za katerega ste dvoje podplatov raztrgali? Ali ste zdaj na „nepobit" način prepričani, kdo je gospodar v našem okraju? Glejte, eden leži, drugi visi, tretji pa „čobo" poveša, dočim č. g. Z i č k a r , naš vrli poslanec, veselo gleda s hriba na svoje vrle volivce. Bratje, tri podreti, to je zmaga, ki jo je dosegla pravična katol. ideja in narodna zavednost kat. slovenskega ljudstva! Ž i v i o g. Žičkar, živeli katol. narodni možje! Kako ga poznajo! Iz Bele Krajine dne 19. dec. Izmed vseh liberalnih agitatorjev v Beli Krajini se ni za svoje liberalne prijatelje in kolege nikdo toliko trudil, kakor g. Š. iz Črnomlja, brez katerega liberalni kandidati v Beli Krajini še niso nikdar propali. Ta mož je pri vsaki priliki prav toplo priporočal Jelenčka in Globočnika. Toda opravil ni dosti pri kmetih. Ko sem ljudi svaril pred njim, naj se ga varujejo, da katerega ne premoti, tedaj mi je rekel eden: nas pa že ne bo pregovoril, poznamo ga kot počen groš. Drugi je rekel: Poznam ga še od vojakov, kak mož je. Ako nam nc bo dal mira, ga vržemo v kal, če pride k nam. Z Reke 4. januarija. Letos je bil nenavaden začetek novega leta in veka pri nas. Že dolgo let ni mogoče imeti na božič polnoč k e — tako je napredovala Reka! —ali vender bili smo tako srečni začeti z opol-nočno službo božjo novi vek. Ljudstva je bilo polno, zlasti v cerkvi sv. Vida — in priznati treba — bilo je vse v redu — Pol-nočke so se brale v okolici. Na Trsatu je bila cerkev polna in uzoren red — brala se je ljudem resnost na licu — ker ob koncu tega veka nas ne bo več tukaj. — Bilo je mnogo moških v cerkvi. Med sv. mašo bil je tudi kratek primeren nagovor, prav pazljivo poslušan. Isto noč je imela trsaška čitalnica zabavo, a ko je zazvonilo k službi božji, došli so vsi skupno v cerkev. Hvala Bogu, da nam do zdaj še ni razjedel tako hudo ljudstva vsaj tam na hrv. strani taki liberalizem, kakor ga imate pri Vas. — Se je vere in pobožnosti, pokazale so to obilne spovedi in sv. obhajila opolnoči v mestu in v okolici. Narod je treba le večkrat prebuditi — a potreba nam je delavcev na tem polju — če ne bo zlo. — Na Reki so vender izložene izb orne listine, zdi se, da hočejo vender poskušati s prestankom magistratnega provizorija — in voliti župana — morebiti, da je železo za vlado zadosti gorko. Drugega provizorija pa se jim ne zdi treba reševati t. j. reško vprašanje mej Hrvati in Magjari. — Mislijo si: Ko je hruška zrela, pade sama s stebla — saj skrbi slavna hrv. narodna t. j. vladina nenarodna stranka za to, da postane cela Hrvatska neka magjarska županija, in če pojde tako naprej, to lahko kmalo včakamo, potem bo defenitivno rešeno tudi reško vprašanje. — Vidi se iz oholega ravnanja Magjarov, da so si svesti svojega vspeha. — Oni gospodarji a drugi robovi; še celo v cerkve bi se radi vgnjezdili, tudi tam delajo težave in sitnosti neki iz Magjarske poslani vzgojitelji — ali pravzaprav magja-rizatorji — saj za to so poslani sem. Tako dela osobito neki od samega primasa priporočeni vzgojitelj — in pošilja po novinah strastne i neresnične spise, kako da Magjari trpijo tukaj — Išče se prepir — in dogodi se, da sam minister včasih vpraša, kaj je na stvari. Tako so bile donesle magjarske novine neki strastven članek o krivicah, ki se baje godč nekim Magjarom na Sušaku — a bilo je vse neresnično, kakor tudi več drugih stvari. Njim so vsa sredstva dobra, samo da dosežejo svoj namen. Imeli smo do zdaj prav pomladansko vreme, a zdaj se je dobro ohladilo, imamo tudi leda. — Huda nesreča zadela je tukajšnjega brodovlastnika K o z u 1 i č a. Na Angleškem se mu je razbil en brod — utonilo je več oseb iz naše okolice, mej njimi kapitan in podkapitan. Uboge mornarske družine. Tedvuski koledar. Nedelja, 6. januv. : Sv. trije kralji. Ilazglašenje Gospodovo; evang.: Kadar jo bil Herod umrl. Mat. 2. — Ponedeljek, 7. januv.: Krišpin šk., Rajmund mašn. — Torek, 8. januv..- Severin op., Gerhard sk. — Sreda, 9. januv.: Julijan in Bazi-lisa mm. — Četrtek, 10. januv.: Agaton m. — Petek, II. januv.: Higin p. m. — Sobota, 12. januv.: Ernest sp. — Solnee izide 10. januv. ob 7. uri 44 min., zaide pa ob 4 uri 29 min. — Lunin premin: Zadnji krajec ob 9. uri 36 min. zvečer. — Musica saera v nedeljo 6. januvarija: V stolni cerkvi pontifikalna maša ob 10 uri: Instrumentalno mašo v Es-dur zl. Jožef Gruber, graduale Ant. Fnerster, olfertorium Fre-derik Iioenen. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Četrta maša v F - moli in F - dur zl. M. Brosig, graduale »Ornnes de Saba« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Keges Tharsis« zl. J. A. Tresch. Poziv na romanje v Lurd. S Hrvatskega kanijo letos v poletnem času prirediti verni katoliki romanje v Lurd. Več škofov je že obljubilo, da sc udeležč te božje poti. Prišlo je tudi k nam vabilo, kateremu se utegnejo odzvati katol. Slovenci. Prireditelji so se obrnili na Dunaj do tvrdke „Cook & Son", katera jim je nastavila jako ugodne pogoje. Pot pojde z Reke preko Kormina v Milan — Marseille — Toulouse — Lurd — Lyon — Parav le Monial — Chamberv — Turin — Genua — Milan Benetke — Št. Peter na Krasu. Ako se oglasi vsaj s t o romarjev, plačati bode v 1 razredu 420 K, v II. razredu 342 K in v III. razredu 255 K. To je primeroma jako nizka cena. ako pomislimo, da s tem ni le plačan vozni list, ampak tudi hrana za en dan v Milanu, Marseillesu, Lyonu, in Benetkah, za tri dni v Lurdu, za en dan v Paray le Monial in Genovi. Poleg tega dobi vsak potnik pol fiaše vina pri kosilu in večerji, vozil se bode povsod s kolodvora v hotel in nazaj na železnico in vešči vodniki bodo spremljali božjepotnike od začetka do kraja romanja. To so gotovo jako ugodne razmere, pod katerimi bi marsikdo utegnil vzeti v roke romarsko palico, da poleti počastit na sveto mesto „Brezmadežno Spočetje" in presveto Srce Jezusovo. Kdor hoče in more. naj se oglasi vsaj do konca aprila, da bode odbor mogel pravočasno ukreniti vse potrebno. Presvitli gospod knez in škof Anton Bonaventura. ki se bržčas tudi osebno udeleži tega romanja, jc podpisanemu poveril nalogo, naj sprejema udeležnike iz slovenskih pokrajin, ter jim podaje vsa potrebna pojasnila. Morda ne bode izlepa tako primerne prilike, udeležiti se za malo ceno znamenite božje poti, kakor sedaj. Dvignite se torej in prijavite se v obilnem številu duhovniki in verniki, da bodemo Slovenci častno zastopani pri tem jugoslovanskem romanju! V Ljubljani, dne 4. januvarja 1901. Dr. Andrej K&rlin, kanonik. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. januvarija. Cenjenim gospodom volivcem go-renjsko-notranjske mestne skupine! Pri volitvi dne 3. t. m. združili ste na moje ime, akoprav nisem kandidoval, toliko število glasov, da je le malo manjkalo in postal bi bil proti moji volji državni poslanec. Blagovolite, častiti gospodje volivci, sprejeti za to častno zaupanje mojo odkritosrčno zahvalo in bodite uverjeni, da Vas spremljajo moje najiskreneje želje za blagor in napredek vaših mest in trgov. Bog vam daj obilo blagoslova ! V Lovranu 4. januvarija 1901. Josip Šuman, c. kr. dvorni svetnik. Hudobija Jelenčeve garde. Kako nizkotno postopajo liberalni terorizatorji z učiteljstvom, se razvidi iz te notice »Učiteljskega Tovariša«: »Pranger«. Tovariši in tovarišice, naznanite našemu vrlemu »Tovarišu« vse tiste učitelje in učiteljice, ki so naročniki »Slov. učitelja« in tudi tiste, ki so pri državnozborskih volitvah volili, oziroma delovali za klerikalne kandidate, da jih le-ta po zasluženju postavi na »pranger«. Hkrati naznanite »Uč. Tovarišu« tudi vse tiste tovariše in tovarišice, ki hočejo biti nekak »Zuckenvasser« ter niso naročeni ne na »Slov. učitelja« in ne na naš list. Kdor ni z nami, je zoper nas! — Dobro! Mi pa vemo za gorostasne lumparije li beralnih učiteljev, o katerih molčimo le, ker se nam smilijo njih družine. Ta terorizem nas pa sili, da zabeležujemo kroniko liberalnega učiteljstva, ter jo potem ob priliki porabimo tam, kjer bo izdala! Božičnica v deželni blaznici na Studencu. Da bi tudi revni umobolni se vdeležili saj nekoliko božičnega veselja, kolikor je po njihovem dušnem stanji mogoče, napravili so jim božičnico. Na sveti večer imela sta malo razvedrilo oba oddelka, možki in ženski. Za možki oddelek je posebno oskrbel ordinarij g. dr. Robida; poleg božičnega drevesca jih je nagovoril g. ordi narij in umobolni so zapeli nekaj pesmi Na ženskem oddelku je ordinarij gosp. dr Divjak preskrbel tudi božično drevesce; po leg tega pa se je blag. gospa dr. Divjakova veliko prizadela, da se je na sv. večer in $ a novega leta dan predstavljal mal igrokaz — namreč greh prvih človekov in prihod Odrešenikov; končal se je ta mali igrokaz z živo podobo pri jaslicah. K tej igri je prišlo mnogo ljudstva iz sosednjih vasi. Umobolni so pač hvaležni za veselje, ki se jim je priredilo. Osebna vest. Cesar je ravnatelja učiteljske pripravnice v Ljubljani, g. Fr. H u-b a d a, povišal v šesti plačilni razred. Odlikovanje Sv. oče Leon XIII. je g. Ivanu M a t h i a n u , tovarnarju v Ljubljani, podelil komturni križec k vit. redu sv. Silvestra. Ljudske šole v Ljubljani bodo še prihodnji teden zaprte; šolski pouk se prične 14. t. m. Lep katoliškonaroden poslanec je Vrhniški župan Gabrijel Jelovšek. On, in nihče drugi, je odgovoren, da je na Vrhniki dogodil se škandal, da je liberalni kandidat dobil večino. Dolžnost g. Jelovška je bila, zastaviti svoj upliv za proti-liberalnega kandidata. Saj je leta 1895 samo po odločnem uplivu katoliško narodne stranke bil g. Jelovšek v kmetskih občinah ljubljanske okolica izvoljen deželnim poslancem! Svojo hvaležnost je g. Jelovšek na lep način pokazal ! Če se je hotel pri državnozborski volitvi tako vesti, kakor se je — bi bil moral kot poštenjak vsaj naj-pred odložiti mandat, kojega uživaže dobrih 5 let samo po milosti katol.-narodne stranke. Tak značaj spada tudi javno, ne pa samo 8 k r i t o , v »Narodovo« stranko. Torej---!! Ljubljanski liberalci pihajo. Ka-toliško-narodni volivci so danes silno ujezili liberalce. Po vsem mestu so nabili velike lepake z naslednjim besedilom: Pyrrhova zmaga liberalcev ! Še jedna taka zmaga pa so zgubljeni. Dr. Tavčar ima v Ljubljani 72 glasov absolutne večine, mej tem ko je Jožef Kušar (!) še 1. 1897 imel 174 glasov absolutne večine. Dr. Ferjančič ima samo 43 glasov absolutne večine, 1. 1897 pa je imel še 86 glasov absolutne večine. Notar Plantan ima 30 glasov absolutne večine. 1895 je imel liberalni kandidat v dolenjskih mestih 95 glasov absolutne večine, 1. 1897 pa so ondi liberalci zmagali brez odpora. Vsi liberalci imajo torej skupno absolutne večine 145 glasov, katoliško rarodni poslanci pa so zmagali z absolutno večino 22.211 glasov. Vsi trije liberalci Plantan, Tavčar in Ferjančič so dobili skupaj samo 1937 glasov, naši poslanci pa so dobili skupaj 57.185 glasov — torej s splošno, direktno in tajno volivno pravico na dan! »Narodove« trdnjave se majö, mi pa gremo naprej! — Katoliško narodni volivci. S čim se tolažijo belokranjski liberalni kmetje? Tisti kmetje, ki so volili Jelenca in Globočnika in katere zdaj drugi imenujejo »odpadnike«, tolažijo se s tem, da bodo volitve ovržene. Pripovedujejo, da se bodo pritožili sami g. Ščetina, ker so se za njo največ brigali, in sicer kar naravnost svitlemu cesarju, da bodo toliko več dosegli. No potem bomo pa gotovo zopet brali, kako prijazno pismo je svitli cesar pisal g. Ščetini, kakor nekdaj materi bivšega kandidata Zupančiča. Samo napis se bo dru-gači glasil, ne namreč: Ljuba mati ampak: Preljubi očka Ščetina! Nova železnica na Dolenjskem. Železnično ministerstvo je v sporazumu z deželno vlado g. Josipu Pavlinu v Ljubljani dalo dovoljenje za tehnične priprave v svrho zgradbe ozkotirne železnice od trebanjske postaje mimo Mirne, St. Rupert», Mokronoga in Pijave do Dvora pri Šent Janžu. Kaj so Belokranjci posebno radovedni po volitvah? I, no kaj? Koliko je dobil črnomeljski Ščetina „bakšiša", ker je tako pridno delal za liberalne kandidate. Slančev Kori ga gotovo ne pusti neobdaro-vanega, ker se je toliko pehal in trudil zanj in njegovo gardo. Upamo, da je malo več spravil v žep, kakor 1. 1883, ko je on plačal „likof" za g. svetnika. Ali pa ga bo nagradil Tavčarjev Johan, vsaj: Sluga zvest Šetina Franc Je dohtar Tavčarju. Naročnike „Domoljuba'' prosi uprav-ništvo potrpljenja, ako pri razpošiljanju prve letošnje številke ni vse v redu. Dohajala so še med razpošiljanjem naročila, na katera se ni moglo več ozirati. Cerkveni govor za može bo jutri popoludne na praznik svetih treh Kraljev ob četrt na štiri v stolnici. Na to opozarjamo prav posebno krščanske može iz meščanskih krogov, da so ga udeleže v častnem številu. Meščanska godba. Jutri 6. t. m. priredi meščanska godba v «Narodni kavarni« koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev za osebo. Zahvala ljubljanskih ognjegascev. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo izreka tem potom vsem svojim dobrotnikom za blagodušne prispevke k zadnji društveni božičnici najtoplejšo zahvalo. Odbor. Ljubljanske novice. Mlekarsko zadrugo snujejo v Ljubljani. — Povozil je 701etni Dolenčev hlapec delavčevo hčerko Amalijo Sadnikar. — Ogenj. Žena postreščka Koširja v Hil-šerjevih ulicah štev. 12 pustila je danes po noči goreč pepel pod mizo. Miza se je vnela in deloma zgorela. Zgorel je tudi jeden zaboj in jeden škaf. Ogenj so pogasili, predno se je razširil na ostale predmete. — V s 1 e d pijanosti padel je včeraj v Hilšerjevih ulicah Ferdinand G o c k. Ranil se je močno na rami. Na magistratu so ga obvezali. — Tatu Fr. Mavca, ki jo ukral v Ljubljani 50 kron in katerega je zasledovala ljubljanska policija, je aretovalo orožništvo v Št. Vidu. — Izgubil jo Fr. Križaj zlato iglo vredno 16 K. — Tatove lovila bode danes policija Bkupno z orožništvom po Rožniku. — K a p o ukradla sta danes po noči dva Globočniko^a hlapca nekemu domobrancu. Pri Elizabetini bolnici poškodovala sta ograjo in domobranca nabila. V Tomčevi gostilni v Streliških ulicah sta bila aretovana. — Trčnil je včeraj izvošček Mitel z vozom Steihercevim. — Zaboden je bil v Lattermanovem drevoredu Andrej Mlinar iz Št. Vida. Mlinar, mizar pri Dober-letu, napadalca, ki ga je zabodel v rebra, ni spoznal, ker je napadalec takoj zbežal. Rana ni nevarna. — Umrla je gdč. Amalija Detter v 24. lotu svoje starosti in ne gospa Detter, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Štajerske novice. Olikaceljskih magistratnih pisačev. Iz Celja se poroča, da so napadli magistratni pisači brez vsakega vzroka slovenska mladeniča Zabu kovšeka in Pevca. Napadli so iu, ker sta na ulici govorila slovenski. Posebno junaški sta se obračala magistratna pisarja Sonnenburg inSchalon Napadeni Pevec je bil nakrat ves v krvi. Policije ni bilo nikjer. Sodišče bode dobilo stvar v roke. — Na mariborskem učiteljišču so pomaknjeni profesorji Fr. H o r a k , Fr. Robič in Luka Lavtar v 7. čin. razred. Vlak povozil je blizu kolodvora Pesje pri Velenju dragonerja Jakoba Bo-i č a , doma iz Šoštanja. Vojak je močno vinjen obležal na progi. — Imenovan je pravni praktikant pri mariborskem okrožnem sodišču g. Ambrož Petrovič, avskultom. Kako se je Olobočnik v Beli Krajini predstavljal in kmete „farbal". Kmeta, ki je bil 9. t. m. na voli vnem'shodu Črnomlju, vprašam : No kaj ste zvedeli od Globočnika, Vam je li dopadel njegov govor? Ne, mi odgovori kmet, preveč je lagal. Rekel je »le gospoda nobenega ne volite, ker noben gospod ne ve, kje krompir raste. Mislijo, da raste na drevju«. Taki pa vendar le niso gospodje sem si mislil, da bi ne vedeli, kje krompir raste. To se je že zlagal. Potem je rekel zopet, da je kmet in da ima 50 glav živine. Pa, sem si zopet mislil, če ima 50 glav živine, potem že ni kmet, vsaj toliko še Krupski baron nima, če je tudi graščak in ima prav veliko posestva. Moža, ki tako govori, jaz ne bom volil. Katoliško politično društvo za sevniško-brežiški okraj „Sava", kate rega pravila je vlada potrdila, se bo ustano vilo dne 8. jan. 1901 ob pol 10. uri v Brežicah v »Narodnem domu«. — Pripravljalni odbor. Zdravje v Ljubljani od 23. do 29. dec. Novorojencev 16, umrlih 15; med njimi za škarlatico 1, jetiko 2, za različnimi boleznimi 12; med njimi je tujcev 4, iz zavodov 5; za infekcijoznimi boleznimi so obo leli, in sicer: za škarlatico 15. Koleki za zadruge Finanč. minist= je odredilo, da se podpisi na prošnjah za vpis v zadružni register smatrajo kot skupen podpis in da se za legalizacijo teh podpisov plača le 2 K, oziroma i K pristojbine, v smislu tar. 66 zakona % dne 13. dec 1862. Izžrebane obveznioe 4% deželnega posojila, 54 po številu, v sKupnem znesku 134.800 K izplačevala bode z gla-vinskimi zneski v imenski vrednosti kranjska deželna blagajnica v Ljubljani dne julija, ravnaje se po dotičnih veljavnih predpisih. Omenja se, da se bodo izžrebane oblice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4% es-komptni pristojbini. Izžrebane srečke ljublj. loterijskega posojila. Dne t. m. so bile izžrebane naslednje številko: 71763 z dobitkom 50000 K, 33330 z dobitkom 3000 K, 5775 z dobitkom 1000 K, 21183 z dobitkom 1000 K, 28962 z dobitkom 1000 K, 41540 z dobitkom 10(0 K, 42657 z dobitkom 1000 K : 285 808 1529 IG 11 2053 2559 2606 2680 2749 2869 2916 3096 3574 3586 3771 4171 4307 4433 4701 4704 5036 5149 5233 5448 5554 5684 5829 5983 6002 ' 6020 6449 6778 6854 7095 7361 7377 7467 7471 7651 7712 7767 7969 7984 8087 8152 8386 8441 8572 8819 8942 9052 9059 9235 9548 9822 10195 10263 10312 10545 10696 10740 11247 11477 11644 11841 11960 12313 12321 13184 13196 13299 13315 13416 13524 13693 13853 14051 14280 14,^71 15039 15080 15101 16687 17040 17112 17233 17483 17522 17596 17727 17805 18133 18995 19562 19636 19740 19775 20340 2"822 21067 21476 21495 21507 21848 21940 22469 22657 22820 22904 23128 23366 23735 23803 24118 24277 24787 25143 25345 26487 26643 27435 27495 27559 27675 27957 28238 28594 28689 29142 29990 301'0 30278 30355 30376 30691 30895 32196 32161 32346 32655 33313 33794 34484 34606 34712 34861 35063 35095 352b3 35388 35451 35920 36032 36143 36215 36742 37340 37406 37455 37770 37891 38277 39399 39416 39553 39692 39868 39850 39938 40008 40265 40365 40556 40595 40653 40856 41082 41301 41546 42044 42190 42797 42864 43211 43440 43782 43980 43989 44031 44085 44118 44348 44509 44782 44960 45100 45190 45431 45689 45790 45865 46215 46382 46635 46654 46660 46801 46828 46935 47571 47734 48005 48479 48612 48881 49212 49399 49445 49682 50086 50344 50510 50766 50783 51613 51894 52081 54107 54310 54703 55498 55675 55924 56107 57501 57605 58824 58970 59756 59893 59953 60674 61028 61156 61407 62090 62361 62728 62822 63050 63092 63201 63255 63367 64069 64074 64176 65007 65073 65103 65140 65296 65542 65588 65670 65693 66061 66276 66374 66904 67255 67547 67730 67804 68003 68171 68284 68597 68704 68748 68776 68810 69089 69289 70129 70311 70337 70411 70627 70848 71043 71471 71996 72234 72504 72651 72996 73240 73246 73269 73537 73564 73614 73752 73765 73882 74011 74606. Od dosedai izžrebanih so še nedvigojene številke 50.0u0 K, 70102 z 36052 z dobitkom 30.000 K, 41027 z bitkom 1000 K in mnogo po 60 kron. Zameti v Galiciji. Po vsej Galiciji Od dosedaj izžrebanih 33516 z dobitkom dobitkom 50.000 K, do- so, kakor se poroča, veliki zameti, ki so pretrgli železnično zvezo z Rusijo. Kako se ljudstvo „izobrazuje" Na Štajerskem imajo »Volksbildungsverein«, kateri si jo menda stavil nalogo, da razširja ateizem med ljudmi. Dne 16. dec. prošlega leta je ta »Volksbildungsverein« priredil v , Weizu predavanje dr. Zotha o smrti. Razpravljal je o smrti v čisto materijalističnem smislu ter k sklepu rekel, da gotovo mnogi poslušalci spoznavajo, da je njegovo predavanje v popolnem nasprotstvu z njihovo vero v nesmrtnost človeške duše. A z vero nima veda nobenega stika, ker sloni veda le na »dejstvih«. Nesmrtnost, ki jo priznava veda, je vsa druga, nego nesmrtnost, ki jo uči cerkev. Zakon o ohranitvi Bile in tva-rine velja za celo naravo. Posameznik mora poginiti; višje bitje pa, vrsta, obstoji in se razvija. Vrsti na ljubo se povsod v prirod. Kre» usmiljenja žrtvuia posameznik. Mi ljudje smo nesmrtni v nadaljnem razvoju otrok našega plemena — L«pa »izobrazba«, ki jo dobiva ljudstvo iz takih fraz! Novoletno darilo. Iz Berolina se poroča, da je znani „Kralj kanonov« Krupp v Essenu ob novem letu daroval 1 in pol mi!, mark za delavske ustanove. prorokuje Falb o novem letu? Falba še ni minilo veselje do prorokovanja. Za bodoče polletje napoveduje to - le : J a nuvar. Prvo polovico meseca bo mraz, ozračje bo suho, snežilo bo malo. Sredi meseca bo mraz odnehal, in snežilo bo vedno bolj. Zadnji teden bo padlo mnogo snega, vreme bo vlažno. F e b r u v a r. Prvo tretjino meseca bo deževno vreme. Nato veliko snega V drugi tretjini bo manj snežilo, tudi se bo nekoliko ogrelo; v tretji tretjini bo nenavadno gorko in veliko dežja. Na-zadnji povodnji. Marec. V prvi pjlovici veliko snega, v zahodni Evropi dež. V drugi polovici v zahodni Evropi suša, v osrednji Evropi dež. 20. marec je najkritičnejši dan celega leta. Koncem meseca bo dež pone-haval, postajalo bo vedno gorkeje, tu in tam bodo viharji. Celi mesec bo zelo vlažen. April. V začetku mraz, nekoliko snega. Potem suho, toplota primerna. Od 12. dalje dež, viharji, vedno bolj hladno. Okrog 18. suho, nekoliko snega. Po 24. dež, zelo toplo, viharji. Maj. Splošno malo dežja. V drugi polovici meseca zelo toplo. Od 10.—20. veliko viharjev. C^li mesec precej vlažen. Junij. Splošno bolj suho vremo, kakor v maju. Od 10.—20. veliki nalivi. Od 20 do konci meseca veliko viharjev. Prvi teden bo vroče, drugi teden bo vročina odnehala, tretji teden bo precej hladno, četrti primerno gorko. Gorenjec bi na to dejal: Tisti proroki,^ki žgance jedo, nič ne vedo. S Češkega Dnevnik »Radikalni Listy« je z dnem 31. decembra min. leta nehal izhajati. Govori se, da bo v prihodnje izhajal pod naslovom »Občanske Pravo (Državljanska Pravica), in sicer ne več kot dnevnik, ampak kot tednik. — Aretovan socijalni demokrat. Urednik v Lomu izhajajočega socialističnega lista »Hornik« » II. » » 1 12 Koruzna » » > 17 50 » III. > > — 96 Ajdova » » > 32 60 Telečje meso > 1 20 Fižol, liter. . . - 16 Prašifje > sveže » 1 40 Grah, » . . . • — 20 > » prek. > 1 40 Leča, » . . . — ¿4 KoStrunovo meso > — 80 Kaša, > . . . — 22 Maslo . . . . » 2 — Ričet, » . . . — 22 Surovo maslo . . > 1 90 Pšenica . . 100 kg 16 — Mast prašičja . . > 1 40 Rž ...» » 13 60 Slanina sveža > 1 .16 Ječmen . . » > 13 20 » prekajena » 1 44 Oves ... » » 60 Salo..... » 1 20 Ajda ... » » 13 — Jajce, jedno . . Mleko, liter . . — 8 Proso, belo, > > 17 — — 16 „ navadno » » 14 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . » > 11 riO » kisla . € — 80 Krompii . » » 4 80 Med..... kg — — Drva, trda , ms — — Piščanec . . . 1 20 » mehka, » - — — 46 Seno, 100 kg . — — — — Slama, > > . — — — — Stelja, > » • — — Odprto pismo g. dr. Ivanu Tavčarju, šefredak-terju „Slov. Naroda", „občespo-štovaueinu" Jarneju Žor-žu, Filipu Uršič-u, Janezu Židanek-u, (Janp. Petrič-u, Frančišku Petrlč-u, Jakobu Itondič-u, Fortunatu Kcte, vsem iz Slapa. V notici „slov. Naroda" fct. 295 so mi predhaciva, da sem vedoma in noBramno layral v svojem popravku v „Slov. Narodu" št. 294 in da nimam toliko moštva, da bi priznal, kar sem storil glede zadevo na Slapu, in da so zgoraj navedeni „občespo-stmani možje" iz Slapa pripravljeni potrditi s prisego, kar je pisal „Slov. Narod" o meni gkde zadeve na blapu. Ponudim 200 kron gosp. iU-freclakterju dr. Ivanu Tavčarju za družbo sv. Cirila in Metoda, ako mi dokaže najmanjšo laž v popravku v „Slov. Narodu" št. 295. Ponudim po 100 kron zgoraj navedenim „občespoštovanim možem" iz Slapa, ako mi dokažejo, da sem se glede na zadevo na Slapu zlagal, ali da sem »e sploh katerikrat zlagal. Ako pa se mi ne dokaže laž, ostane za vselej pribito, da se v „¡slovenskem Narodu" obrekuje, laže, čast krade; tudi bo potem vsakdo vedel, koliko vero gre „občespoSto-vanim možem" Jerneju Žorž, Filipu Ursič, Janezu Zidanek Gašparju Petrič in njegovemu smu Frančišku, Jakobu Hondifi in Fortunatu Kete iz Slapa. Vipava, 1. januvarija 1901. Matija Erjavec, dekan. J a vii a zalivala. Zahvaljujem se slav. „Prvi avstrijski zavarovalnici proti nezgodam na Dunaja ', pri kateri sem zavarovan ter vsakomur priporočam nje vestnost v slučaju pripetljaja kake nezgode. Imenovana družba mi je izplačala ogromni znesek za nesrečo. katera se mi je bila pripetila dnč 8. avgusta leta 1900. 12 i-i Jurij Jenko, zidarski mojster v Gorenji Šiški št. 86. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * tinkturo lekarnarja Plccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti pa peža Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po 12 in HI. vec stekleničic. 591 50—23 kot želodec krepkujoče in tek vzbuja.jo- če. dalje kot pre-bavljenje in telesno odprtje pospešujoče sredsivo, posebno onim, ki trpe na navad iem telesnem zaprtju. Trgovina, mešanim blagom Radi rodbinskih razmer se odda pod zelo uarodnimi pogoji v lepi vasi na Notranjskem i» nad 30 let uspevajoča trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa nad 40.000 K. Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 11 3-1 L e.stilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 20 11—7 C. in kr. priv. umlvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h je tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinijo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v 1. Avstro-Ogerski. 630 20-9 Glavna zaloga Franc Jan. Kwizda, c. in kr. avstr.-oger, kr. rumun. in knežji bulgarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra (M;h(h At.O se priporoča piei. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke tz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svejo ?*logo izgotovijene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 2 V ŠenNVidu nad Ljubljano je na prodaj enonadstropna hiša, katera stoji tik državne ceste, bli/.o farne cerkve, iu ob začetku stavbišča za nameravane škofove zavode, torej prav primerna za vsakovrstne obrte. yeč se ooizve ravno tam hiS. št. 7. (1111 7) Iičem mladeniča z dežele, kakih 15 let starega, kot v svojo trgovino. Ponudbe sprejema M Jemec. trgovina s špecerijskim blagom v Ljubljani, Tržaška cesta 14. 13-2 Izurjena prodajalka, ne preveč mlada, ki bi vodila filijalko najine trguvine z mešanim blagom, se vsprejme pri 6 3-2 Lefolnger & Bergmann v Litiji. IIER BABNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojujo kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jeli, pospešuje prebavllanje iu rediluost, telo jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrocih pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici 2 K 50 h. po pošti 40 h več za. zavijanje. ¡¡SS>~ Prosimo, da se ^ vedno iziecno zahtevaHer- —,_nAifc,__... rijSCHUTZ-MhŠRTE6 !ü babny-jev apneno -že-W lezni sirup. Kot znak iz-[r; vora se nahaja v steklu in [r na zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjer.o z vzv še- steklenica"1' p'oleg°S'stoječo urafino registrovano varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče (t) Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./1, Kaiserstras3e 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani in drugod. 120 20-« V zalogi je nadalje pri g£. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschläger. Galir. Piccoli, Ubald pl.Trnköczy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Brezo: G, E'sässer; Sovodenj: K. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Konietter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; St. Vid • A. Reichel; Trbiž: .1. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A.Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini. M. Havasini : Baijak: Jobst & Schneider. L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth. Kneza Janeza Liechtenstein-skega 779 24-6 „Unter - Themenau" pri Bfeclavi (Lundenburg) priporočit: Mozaik- in tako zvanc „Felnklinker"-ploščo v najlepši izvršitvi za vsakovrstno tlakanjo, zlasti za cerkve in samostane. Taka dola jc tovarna m izvršila po oerkvah v Bromovi, Mariavölgy, Kromer.zu in vJltak-ringu; v klavniol Umski; po kolodvor i v Olomocu, Prorovu, Krnkovn: v samostanih Kolomoa, Stani Wm« . Modlingu Br, prevzeti na dan dražbe so še nahajajoče stroje in ilru^e premičnine za skupni znesek 6000 kron v celoti pod jedmkimi plačilnimi pogoji Ostali dražbeni pogoji kakor tudi cenilni zapisnik m izvleček iz zeinl]iške knjige leže pri tem uradu kupcem na vpogled v sodni pisarni mej uradnimi urami. Zastavna pravica na predmete, ki pridejo na dražbo, vknjiženili upnikov ostane pri rlržana brez ozira na prodajno svoto. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 17. decembra 1900 Parla svetovna razsipa 1901) : „Grand Prix". IVn.jv išj» odi i les. ! ■:0T Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. na , '1860\ . T.RA.RM\ Pod" ^C.nEfEPBypftiy platu. gw"9" 978 10-10 fceNV* Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 pnrov! Edini kontrahenti: Me*Mtorft; Itehn ti €©., Dunaj, I. Na drobno na prodaj v vsaki boijši prodajni čevljev, gumi in modnega blaga. KHKK KKHXKXXHKXKXH*0©0©©00000©00 Arhitekt Trumler priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Plauiz-eyi lii&i. za sestavo načrtov za oorkvo, vile, hiše itd. itd., za sestavo in preizkušnjo stroškov in stavbnih računov, za sestavo stanovanjskih oprav in umetno obrtnih predmetov, kakor: pohištva, ograj, razsvetljevalnlh predmetov itd., Isko v modernem slogu kakor tudi v drugih. Atelije /,a umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. 112010-* 5 2-1 V petek dno 11. prosinca 1901, ob 9. uri dopoldne, ako treba tudi v torek dne 15 t. m odprodalo so bode trideset stavbenih parcel lastn h gospodu Ivanu Smrekar v Ljubljani, ležečih v katastr. občini Spodnja Šiška posamezno pot m prostovoljne javne dražbe na licu mesta. Več o tem v pisarni podpisanega sodnega komisarja ali pri gosp. odvetniku dr. Danilu Maj a r o n u v Ljubljani. I >i*. JbVan Voli, c. kr. notar kot sodni komisar. ^ flru/inska pratika f i J® i Dobiva se komad po 12 kr. = 24 vinarjev Jpo vseh prodajalnicah v mestih in na deželi. Glavna zaloga pri II. \tfniami v Ljubljani. _ ===== Ceniki za razprotlajalce poiiljajo ne zastonj. - Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejie trpeino, kratmo blayo «a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, karale, pluviale, dalmatlke, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kar se rabi v oerkvi pri sluibi bofcji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ročno In poSteno po najnižji eeal bandera in vso drugo obleko. Preeastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domaŠo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpo&tenejio postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnej&im spožtovanjam se priporoča 502 52-31 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. Otvoritev pekarlje. Slavnemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvorll V petek dni 4. t. m. vže znano pekarijo na Rimski cesti št. 5 po domače pri „Vitezu" (Deutschenritter-ju). Skrbel bodem, da slav. občinstvo vsestransko zadovoljim z raznim finim ter vedno svežini in okusnim pecivom. Na zahtevanje pošiljal bodem tudi vedno sveže pecivo vsako uro na dom. " Pekel se bode tudi domači kruh vsaki dan ob 7. in 9. uri zjutraj. Za obilni obisk moje pekarije se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam. Velespoštovanjem Anton Smc^kc, pekovski mojster. t JLXXjZ ± Jt X X X XX V Zaloga Kari Giani-jevih yezil in tkanin FELLINGER in HA88INGER o. in kr. dvorni založniki. 114 26-18 Cerkvena oblačila, društvene zastave itd. ■J» I.. Seilergasse 10, „Gottweigerhof". Krasni cenik z nad 300 podobami brezplačno. jf3 I »i i ii .i Naznanilo. 7L dnem 31. decembra 1900 se je v gostilni pri Zajcu na Ilimski cesti pričel točiti pristen hrvaški pelinkovec ter vedno sveže 1135 3 ReininghausoYo marino pivo. m S ti m S i C. priv vzaieiDO zavarovalno flrnstvo proti mi t Graflcn. Razglas. Ravnateljstvo o. kr. priv. vsajemnega savarovalnega druitva proti ognju v Gradcu si usoja naznanjati p. n. drudtvenikoiu, da se vplačevanje drustvenine za leto 1901 začenja s 1. januvarijem 1901 ter se vsprejema vsak čas pri ravnateljski blagajnioi v Gradcu, kakor tudi pri zastopništvih v Celovcu in v Ljubljani, ter pri okrajnih komisarjih K temu se pripominja, da vsi oni p. n. društveniki oddelka sa poslopja, ki so v začetku leta 1899 že bili zavarovani pri zavodu in ostanejo tudi Se v letu 1001 njega društveniki, glasom sklepa shoda društva z dne 7. maja 1900 dobivajo iz gospodarstvenega presežka oddelka za poslopja, ki se je dosegel leta 1899, povračilo v visokosti deset odstotkov normalne druStvenine, predpisane za leto 1899, za kateri zneBek se zmanjša tudi znesek, ki ga morajo vplačati za leto 1901. V Gradcu, decembra meseca 1900. Ravnateljstvo c. kr. priv. vzajem. zavarovalnega društva proti ognju v Gradcu. ——m»-- Pisarna zastopništva v Ljubljani nahaja se v poslopju zavoda na Marije Terezije cesti št. 2, v pritličji neposredno poleg veže. kjer se vsprejoinajo vsak delavnik med dopoldanskimi uradnimi urami vplačila kakor tudi zavarovalni predlogi. Glavni zastopnik za Kranjsko: KAHOL HUDAB1UNIGO. j| 3G Josip Kastelic, krojaški mojster, v LJubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne olileJUl e9 posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem blrete, oingulum in vsakovrstne šemlaete, kakor tudi v>a draga ▼ to stroko apadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaiko delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode m dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 49 Zunanja naročila točna. — Cene primarno nizke. T> ix ii a j ska i iiiaika Hranilne vloge na knjižioe s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vred-ostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 2 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12, Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni saklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicab. Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. I > u n a j ^ k a borza. Dni 4. Januvarija. kopni državni dolg v notah ... 98-30 -kupni državni dolg v srebrn..........9815 Vvstrijska zlata renta 4°/0.......117-45 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 9815 gerska zlata renta 4°/B........117 30 gerska kronska renta 4°/„, 200 ..........92 30 vvstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1692' — „reditne delnice, 160 gld.......669 — ondon vista ....................240 25 VemSki drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj 117-62 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 3-2°/, Dni 4. januvarija. državne srečke 1. 1861, 250 gld.. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-52 1912 90-70 11-37 177-164-75 197-50 95— 140-15 256-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/„ > južne železnico 5°/„ > » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogergkega » „ » 5 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 gld. 107-50 93-75 429-~ 338 50 120-99-50 388 -360* — 47-~ 22 -1360 69-- Salmove srečke, 40 gld....... St. Genčis srečka, 40 gld...... . VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo avstrijsite banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želoz., 1000 gl. st / Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . SploSna avstrijska jtavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 179 — 202 -- 268 6® 6215 - 836 -109 50 146 50 433 443--253 7,j. i®. japlrjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogočo viuocog» obrestovanja pri popolni varnosti atr naloženih glavnic. "SM