Stev. 64. Poštnina pavšalirana. Poaüameflsna številXrÜ čfcO I rs **sr I«.Wc Leto 2. Uredništvo In upra\rništ?o v Velikovcu. List izhsja vsak torek in petek. Nnročntna znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3 K, Cene Ip.seratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K Pri naročilu nad 10 ob jay popust. Odkod, nemškutar, si doma, Da vsak za norca te ima? Dernarkacijska črta. Nemci so se pred antanto valjali v prahu in jo prosili, naj odpravi demarkacijsko črto. Jugoslovanska delegacija v Celovcu je o naši zmagi tako trdno prepričana, da bi bila privolila v odpravo dem. črte. Ker je pa bil ves slovenski narod odločno proti temu, je končno naša delegacija dovolila samo nekaj olajšav v prometu med obama conama. !z nemških listov je razvidno, kako zelo je Nemce poparilo, da se jim ni posrečila njihova srčna želja. Zato pa nam nikakor ne gre v glavo, da so se naši zajci zaradi omenjenih olajšav tako razburili. Razni hujskači, ronarji in tatovi, ki so se doslej ponoči plazili čez demarkacijsko črto, bodo prihajali odslej lepo pri belem dnevu in po cesti obiskovat naše Zuchthauslerje. In to naj nam škodi?! S tem je našim korajžnim fantom vendar delo zelo olajšano, ker jim ne bo treba teh falotov šele iskati! Prihajali bodo k nam tudi razni Maulreii.'erji, katerih se ne izplača pretepati in pobijati Pri pivu in žganju bodo hajlali in tulili, na ušesa nam bo donela spakedrana nemščina, gostilne bodo polne vpitja in neslanega kričanja pijanih nemčurskih žab, ki se bodo napihovale, kakor bi imele za sabo milijonske armade. Vse to pa naj nikogar ne moti 1 Pustimo jim to veselje, saj se veselijo kakor izgladovan pes, ki se je zopet enkrat dobro najedel, ko je moral mesece in mesece zastonj škiliti v našo cono preko bajonetov naših straž. Kdo bi zameril beraču, če leže enkrat s polnim želodcem v senčo in zapoje znano pesem: „V nebesih je en lušn. kraj?" Pomislimo tudi, da se bo vršil plebiscit že v najkrajšem času in da bo takrat vse te nemčur-ske gavnarje hudič vzel! Možje in fantje, kje ste? Od raznih strani nam prihajajo poročila, da Zuchthčiuslerji, domači in tudi taki, ki so se priklatili k nam ! ših sosedov. preko demarkacijske črte, izzivajo in žalijo naše ljudstvo. To pa se dogaja seveda samo tam, kjer naši možje in fantje niso vredni, da nosijo hlače. Ne zahtevamo, da bi sovražili kakega človeka zaradi njegove vere ali zaradi njegove narodnosti; pri nas v Jugoslaviji je dovolj prostora za vsakega poštenega človeka, če pa kdo, ki živi med nami, pozabi, da je na slovenski zemlji, in žali naš narod, tedaj moramo postopati z njim tako, kakor postopajo s takimi faloti Italijani, Francozi in Angleži. Ne izzivati, če pa vas kdo izziva, tedaj pa „le po glav, da ne bo šantav"! Našim gospodarjem v uvaževanje. Mesto Radgona s cvetočo, rodovitno okolico se je še pred kratkim radovalo blagostanja, kakor je izmed vseh evropskih držav najti samo v naši državi. Komaj pa smo izpraznili ta okraj, se je spreobrnil v puščavo, koder so potovale egiptovske kobilice. Nam neprijazni „Grazer Voiksblatt" piše dne 4. avgusta: „Pohodu našega žandarmarijskega oddelka je sledil pohod neštevilnih prekupčevalcev, ki so preplavili osvobojeno ozemlje kakor hijene bojno polje. Prva posledica tega je bfla, da so poskočile cene jajcem v dveh dneh za 2 K 60 v, tako da stane jajce dandanes 5 kron. Cena svinjske pečenke je takoj za 30 kron višja nego za časa jugoslovanske vlade. Ali to ne govori za knjige V" To je slika koroške Slovenije pod nemško upravo, takšno usodo bi doživelo naše delavstvo, ako bi bilo misliti na nemško zmago. Seveda temu primerno: en par čevljev najmanj 1200 K slaba obleka 5000 K itd. na vagone denarja, ki pa nima večje cene, kakor vsak drugi papir. Papirnatega bodočnost in papirnato gospodarstvo se nam obeta v nerazdeljivi Koroški. Zato jo razdelimo, ker se nam noče samo papirja, temveč splošnega izobilja, ki narašča na jugoslovanskih tleh v občudovanje vseh na- j Avstrija in - sladkor. i „Karntner Tagblatt" štev. 173. piše i med drugim: „gum iÏÏangel att gucfer fdjreibt i man uns: Itnfere 2nitmenfd?en finb mirf-j itd? red?t gebulbtge £eute. Ste marten itod? atif ben 3ult*3)ucfer, obfefyon ber 2Iuguft t>or ber Ciïre ftefyt. €s Ijiefj eimnal, es mevbe ftatt gucfer Saccharin ausgegeben merben, aber aud? in biefer J}injtd?t riibrt jïd] nicfyts. Dabei gibt es eigentlid? Feiuen gucfermaugel, benn int Scfyletdjbanbel gibt es gucfer genug. IDo befommt biefer ben gitcfev ber? 2lus Siibflamten? 211ag fein! Hadjbem aber Siibflamten felbft Feiuen gttcFer erjeugt, fo intijj es il]n bod? ooit ausmarts be3tel?en, aus 2lmeriFa iiber 3talien. Denfelbeit Fönnten aber aud? mir bc3teben, ja, er murbe uns beretts ange= boten, allerbings unt 8 lire bas kg, bas mare etma 80 K, ba^u bie Spefen. Billig iff ja biefer gttcfer and? in Siibflamten nidjt. 23ei uns Fömtte man ifyn mofyl, menn man bie Spefen 311m €inFaufsprets recfynet, ruit 80-^00 K üerFaufen." Na drugi strani piše: „Dagegen beFontmen mir jetjt überhaupt feiuen gucFer. <2in €in= Fodjen dou (Dbft i ft fik ben einjelnen ganj ausgefdjloffen." List torej piše, kako pomanjkanje je gledé sladkorja v Avstriji. Pri nas pa trosijo neinškutarji vesti, da je v Celovcu dovolj sladkorje, po 18 K kg. — Morebiti! Za nemško propagando ga je tudi — zastonj! Zato pa se morajo postiti po drugih krajih, da je tako mogoče loviti naše nemčurje na sladkor — kakor čebele. Mi pa se ne bomo dali ujeti. Za sladko kavo pa že ne prodamo svojega mišljenja! Dovolj nas je vrhutega, da nam ne stori nič, ako odpadejo oni, katerih slovenstvo visi na kilogramu sladkorja. Vse na puf. Tudi v Gradcu znajo Nemci imenitno gospodariti: Nemška Štajerska ima namreč letos samo 109,000.000 K primanjkljaja ali deficita. Lepa nemška „Sauwirtschaft", kaj? Stran 2. ■^Koyosec, dne 17. avgusta 1920. Stev. 64. Nemčurske zverine. Dne 10. t. m. so ho'dili po Grab-štanju štirje Celovčani po hišah in ponujali sukanec (cvirn) na prodaj. Pri tej priliki so v Humšah, v hiši Alberta Kutfja, ko ni bilo nikogar doma, ukradli vso obleko in perilo, mnogo zlatnine in srebrnine ter denarja, skratka ukradli so Kuteju ves njegov prihranek. Kute je ves obupan, ljudstvo je razburjeno do skrajnosti. To so posledice tega, da sme iz Celovca vsakojaka sodrga v naše, doslej tako mirne in zadovoljne kraje. — Dne 7. t. m. sta dva neznana, najbrže iz cone B, na cesti blizu gozda napadla Terezijo Korak, ki je doma iz Srednjih Trušenj. Eden jo je prijel za roko, drugi pa ji je preiskal nahrbtnik ter zahteval od nje denarja, mesa in jajc. V tem trenotku se je zaslišalo petje fantov, ki so peli nekje v bližini, nakar je ženska pričela kričati. Oba zločinca sta pobegnila. Kako je na nemškem Koroškem. „Karntner Tagblatt" piše v 173. štev.: Der grööte Teil der Bevolkerung darbt, die Aussichten auf baldige Besserung der Ernahrungsverhaltnisse sind schlecht, die armen Hausfrauen wissen nicht, was sie kochen sollen. Man geht betteln, um die Kinder aus-warts für eine Weile besscr erni.hren lassen zu kunnen. Zato smo se jih usmilili ter privolili v to, da si smejo najpotrebnejše dobiti v coni A V zahvalo nas bodo potem zmerjali s „verluchte Tschu-schen". Tirolski Nemci pod Lahi. Po razpadu Avstrije so zasedli Italijani velik del Tirolske in si hočejo za večne čase pridržati ozemlje do Brennerja (s Franzens^este, Bozenom in Meranom). Živi tam skoraj četrt milijona Nemcev, med katerimi ni nobenega Laha. Tam so se Lahi postavili na stališče, naj bodo visoke gore ^Brenner) državna meja. Tirolskim Nemcem to seveda ni prav in zahtevajo narodnostno mejo, to je, da pridejo Lahi pod Italijo, Nemci pa k Nemcem. Mi damo seveda tirolskim Nemcem prav, vsak naj gre k svojim. Vprašamo pa koroške Nemce: Kaj pravite vi k temu? Kar je za Nemce na Tirolskem prav, to naj bi ne bilo prav za koroške Slovence? Vi celovški Nemci ste ali hinavci, in tudi Italijani bodo še spoznali, koliko smejo porajtati vašo hinavsko ljubezen, ali ste pa izdajalci svojega naroda. Samo izdajalec more zapeljevali drugega k izdajalstvu, kakor vi zapeljujete koroške Slovence, naj izdajo Jugoslavijo. Mi Slovenci pa pravimo: Ne z izdajalci in ne s hinavci se nočemo družiti, naša pot je poštena; s tujim perjem in jezikom se nočemo šemiti. Tudi oni Tirolci, ki so še ostali pod Avstrijo, svojih koroških bratcev niso veseli. Spoznali so, s kakšnimi lumpi jih je usoda spravila skupaj pod eno streho. Gospodarstvo. i Svilarstvo t bo letos prineslo naši državi 40 mili- i jonov čistega dobička. > Nove tovarne. V Ptuju bodo sezidali veliko fa-briko za poljedelske stroje (mašinei. i Ti stroji bodo cenejši kot pa ameri-i kanski. V Skoplju pa bodo v naj-j krajšem času sezidali tobačno to-| varno, ki bo največja v Jugoslaviji, j Naša industrija se torej prav lepo ; razvija ! j Cene vinu padajo. Vsled dobre nove letine se ponuja dobro staro vino na debelo že po 12 K liter. Gospodarske posledice odprtja demarkacijske črte. Celovčani pravijo: Ti okoličani nam bodo s svojimi kumarami pokupili vse usnje, in res se je cena usnju takoj dvignila. Poprej si dobil kvadrat usnja po 120 K od 10. t. m. pa že stane >60 do 170 K. Vpliv naše visoke valute. Naši kmetje pravijo: Mi z našim denarjem lahko vse pokupimo! Naši ljudje vidijo veliko vrednost našega denarja. Celovčani morajo plačati na pr. vrček piva s 7 K, dočim stane nas samo 3 K. Zato tožijo Celovčani nad draginjo, ki baje vlada pri nas. Okoliške kmetice so prinesle v Celovec kumare na prodaj in so zahtevale 5 K za kg. Pa je prišel Markt-kommissčir in takoj so morale ceno znižati na 3 K. Kmetice so dejale: Če pa ne smemo prodajati, kakor bi mi hotele, pa nesemo rajši nazaj I Zadnjič so prišli Celovčani v Grabštanj in hodili od hiše do hiše in vpraševali po mleku, pa ga niso dobili, ker niso imeli slovenskega denarja 1 Velikovški okraj. Št. Peter na Vaš. „Oslovska trom-peta" z dne 10. julija me dolži nekrščan-skc maščeval nosti napram kmetici Ani Baier v Vinarah, „ker sem jo skušal pridobiti, da podpiše za SHS, česar kmetica ni storila". Kaj je resnica? Junija so dobili občinski uradi od glavarstva naročilo, da napravijo zapisnik tistih, ' ki imajo pravico glasovati. Ker v nem-: čursko sršenovo gnezdo v Vinare nihče j ni h tel iti, so naprosili mene, da bi od družine Ane Baier, od katere pri občini ni podatkov, ker se je še le pred par leti tu naselila, dobil za glasovanje potrebne podatke. Domači sin Tomaž me je odpravil surovo, kakor je zmožen le nemškutar, ki z eno roko sprejema kot invalid dobrote nd naše države, z drugo pa bije po nji. Če sem zahteval od- Ane Baier prispevek za cerkovnika, ki ga že za tri leta ni plačala, sem se nad njo „nekrščansko maščeval". Vprašal bi jo, kdo je večji siromak, ali cerkovnik, ali kmetica, katere sin invalid meče godcem na mizi 10 kronske bankovce? Ali se mi niste 20. junija pismeno zahvalili, da nisem od Vas terjil inežnarske bere v denarju? Ali niste sprejeli, kakor je po- ročal „Korošec" v št. 56, po Glantsch-nigu v St. Štefanu povračila 204 krone, od katerih ste v povračilo mežnarske bere izdali le 90 K ? Torej Vam je ostalo še 110 K. K]e je nekrščanska maščevalnost? Z Nemcem se je mogoče sporazumeti, nikakor pa ne z nemčurjem, kateremu je laž že tako prešla v naravo, da kakor bik bode, žaba kvaka in osel riga, nemškutar pa laže in krade, če ne ve drugega, pa bližnjemu — dobro ime. Fr. Rozman, župnik. Žel. Kapla. Baronovo tovarno (prej Irsinina barona Baillou) je kupila slovenska tvrdka Dr. Treo in dr. Steinbuchovo hišo na glavnem trgu je kupil Pečriikov atej iz Lepene, mož stare slovenske korenine. Naš Legat prične kovati v kratkem v svoji kovačiji na svojo pest. Mož je bil v tuji kovačiji priden, šve pridneje bo pa sedaj delal v lastni. Želimo mu mnogo sreče, naši ljudje ga naj pa pridno podpirajo. Letinje pri Smihelu. Proti naši državi hujska Lenart janež, na žel. čuvajnici štev. 64. Naj ga predstojniki opozorijo, drugače bomo sami pometli. Isto velja tudi za prožnega preddelavca Ubasa. Grebinjski Klošter. Dne 3. avgusta je prihitel k nam poln veselja upokojeni grebinjski poštar Kašperl, velik nemčur, največji grebinjski hujskač, ki ima najbolj dolg jezik. Prinesel je novico, da vlaki že vozijo v Celovec, da bomo dobili sedaj iz Celovca dober kup moko, vžigalice i. t. d. Seveda je bilo vse to debela laž. Sicer pa tako vemo, da se vsi nemčurji lažejo tako spretno, via nazadnje še sami verjamejo. Kako naj pa bo v Celovcr. moka bolj dober kup ko pri nas, ko vendar Avstrija večino žita kupi pri nas? Taki traparniji more verovati le kakšen neumen Kašperl iz Gfebinja. Svoje laži je končal s stavkom: „Gott sei Dank, dali wir doch emmal von dieser Sippschaft los sind". Mi si bomo to psovko dobro zapomnili in bomo po plebiscitu rekli: „Gott sei Dank, daft wir vom Kasperlichen Trottel-tum los sind". Rajni župnik Petek, ki je služboval v Grebinju 18 let in je poštarja dobro poznal, je rekel: Če pride ta Kašperl v nebesa, potem mora priti tja vsaka — krava. Ta poštar je bil nekdaj, ko še ni bilo železnic, oderuh. Denar je posojeval na 12 in \eč procentov. Te in še druge njegove lumparije poznajo vsi stari Grebinjčani. Če bi imel le količkaj časti v sebi, bi se sploh na grebinjski trg ne upal prikazati. Toda on postopa po ves dan pred svojo hišo in gleda, koga bi ulovil za Nemško Avstrijo. Zaradi hujskanja proti naši državi je bil že dvakrat zaprt, toda še sedaj ga ni srečala pamet. Pričakujemo, da mu bo tudi sedaj preskrbela jugoslovanska Sippschaft ričeta za par dni, katerega se mu v njegovi požrešnosti že tako lušta. Skocijan. Ne šmete si misliti, da je samo Nemška Avstrija repub'ika. Imamo jo tudi mi v Klopinju pri Skocijanu, saj nismo zadnji v koledarju. Za prezi-denta smo si izvolili kar najboljšega, znanega kričača Engelbcrta Rabi. Saj je res fejst poba, Šriftfirer nemške propagande v Škocijanu. Sedaj ga je zadela usoda. Moral je iti za par mescev ričet jest, pravzaprav na dopust, saj se gre tudi vsak drugi prezident na kratko časa Stev. 64 .KOROŠEC", dne 17. avgusta 1S20. Stran 3. odpočit. Da mu ne bo dolgčas, si je vzel : slovenske korenine. Povsod, kamor so s seboj ordonanca Vigiserja. Vigiserju ie ! prišli, so jih kot vesele, dobre pevce z oblast dopust še podaljšala, ker je pred | radostjo sprejemali. Dobro se boste še odhodom še ukradel Rupicu nek;«j perila j spominjali starega „Murovca" kakor tudi in drugih stvari. Lep parček to", kajne? j „Ehnarja", očeta sedanjega nemčurskega Gliha vkup štriha! Predno je šel naš j Ehnarja. Oba sta bila vrla Slovenca. Saj prezident ričet jest — pardon, na dopust ; Ehnarjeva mati še nemško ni znala. Tedaj — je še obiskal sosednjo kamensko re- j se ni pilo toliko, kakor sedaj. Mladina publiko. Kamenčani somu pogrniii potne j s preprogami, ampak z vmazanimi ce- i iovškimi cunjami. Vpili so „heul" kakor \ lačna živiua in na oni strani dem. črte j so odgovarjali .„heul von lattter Hunger", i Dragi „hauskneht", oh ne, prezident, ie i tako je iz niih napravil pijance in surove, dobro si odpočijte, saj Vas bo Povod nov j prodane nemčurje. Začeli so se pretepi Tevžej s svojim bikovskim glasom dobro \ in Dubrovlje soizgubile svoje pošteno je bila trezna in vesela. — Prvi uskok pa je postal mladi Ehnar, Gailer Janez. Kupila ga ie „Südmarka". S Siidmarki-nim denarjem je kupoval in napajal svoje dobrovljske fante navadno z žganjem in zastopal, Česar pa on ne bo zmogel, bo pa napravila druga neinčurska banda na Klopinju. Po glasovanju boste pa zleteli Vi in vsi Vaši „Vertrauensleute" tj-i, kamor spadate. Poznamo vas dobro, niti eden ne bo ušel pravici. Eden, ki se namesto vas sramuje, da ste tako neumni. in sloveče ime. Rajni pevec, pd. Marko-vec v Bačah, je pripovedoval, da ko so ustanovili v Dobrovljah „Kornblumen-gesungsverein", so Šli prepevat vTrebinjo. Tam pa so Ehnarju rekli pošteni Nemci: „1st dieser windische Bürgermeister auch hier?" Bil je tako jezen, ker ni bil „deut-scher Bürgermeister", da je takoj odšel. Grebinj. Dne 9. t. m. je prišla ant- ; Leta 1914, ko so vsi „windische Bürger-antna podkomisija prvič v naš trg. Že j meister" se šli poklonit nemškemu Wil-zjutrai so se Nemci pripravljali za spre- j helmu v Berlin, seje bahal Ehnar: „Ko jem. Drli so potem avtomobilu nasproti j bomo šli mi v Deutschland, to se bo ter kričali kakor znoreli svoj hoch in I priklanjal nam nemški cesar". Stari K - o-heii za ungeteiltes KSrnten. Herzoga so i car pa mu je pošteno odgovoril: „Do-predstavili za Burgermeistra. Seveda, j broveljskih pufarjev še pogledal ne bo", „plemenita nemška kri" ni zadovoljna s j Vsaka druga beseda Gailerja je bila slovenskim kmetskim gerentom. Ta je bil ! „Forschritt". V resnici pa je obstojal d-ber samo, ko je delil „Verbilligungs- \ njegov „Forschritt" v žganjepitju in da karte". Najbolj se je repenčil Feinigiz i je s tem pokvaril mladino in uničil mar-Št. Petra. Kdo ga ie neki klical ? Naj ] sikatero eksistenco. Saj je že sam vsled pometa rajši pred svojim pragom! Kar j zavživanja alkohola in „Forschritta" ob sapo so bili, ko je eden izmed go- • parkrat zblaznel. „Kornblumenverein" pa spodov poljubil naše dekle v cokljah. j so ljudje imenovali ,,Der blaue Nasen-To so gledale gdč. Plasssnigggove, i verein". ImeJi pa so vsi Gailerja vedno Loidlove, Mannerjeve in druge, ki so ! za norca. Kadar so le mogli, so mu ljudje paradirale v belih oblekah! j vtaknili v žep slovenske vžigalice ali pa ! so mu zagodli slovensko koračnico (Na-I prej, zastava Slave). V takih trenutkih se ! je kar penil od jeze. Nagajivce je podil j včasih s poleni. Na Kranjskem so pa enkrat njega in pd. Sustarča prav pošteno naklestili, ker sta se upala blekniti „heil". Saj pa je bil tudi vsaka baraba njegov prijatelj, samo da je kričal „heil". Pri Murovcu je enkrat rekel: „leh habe meine Mutter sehr gern gehabt, aber nur deswegen nicht, weil sie mich windisch geiernt hat". Navzoči Nemci, Beljačani so se spogledali in rekli: „Wir haben nicht gedacht, daB dieser windische Bürgermeister so dumm ist". Tako sodijo pošteni Nemci naše nemčurje. — Pa vse se vrača. — Isti ljudje, katere on nekdaj napajal in jih vzgojil za „Forschritt" so Gailerja pred nekaj meseci pri Mariji na Žili v N. Avstriji prav pošteno nabili in ga podili v njemu tako osovraženo Jugoslavijo. Dobil je kar cel sodček v trebuh, da je ležal več dni. Isti „Fortschrittlerji" so ga imeli pozneje v gostilni Moser pri Mariji na Žili v svinjski banji, kjer ga je eden držal za Pa našemu g. župniku so izkazali Nemci veliko čast. Nismo vedeli, da ga tako spoštujejo. Prišel je od neke bolnice na trg. Zagnali so strašen krik: „Heil, der Pfarrer kommt!" On se je pa lepo zahvalil ter šel nimo kakor kak general. Sedaj pravijo: „Wir haben ihn blamiert". Kdo je ostal „bb miert", o tem naj sodijo ljudje, ki imajo več soli v glavi ko grebinjski nemčurji. Velikovec. Kdor je bil v nedeljo, 8. t. m. na trgu, je lahko videl brezplačno teater. Nemški aleji iz Celovca in Velikovca so obkolili učitelja Möuern-dorferja, priletel je še ves zapihan glažar Pavlik in začel z volovskim glasom tuliti „hoji". Celo krofasta StrauBla seje zbala, da bi možicelj ne dobil bruha ali pa priklical vso lačenbergarijc'» iz Celovca, da bi ji trgovino izropala. Začela je ploskati in posnemati pasjo govorico, da bi jo bolje Cul. G. Müderndorfer je pa zabrusil celi druhali prav po tajč šprahi: Hunde, die nicht beifien, können bellen. (Tako je! Mi jašemo, psi pa lajajo.) Nato je vsa druhal še enkrat zalajala, pi tem pa šla | ušesa, drugi za noge in tretji je imel v gledat mamo Relgeiz, pd. StrauBovko. Sicčr je ta ženkica že stara .... Boroveljski okraj. Od Baškega jezera. (Judeževo delo.) Poštenjaki v Dobrovljah ob Baškem jezeru se bodo gotovo še dobro spominjali časov g. naduč. Ellerja pri Mariji na Žili. Tedaj so bili v Dobrovljah še roki oster nož. Bili so pripravljeni, da ga zakoljèjo. Usmilili pa so se ga še nazadnje in ga nesli v banji na prosto. Kar je sejal, to je žel. — Marsikateri pa se bo čudil, kako je mogel biti tak človek „Bürgermeister" in celo deželni poslanec Koroške. — Ob plebescitu pa bomo s takimi „Fortschrittlerji" temeljito pometli. Podljubelj. Dragi „Korošec!" Na postavni, pošteni gospodarji, skoz in skoz podljubeljske nemčurje je tudi tisti svet- nik že čisto pozabil, ki je za pamet. Imajo dro enega svojega svetnika, ki se po nemško imenuje Reingold. Ali ta je pa tako kunšten v politiki, da bi za vse podljubeljske nemčurje lahko koze pasel! Kedar se pripelje s svojim „železnim" konjem s Heimatdiensta, takrat je ponucal že gvišno en piskerc farbe za naše „deutschgesindelte". Včasih jih tako na-pumpa, da ne vemo več, ali imajo „to hitro", ali „to počasno". Posebno v pondeljek popoldne jih je čudno trkal nore. Rjuli so, da smo mislili, da je tre-zenterala iz Azije kaka menežarija! Mi pa mislimo, da jim le rajtenga čisto nič ne štima. Bolj se štejejo, manj jih je. Kadar se boste šteli, morate se malo za buče tudi prijeti, kateri ima bolj trdo, ta je za toplerja; pa nazadnje bo vas od vseh skupaj komaj ostalo en par patentiranih pevcarjev! Tudi tiste „frei-heiti" ne morejo pozabiti, ki so jo lansko leto v Selah vživali, ko so za kratek čas streljeli prašiče. — Selški kmetje se pa za te podljubeljske sonimerfrišlarje, ki so prišli lansko leto majnika, prav lepo zahvalijo. Egartnerja in Möbiusa opominjamo, da pripravita tudi malo tiste žavbe, ki je za sramoto, mislimo da bo po strahovitem „durchfallu" nemčurje precej sram. Prihodnjič več. Sveče v R. Največji agitator za Nemško Avstrijo je Jožef Fajnik, duhovnik. Izgubljena eksistenca! Kot dijak ni spravil nikamor, dokler se ga niso usmilili frančiškani. Bil je par let redovnik. Ker v samostanu ni nič zaslužil, je šel ven in postal posveten duhovnik. Pa tudi to mu ni bilo prav. Sedaj je doma v svoji rojstni hiši in se je udinjal nem-čurjem. Ker hodi večkrat v Bilčovs, opozarjamo tamošnje Slovence, naj mu ne zaupajo ter svare ljudstvo pred njim. Fajnik! Idite vase, morda imate še toliko moralne sile, da bi se dvignili! (Za fra-kelje šnopsa mu dajte, pa bo za nas agitiral!) Bistrica v R. Ko so se dne 7. Avgusta vrnili domu zadnji folksverovci, so voditelji socialdemokratov pokazali svojo internacijonalo. Vpili so svoj „hoji" na vse grlo. Nekaj pobalinov je streljalo z možnarji. Slovensko misleče delavce proglašajo na shodih za denuncijante, samih sebe pa ne vidijo. Delavci in kmetje, bodite previdni in stanovitni! Glasujte za Jugoslavijo! Ne dajte se slepiti od nikogar! Nemško Avstrijo bodo volili tisti, ki Slovence sovražijo in ki so podkupljeni. Žihpolje. Naši nemčurji so si mislil, da bodo po stari navadi zopet lahko hujskali, ko se bo meja odprla. Kar naenkrat so visele avstrijske zastave pri Kirschnerju, Lučovniku in Tomažeju, pri zadnjem menda tudi frankfurtarica. Ti ljudje so šli tudi prosit za Jarica na okrajno glavarstvo, ki je bil radi raznih zločinov zaprt. Gliha vkup Štriha! Jaka Lučovnik je tudi tukaj, kljub temu, da je svojčas rekel, da pride šele po treh j tednih domu, ko odidejo Jugoslovani, in ; da mora biti vse prej pokajeno, da ne j bo smrdelo po njih. Ubogi Jaka, kako i pa kaj smrdi?! Malo še potrpite! Po • plebiscitu bodo Jugoslovani pokadili ves nemčurski smrad preko črte. Hauptmann I Tomažej in črevljar Krištof sta strašansko huda, ker je „Korošec" razkril njuna skrivna pota. Resnica v oči bode. Bo Stran 4. KOROŠEC", dne 17. avgusta 1520. Stev. 64. že prišel čas, ko bomo tem petelinom prav pošteno prištucali grebene. Žihpolje. Dne 6. t. m. je bila Katarina Reichmann, pd. Matjaževa iz Dolčje vasi, v Celovcu. V gostilni Vrečnik ji je natakarica povedala, da je bil v gostilni mlad fant, ki ji je pokazal revolver ter ji rekel: „Ta je pripravljen za Jožefa Reichmann (Matjaža). Tudi tukajšnjemu Učitelju grozijo dobro znani ljudje, da ga bodo ubili. Reže jih, ker smo dobili sedaj učitelja, ki uči stare in mlade resnico. Gostilničarju Ureku so na travniku za-srnodili znani nemčurji iz sovraštva kupljeno seno. Kaj takega more storiti samo kak nemčur. Blažena tista država, kjer bodo takšni ljudje varovali pravico! Večkrat sem premišljal, kdo je ustvaril te zverine. Slovence, Nemce, Italijane, Madžare in druge narode je ustvaril Bog, nemčurje, te najpodlejše izrodke človeštva, te izdajalce vsega, kar je drugim ljudem svetega, te zverine v človeški podobi pa si je menda izmislil sam Lucifer, ko je frčal iz nebes v pekel. Kaj takega Bog ni mogel ustvariti. Pušteni Žihpoljčani, kar vas je od Boga ustvarjenih, pomečite ob plebiscitu to, od hudiča vsejano Ijuliko na gnoj! Dnevne vesti. Slov. Šmihel. V noči od 3. na 4. t. m. je nekdo iz vasi Hrvače v coni B streljal na našo stražo pri Slov. Šmihelu. Ruda. Občni zbor podružnice slov. kmetijske družbe se bo vršil v nedeljo, 22. t. m. ob 7* 9. dop. v šoli. Vse gospodarje, gospodinje in kmetsko mladino vabi k obilni udeležbi odbor. Mežica. Ponesrečil se je 29. julija pri vrtanju mine rudar Pavel Krietz. Pri Vitanju mine je zadel na staro, še nabito mino, ki je eksplodirala. Zadobil je težke zunanje in notranje poškodbe. Sedaj se je njegovo stanje že toliko izboljšalo, da je izven nevarnosti. Požar. V nedeljo, 15. t. m. zvečer je nemčurska s* drga zažgala poslopje narodnjaku Koprivniku v Tinjah. To je že drugi zločin te vrste v tej občini. Ali hočejo naši Zuchthauslerji, da jim. začnemo vračati zob za z< b? Bomo videli, kdo se bo prej naveličal!! Labod. Atentata na vlak pri Rab-Štanju dne 25. julija so se udeležili Ton-hauser, Strutz in Rus. Prva dva sta v preiskavi, zadnji je zbežal v Nemško Avstrijo. Širite povsod „Korošca"! Razno. Ljudsko štetje bo v naši državi 31. decembra t. 1. Pridite v nedeljo, dne 22. avgusta ob 3. uri popoldne (novi čas!) v Medgorje v gostilno Martine, kjer priredita tukajšnje Žensko "društvo in pevski zbor veselico z vsporedom: petje, gledališka igra „Oh, ta Polona", šaljiva deklamacija ter tombola. Pridite številno na to našo prvo letošnjo prireditev! Klop i li jj sko jezei o. Veselica ^veice žen® škili društev na Sv lo~ pinjskemje^eru dne t« m. se radi ne« varil osti, do se ra«= širi griža, preloži na polnejši eas. Izjava. Podpisani Messner Blaž, cestar na Jezerskem vrhu, izjavljam na ves glas, da nisem bil in da tudi nikoli ne bom nemški zaupnik in špijon. Nimam tudi za to ne časa ne volje. Skrbeti moram za svojo cestarsko službo in številno družino. Ker mer je pa ;menoval gozdar Stuck v nekem pismu, katero je pisal v Nemško Avstrijo, da sem nemški zaupnik — ein veriaii-licher Vertrauensmanu — mu zakličem, ker se je debelo zlagal: falot in lump lažnivi, sram te bodi! Pfuj! Jiiz sem in ostanem Korošec, ki ljubi svojo domovino in ker jo ljubim, botri glasoval za našo Jugoslavijo, ne pa za Nemško As Sirijo. Jezerski vrh, občina Bela, dne 29. julija 1920. Blaž Messner 1. r. ll^T" Primešaj krmi Mastinl "Tgfél | ' 1 1V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1893., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, sm«jo dietetično sredstvo Mastiu, redilr.i prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mast in je kot prosti obrtni predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.561. Ako Mastira v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. zavpjev AU-stina stane K 30*50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri lindch garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pii živini uniči garje. Lonček ttga mazila velja po pošti 12 K 50 v. I,Hjpofvrt ma'0, vzamem v najem ali g ku-» VJ-^ColVU pim. Naslov po*e uprava „Korošca". Kje je Janez Novak? Novaku iz Obirskega, naj blagovoli to sporočiti uredništvu „Korošca". J. Novak je služil pri 7. peš-polku, bil je ranjen pri Monte Salone in je zadnjič pisal decembra 1917. Proda se lepa kmetija bližini Veli- kovca. Meri 30 oralov (10 vralov gozda, vslalo njive in travniki) Ponudbe nai se pošljejo ua Gregorja Sre' ot, Mrzla voda, p. Velikovec. Pozor! urar. Pozor! Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistema. Potrudil se bom, da uslrežein si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpar, urar, Velikovec, v Čarfovi hiši. po znizam ceni je dospelo iz inozemstva in se dobi pri I. N. Šoštarič, Maribor Gosposka ulica 5. Telefon št. 7 (intemrbftn). Centrala Maribor Mestni trg Št. 141. Račnu poStn. tek. urada SUS v Ljobljani: 11.695. ■ ■ -Podružnica Murska Sobota ■ ■ sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestuvanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/» 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. uu («rlnln • to»nwnfolll» — ITi-«c«nliii I. - IV». X«*>n»ijr«,