vi j.aLr*
P^tt^U1JTK1BUTED TOPES PKMBT (Wo. 866) APTHOMgD CT Bi ACT OF OCTOBtt k HIT. CT FILl AT W »Off Ogffpir	TOMg. JT. T. If UŠ* U the Prwfcltlrt. A. B. BurlMoa. F. MJgg*'
I*ajv««Ji «ior«ski dnovnik |	Jk ^^	T A	T\ A	The lirft«! Bloremaa Dagr I
... (IT. A S N ARi lil A
" »■• -» ■»■•• I	" list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 203. — STEV. 203.	NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 28, 1920. — SOBOTA, 28. AVGUSTA, 1920. ,	VOLUME XXVm. — LETNIK XXVm.
— —------------- .. --------._.. _._ . ____ _
FRANCIJA HOČE DA POLJSKA NADALJE PRODIRA
GOSPODJE V PARIZU IZJAVLJAJO, DA NI TRERA NIKOMTJR BRIGATI SE ZA "NARODNE MEJE". — MIROVNA POGAJANJA NISO USPEfiNA. — POLJSKO ČASOPISJE PESIMISTIČNO TROCKI — VRHOVNI POVELJNIK
t L. _	-
Parr, Frarrija, 1*7. »v pust a. — Ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo danes, d;i j«1 Franeija svetovala Poljski, naj za srd p najboljše stratejrirue točke predno lki podpisan mir in sirer brez ozira i a narodnostne mej.«, kajti vojaški položaj bo brez dvoma uplival i:a mirovna podajanja.
Obenem pa je tndi dala Francija Poljski nasvet, naj sr umakne A svoje lastne narodnoHiie meje, kakorhitro bo podpisan mir.
Variava, Poljska, -T. avgusta. — Varšavsko časopisje je postalo /i'ht prsimisti«*no 7. «»/:r«.ni na mirovna podajanja v Minskn. Z izjemo s<M*iist <-nili li**ov »-o (»stali mnenja, da je zadnji čas, da se *'li-I.vidim ruski boljševr/.rm". i Poljski so zopet postali prešerni, po svoji stari navadi.) V n< katerih pol i tirnih kropih je pričelo prevladovati naziraitje, <Im ne bodo popajanja dovedla do ničesar, feprav pravijo vladne izjav«, da je ravno nasprotno resnično.
London, Anglija. 'J7. avptista. — Polajki in boljievikl so bore rhupno za posest Br»»st-Litovska, močno utrjen« pa mesta ob Rujpi, ki s«- nahaja llf) milj iztočno im! Vaša ve. Tako »rlasi v ofici jelnem i lis krm sovjetskem p^HuMln, ki je bilo izdano v četrtek. Nadalje se irla"i. «la s«* mešava bojna sre<"a v odseku pri Lvovu.
Paris,,Franeija. :'7. a v pusta. — Soglasno / nazadnjimi poročili 1 je bilo na Poljskem .ijetih *0.0<>0 sovjetskih vojakov. 40.0UU jih je ! padlo in :«).(KI0 nadiijvih so internirali v Iztočni Prnsiji.
Varšava, Poljsko, lT avpnsta. — General Tuhačevski. takozvanl "sovjetski Napoleon". je izpnhil si.plašno s poročili, ki so dospela semkaj, vrhovno povtljstvo nad sovjetskimi irmadami, ker se mii|' |N>sr<-<-ilo /av/eti Varšate. tilasi se, da je prevzel vojni minister, Leon 1 Trneki s«ni vrhovno poveljstvo nad sovjetskimi četami. Tako izjav- ' Ijajo boljši viski «"'aNtink\ ki so prišli v poljsko ujetništvo.	'
General Tnhaeevsk ima /a seboj od lie no karijero v ruski arma- ! d i <»n je plemen itaške<»a rodu ter je prišel kmaln po izbruhu sve- ' lovne vojne v nemiko »»jetništvo. Pozneje se mn je posrečilo pobepni- 1 ti, nakar ^e je \rnil svojemu oddelku t^r napredoval do čina poroe- 1 nika Pod sovjetsko \ lado je hitro napredoval iit njepovi od I o«"* nos t i ' pripisujejo poraz Kol -Ka in I>enik na. Tnhaeevsk i je star šele 12S let.
ZAKAJ SE NEKATERI SE VED • NO ZAVZEMAJO ZA LIGO NA RODOV?	i'
Paris, Franeija. '_*♦> avgusta. —; Neki tukajšnji list je objavit 1 I laee, ki naj bi jih imeli uradniki! Lpe narodov.	j
Ceneralni tajnik bi imel £j0.000| na leto.
I)\ii pomožna tajnika vsak po 110.000.
Privatni tajnik glavnega tajni-'
k* *r»,ooo.
Dvanajst ravnateljev raznih od- ( uelkov po tlJ.(MM) na leto. (•Ia\ni k u J liri H-ar $.'»,000. Ravaalflj mednarodne delav-»»k*- pisarne 490,000.	d
Načelnik diplouiattčnepa zbora
IB jam.
Pt*4iiaeelttiki v znanstveni divi-siji |h» *."».iHM) ua leto.
K temu jr pa prišteti še eelo ar-4, mado lajprajtarie in sletutgrafov.
RADIKALCI BAJE ZAPU&ČA JO STVAR BOLJŠE VIKO V 1
Washington, H. 3S. avgusta. - Državni department je dobil ' imirljaje, da rapušajo radikalni, delavski elementi v glavnih evrup-j tikih državah stvar boljševizma in
da ne bo še nadalje občutiti upli-va so\ jetske ruske vlade v poli-firnih zadevah evropskih naro«iov.
Iz dobrih virov se je izvedelo, da je pričakovati v najkrajšem easu javne odpovedi strani ra-l dikalnih delavskih elementov v; Kvropi. naslovljene na sovjetsko ru>ko vlado.
1'radniki državnega departmen-ta nore jo izjaviti, iz katerih vi-rov so dobili tozadevna sporočila,' a izjavili so toliko da je opaziti! tako v Angliji kot v Franeiji in Italiji preobrat v razpoloženju ra-i ■ likalnega delavstva napram bolj-' ševikom.
AMERIŠKA MORNARICA BO PO TREH LETIH NAJMOČNEJŠA.
Washington. I>. <\. 2-"». — Neki franeoski strokovni list po-J riH-a. da bo leta 1923 ameriška mornariea najiuarnejaa na vsem s\et n.
(htega leta ImhIo imela Združene države 23 novih te/.kih bojnih ladij ter deset novih lahkih križa rk.
fasopis je dobil svoje informa-eje o<l prvejra lorda angleške ad-miralitete Mr. Longa.
Premisliti dobra, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnja listka.
Sedaj livimo v «aan negotovosti in aiorabe, vaak skuša poatat
hitro bogat, ne glede na tvojega bližnjega. Rasni agentja in aakol ni bankirji rantcjo povsod, kakor gobe po deiju.
V teh ^astk se stavijo v denarnem prometu nepričakovane as p reke starim ifkuienim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malia reigkoienim sa^etoikom mogo*e izpolniti svoje neutemeljene obljo be, j« veliko vprašani«
NaAe denarne potiljatve se sad nji faa po nori sresi in na oov na/in primerno aedanjtm razmeram v Evropi dovolj hitro in aanes Ijivo ispUPojejo.
Včeraj smo računali as pofcljatvt jngoalovanakih kron po al« dedih eenah:
900 kron......t 3 70	1000 kron......9 ^160
400 kron......$ 4 90	5000 kron......$ 58 00
600 kron......$ '«.10	10000 kron..... $114.00
Vrednost denarju eedaj nI stalna, menja se večkrat nepriča ✓ kovano; ia tega raaloga nam ni mogoče podati natančne eens vna prej. Mi računamo po eani istega dne, ko nam poalani denar do^H ? roke.
aw J« peeM njMJ po Domeetln Mammj Order, all pe
Tvrdkm Frank Sakser, M Oortbukdt «t.. Hew York, U. T ^- • Wmmmtfm lete 11M.
NEMŠKE BOJNE LADJE. PLEN AMERIKE.
KDO JE UMORIL SGHULZOVO ŽENO?
Moža umorjene, ko je truplo so našli na Palisadoh in n;egovega pri.
j a tel j a so obdržali v zaporu.
———
Stiii o'ebe so v »'etrtck deniti-firiral^ truplo infjob' /.f»iisk»'. katero so našli v grmičevju na Pali-saHah v New .lersey. kot ono '21-letne Mrs. Blam hr S«'hulz. ki ;e stanovala na iztof-ni l:|."i. cesti. < V-prav sta bila njen mož Frank in njegov prijatolj, Edvard Faulk-nrr. pridržana v za|mm kot važni prir-i.se dosedaj ne obrača noben ^inn proti njima.
Oblasti so izdelalo »Ive teoriji, kojili ena so plaši. «!a se j»- Blan-•lie Srliulz sest«la z nekim tujeem v Palisade Amusement Park. na kar jo je dotieni zvabil na samotwo mesto ter jo umoril v nemenu ropa. Druga terorija pa se glasi, da je bil eden njenih Tjubimeev, ki jo je umoril, ker se mu ni hotela mlati in da je po zavrženem činu truplo še oropal.
V zvezi s tem is«"ejo oblasti prav posebno nekega m ozkega, s katerim je baje Blanche pred nekako devetimi meseci zapustila hišo svojega moža. ki ni'nikdar skr-l»el zanjo ter se vrnil domov šele par dni pozneje, ne »Ia bi povedala. kje je preživela ta čas.
Izvanreden dogodek, ki je obrnil nase pozornost oblasti, se je zavrail včeraj, to je v četrtek. Do-čim sta se namreč Mr. in Mrs. Wi»lmer, sestra in svak umorjene, mudila v Hackensack. je neki nepoznan človek, kojega identitete ■ it bilo mogoče ugotoviti, obiskal •lom Widmer-jevih v Keyport, X. J. ter ukradel z doma vse slike umorjene, ki so se nahajale tam. Bile so to večinoma le tno-mentne slike.
Louis Friar in nje«;»»va žena, stariši umorjene, ki pravita, da stanujeta v t'atskill, sta «d»iskala včeraj mrtvašnico v Hackensack, »Ia i»lentificir/*a truplo h»'erke. Oče je izjavil pozneje*
—	Ne morem si misliti, da bi Sclmlz umoril mojo hčerko, a če je storil to. mora pračati polno kazen. kot jo predpisuje postava.
Nepopolnosti v izjavah Sehulza in Faulknerja so napotile okrajne, tra pomožnega pravdnika v Bronx k naslednji izjavi r
—	Povest Rehulza absolutno nf zadostuje, da bi me zadovoljila Okrajni pravdnik Martin pa je do stavil: — Pravosodje glede tega slučaja spada očividno v New Jersey. Nobrnejza dokaza ni za to, da je bil žločin izvršen v Bronxu
Soglasno 7. zadnjo povestjo Sehulza je videl svojo ženo zadnji krat ob pol treh v soboto zjutraj ko se je vrnil iz nekega k'nb« Rekel je. da se je v ne»Ietjo zbudi krog poldne in da je našel obve stilo svoje žene v .katerem ga j( pozvala, naj se pripravi, da j( spremi v Kevport, N. J. Rekel je da je čakal eeli dan nanjo in da j< Sel medtem v par salonov v bližin stanovanja.
Po doj^em čakanju je poklica Faulkernja, ki je hotel sprem'ja ti njega in njegovo Eeno v Key port. Nato se je baje toti'I i Faulknerjem po Bronxu, da iz/4
portw. K » ,ie »lobil naslov, -e je podal na Pencsvlvania iv>st;?jo, o« 1 koder se >•:,.'•! •-.! v K- yprrt.
Na«\.lj.- j»' izjavil SchuU *— K » sva pnš' i v Ke"p »rt. sva dolgo is\;«:.i h so. Naenhrit pa sva čula nck >/.ensko ki je histerično kričala "n
—	Rekel sem Faulkner ju:
—	To je ttioja žena, ki joče.
—	Nato videl nekega kega ter ga vprr.šal, če je moja žena v hiši. »{< k-'l da je ni in da je njegov:! sestra, ki ,i»»l;a. ker je njen !>in ravnokar utail na je-tiki.
Sclmlz je »loJ *v \ «la je kenečno potrkal na vriti \Vid»ner-jevili m da je ona cJpn:: vrata. Bila je l>a-je presenečci.ii. k«» i>i b*l-» lU.m»-he 1>oleg obeh »i.ožk:li. Schulz je re kel, da je «»l>a vabila, naj o>*ane«a v liiši prck-» noči, »ti pa s,a • ba sklenila vr:iL;i se v New l'crk ter! i/.kati ženo.
Schulz je i/povedal da se .ie po ročil s svojo /en > pred štirimi leti. ko je bila «»i;a s>ara šele 16 let Od takrat nan.ej ga je trikrat zapustila ter pobegnila z drugimi inožkimi.
Med drugMui nasprotstvi v izjavah Sehulza je 4iidi to, da jej i ajprvo izjav.' da je šla njegova j žena v sobofo zjutraj na delo, do-čim je poz.ieie priznal, da se je nahajala na počitnicah.
Widmer jo povedal državnemu pravdniku, da s?? mu je zdel Schulz skrajno nervrzec v pondeljek, ko se jc mudil r. \ njegovem domu. '
Raztelešen je trupla je pokazalo,'
<la ni bila le razbita erepinja, tem-
\eč da je b;i prerezan tudi vi at.
Na korsetu i:ir*vrt so našli tndi
znamenje igle, ki kažejo, da jc
morala ime*i na dotičnem mestu
pripet denar, katerega ji je mo-
1 rilec odvzel. \ ____
ESS v* iwssi [wsa ^ ES'
DEKABJTE POSlLJATVE V
ISTRO, HA GORIŠKO Of HOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim 'razmeram primerno tudi hitro po j eeli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki j* zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja tve italjanakih lir po sledečih eenah:
50 lir ...... $ 2.90
100 lir ...... $ 5.40
300 lir ...... $ 15.60
500 l;r ...... $ 26.00
1000 lir......$ 51.00
Vrednost denarju sedaj ni stal na, menja se večkrat nepričako vano; iz tega razloga nam ni mo goče podati natančna cene vna
prej.
I Mi »{imamo po e«ni istega dne ko nam poslani denar dospe i , roke.
Denar nam Je podati najbolj p« Dom—lic Postal Money Order. aH > p« Hew Tock Bank Draft
Tvrdka Frank Saks ar, ti Osrtlandt St. Hew York H. f i___
BOJAIX HAROCAJT* Ufi M "GLAS HARODA'% HAJYICCJ] « ttOVim DRAVH1R ▼ ŽM ^GSftATiJL
SVEČENIK IN DETEKTIV
. — 1
Vccraj jc pričel izhajati na 4. "strani lista roman pod zgoraj- £ šnjim naslovom. Prepričani 1: smo, da ga bodo čitatelji spri-1 dom čitali. ter bo vsakemuj kdor ^a bo prezrl, žal za ve-! l:'k duševni užitek. Roman je1, delo enega najboljših angle- š žkih poznavalcev življenja. V i p njem nastopita dva nasprotna ;lt si elementa — duhovnik ia de-1 s tektiv — ter poskušata s svojo v bistroumnostjo in delakovid- i š nostjo drug drugega prema- i f gati.
Citajte, pa boste videli, ka- t ko se bo završil ta boj.	v
STRAŠNE RAZMERE ^ NA IRSKEM
jI;
Angleški uradniki na Irskem na-1, sprotujejo "neomajni politiki":, Lloyd George a.
r
London, Anglija. 27. avgusta, j Kljub ugotovilu Llovd Georpe-a.U <iii je stališče vlade neomajno z o- l Izirotu na lord-župana MaeSwe- s nI v iz Corka. ki umira v tukajšnji I ječi vsled stradanja, prihaja iz . Irske poročilo, da so uradniki v \ Dublin Castle razdeljeni v mne- I njn in da je pretežna večina teh t uradnikov za to. da sprejme via * <l«i bolj popustljivo politiko na- i prani Ireem. (Masi se. da je iz tega Jrazlopra obiskal Sir Harmer Green- ] 'uood ministrskega predsednika v ; : Lneeriin. Sir Harmer se boji res 1 <nih nemirov na Irokeni v slučaju. •<ia bi župan iz Corka v resniei1 umrl.	. j i
V	jetnismei so sieer izjavili,
da1«
j sr po<'uti boljše, a duhovnik, ki je -i neprestano na njepovi strani, pra-1 j vi, da je sedaj prepozno in da «ra i.e bo mogoče rešili. Zupan je si- J Ver pri zavesti, a tako slab. da je komaj v stanu govoriti z onimi, ki si nahajajo ub njepovem ležišču, j
V	mlpovor na poziv irske mirov-
i
■ ue konference je tajnik Shortt br-i " -
■zojavil danes:
—	Zelo žal mi je. Sklep je sklepi kč.bineta in ne moreni pa izpre- p meniti.
Sestra župana jp o«l^ovorila na; brzojavko, katero ji je poslal Lloyd Georpe iz Ltieerna. — Re-j kla je:
—	Jaz vas r.e prosim, da izjem-; I no postopate z mojim bratom. —j
Svarim pa vas glede odpovomosti v slučaju njepove smrti. On !n njepovi tovariši zahtevajo svojo prostost kot pravico. , Če bi moral moj brat ali kateri [ njegovih tovarišev umreti, da iz-vojuje prostost, bi storil to z veseljem in mi bi bili ponosni na to. i Njegova smrt pa je odvisna od vas in vaše vlade. Samodoločba I plede katere pravite, da je ila An-I plija zanjo v vojno, je prav tako , pravica Irske kot Poljske. Mi jo zahtevamo zase ter jo bomo do-
IRSKI DELAVCI SO ZAŠTRAJKALIV N. Y.
Skoraj vsa irska posadka angl.. Ladij v newyorskem pristanišču je na štrajku.
Kot znano, se je pred časom od-
i eljal iz New Vorka avstralski nad
.i
škof Mannis s parr.ikom "Baltic" proti Irski. Mannix je eden naj-uplivnejših boriteljev za irsko svobodo. Sredi oeeana je pa vsfa vila parnik " Baltic*' neka angleška bojna laiija ter odvedla ško-f^ v neko anpleško pristanišče.
Umevno je, da je začelo vsled tepa dogodka ined Irci še bolj vreti.
Včeraj so se pa občutile posle-dief: tepa nesramnepa dejanja tudi v New Yorku. Zaštrajkali so namreč vsi irski člani posadke na angleških ladjah.
Njim so se pridružili tudi vozniki in drugi prevozni delavci.
Strajk je izbruhnil takoj po demonstracijah. ki so se vršile po: iH-wyorških ulicah.
Demonstranti so nosili take in j podobne napise:
"Delavci! Angleži more prebivalstvo in požipajo irska mesta. Parnik 'Baltic' je sramotno sredstvo tiranstva!"
"Pristaniški delavci! Mornarji! Angleški roparji more irske jetnike. 'Umrejo naj!' — pravijo. — Delavci, ali boste . dopustili kaj takejra? Ali nočete napraviti kon-ea teniu strašnemu klanju? Edine vi lahko rešite umirajoče."
Najprej je edložilo na 'Balticu* 150 kurjačev in mornarjev delo. Njim je sledilo 2000 nakladaleev White Star Line. Pozneje so se jim tudi drugi pridružili.
Vsled tepa štrajka ne bo moplo nekaj pa mikov na določeni dan odpluti, vsi bodo pa imeli veliko
zamudo.
i__
-
ILLINOIŠKI PREMOGARJI DOBILI POVIŠANO PLAČO.
i Chicago, 111., 26. avpusta. — ! Premogarski baroni in zastopniki premoparjev so- se danes sporazu-imeli jrlede nove plačilne lestvice. (40,000 premoparjem v tej državi se bo'povišala plača za $1.40 na i dan. Možje so zahtevali dva dolar-!ja povišanja, toda to jim ni bilo ugodeno.
BELGIJA POŠILJA MUNICIJO KA POLJSKO.
Bruselj, Belgija, 26. avpusta. — Tukajšnje časopisje poroča, da jc sklenila belpijska vlada z oziroma r.a sedanji položaj, pošiljati mu-nicijo na Poljsko.
Zaenkrat Se nihče ne ve, kaj bo de rekli na to belgijski delavci.
bili, čeprav *te vi sklenili, da mo ra moj brat nmreti.
Če jo župan iz Corka v resnic i umrl, je pričakovati, da bodo Sin > fajnei razširiti svoje delovanje tu at na Anglijo. ___'_____
ZNAČILNA IZJAVA ADMIRALA TIRHTZA
Mož, ki je inavgnriral vojno s podmorskimi čolni, je rekel, da je skušala Anglija zasužnjiti Nemce.
Berlin, Nemčija. 27. avpusta. — \ eni zadnjih izdaj lista **(»renz botem" navaja nemški prejšnji admiral v on Tirptiz. zanimive po-sameznosti, tikajoče se svetovne ! vojne.
i V teh izvajanjih je utemeljil še • enkrat svoje /.© znano stališče na-; prani angleškemu svetovnemu im -',p«riju. V svojih izvajanjih dokazi-je. kako bedasto je bilo od strani Nemčije, da je skušala naspro tevati ekspanzijskim stremljenjem ruskepa eesarstva proli ju-^'o-iztoku. Glede trenutnepa položaja, v kate'rein se nahaja nemški narod, piše naslednje:
— Naš narod je moralično težko obolel. Brezobzirni egoizem, ki išče jb trenutnih prednosti, je popolnoma porinil i a stran državno idejo. Demokracija je najmanj v sta nn napraviti red ter nuditi zmožnim priliko priti naprej. (Zato so najvišja mesta v prejšnji cesarski Nemčiji zavzemali junkerji.) Vlada mase brez močne protinteži mora prinesti vsakemu narodu po-gubljenje. V Weimaru so t»* proti uteži proti novi ustavi popolnoma in brezobzirno potisnili ua -tran. Pretežna večina našega naroda danes sploh ne razusvt- več, da stoje dolžnosti višje ko* pa pravice, da ne more resnična |»ro-s-ost obstajati brez redVi in da je splošno poenačenje države utopija, ki onemogoča vsako osebno ambicijo. Na ta način premo nadaljnjemu porazu nasproti, ('e ne bomo v stanu oprostiti se teia stanja. nimamo nobenepa upanja, da b". se opomogli. V Rusiji bo boljševizem preje e.li pozneje podlegel. .'Naravni zakladi dajejo ruskemu l n-irodu upanje, da se bo zopet opomogel. V Nemčiji pa je stvar po-. polnoma drupačna. Nemčiji manjka prostora in naravnega bopa-slva in vsled tejra smo bili ler smo ; š*» danes narod delavcev, ki živi . ed dela svojih rok. Glava mora voditi pest. ne pa obratno. Sedaj j obstaja le še vprašanje, če homo . rr orali delati zase in svoje < t roke
-	ali če hočemo biti sužnji druerih narodov. Okužen je našepa naroda
' z boljševiškimi idejami je daleč . napredovalo. Orpanizacija tega
pihanja je zelo razvita. > Tirpitz zagovarja izvenpolitično dobre ekonomske odnosaje s so-» sfdnjimi narodi. Nemškemu na-i rodu je edinole mogoče j riti na-1 prej s pomočjo solidarnosti z dru-cimi narodi. Svoje rane moremo izlečiti le na ta na«"in, da spo^nn-ino hladno in prevdaryo dušo An-
-	plije. Glavno vprašanje, ki obstaja, je to, če so evropske države pripravljene postati province an-
_ pieškepa imperija, — je rekel Tir-j pi:z konečno.
FRANCOSKI POSLANIK PRI i GENERALU WRANGLU.
s	_
Pariz F*rancija, 24. avgusta. —• n Franeoska vlada je imenovala za svojega poslanika pri generala Wranglu visokega komisarja M. 5 de Martela. De Martel je obenem tudi zastopnik vseh kavkaških re-< publik.
-	—-—«
: Brzi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameriške proge "Moltke") odpluje v Genovo 1.
septembra
Vožnj* za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $168.6n >- vite vsi vojni davek, ta cena jo ve^
1 javna skozi do Trsta. 31 Kdor želi a tem brzim parnikom i- potovati, naj nam takoj pifte u i- pojasnile.
- pno Trans Mtgti
."GLAS NAHODA"
T SCO V KM I AM DAILY?
OwiM an* PuMaM by	_
^ ILOVBno PUHLI 8HINQ COMPAHT
lAKHW, ftwliiiu	* WWf<tlM> LOUI8 »EN I PIK. Trmurar
»wHwee a* t»*m Corporation and AMrimi af A bova Off»c»orai __— Caatt—^a Mw«t »imi^i m* MaoOattao. N«w VoHc Ctty. M. V._
___"Qiaa Na—aa- tehaja vaafc daw lavaawill wadalj In praznikov._
U aal« late valj« Mat m Amarika	{■ N«w York ta calo lato	VM
tn Canada	H.M	ca poJ lata	SU0
Za mi lata	I KLOd	Za Inacwnatve u calo lata	17.00
»a tat rt lata_§ijo	_»a pol lata_»3.50
O L At NARODA (Vole« af Um Paoolo)	r
tawatf aoarj day axceet Sunday« and HalMava
.	_ lutxrtptlon yearly M-00_
.	__Aavarttaa«n«nt ^n aaraonno^it
P^d fcraa podytoa In aaabiiaaU a« m prlob^ujajo. Dactar naj aa bUtmroU |JB|ili pa Mont OrSar. m aprauambl kraja. naročnikov proalmo, da aa nam tafl prajt
_	_aja b«T*Uaca naananl. da bltrc>• najdeno naalomlkn.
OLAI NARODA ■ riHIim Hint, Barouak of Manhattan. Naw York, N. V. _ _TiMob»n»; Cortlandt W_
Poljska in Liga narodov.
--
CV Hodimo |k> nekaterih republikanskih listih je argument za Ligo narodov dober ali slab popolnoma v sojrlas^u z dejstvom. če so poljske čete imairovit« ali |M>ražene. Ko je izgledalo.* da bodo rde-'■e armade v najkrajše n* rasti zavzele Vafšavo, so se nekateri naši najmodrejši ljudje obdregnili ob Ligo narodov. Rekli so, tla bi prišli Atmrikanri v lejM» St:*ke, če bi bili člani Li<*e. Naše dečke bi strgali iz naročja mater ter jih poslali preko morja, kjer bi jih preeanjali krvoločni boljševiki po poljskem koridorju ter jih kontno pahnili v i'.Jti>ko morje.
Sedaj, ko pa Poljaki preganjajo bolja«vike, je opaziti med to gospodo velik molk. Iz maloštevilnih članov pa je skoro razvidno, da /rle biti v Ligi ali na kak drogi način pomagati Poljakom, nakar bi bili deležni tudi oni njh slave.
Vsakemu pametnemu človeku mora biti jasno na prvi pogled, da nimajo prednosti nI: napake Lige narodov nobenega ^trxa z menja jočo se srečo na bojnem polju. Stvar, ki pride pri tem v glavnem v pošte v je ona splošnih prtneipijev ter obsežne narodne politike, 'lako je tudi n pot ovil Mr. Hughe« v Marionu, potem ko je imel razgovor z republikanskim predsedniškim kandidatom, senatorjem JJardingom.	'
Osnovno vprašanj" je. če so Združene države pripravljene sto riti svojo dolžnost vspričo svetovnega položaja, kateri dolžnosti se itak ne morejo izogniti.
Mr. Hughes je mnenja, da bo ime! govor senatorja Ilardinga, ki pa bo imel naslednjo soboto, take vsebine, da bo zadovoljil republikance, ki so prijazni I.iei narodov. Pri tem ne bo prišlo v poštev. kakšna čuatvo bo vzbudilo to v senatorju Hiram Johusonu.
Načrti glede Egipta.
Komisija lorda Milnerja je priporočila novo uravnavo med Anglijo i u Kiriptom, kar pomenja na zunaj zeb» veliko izpremembo \ ar »rb-ški politik* ter t od i velik riziko. Neprestani nemiri v Egiptu bi r.i burili <-e|> Kvropo ter bi imeli za posledico resne težkoče za A: !»l Kljub temu (>a obstaja dejstvo, da niso v preteklih časih pokii/dii ' Kipca ni nikake posebne zmožnosti v samovladi.
NajlK)lj presenetljiva stvar glede novega načrta pa je, da pa predlaga Milner, kater« pa sr ni nikdar smatralo za nepraktičnega idealista. C"e je Mdner preprioan, da je to najboljša pot iz zagate, potem je znamenje, tla je nadaljevanje aupleškega protektorata nad Kpiptoiri v bodočn«Miti nemogoče.
Za enkrat je eela stvar le priporočilo. Xi še gotovo, če bo angleško ministrstvo za načrt Milnerja in se manj gotovo je, če bo angleški parlament sprejel tr. načrt, kajti v angleškem parlamentu Je dosti trdoglavih konservativcev, ki se ne bodo nikdar sprijaznili s ta kini načrtom.
Načrt VKebujc razmerje med Auglijo in Kpiptom kot naprlmer obstaja me<l Združenimi državami tu Kubo. lteda in samovlade ni bil anopoče uveljaviti na Kubi brez težko«' in zavlačevanja in Ku-hauei so brec dvomi bolj usposobljeni vladati same sebe kot pa Egipčani.
V zadnjih [wir letih pa smo izvedeli, da je najti narode, ki 110 eejo hiti vladam od drnpih in ki so kljub domnevanju, da niso spn sobni za samovlado, pokazali, da razumejo stvar in znajo vladati sanum sebi.
< V bo angleška vlada a parlamentom vred sprejela Milnerjev naert, bo prišlo do prehodne dobe, tekom katere bodo nemiri In za-drege nezipobne in'šele pozneje se bo izkazalo, če je bil angleški na črt dobro zasuovan ali ne.
Kpipčansko neodvisno se priznava in protektorat se je moral u-makniti zvezi. Angleško ukupacijsko armado se bo polagoma umak nilo, z izjepio majhne sile, ki bo stružila Sueški prekop. Tudi angleške uradnike se bo počasi umaknilo z adniinisiraeijskih mest, čeprav lunio o*ttdi potovi tehnični izvedenci, ki bodo vodili tozadevne de partiueute. Sopla.suo novim načrtom bodo prišli inozemci pred epip-čanska sodišča, ne pa pred konzularna sodišča kot je bila dosedaj navada.
Zveza z Anglijo bo zavarovala Kgipt "pred zunanjim napadom m! katerekoli strani. Uveljavljena bo egipčanska diplomatična služba, čeprav bo Egipt zastopan po svojih poslancih le v gotovih državah. Javni dolg bo imela v rokah mešana komisija.
Vpršaiije Sudau^ se ho rešilo pozneje. -Anglija je z orožjem v roki zavojevala Sudan, ki je že oprožal Epipt. Brez angleškega vrhovnega nadzorstva, bi prišel Eirijrt kmalu v zadrege, ki bi imele avoj vir ravno v Sudanu.
Glede /možnosti egipčanskih administratorjev se za enkrat nt more govoriti ter je ireba čakati na poznejše razvoje.
Berlinaki izdelovalci eksperimentirajo z izdelovanjem sukna iz
kopriv. To je prilika, na katero so koprive že dolgo čakale.
* • *
Neki mol »e je baje zopet poročil, dočim «e je mudila njegova
žena v Evropi Zakaj l i se razširjali raditega?____Vsak človek ima
svoje napake in številni ljudje so pač nekoliko pozabijivi____
• a '
Vsa sramen ja kažejo, da visijo Poljaki vedno med obema tečajema, —- nsepha in poraza.
s
Netrrorike milijonarke se ne trgajo preveč za rumunskega kron-
*
priuacA, ki ae nsndi v tukajšnjem mestu. V Ameriki ne damo dan-(Unes dvsti sa "krone" in tudi ne za "leve",
>> '8
GLAS N'ARODA. 2». AVG. 1920
Dejstva govore.
1.	Goriška je imela po ljudskem štetju leta 1910 251.000 prebivalcev; od teh so našteli Slovencev 154,516, v resnici pa jih je bilo | najmanj 157.000. Lahov pa le 89.970.
2.	Trst z okolico je štel U;)0.000 prebivalcev; med temi so laški uradniki našteli le	Slovencev ter 2:596 Srbov in Hrvatov. To- | da v resnici je bilo v Trstu in okolici najmanj 80.000 Slovencev, , 12.000 Hrvatov in Srbov. Skupaj torej najmanj 92 tisoč Jugoslovanov! <>d drnpih jc bilo 12 tisoč Nemcev. 30 tisoč inozemeev tn pravih tržaških Italjanov približno toliko kolikor grudorodntn Slovencev. —
3.	Istra je imela -104.000 prebivalcev; med njimi so laški uradniki našteli .W40 Slovencev. 167.966 Hrvatov in Srl*ov. 147.386 Italjanov. 13.270 Nemcev <v Pni ju pri mornarici) ter 4248 drugih. Toda zanesljivi zasebni računi so izkazali za isto leto v Istri najmanj 56.000 Slovencev in 1^1.000 Hrvatov n Srbov, skupaj torej 237.000 Jugoslovanov. <"c odštejemo <hI skupnega števila še okroplo 17.000 Nemcev in drugih, ie bilo leta 1910 v Istri le še 150.000 Italjanov.
Skupaj je torej bilo leta 1910 v Primorju;
(ioriška 157.000. Trst 92.000; Istra 237.000 Jugoslovanov. — Skupaj 4^6.<KK) Jugoslovanov.
Torej od 8*5.000 prebivalcev, ki so jih tedaj našteli na Primorskem. je bilo domač>lt Jugoslovanov 486.000. Lahov pa po odbitih tujcih (70.000) le 329.000.
Sedaj ječi ta velika množica Jugoslovanov pod laškim jarmom; žnjimi še oni na zasedeni Kranjski, na Reki in v Dalmaciji, skupaj I nad 7(fc).000 naših ljudi.
Slovenske novice.
Jessieville, Mich.
Tukaj s«* je smrtno ponesrečil rojak Milo Krznarič, star sedemindvajset let. Peljal se je s svojima prijateljima Antonom I.K»n-phini in Jožetom Vlašieem v bliž-r.je mesto. Kt> sti se vstavili pred nekim hotehnn, je vzel pokojni z voza preprogo, v kateri je imel zavito ]>uško. Pri tem je pa slučajno zadel ob petelina, puška se je sprožila, in strel je zadel Krz-nariča naravnost v obraz. Povzročena rana je !>ila smrtnonevariia. Itil je na mestu mrtev. Pokojnik . zapušča žalujiMMi ženo in pet ne-1 doraslih otrok. Pogreb je bil v so-boto 21. avgusta. Ptikojnik je bil
•	večkrat izrazil željo, da bi mu igrala pri pogrebu godba. S po--redovanjeln sorodnikov mu jc bila ta zadnja želja izpolnjena.
Cleveland, Ohio.
Mr. J. Faletič je potom držav nega oddelka (Department ol State) v Washingtonu. D. ('.. vi o žil t<»ž:bo proti kraljevi italjanski 1 vlatli za povrnitev nktnJe, pt>vzro
•	čene na njegovem p<»sestVu na Go 1 riškem. Mr. Faletič je imel tam
hišo in lepo posestvo. Italjani so t ko so dospeli v vas, porušili hišo t drevesa pa posekali. Državni od delek vlade Združenih držav jc 1 sprejel tožbo in bo iztiral r«l ita ljanske vlade odškodnino, ker jt . Mr. Faletič ameriški državljan.
Zadnje čase opažamo, da st , čimdalje več zamorcev seli* v slovensko naselbino. Xe vemo sicer fnlkod to i>rihaja. znano pa je, da je več Slovencev oddalo svoji ( stanovanja v najem zamorcem Doslej smo živeli v kompaktni družbi, ki pa čimdalje lx>lj razpa da. Ko preste po ulici, vidite čelu vrsto n igro v med Slovenci.
Sta rišem Škraba, 1043 E. 62 St., je umrla dva meseca stara 1 hčerka.
121e>tni J<»sip Jervmkar, I.">601 Holmes Ave., bi skoro utonil \
-	pondeljek 2^1. avgusta popoldne ko je šel v ježem na 148. cesti N'figa mu je zilrknila na kamnu
-	ki je bil poraščen s po lz k i in mahom. in je padel v vodo. Tovariši
. so slišali kliee in pa pravočasne
-	redili.
K rojaku Mike Setnikarju je . hodil v vas neki poštenja ko vie, ki j m* je izdal za državnega zrako-plovca. ki vt»zi pošto v zrakoplo-i vu med Chicago in <"levelandom Adut je obljubil Setnikarju, da ]<t» Imi prihodnjič v<*zil nad <jlass Ave., bo vzel S<*tnikarja s seboj v zračne višave. Znal se je takej vtihotapiti v zaupanje našega rojaka, da mu je zmenjal ček za 140 dolarjev, ki je pa kmalu priiel Lz bank« nazaj — no good. Set nikar pa seveda na policijo in ptiča so kmalu dobili. Sedaj vozi dolgčas po zaporih.
I^eopold Pwek in Matherv Pe-i če-k. brata ter Slovenca, ne ljubita napt>mepa dela ter v»»rujeta v "izi" /.ivljrtije. Zato sta sklenila, i da pričneta s f»onarojevanjem če-i kov. Eden izmed njiju je pri znanem rojaku Pavlu Klunu na Calcutta Ave. v Collinwctodu izmenjal ponarejen ček za £55. Ptička sta jo najbrže pobrisala iz mesta, kajti njiju delovanje je bilo naznanjeno policiji.
Neki 12letni fantalin je imel ' navttdo^^la je saduje čaae vsak ve^er oropal eno tr^ovico v slo-
venski naselbini, dokler pa nista policista Wolf m lieilman koučno prijela. V pondeljek 23. avgusta j je bil izročen sodniji. Por« »čilo ne -i pove imena tega mladega zli-i kovea.
Steve' Mihalek je bil v pondc-: Ijek ii. avgusta obsojen, tla mora I plačati 825 kazni in kupiti polici-
■	>tu Michellu novo suknjo, ker mu
■	jo je raztrgal, kt» pa je policist J
-	aretiral.
Čudne reči se podijo v današ-. njih prohibicijonističnih časih! ; Tuda posluš.ijte! 24. avgusta ]>o-
-	noči pride na železniško postajo
-	Pennsylvania proge, ki se nahaja I na vzhodni •*»,"». cesti in Euclid i Ave., mrtvaški voz. Raz njega
-	stopijo trije čmooblečeni pogreb-z niški uslužbenci in gredo resnilt
•»brazov v skladišče. Čez nekaj časa se vračajo, noseč v rokah j krsto, ki je prišla iz Pittsburgh a -js jv.lnočnim vlakom. Policijski f seržant Bartunek (Čeh ), ki je z -'drugimi člani "letečega ^»IK-ij-i skt-pa skadrona" iz zasedle ogle-.'doval "pravila pogrebniške po-.{s]M»de, je opazil. <la je krsta, v ka-i teri se ima nahajati "mrlič", no-, navadne oblike. Mesto da bi bila , dolpa in globoka, pa je bila skoro . enako dolpa in široka. Zgodilo se 3 je. kot je Kartunek pričakoval. . Čakal je, medtem pa so omenji-ni i trije prinesli še tri "mrliče" iz 'skladišča na mrtvaški voz. Potem z pa se je mrtvaška procesija za-. čela počasi in dostojanstveno po-? mikati severno od 55. ceste. Pro-i cesiji jt; sledila polieija. V<»znik i mrličev'' je to opazil in hitrost .[malo povečal, policija pa je seve-i da storila ravno tako. Slovesni . mrtvaški sprevod se je izpremenil t v divji lov, ki se je končal na Windsor Ave. in 55. cesti, kjer je :. voznika mrtvaškega avtomobila % minila vsa stanovska dostojan-st ven ost; skočil je s svojega se-Ljdeža ter zbežal po neki stranski r ulici, pustivši sv<»je tovarLše njih , j žalostni ustKli. Dva policista sta i ga kmalu prignala nazaj. Policija . si je nato malo pobližje ogledala . "mrliče" ter našla 141 kvartov i žganja. "Pogrebuiki** so bili: ,|Max Stein, 1920 E. 19. St., David Levine, 10618 Hryaut Ave., in |»a ij'Wv sin Leonard Levine. Poli-i cija je prišla stvari na sled na ob-vestilo načelnika železniške ])o-. staje, ki je poročal, da pride skoro vsak večer na postajo nek mrliški voz p,, tovor, ki ni nič kaj 5 podoben krstam, j Policijski stražnik Orlev jc vi-
>	del nekega moža na Lorain Ave. . in zapadni 105. cesti, ki je nesel ) v roki jako interesantno stekle-r_nico. Pa ga vpraša, kaj je notri. • "Olje", pravi neznanec. "Smem
>	poduhati?" nadaljuje radovedni s palica j. Rečeno, storjeno, "To je
j pa res čudovito olje", pravi.
-	"Kje pa se dobi tako olje?" Ne-i znanec ga pokorno pelje na drmi r Mrs. Schwab. 10500 Lorain Ave., , kjer je bilo najdenih še 50 galo-
-	nov tega "olja". Sodnik Beebe je . <»bscdil Mrs. Srhwab na $100 gLo-
-	be, FVatik Cerebone. ki je nosil
-	"olje' . pa se bo moral zagovar-1 i jati pred zre.j5nimi oblastmi,
' Koloman Kloso. 9114 Buckeve
-	Road, je imel v svojem salnnu jako iznajdljivo pripravo. Treba
I je bilo samo na zidu pritisniti na i gumb in v nastavljeni kozarec je(
-	pritekla — ne voda, ampak pravi
Peter Zgaga
Neki dostojanstvenik je obiskal
blaznico.
—	Ali se vam ne pripeti včasih — je vprašal zdravnika — da dobite sem kakega čisto zdravega človeka.
—	Da. parkrat sc je že pripetilo. toda po preteku par tednov 1 je človek v resnici znorel.
• . •
Višek obzirnosti je paiolet
Ko je obiskal regent neko knjiž-nico na Slovenskem, se mu je čud- 1 no zdelo, zakaj so knjige v onia- | lah narobe obrnjene.
Na vprašanje, zakaj da je to, mu je knjižničar odvrnil:
i
—	Da bi vam knjige ne kazale
lu btov. visočanstvo....
* »
*
—	Moj Bog. poglej, kako ie ona ž( nska lepa. Ze zopet bi jo enkrat rad poljubil.
—	Ali si jo žo morda katerl-krat!
—	No, ampak enkrat bi jo bil že rad.
• •
Belgija je začela pošiljati Polja kom munieijo.
—	No. belgijska nevtralnost je vsakemu znana.
*	a •
Ženske so dobile volilno pravico. To je velik dogodek v zgodovini ameriškega naroda.
1'mevno je, da so začele takoj agitirati.
Zadnjič sem slišal in videl neko tako govornico. Pristrižene lase je imela ter velika rožena oča-il? na prifrknjenem nosu.
—	Kje bi bi! mož. kje bi bil inož -s" je drla — če bi ne bilo ženske.
I/, občinstva je priplaval na o-der glas;
—	V paradižu....
#	* *
V New York u se je poročil moj prijatelj. Z mlado nevesto se je odpravil na poročno potovanje — v San Franiciseo.
Po par dneh se je vrnil.
-— Ti si pa nagel — mu pravim. — No, kako je kaj ob pacifični obali .*'
—	Saj nisem bil tam — odvrne.
—	Kako tla ne?
—	V Forest City mi je zmanjkalo pazolina, v Pittsburghu denarja, v Clevelandu pa ljubezni.
• •
*
Prva: — Moj mož je kot ura. Vsak dan pride ob sedmih domov.
Druga; — Moj mož je kot ura. Vsak dan gre ob sedmih v ošta-rijo.
# * *
Zdravnik: — Poskusiti ne smete niti kapljice pijače.
Bolnik: — Zdi se mi, da ste danes slabe volje, gospod. Bom pa
rajši jutri zopet prišel.
* * *
—	Vse mi lahko vzamete — je vzkliknil pijanček — samo pijanosti ne. To je moje duševno imetje.
* - » *
Tekom vojne j.e prišlo 23.000 Amerikaneev v milijonarski razred. Rarlitega pa je tudi prišlo milijone Evropejcev na beraško palico.
# * *
Izgubil se je deček, ki je tehtal
210 funtov. Izginil je kot šivanka.
* * *
To so pa res prave svinje!.... S tem mislim svinje iz Council Bluff, Iowa, ki so tajno žganjar-nc svojega gospodarja razkrile s tem. da so se brezzavestno napi-le ter se valjale po krasnih bule-vrrdih tega kraja.
Policist (ki je zalotil vlomilca ravno pri delu); — He, prijatelj prihajam ravno ob pravem času.
Vlomil ec: — Ne, malo pre-1 kmalu.
in pristni rozinovec. Pa je prišel oni dar nek nebodigatreba tajni policist: ali detektiv in je tudi pritisnil na gumb. vtaknil svoj fir-bični nos v tekočino in — za zidom so dobili eel sod raisinjacka.| Na sodniji so potem pritisnili sa-lunerja za $100. i Veliko smolo ima John Foglin, ki ima slaščičarno (candy store) na 2700 St. Clair Ave. V soboto 21. avgusta je bil obsojen od sodri in na *100 kasni, ker je prodajal roziuovec v svoji slaščičarni, v nedeljo pa ga je zopet točil, na-t kar je bil ponovno aretiran. V pondeljek so ga "zašili" na «o4-
Kugoslmmnska	Kalni. Srbturta
Ustanovljena 1. 1898 ^uSfir Inkorpoi irana 1. ?900
s
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
IMaedalk: ura ami boyARIK VIHOB 1. POMNTA. Bes m M
ta 281, Oooemaofb, Pa.	Diamond, WiA.
Podpretised.: LOUIS BALANT. Bos IMOSARD BIJIBOIWIK. ta «81
108, Faar A-^ooa, Loraln, O.	Minnwo«*.	_
lajaC:: JOSEPH wnm.su, my. JOHN ZCPNUL L E Bok H
Blagajnik: G SO. L BBOZICH, My.	r___| ^
MlaaeaoCa.	JOHIf P1JLUTZ Jr, *S2-7ta AHLt 8»
Wipjtft nelapla£anth nrtalal LOU- i nine t. Mleh. U OOSTKLLO. Sallda, GoU».	JOHN MO VEBII, 834-2nd ArC, Daiatffc
Mlnoeaota.
▼itati ZirmflL	matt. pooosBUX t W. MmAlmam
Or. JOS. T. QRAHEE, 848 9. Okle' Chlcigo, DL Btzwt, M. Plttatmrgn, Pil	Ura8era^d OAtf
______HUDOLF PERDAN, 8028 M. CM
FtaAarnl.	Amrae, ClereUnd, OUa
IOHH 90TJŽM, my, Mlnaaaiif	; FRANK fiKHABEO, «88« WaaMa«fceS
ANTHONT MOTZ. 9841 Arenoe M-, 8t. Denw, Cola
So. Chicago, DL	OREOOB HBESCaK, «07 ma 801 At*,
(YAM VAKOGA, 8128 Natrona Alley Johnstown. Pa. Plilabnrgh, Pa.	' Jednottno giasllo* "OLAS NARODA1*
Ym strait tlkajoes ae turadnlh asdev kakor todl denarna poAUjatev aaj i M poBUJaJo na glavnefa tajiitha Vao prltoCbe naj aa poAiljaJo na predaed« oika porotnega od bera. Proftnto aa aprejem north fltoor in aptoh van adravfc allka spričevala as naj poitljajo na vrhomesa adramlks.
Jngoelorsnaka KatoU&a Jednota sa priporoča vaem Jufoaloranoa m ahllen priatop. Jednota poeluje po "National Fraternal Oongmaa" ieatrlaL ▼ Ma«ajnl baa okroc $300.000. <trlatotlao6 dolarjev). BolnliHh podpor, o* ■ *ndnln, tn poamrtdn je lxplaPala «e nad poldragi miljon dolsrjer. Jednota Meje okrog 9 tlrod rednih Oanortlee) in okrog 3 tisoč otrok r lffladlnakea oddelka. Draitra Jednote ae nahajajo po mznlh alorensklh neaotMnahj ram, kjer Jih §e ni. priporočamo rstanoriter norih. Kdor fell poeta ti član - aaj m sglaal pri tajnica bliSaega drnčtra JSKJ. Za rata nori ter norih dmtt*¥ . m pa obrnite na glamega tajnika. Noro drnAtro aa lahko raanort a 8 Gani aH HanlmaeL___
1 Seznam slovenskih ujetnikov v Rusiii.
Dr. K<»k JtN.'iiko je poslal na-. sU^lnji spisek Sb^veneev, ki s,- nahajajo v ujetništvu v Rusiji v Skobelevu «»zir«niia v »»kraju Sko-Uelevn. l*i?,iiio .je datirano 4. laar-ea- 1920.	#
Vmestu Skobelevu se nahajajo:
gh^Man	r -
Valentič Anton. ]>ri'd vojno; j Trst. <lrža\na želozniea.
Dr. »Jeseiiko Kok. jhihI \"jno: _ ("ebivee.
Bokal Jožef. Iiitijgi. Rotar Anton, (iradee, štajersko.
j Toplak Alojzij, št. Peter pri Mariboru.
Setowarz l*»'tei-. Waiz pri llrad-eu. Štajersko.
Šf>šič Viktor. Ojwina pri Trstu. Ko/rnan Frane. Mala NVdelja pri Ljutomeru.
C>1 <»l» Ivan. Solkan. Škorjane .lane/. lierklen pri " Ljubljani.
Peršič Ivan, Operna	pri
•	Trstu.
Hohorč Anton. liajlienštaju 11 Štajersko.
Rudolf Valentin, t »odovie, Lo-
-	ga tee.
Križniančič Jož«»f. Kopt*r-<Vrni-
-	kal, Istra.
i Lemut Alojzij. l*'»stojna-< ol. SkfM-aj Jakob. Meduna, (»ra<li-ska.
p Tobernič Ljud^vit, Zajforj«* na . Hrvatskem.
a tii-a'lišck Jožef. Strajna, Kranj
skn.
SiiiKHiiNek Janez.. Kajh»*nbiirk. Štajersko.
Kuiuer. Železna Kapla. Koroško.
Nova-k -laney, St. I/ovrenc, Sta-i ■ -jersko.
Stepi«- Janez. št. Jernej. Dolenjsko.
^ l*ajnik Ljudevit. IluAe pri .Ma-
•	raboru*
1'lcteršek Frie. Pob rež jni Mu-. riboru.
1 Ortner, Luče (Lt-utschaeh) pri
-	Maribr»ru.
s Urafoiuiar Andrej, .Maribor. Pisk Frane. Kranjsko. Vidmar Ivan. Ljubljana.
V. kraju Kizil Kija, okraj Skobe-lev, bivajo:
j Hlaf-ar Alojzij. Roblek Prane,
Ljubljana. ---------__
niji na •t-'UO in prodajalno mora
. zapreti za vselej.
i Na sodu i jo je priiiel mlad mo-i ški po poročim dovoljenje, t'rad-. nik mu pa reče: **Koliko poroc-. nih dovoljenj pa hočete? Ali vam I . tra nisem včeraj <lair" — "Oh.1 Jsaj je res", je rekel prosilec, "ta-j . le ohcet me je popilnoma ^meša-.
la	'
, JoKip F. Tristailič. tajnik natu-' I ralizaeij«keica urada, poroča, da > je v pretočenem mesecu nadvse . veliko ate Vi. o Rusov in Poljakov
-	vložilo prošnjo za državljanstvo. , Vzrok je to, ker Poljaki kot Rusi
-	iz vojnih okrajev hočejo dobiti r semkaj avoje bližnje sorodnike,'
-	da jih revijo vojnih grozot, {
Petii»- Ivan. !>>ž. Kranjsko.
Obreza Jožef. Trbovlje, štajersko.
Mflliijor Milia. Štajersko.
T«uuiič Ivan. Ljubljana.
Avzee Jožef, KaiU'lj-Ljubljanat
SuCa Lovrene. 1'beljsko. Kranjsko.
M«-škat Ivan. t"erkno-Tolmin.
Kon-r Ivan. 1 "bel jako.
Pilnaver. Št. U'ipert. Dolenj-! sko.
I Vozel Alojzij. Krško.	♦
Kapljal* \lojzij. Ihička.
June Jožef, Št. Jernej, Dolenjsko.
Vrah^r Anton. Leoben. Štajersko.
I Javornik Jo/ef. Velika Moree-va ' .'». Kranjsko.
Kviu Miha. Aiicerrbaeh. Štajersko.
Ornjk Ivan. PI«Mler|»erk.
l«ohkar Janer, Litija.
V Santo, okraj Skobelev:
i
| Vidmar Dra^o. medieiner, iz I >jobljane.
j V Čimionu, okraj Skobelev:
Kovači* Vinko iz tržaške oko-| liee.
<irki rešujejo sedaj turški prob-leui na »<lini način k^>t .se je šo ke.laj retševaln turški problem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
L. P., Lorain, Ohio. Kolikor je nam znano, izhaja v (ioriei en j»aiii slovenski čas'»pis in to j«; "tjoriška Straža", (ilede slovenskih advokatov v (»i»rici nam ni nič znanega. Naslov napravite: Administration "<»oriška Straža', Oorizia. Venezia iiiulia Italia.
Mir ali vojna?
Zdi se, da je ves svet zn->va poln jako nevarnih razstrelilnih sno* \ i. in vsakdo seže zjutraj pn ča-sopisu v namenu, če je se vedno kaj upanja, da bo mir. ali če je nova vojna neizbežna. In ravno vsled te mrzlične zunanje situacije prelahko pozabljamo, da je sedanja sezija, konee poletja, tudi precej kritična za naše notranje zadeve. Izprememba vremena iz vročega poletja v megleno jesen . zahteva močno mobilizacijo našo življenske sile. Mi moramo skrbeti za redno delovanje črevesa ter za najvišji odpor našega telesa proti jeaenskim boleznim. Ji ! pomočjo Tririerjevepa Ameriškega Rliksira Orenkega Vina nam j bo mogoče iii skozi prehodno pe-
Irijodo brez vsake ško«le in vsled tetra je sedaj «-mjst da vprašate svojega lekarnarja ali prmlajalea ^ zdravil za Trinerjev Ameriški Kliksir tirenke^a Vina. Imetje tudi pri rekah Trinerjev Mirilec Kaši ja zoper prehlade in Trinejev Liniment zoper revmatične in živ-"Čne bolezni. — Joseph Triner Co^
'1333-45 8. Ashland Ave., Chieago, [lil	____ (Adv,l
Jadransko morje.
Jadransko morje 110« zelo ugodne lego med morji na jugu Evrope Zajeda m> flobokj proti severu v evropsko relino, odprto je proti jugovzhodu. Zato imajo jadranska pristanih « v južni Evropi naj-upodnejšo lego za trgovinski promet z I^evanto <z zahodnim obrežjem Prednje Azije tet po Sut-»keiu prekopu z deželami ob Indijskem in Tihem oceanu
O«! izliva So« e do izliva Drima meri obala okrog 1700 km. Vzhod no Jadransko morje je ponajveč strmo. Od Trsta do izliva Kušc m« vzhodni *trmu istrskega polotoka pri Bakru in ob dalmatinskem obrežju je vsled pogrezanja zemlje veliko zalivov. Pred vbodi v te ' zajede ležeči otoki mil jo zavetje pre«l morskimi valovi iu vetrovi. V premeri z nerazvit«* lako zahodno jadransko obalo kaže vzhodna' stran veliko razvitost Morski tok, ki prihaja ob vzhodni obali na-i upor. ri»ta naše obrc/je, od izliv« Soče naprej pa zasiplje. Oglej jej že 5 km ilaleč «hI obredja, beneški U »run »ki otoki bi že biti na so-1 hem, če bi mt lju«lje t- mu ur upirali s čiščenjem kanalov. Kavena. v *estem »tolctju ležeča ob morju, je sedaj zvezana žujim le se po 81 km dolgem prekopu, f tlo pristanišče v Jakinu je slabo in umetno.
Tudi vziioduo «»brežje nudi razne ovir** prometu, l^e majhen del neverne ol*ale je tnz>*k 111 se le polagoma vzdiguje nad morsko jrla dino, drufrod se skalnata poroka stena tako zelo približa obrežju, da ni prostora za večja pristanišča. To se ztrodi na obrežju od Devina do Trsta, od Kaške drape «lo Keke. ob vznožju Velebita, med Splitom in Metkovičem m ob južnem koncu Dalmacije. Na teh krajih je tudi promet od burje zelo oviran.
Tako so ravno tisti deli obrežja, kjer bi bila za svetovni promet najugodnejše ležeča pmtaaiir«, najbolj neugodni, ker imajo najmanj prostora in %o potrebna težavna in draga dela. da se zprade u-metna pristanišča Trst, Reka . Izvrstne dalmatinske naravne luke imajo slabe prometne zveze z zaledjem, ker so prečne doline zelo kratke in pot*ki prehodi visoki. Najvažnejša pot v notranje vodi poj dolini reke Neretve. Izhtal te poti ob morju je močvirnat in morje ob obrežju plitvo, ker morski tok v sled polotoka Peljšca ne m-.re odlašati naplavin Pribhžu«« enak je tudi |>oložaj ob izlivu reke Bojane in žnjo zvezanega I »rima.
Važna t«»-ka za promet je Sibenik. ki ima sedaj tinti železniško zvezo preko zapedne Bosne proti severu 111 vzbotiu. Tudi Dubrovnik in Boka Kotor^ka s »vnjim prekra»n ma naravnima lukama Imata < ez Hercegovino zvezo proti severu. Za največji del države bo Met kovič najbližje jadralsko pristanišče, ker ima najrajši« železniško zvezo, katero je samo še » 67 km dol^o progo Vardište—Vžice> iz-p««ln ti potrebna, «ia se priklopi obstoječemu srbskemu železniškemu i mrezju I>0 te tačke :ma ludi ««l morja najbolj oddaljeni kot drža1 ve severovzhexlni Bauat > najkrajšo pot približno' 40U km .
Na severnem koncu A «1 rije sta Trst in Reka najbolj daleč v notranjem ležeči pristal >š-i. K njima teži pnunet južnega dela srednje K v rope <M za le« tja ju pa loči širino potiočje Krasa, po katerem se vzpenjaj« umetno izpeljane železnice in r«s.t?. K Trstu teži Slovenija. avstrijska i erboulovaik« republika ter južiia Nem-ija. Zaledje Keke obsega severni k«»t B<»siic. rvatsko iu Slavonijo in sega do Karpatov, v kolikor odtod ne trrr promet |»o rekaii v t rno s*-orJ«» OIo v vzhodne dele Švi«-e in tja do srednjega Rena se je pred vojno raz-pr«»stiral vpliv tržaškega pristanišča, dasi je tu imelTrst tekmeca, laško Genuo. Nova karavanska in turška železnica je našemu morju koristila v obilni meri
V	dmpi polovici srednjega veka so postale Benetke središče trgovini v južni Evropi. Benečani so porabili vsako priliko, da ugonobijo mogoče tekmece. Zato so zasedli zapadno obrežje istrskepa polotoka, kvarnerske in dalmatinske otoke. V četrti križarski vojni so jim celo križarji morali pomapati osvojiti Zader in črupa mesta ob dalmatinski obali. Ogrski iu hrvaški kralj Ludovik Veliki je slier leta 1358 pregnal Benečane iz Dalmacije in Rekepa zaliva, toda že njegov naslednik Sigismund je zopet izgubil Dalmacijo z otoki. Vzhodno Istro z Notranjsko so podedovali leta 1374 Habsburžani. Trst se jim je leta 12.82 prostovoljno podal, da se rest Benečanov. Leta 1500 jep rišla pod habsburško oblast Goriška z Gradiščansko. Ta dogodek je povzročil novo vojno z Benečani, v kateri pa ti niso uspeli.
Habsburžani so Prstu priznali samoupravo in še drupe svoboščine. Reka z okolico je prišla po oporoki poslednjega profa AValsee leta 1-167 v last cesarja Frideroka 111. Ilabsburžana. Reško ozemlje je pripadalo nato nek/ij časa Kranjski. Pozneje je tvorila Reka 7 avstrijsko Istro in hrvatsko obalo do Senja in Bapa posebno oblast, Avstrijsko Primorje v katerem je bila Reka od leta 1712 svobodno Inka z avtonomno mestno upravo. Leta 1776 je Marija Terezija Reko (naslednje leto tudi Bakar ter Kraljevico) pripojila Hrvatski, tako «la je Vojna krajina ostula omejena le 11a Senj in Bap. Toda leta 1779 je »'csarica Reki podelila zelo obsežno avtonomijo, tako rta se je Reka kot svobodno mesto pričela smatrati kot posebni samostojni del oprske krone.
Turki so v [mžarevskem miru (1718) priznali avstrijskim trgov-«em svobodno trgovino v turškem cesarstvu. Zato je cesar razglasil Trst in Reko za svobtnlni pristanišči popravljal stare in pra«lil nove «-«-ste po Istri, Hrvašk', Koroški; tudi je zvezal Dunaj s Trstom preko Nemerif pa.
V	Dalmaciji se je edinole dubrovniška republika veselila svobode. l*o mohaški bitki »o Dubrovčani sicer zamenjali oprsko nadoblast
«*1 1. 1358 » turško, toda to je bilo le navidezno. Dubrovčani so znali s t arigradoin skleniti tipodnc politične in zlasti trgovske zveze. Plačevali so letni davek sultanu, toda imeli so vedno najlepši mir ob meji ni njihovi trgovci so tudi zanaprej svobodno trgovali po balkanskem polotoku. Da bi henečansku pospodstvo ne mejilo-na du-hrovniško ozemlje, »o Dubrovčani dosegli pri požarevskem miru, da je Turčija dobila ozek pas ozemlja na južnem in severnem robu du brovniške republike S tem je segala Hercegovina na dveh mestih do morja, kar je osta!o do dane* v veljavi. Benečani so imeli pred prihodom Turkov v oblasti le vsa dalmatinska obmorska mesta in otoke, v začetku 18. htoletja so si osvojili tudi notranjost in pa Ko-torsko Boko.
V	Kampoformijskem miru leta 1797 je dobila Avstrija vso Dalmacijo s Kotorsko Boko in Istro. Leta ]$0t5 so te pokrajine zasedli Francozi, ki so pose«!1! tudi dubrovniki teritorij (leta 1806.). Leta 1814 so Avstrijci združili Dubrovnik z Dalmacijo. Prebivalstvo v nekdanji beneški Istri je bilo skoraj izključno slovensko in hrvatsko, \ Dalmaciji pa hrvatsko in srbsko, ltaljani so bivali le po mestih, v Dalmaciji zlasti v Zalrn. Tropini in Spljetu in v onih na otokih Rab. Osor in Starigrad. Naselili so se semkaj iz Benetk za benečanskega gospodstva. Dalmatinska mesta so kazala vsled tega italjanski značaj. Dandanes ima italjansko večino samo Zader, a okolica mu je popolnoma hrvatska, dočim so v Istri na obrežju vsa mesta, ki so pa mala in neznatna its!janska. Pulj in Koper imata narodno mešano prebivalstvo.
Avstrijska vlada je v Pri m or ju dosledno podpirala italjanski živel j in zatirala Slovane. S tem je gojila tudi po letu 1866. iredento in pred vsem svetom kazala, da je na Primorskem prebivalstvo po večini italjanake narodnosti. Toda v Dalmaciji so Hrvatje in Srbi javno pokazali, da je v tej deželi samo mala peščica (3 odst.) Italijanov. Zoper Hrvate so podpirali tudi Madžari na Reki Italjane. Zato hoče Italija obdržati Primorske, Reko in severno Dalmacijo.
\
GLAS NARODA. 2R. AVG. 1920
Pogled na Minsk, kjer se vrše pojajanja med Poljaki in boljš«yiki.
General Wrangel, vladar južne Rusije.
B«»j, ki pa bore Rusi proti dik-i tatorstvu proletarijata kot pa j»o-I osebljata Lenin in T ročki. je bil vi«lcti končati vsled naplepa izlo-čenja admirala K«dJ;aka. 'prizna-I nepa načelnika proti-bol jše viških ( 1 Kusov ter penerala Denikina. voditelja pn>ti-baljševiškdi čet v južni Rusiji. — a je bil sedaj ~1ia i dramatičen način zojH-t obnovljen ' v s|.-d priznanja penerala barona I'etra Wranpla. kot načelnika de fact«* vlade v južni Rusiji <«j| strani franc«»ske vlade. Ne 1«- okoli-< i šine njep»»ve$»a priznanja, temveč 1 fu«li njegove zma^e nad boljšt-vi-| okrnil armadami —> bile. ki so obrnile nanj oči eeb-pa "»veta v tem najbolj kritičnem mamentu ruske* zgodovine. \Yashington>ka vlada •e ^iri**ela - «.v««j«. Iastn<» preiska-vii. <la up«»tovL kaj namerava \Vra112el st«»riTi in kake ideje trle-«le vlade predstavlja in sicer ob istem času. k«> j«* izjavila, «!a ne bo nik«lar priznala ruske sovjetske vlade, ker baje predstavlja ta tiranstvo manjšine.
General Wrangel ima sedaj v rokah oni del Rusije, ki je bil vključen v gubernijo Tavriško. jegovo levo krilo je zavarovano po Dnjepru, ko se obrne južno-zapadno od .Tekaterinoslava. mimo Kersona proti Ornemu morju. Nje-pova črta proti iztoku so«leže Azovsko orje pri Mariupol in onstran tepa ozemlja leže obširne pokrajine Donskih Kozakov, velikih nasprotnikov boljševiškega režima in vsega, za kar se zazema. Južno od Donskih kozakov so ozemlja kubanskih kozakov, ki so se borili z Denikinom proti rdečim armadam, a pozneje zapustili tepa voditelja, ko so prši i do prepri-čanja, d nje žrtoval njih stare pravice. Wranpel ima za svojo plavilo bazo Sebastopol. veliko rusko tr«lnjavo ter kontrolira eeli Krimski polotok, ki ima dosti dobrih pristanišč.
Ta pozicija Wranplove armade ji daje v«>liko moč. da zadrži sovražnika ali pa vprizori napad. Vsa ta pristanišča so <»b '"porkih v«>-dah** ter o«])>rta za trgovino skozi celo leto. Sebastopol je le milj o«l Carrpia«la. Zavezniki imajo v bližnjem iztoku velika vojaška skladišča. kr>t je izjavil Lloyd Georpe v anpleškern parlamentu. Sovjeti so v svojih različnih pred-logih, s katerimi so. hoteli obnoviti o« 1 noša je 7. Anplijo zahtevali predajo Wranglovih čet. S tem so priznali. «la je pravilna označba anpleškepa tninistrskepa predsednika. ki je rekel, da je gibanje Wranpla "velikansko". Nadalje je komunistični centralni "komi-*ej v Moskvi brzojavil vsem svojim po«lružnicam dne 10. julija
naslednje:
— Njegova, na in reč Wranglo-va ofenziva, je povzročila sovjet-j ski republiki že «losti težkoč. Vsak! uspeh penerala. še tako ponižni, j oropa sovjetsko Rusijo velikih množin žita. premopa in petroleja ter pomenja razširjenje stradanja. pomanjkanja premoga ter uničenje transporta. Komunistična stranka .mora razumeti, da je lik-vidarija podjetja penerala Wrang-j la absolutno potrebna za sovjetsko Rusijo.
Dosedaj se ni še definitivno ugotovilo, koliko ož ima Wrangel dejanski pod seboj. Njegove čete vključujejo preživele Denikinove armade, ki je že dospela na razdaljo dvestotih milj od sovjetske-pa glavnepa m<»sta ter bila nato! potisnjena nazaj ter razpršena.
Kot bojna sila se bo nOva ar-
mada zanašala predvesm na Kozake. I>ejstv u. da ni znal ohraniti Kozakov na svoji strani 111 prepirom njegovih i»olitik«»v za b««j-n«» črto >e bilo treba pripisovati žal-»>*ni konec Denikinovega p«hI jetja.
Wranplov «l«»povor s Kozaki jim daje popolno neodvisnost v njih »b-mačih in civilnih zadevah. Soglasno z d«»ir«'V<»rom. sklenjenim dne 13. aprila tega leta s hetma nom Danskih Kozakov, je priznal s|e«!nji trcnerala Wranpla kot naj-višjepa vojaškepa jKiveljnika v zameno za avl«» >mij<i in \Vranp-l je nadalje obljubil, da b««do Het-mani navz«>či pri v— h p- srajanjih » z zunanjimi »iiam:. tikajočih se Kozakov m kozaškega ••žt-mlja.
V
jt
ji- Mm
B mzm
• GENERAL WRANGEL.
j Na ta način se je Wrangel iz-j ognil veliki napaki Denikina. On |skuša dovesti do sodelovanja med vsemi nasprotniki boljševikov, a do nikake nadvlade na«l njimi.
—	M«»je p«»slo je. — je rekel. — j s katerimkoli hočete, a za Rusijo. J
Imel je* pre«l seboj nauk uniče-( nja Denikinovih upanj, v kojepa kampanjah je ipral sijajno ulopo.: Z ozirotn na vzroke, ki so dovedli |«lo poloma, je izjavil sam nasled-j nje :
—	Ce vzamemo ' vse sktipaj. 1 i lahko rečemo, da se je strategijo
žrtvovalo politiki in ta politika , sploh ni bila ničvredna. Mesto «Ia ; bi se združilo vse sile. kojih cilj . je bil boj proti boljševizmu in ,inesto <la b^se zasledovalo enotno rusko politiko, berz vsakih stran- j ( karskih razlik, se jc zasledovalo1 takozvano politiko Prost«*voljske ' armade, neke vrste priv atno poli-i tiko, koje voditelji so vi«leli v vsem. kar nosile pečata Prosto-i voljske annade, sovražnike Rusi- j je. Borili se niso le proti boljše-I vikom, temneč tudi proti 1'kra jincem. Georpycem in Aserbejžan-eem. Malo je manjkalo, da ni prišlo tu«li do vojne s Kozaki, ki so [predstavljali polovico naše armade ter s svojo krvjo utr«lili zvezi z rednimi četami na bojnih poljih.
Ozemlja-Kozak«»v so izpinila v navalu rdečih armad proti Kavkazu. Kljub temu pa predstavljajo soglasno z njih zastopnikom v Parizu Se vedno silo. ki šteje tisoče in tisoče mož. Civilno prebivalstvo 30.000 duš iz donskepa ozem-! 1 ja je našlo pripribezaliSča za j Wranglovimi črtami nW Krimu. Glede stališča Kozakov napram boljševiški vladi je rekel njih zastopnik v Parizu, M. Karlamov: j
— I>em««kracija Evrope bi si I morala zapomniti naslednjo: —j Ko;_aki	v stanu spr«-jeti s^»v- j
jetskega režima. Organično niso j zmožni p<»stati k«*munisti. Kozaki
v svoji pretežni večini varčni farmerji. Pri Kozakali ni >pl«>h " najti proletarijata. K««z^ik je po svoji naravi iiuiividualist. ki ceni ' na«i vse svojo osebno sv«»bodo. Re-11 voliicijaui zaman uplivala na Ko- ' zake. Branili IhmIo sv«»jo prostost I iu svoje pravice z vsemi silami, ki
vi jim na razpolago.	j]
Au«_'!«ški ministrski predsednik ! pravi, da je gibanje Wranpla ve-', likansko in to «lej^tv«» priznava tudi eutralni sov jet v Moskvi. , Kraiie.^ka vlada pa je lia«ialje tU- , «li prepričana. «la je \ la«la Wranp-a «lemokrati<-na in |m»t«-iu. Wrarr-s:ei priznava v prvi vrsti obliga-. c i je prejšne carske vlade napram •lrugiin narodom.
, General Wrantrel sam ni dobro znan zapadnem svetu. Prvo poro-Ičilo «» njepovi karijeri. ki je bilo ( poslano v Washinptom pravi, da j<* študiral montanistiko, nato vstopil v armado za eno leto ter, dobil leta 1902 čin poročnika. Vi armado pe zopet stopil ob izbru-] hu rusko-japonske vojne ter bil j dvakrat povišan vsled svojega' j junaštva. Pozneje je dovršil ko-J j'legij generalnega štaba ter stopil j v veliko vojno kot kavalerijski : kapitan. Tekom vojne je hitro na-ipredoval do čina generalnega ma-jjorja ter bil odlikovan z najvišjimi vojaškimi redi. Najbolj se je odlikoval na galiski fronti po re ivoluciji, kjer je baje preprečil ve-j
liko vojaško nesrečo.	i
i
Pod Denikinom je Wrangel po-1 veljeval desnemu krilu južnih ar-1 mad. Na sijajen način je zavzel Cariein ob Volpi in pozneje, ko je bilo že prepozno, je prevzel poveljstvo nad centralnimi armadami, ki so bile poražene na fronti, ki je bila najbližja Moskvi.
Prav kot je Denikin preje pri-J znal Koleakovo vlado, tako je smatrati tudi Wranpla za nasled-1 11 ika Denikinove vla«le. katero so hotele Združene države nekoč pri-! j znati, koif slabost pa je onemo-j počila ta korak. Nov poveljnik je star šele 39 let.
Wrangel je član znane in odlič j "-ne mednaro«lne družine. Ta dru-' žina prihaja iz Baltiških držav ter sega nazaj v dvanajsto stoletje poj Kristu. Tri veje družine so cvete-j ; le na Švedskem, v Nemčiji in v
I	Rusiji. Vse tri so proizvedle skozi, stoletja odlične vojake, znanstve-|
II	ike in diplomate. V Švedski veji je bil najbolj slaven general Karol) I Gustav Wrangel. ki je poveljeval, švedskim armadam v zadnji kam-| panji Tridesetletne vojne ter se
; boril ob strani velikega Turenne. , I Ke«laj pa je dežela Turenn-a, ki je ! prišla prva Wranglu na pomoč. Med nemškimi Wrangli je bil najbolj znan stari maršal grof Wran- , pel. kojepa vojaška karijera je se-pala od vojrr proti Napoleonu pa j do Franeoske-pruske vojne.
Med ruskimi Člani te družine je < bil eden. ki je dal svoie ime se- . vernemu otočju, kat-r> je razkril. ] i'o otočje se nahaja ob severni
II iztočne Sibirije. Ta Wrangel j * •- u?il kot governed Alaske, predno je prišla v ameriške roke. TVrargel se je sii??r lotil velikan- \ |sk« rra uodjetja, vend ir pa je upati, 1 ia re l>o končal na način kot 4
1
I le Kolčak.
_
t
feissmsLWBsr
Demokracija in sovjetska diktatura.
Volitve v Nemčiji so končat:e. Vpričo očitnega razvoja je zanimiv članek iz peresa ilenrika Strochla, ki jc bil napisan v dobi volilnega boja in ki se glasi:
Prepir zaradi demokracije iu sovjetske diktature, ki je cep 1 l emški proletariat o«l 9. novembra 1918 in tnu privabil tak«>_težke poraze, meče svoje sence tudi na volilni boj. V nanje, «la l>o nemški delavski razred v sklenjeni \rsti vodil vodilni boj proti meščanske mu razredu, in porabil enkrat vso svojo enerpijo za osvojitev parlamentarne večine, sc žal ni izpolnilo. Nezaupanje do večinskih soci-jalistov. ki so sc s svojo koalicijsko in Noskejevo politiko tako kompromitirali. je bilo preveliko, in stiemljenje neodvisnih, da -»poznajo s samotnim nrfstopou; enkrat poolni obseg svojyh pristašev iu svo-j« ira političnega vpliva, je bilo premočno, da bi bilo moglo priti do skiipnepa nastopa. Vendar je l«> zel«, obžalovanja vretlno in p«>stane lahko us«>il«>polno za nemški razvoj. .V ohrani buržttazija Ai tudi to-pot večino glasov. Tt.«li če b«» konkurenčni b«»j soeijalističnih strank varoval sovražnosti in umazaiiosti. pomeni to neizopibno o-s'ab'tev soeija11 stične moči prnlobivi nja. Zakaj tudi če po novih
I	volilnih določbah ne i/pube 1: obeti i ostanki plasov iu T«odo sfranke v narodni skupščini zastopane natančno po mzmerjn plasov ki od-pa«bjo nanje. s«> bo '.udar velika množina airitatorične moč. ki bi meščanstvu lahko mnopo odvzela, v bratskem boju zapravila na škrMlo soeijalizma. Pri tem ni bila osvojitev večine glas«»v iti man«la-|tov nikakor nemogoča ieč. Saj je že «lne 19. januarja 1919 odpadlo
II	I zu štirinjast milij'it-ov i*la^ov 11-1 «»b»* six* tja listič ni stranki proti šestnajstini milijonom meščanskih plas#>v. še eno «le^etino soeijali-
Istčnih plasov in proletariat bi z orožjem demokracije »j^vojd politično m««č.
Vpr.čo take možineti izgbda precej čudno, da se haš v tem volilnem boju toliko prepirajo o demokraciji in sovjetski <fiktaturi. Priznavanje sovjetskega sistema in diktature proletarijata ^c na-plaša kot str»«sro razlikovanje med neo«lvisn mi in večinskimi so«-i-'jalisti. in odlot'no se zahteva m| neo«lvisnih kandidatov za narodno skupš«-ino. Smer I>aei!i;iinsr-St«>eekcr-Koenem bi biLa celo kaj ra«la zavezala kati«li«late. «ia ne l>odo v slučaju izvolitve porabili parla-11 :ei.tarnepa delovanja za pozitivno delo. ampak za sabotiranje par-Umentarizma in den-. kra«-ije. Luizi Z:etz. Letleinuir in Cri«tpien >0 pač nastopili proti takim prenapetostim.
T«. zanika vanje iit sabotiranje demokracije in parlamentarizma I bi se »lalo pač raz-in-ti. če bi imeli v -nvjetsV"m sistemu nadomestilo. ki bi tak«»j lahko funke joniralo. T««la s^^vjet^Ki m ».tem nam si-• er »lavi verna ma^a in agitatorji in funkeijonarji. ki flohiv-j*' svojo tiazarsko modrost iz druge in tretje roke, kot institucijo, ki n.tsto pi v trenotku prole taroke diktatur- ta k o rekoč avtomatično, '.""e pa nasprotno p<e4nšamo v«»dilne glave te »meri. te*U,j dišimo, da ni »o v.»et-»ki »istem nikakor «n:za<-1 j^ke oblika, ki bi »e dala hi^ro in varno iive-»ti. ampak :a enkrat le ideja, tendenca. i«leo|o?rija. Tako j ravi Daeumig: "Ker je organizacija sovjetov dete revobi*-ijon.-ir .1 zli dob. -»e ne bo iuk«l.ir L^.tmo. ilovršena. v lepo parapraTiran h določbah I*«»javila '. In nadalje: "V sovjetskem sistemu naj s.« najprej idiktaiira proletarijai;* orga niza tori«'no pripravi. Nadalje naj se 7. ! it jim osvoji politično *noč in naposled po dolženi /mapi proletarske 'diktature iz.ve«le v pospcnlarskem proe«-sii i?i v državnem aparatu". ( i)aeumi«r torej račune r. razvojnim procesom, k. nikakor ne bi bil . kratkotrajen. Sele kadar se po poča-ni zpraditvi sovjetskepa sistema •ustvarijo politični predpopoji, sc ne more po njegovem mnenju raz-.jplasiti diktatura proletarijata. Povsem podobne nazore najdemo v L pravkar izdani knjijri (Gospodarska bojna knjigi; za tovarniške sve i'ie), ki obsega razprave raznih iiHrodoih ekonomov 311 praktičnih po--jspodarjev, ki bi jih mopli označiti ta sovjetske specijaliste. Tu či-l tamo. kar piše Ernest Jacobi: "Preden se govori o obliki sovjetske-t pa sistema, je treba nnseniti, da se tukaj seveda ne more pokazati, v
■	kakšno stavbo se razvijejo današnji borni začetki. Zh to potrebni
-	proroški dar se ne doslej nikjer pokazal. Težko, da bo sovjetski si-
■	^tein v kratkem predstavljal gotovo in dovršeno poslopje, ampak se
-	bo v razvoju revolucije venomer zboljševal". In Fridrich M. Minck .izjavlja: "Sovjetski sistem se ne more konstruirati, ampak mora s
"Jpreobratom in /. gradnjo srni rasti...." "Tisti trenotek, ko napravimo iz sovjetske idej«- sovjetski sistem, zapademo i2. v mišljenje ' imnožie. Konstruktivno izmišljen s«n*jetski sistem ne more nikdar J uresničiti sovjetske i«icje". In "Mueller-Ne'ihaus piše o sOeijalizaciji ^ i gospodarstva : "Kdaj :»e izvrši ta prehod, je pa odvisno od tepa, če »se posreči zanesti v široke množice tisto znanje, ki je potrebno, da se razlikujejo sposobni in nesposobni voditelji v produkciji in gospodarstvu".
t
Lahko torej izrečemo: Prvič, da sovjetski sistem še ui preizku-.jšen, da je šele ideja i'i da se mora za prakso šele ustvariti; in drupič, » da se ne more iz idejne konstrukcije prenesti v resničnost. ampak «la . j more še le iz revolu« ijonarnega razvoja <lol»iti svoje oblike. I11 zla-> sti Minck se nik;ikor ne strinja z načrtom za Zi»ra«lbo sovjetov. ka--,kor pa j«* izdelal bel>nski izvrševalni svet. Pravi, da kaže način, po ■jkaterem hoče ta načrt razdeliti industrijsko produkcijo po devetih
-	državnih skupinah, neznanje ogromne mnogostranosti industrijske produkcije. "Le nevednež si more domišljati. «la je mogoče opraviti
^zgradbo socijalističnc produkcije s potezo peresa. Naučiti se inora-
■	mo, <la je naša prva in najvažnejša naloga pridobiti »i temeljito zna-'|iije vsega pospodarskvgn življenja". "Bojn% Vnjijra za tovarniške 'jsvete" lahko raz«lenc marsikatero lahkourano iluzijo in uvede »lelav-".stvo v kompliciranost modeme proflckenje in v velikost socijalistič-
r.?h nalop. Vendar pa s? [»otaplja ?e preveč v sivi teoriji s tern, da j smatra demokracijo kiatkomalo za pokopano in njeno nadomestilo s I političnim in gospodarskim sistemom /e za absolutno gotov. \i vseh Ijteh priznanj sovjetskemu sT'.temu in o njepa počasnem ttre-ničeniit I fce mora pa logično »kVpati. «Ia se ne more »ovjeiski sistem realizirali i o<l danes do jutri in «la torej ne moremo izhajati brez demokracije . iu v naj brez znatnih ostankov sedanjejra gospodarskega sistema. Saj je Daeumisru diktatura proletarijata šele tedaj mogoča, če jo jo sovjetski sistem organuatorično že dovolj pripravil, sovjetski sistem pa more še le v praktičnem delu v gospodarskem procesu postati življenja sposobno in krepko bitje. Ali tudi če bi že mogli osvojiti diktaturo proletarijata: Na temeljito socijalizacijo produkcije se prav po nazorih sovjetskih teoretikov ne bi moglo misliti, dokler se ne bi proletariat dovoljno seznanil s*svojimi težkimi gospo«iarskimi funkcijami. Tudi Kautskv pravi v omenjenem letniku (Revolucija): Čim manj si moremo danes dovoliti luksus učnine tem bolj jc potrebno vsako socijalizacijo natančno pripraviti. Nič ni gospodarsko bolj pogubno, kakor prenagljena šablonska socijalizacija.
0
Francozi tarnajo, da nazaduje število prebivalstva Francije ter dajejo vse mogoče ntisvete. kako bi se moglo odpomoči temu zlu. V istem času pa umira v Aziji 11a tiso«'-e in tisoče Francozov, ki morajo
dajati svoje življenje za imperijalistčne sanje francoskih mogotcev.
• . •
('e nas sreča kdo ki nam je dolžan hvalo, te takoj spomnimo na tc. Zelo pogosto pa sivelmo ljudi, katerim smo mi dolžni hvale, ne I da bi se spomnili na to.
Zasedeno ozemlje.
(Is (I. urada J. R. Z. po poročilih našega zastopnika v Jugoslaviji
F. Zalaznika )
\ mehkem docnotoiju rai rako-i * peni «ree oh mislih naTe. Kdo te je videt a bedeeti ocanl, kdo te je »poznalT Šli smo mimo. videli so bele eeate, bele hiše, in so šil dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje sree bolno po tebi....
(Ivan Cankar)
To ho J>esed«', ki so »ni nehote' prišle na misel, ko sem potoval preko zasedenega ozemlja. Blagor tw tebi, velikan Ivan, da spiš spanje pravičnega, kajrt tvoje pre-plemenifo sree bi izkrvavelo, ee bi videl tvoje hribe in doline v rokah največjega nam sovražnika! Kdorkoli ima mehko sree in ae imenuje Slovenec naj ne potuje preko teh krajev. Bil sem v Trstn leta 1911-12. tako da mi je bilo mesto skoraj do malega poznano.! Slovensko gledaltše, slovenska, kavarna, slovenake restavraeije in vse drugo nam je nudilo v Trstu iste prMožnost i za kultom) napre-i dek in zabavokar nam bi mogla nuditi bela Ljubljana. Trst je imel dovolj zdrave sgilne sloven-! ske inteligence, da »e je čudežno,' razvijal politične. socialno in gospoda rak o.
Pred dobrimi tremi tedni sem' se izkrcal v Trstu. Bil sera vesel, j da sem doma, kajti niti za trenotekj nisom pomislil, da se je mesto bi o-1 g«n'e spremenilo. Srce me je pna*j Jo v shajališča, kjer smo se sha-j jali pred leti s prijatelji in znan-ei, prepovali slovenske pesmi in j se veselili nad vspehi v naših kul-j turnih, nacionalnih bojih.
Ali teatio mi je postalo pri srcu takoj, ko sem zapustil pristanišče. Iskal sem različne slovenske napise, katerih sera se dobro spo-; minjal. Vsi so izginili in na njih ; mesta so stopili taiiaijnski. I>a. j eelo imena ulie so se spremenila.' Z« prej laška'imena, vendar krajevnega pomena, se sedaj imenuje-1 jo: Via Romana. Via Vittorioj Emmaauele, itd. Priaedši v ka- i varno Balkan naravnost osupnem. Bilo mi je skrajno neprijetno.' Pričakoval sem, da najdem tam I družbo, katero sem zapustil, da jo f pozdravim. X i k off ar; le par preplašenih obrazov, osuplih in nemirnih. Vsakemu so se poznali j sledovi vojne. Pokličem natakarja, vprašam za tega in onega, ni on le odkimava. Ta je padel, ta j je odšel, drugi je v zaporu radij narodnosti, itd.
Dva dni za tem, ko sem zapustil Trst so italijanski šovinisti zažgali Narodni Dom (Hotel Balkan)! brez povoda samo z namenom, da uničijo vse, kar je slovenskega v Trstu. Na vojaških avtomobilih so pripeljali vojaški benzin, poli I li z njim eelo poslopje o<l znotraj in zunaj ter je zažgali. Trst še ni videl takega požara. Kadar izbruhne ogenj po nesreči, prične goreti na enem mestu in še širi, a v tem slučaju je bila stavba namenoma zažgana na vseh koncih, ta-j ko da ne preostaja od nje druzega,| kakor štiri opaljene stene.
Narodni Dom v Trstu je bil živa! priča slovenskega narodnega dela v Trstu in po krajcarjih se je zgradila palača, za katero je prispevalo slovensko ljudstvo, vse od kraja brez ozira na prepričanje. V njem se je nahajalo slovensko gledališče, Hotel Balkan, Narodna kavarna, fina restavracija in več narodnih uradov, skratka bilo je poslopje prve vrste, ki je delalo čast mestu in slovenskemu živi ja. A, kaj je danes? Štiri stene, ki bodo neprestano kazale na italijanski barbarizem onih "kulturnih" Italijanov, ki nas v Ameriki, kakor doma, vsak trenotek in pri vsaki priliki imenujejo "barbare".
Trpeli smo pod nemškutarsko Avstrijo in preživeli vsakovrstna uničevanja, vendar kaj sličnega nismo doživeli. Natančna poročila o škodi, mrtvih in rajenih je italijanska vlada zakrila in kolikor se more posneti iz ustnih poročil, je število precej visoko. Kdorkoli je le na sumu, da je Slovenee, ga zavratno napadejo, poškodujejo ali pa celo ubijejo.
V Dreherjevi tovarni napriraer je zaposlenih nekaj Slovencev in to zadostovalo italijanski nacionalistični, nahujskani drudali.da je napadla pivovarno. Sreča le da bilo delavstvo ie pripravljeno na tak napad, da se je pravočasno obročilo in razpršilo množico.
so prišli avtouvfeili 2 fcotiwn
na lice mesta, je bila množica že razšk ropi jena. V vseh slučajih so bili to vojaški avtomobili, erarni benzin, tako da je to .živa priča, da italijanska vlada instigira vse te izgrede: Niti policija,še manj vojaštvo ne skuša preprečiti takih izgredov, v vsakem slučaju pa se je opazilo, da pri izgredih celo so-1 deluje. Požarna bramba, napriiner,! ko je gorel Hotel Balkan, je po-j 1 i vala poslopje z benzinom. tako da je bilo vse v ničen o do tal.
Motivi za vsa ta divjaška po-, četja so znani. Interesi, da se ogra-( ža slovenski živelj v zasedenem ozemlju, so vsestranski. Iz Italije namreč prihajajo danzadnetn tru-J me južnih Italijanov, ki si iščejo kruha po okupiranih krajih, ki so; za Italijane in kraljevino obljubljena dežela. Tak delavec je razredno nezaveden in dela za polovično plačo. Njegove življenske in stanovanjske zahteve so veliko manjše, ker celemu svetu je znano, kako skromno in umazano ži-j ve italijanski priselniki. • (Pri1 Amerikancih so Italijani tako pri-j ljubljeni, da te ubije. Fe mu rečeš, I da je "dago" — ameriška- psov-J ka za Italijana). Ni čuda torej, da je v interesu tržaških deloda-jalcev in sploh celega okupiranega ozemlja, da se napravi obstanek) Slovencev v tem ozemlju neznosen. da so prisiljeni izseljevati se in da jih Nadomestijo z veliko cenejšimi, skromnejšimi, polilevnej-šii masami, ki se puste izkoriščati za tnal denar in so pripravljene garati dolge ure.
Pa ne samo za slovenskega delavca po mestih, ampak tudi za kmeta na deželi postaja neznosno. Iz Italije se dovaža zelenjava po cenejših cenah namenoma, da se vniči slovenskega kmeta. Davki so visoki, stroški ogromni, dohodki pa ničevi. Kmet si sposujuje in sposojuje, dokler celo posestvo ne zapade v roke nenasitnim upnikom. In tako bodo propadla slovenske kmetije, ako ne pride pomoč od bratov izza meja. Samo pomisliti si: V čisto slovenskem Lopateu. kjer se je do vojne vsak Slovenee lahko pogovarjal v ka-, teremkoli uradu v slovenskem jeziku, — in to celo pod kruto Avstrijo — more danes najeti tolma-
«"«i, ;»ko ima opravka 7. frospodo J Iti tako se jfodi po vsem zasedenem ozemlju, kjer živi skoro pol niil.jona Slovencev.
Ljubljana je že polna beguncev iz za sede ne pa ozemlja. Vsa slovenska inteligenca je preselila iz Trsta v Ljubljano. Narod, ki je ostal, je brez voditeljev, kajti njihov
obstanek jc nemogoče, ker so vedno v smrti nevarnosti. Tako so vse strokovne organizacije, ki so bile v rokah Slovencev avto-! matično prešle v roke Italijanov.i Kratkomalo, slovenske uradnike, so odstavili in usoda je bila zapečatena.
Socialistična stranka, ki je po vojni v Italiji zelo narastla, kar^ se je posebno opazilo pri volitvah, trpi na istih bolečinah, kakor vse socialistične stranke na svetu. Cc-' pila se je v dve struji. desno in levo krilo, in to je seveda poslabšalo njen omoe. Sicer Jo prišlo do posameznih preobratov v posameznih provincah, a ker se niso polastili najpotrebnejšega, to je voja-kbv. so priroinali nazaj v stare stru je. Napram nacionalističnim izgredom v Trstu so ostali italijanski so-cijalisti pasivni ter prisojali vzrok obojestranskemu izzivanju, (česar seveda ni bilo od slovenske stra-nil. Govorili so. da so italijanski socijalisti zahtevali, da se povrne zasedeno ozemlje Jugoslovanom, toda ostalo je le pri govorici, ker ioficijelnega koraka še dosedaj niso storili in kakor razvidno se popol-| noma strinjajo z okupacijo "Terre j oceupate".
Vsake besede, katero izrečes, se oprime Slovencev v okupiranemu ozemlju, čež prinesla bo pomoč. Eni molijo boga. drugi antikrista, tretji se zopet zatekajo h komu-1 nistom, misleč, tam bo rešitev. Sleherno oko pa se ozira na Jugosla-, vijo, da bo nje vojaška sila od-1 vzela to. kar so zasedli nepoklicani Italijani.
In oko je vprto tudi v Ameriko!
"Prosimo vas, ne odnehajte, delajte, kakor ste delali do sedaj, ker ako spoznajo našo trdno voljo, nam morejo biti naše pravice povrnjene!" To so besede, ki sem jih čuPv Trstu. Dobro poznajo oni delo Jugoslovanskega Repub-
ličanskega - Združenja, vse številne
#
deputacije v Washington, nase re-j vije apele in članke v naših glasilih, vobče oni prav dobro poznajo in razumejo nase delo. Vedo pa tudi s kakimi težavami se imamo boriti, kako nam nasprotujejo1 razni zapeljivci naroda, mešetarji' s svobodo in neodvisnostjo celot-1 nega nahoda. Medtem ko hvalijo' naše delo in apelirajo na nas, daj vstrajamo v boju za pravico, se zpražajo nad tistimi kričači, ki i narod zavajajo in škodijo eelo-' kupni stvari.	.
I)elo Jugoslovanskega Repub-ličanskega Združenja torej še ni | končano — o Jugoslaviji sami spregovorimo kasneje — predvsem je treba sedaj, da stojimo na stra-' ni našim bratom v terri occupati,' da jim po moremo iz sužnosti, da jih osvobodimo. Med Časom te bor-, be — pa naj traja leta in leta —j moramo smatrati našim svetim dolžnostim, da gojimo meti naro-f dom v zasedenem ozemlju nacio-| ualno, politično in "*" gospodarsko, zavest, »la ne bo zgubljen za nas, ko pride dan rešitve.	j
* * !.
Zanimiva so poročila našega za-i stopnika in njegovi popisi, kaj se j godi v zasedenem ozemlju potrju-l je to, kar smo vedno trdili, ob enem pa poruši vsaS: argument raznir demagogov, ki skušajo izkoriščati sedanji poloZaj in zastrupljajo srca rojakov, ki se potegujejo za pravično rešitev jadranskega vprašanja, hotee jih odtegniti od tega gibanja, dobro ve-doč, da s svojim zastrupljevanjem — demagogijo — pomagajo italijanskim imperijalistom trpinčiti svoj lasten narod, ki je v tej peklenski bojni igri postal daritve-no jagnje, po katerem so planili italijanski imperialist! in aneksi-onisti. In mi naj sedaj gledamo mirnodušuo ali celo pomagamo, da se ta daritev opravi?! Ali bodo naše podporne organizacije, katerih članstvo obstoji iz povprečno 30^ Primoreev-Goričanov. ki fmajo svoje družine, sorodnike in kmetije v zasedenih krajih, stale izvan boja Ln se zadovoljile s kako krivično rešitvijo tega za nas narod perečega vprašanja? Ali bo mogla Jugoslavija, združena in uje-dinjeua, kar tako pustiti na cedilu ta biser Slovenije?
V tem oziru ni Jugoslovansko Republikansko Združenje predni-gačilo svojega programa. In da se v domovini prične intenzivnejše zanimanje za naše prtmorke Slovence. je J. R. Z. jiQslalo Zalaznika 111 Kristana v domovino.
t
- I
1
Kako je Borojevič rešil italijanskega kralja
Bivši avstrijski general in poveljnik Alfred Krausz jc izdal pri 1 {Lehmannu v Monakovu svoje spo-|mine 'pod naslovom "Vzroki na-'šega poraza". Ta dokazuje, da je bil ves vojni načrt osrednjih velesil zastaran in zgrešen in vrhu-tepa polovičarsko izveden. Posebno ostro osvetljuje nesposobno, avstrijsko vojevanje v Srbiji in Rusiji, pa tudi v Italiji. Tamkajšnje neuspehe pripisuje Borojevi-.čevi trmoglavosti in ^amoljubju. I Zanimivo je, kar pripoveduje o J bojih ob Taljamentu: "Predstra-ži.rn skupine Goiginger se je bilo .posrečilo, rešiti most pri Madrisi-i ju, ki so pa našle v plamenih. Po-jveljnik skupine je vedel, da se jc tretja italjanska armada še bo-jrila 11a vzhodu; sklenil je. da naslednji dan razpostavi svoje, čete pod mostom na zapadnem bregu Taljamenta in tako Italjanom zapre pot za umik. Italjanska tretja j armada bi bila v tem slučaju vje-ta. Dasiravno vrhovno vodstvo I tako enostavne in zato tako velike misli ni nikoli imelo, nam jo je sreča v drugo vrgla v naročje. In v drugo se je morala razbiti ob osebnem hlepenju istega visokega poveljnika. — Zvečer je prišel ne-!k" generalštabni častnik od skupinskega poveljstva k podmaršalu ;Goingingerju z Borojevičevim po-jvelj, naj takoj odkoraka s eelo -j skupino v Codroipo, kateri kraj I j: bil skupini odkazan. Na Goi-jgingerjevo opombo, da v Codroi-,.pu že stoje Nemci, je odgovoril tgeneralštabovec, da izrecno povelje feldmaršalovo velja tudi za ta ' slučaj.___Borojevič je rešil tretjo italjansko armado. Dolgo časa 1 nato sem izvedel, da je neka nev-) tralna kronana glava kasneje pri-■jzjcala, da.tisti dan ni bil v ne varil nos t i, da bi bil ujet, aamovojvoda
m<Afi »AttOTMk a& Avo. isao
Priseljevanje, izseljevanje in potni listi«
Med vsemi problemi, na katere naleti priseljenik, ki ne zna i brati in ne razume dovolj angleškega jezika, sov vprašanja, ki se nanašajo na zakone priseljevanja, izseljevanja in potni listi, ki so s ,tem zvezani. Malo je drugih vprašanj, ki so nastala zaradi nestalnih irazmed.po vojni, in ki bi bila tolike važnosti kot vprašanja glede prišeljevaija in izseljevanja iz Združenih držav.
Po sklenjenem premirju so bile tozadevne postave že mnogokrat izpremenjene, dopolnjene in popravljene; pogosto pa nI mogoče razvideti pravega vzroka in načina t,e premembe. Te prememi>€* pa se np izvršujejo samo zaradi mišljenja zakonodajalcev te dežele, temveč tudi zaradi razmer, ki vlada jc po celem svetu.
V Združenih državah ni niti ene tujejezične skupine, ki se ne bi zanimala za vse nameravane izpremembe glede nasclnlSKih postav. V ameriškem kongresu je bilo že predlaganih ve<» sto zakonskih osnov, na podlagi katerih se nameravajo na drastični način premeniti zakoni o priseljevanju. DasiAvno do sedaj ni bila sprejeta še nobena taka predloga, vendar pa se od časa do časa uveljavljajo razne izpremembe glede postopanja v tej stvari.
Tujejezična poročevalna služba Ameriškega Rdečega Križa je paznim očesom pazila na vse te izpremembe, ki so se uveljavile od meseca do meseca, pa tudi od tedna do tedna. Skozi zadnjih pet mesecev od 1. februarja do 30. junija je ta urad prejel 667 vprašanj plede priseljevanja; 972 vprašanja plede izseljevanja; 852 vprašanj, nanašajočih se v splošnem 11a potnike. Teh 1112 vprašanj je zahtevalo obširna dopisovanja. Razumljivo je, da ta vprašanja ne bi bilai tako naglo rešena, ako ta urad ne bi bil v ozkem stiku z vladnimi uradi v Washingtonu .
Vse naše čitajoče občinstvo dobro ve, da je Jugoslovanski odsek ameriškepa Rdečega Križa do sedaj vedno dajal točne informa-< ij po časopisih in posameznim društvom ter jim natanko tolmačil vse postave glede naseljevanja in izseljevanja. Temu uradu so vedno šli na roko vsi vladni uradi, ki so izdajali objave v posebnem c.zim na naše razmere.
Razun splošnih slučajev in informacij splošnepa značaja je ta urad v mnogih prilikah posredoval za posebne slučaje pri vladi in dobil tudi določbe za te posamezne slučaje. Tako se je Jugoslovanski odsek v zvezi s krajevno vrhovno upravo ameriškega Rdečepa Križa zavzel za 1600 vrnivših se prostovoljcev, skrbel za nje v času njihovega bivanja v New Yorku ter jim preskrbel stanovanja, hrano. kopelji. čisto perilo, brzojavil njihovim sorodnikom in prijateljem po denar, onim pa. ki niso dobili denarja, je preskrbel potne stroke do njihovega bodočepa bivanja.
Konečno daje Tujejezična Poročevalna Služba Ameriškega Rdečega Križa, kadar je to potrebno, vladi Združenih držav podatke o problemih in potrebah tujejezičnili skupin v Združenih državah. Ker je ta urad v neposredni zvezi j tujejezičnimi skupinami v Ameriki in dosledno tudi pozna razmere v posameznih skupinah Nolje kot katera druga organizacija, zato je v stanu dajati vladnim organom uajtočnejc in najzanesljiveje informacije.
Neodrešeni panonski Slovenci
Naše narodno telo je dobilo pri določitvi nove državne meje hude it-ne. Na Štajerskem se meja drži vobče etnografske črte. Vendar je tudi tu odrezala na več mestih talke ude od našepa naroda, o kate-Irih smo upali in pričakovali, da 1 pridejo k nam in se s tem popra-jv; stara ponemeevalna krivica. Čislali so zunaj naše meje kraji kakor Lučani, Gomilica, Špilje itd. Zato krvavi naša meja 11a Štajerskem. ■
Neprimerno hujša pa je krivica, 1 k; se nam je napravila s tem, da se naqi jc odvzela onkraj Mure Radgona z okolico ter rabska po-krajiha severnega Prekmur.ia. — Radgono nam je odrezalo od na-jrednega telesa le strastno sovra-jštvo italjaflskih "zaveznikov", jki.kor so nam bili Italjani sploh vedno v škodo na celi naši državni meji. Teritorijalna komisija mirovne konference je že bila prisodila Radgono jug. državi ne iz ljubezni do nas ampak ker so govorili zato stvarni etnografski, geografski, ekonomski, kulturni in historični razlogi. Tedaj pa je prišel vrhovni svet "petih", ki se ža-libog ni čutil vezanega na zdrav razum, ampak je pozabljal zgolj svojo trenutno politično moč. Se v zadnjem hipu so hoteli Italjani jpriboriti nemškim Avstrijcem Maribor s celo Dravsko dolino ter 'Radgono z apaško kotlino. Vrbovju I svet je na italjansko zahtevo navsezadnje res sklenil, da naj se vrši plebiscit za to mariborsko in radgonsko ozemlje, in naročil teri-torijalni komisiji, da izdela načrt [zj ta plebiscit Jug# delegaciji se je posrečilo s pomočjo francoskih izvedeicev teritorijalne komisije, da so preprečili vrhovni svet o nesmiselnosti in krivici tega sklepa o plebiscitu na tajerskem. Zato so 1 preklicali svoj sklep in oprostili i misel o plebiscitu. Da bi pa olep-ali Italjanom njih diplomatični • umik, so žrtvovali Italjanom na ■ 'ljubo Radgono brez vsakega raz
-	umnega razloga. Teritorijalna ko-1 misija vrhovnega sveta samega jc
-	označila to za krivico, ker je bila i iz zdravega razuma prisodilo Rad
-	Aosta, marveč tudi italjanski kralj -|š celim italjanskim vrhovnim ar-1 mndnim poveljstvom",
1
gono nam, dočim nam jo je vzela le slepa politična sovražnost.
Z Radgono in okolico smo izgu- 1 bili okoli 5000 svojih ljudi j, po- ; največ prekmurskih Slovencev, j Ziasti pet vasi v bližini Radgone: , Potrna, Žetinci Zemkovci, De- ] cionjci in Slovenska Gorica jc o- , hranilo do današnjega dne svoj pristno slovenski značaj in jezik. , Radi tega še je bila v Radgoni . poleg nemške službe božje vsako nedeljo tudi slovenska služba božja in se je učil veronauk v šoli do zadnjega časa tudi v sloveščini. Z Radgono izgubi Prekmurje tudi svoje naravno izhodišče in gospodarsko središče. Zato je ta kri- , viea neodpustljiva.
Enako občutena je krivica, ki se nam je zgodila na severnem Prek-murju. Tam so odrezali od naših prekmurskih bratov Slovence na desnem bregu Rabe. Napravila se je tam za mejo razvodnica med Muro in Rabo. S tem smo izgubili okoli S000 prebivalcev, in sicer ka-j kili 3000 v Monoštru (sv. Gothar-da), v mestu z gimnazijo, ki ima i;.datno slovensko manjšino poleg madžarskega in nemškega prebivalstva ter okoli 5000 zavednih o-koliskih Slovencev, ki so si kljub tisočletni narodni sužnosti ohranili svoj jezik ter stanujejo kompaktno v treh župnijah, ki irnajo de danes izključno le slovensko službo božjo. Lepa slovenska imena ter 12 neodrešenih krajev (z madžarska označbo) se glasijo: župnijski kraj Gorenji Senik (Felsosz51nok), žypuijski kraj Dolenji Senik (Alsoszolnok), mesto Monošter (Szent-Gotthad), Žida-va (Zsida), Rabska Slovenska ves (Rabatotfalu). Sakolovei (Szako-nvfalu), Ritkarovci (Ritkahaza). Verica (Permise), župnijski kraj Štefanove i (Apatistvanfalva), Ot-kovci (Ujbalaszfalva), Farka-šovci (Farkasfa) in Endovci (Or-faiu).
Prestolica panonskih Slovencev > v Blatnem gradu je izginila, zemlja slovenskih knezov Pribina in Koseela je prehajala v nemško in madžarsko last. Le tu med Rabo in Muro so se ohranili potomci panonskih Slovencev. Zob časa jih ■ ni mogel iztrebiti s površja zem-! lje, od nekdaj že slovenske. Mi-i revna konferenca pa, ki je imela
-	namen, da Ščiti male narode in
-	jih brani pred zatiralci, jih delo-j ma izroča na milost in nemilost sovražnim sosedom!
J Severno pd Babe proti Donavi,
jer bi naj bil "koridor" med 'ehoslovaki-in Jugoslovani, izpu-:mo deloma v nemški Avstriji eloma v Ogrski okoli 100,00 Ju-oslovanov, ki živijo v raznih kupinah na tem ozemlju. To je elik anarodna izguba, pa tudi po tična in pospodarska škoda, lde-a o koridorju jc našla pri vele-ilah ploha ušesa. Edini Francozi r. ji bili deloma prijazni. Pariški ist 'Le T'emps' si je na pr. vzel ogum. da je rahlo nasvetoval v levilki z dne 6. junija lf)19, naj ride ozemlje tepa koridorja v u-ravo "družbe narodov", dokler e prebivalstvo definitivno ne od •či, h kateri državi hoče spadat! i dokler se ne spoznajo nameni emških in madžarskih sosedov! Teh 100.000 ugoslovanov se je ladnokrvno žrtvovalo Nemcem
Madžarom. Človek bi pričako-l al. da bodo kot nekako kompen-j acijo za to jugoslovansko izgubo | "koridorju" vsaj pustili neraz osano naše Prekmurje. kjer stanje nepomešano slovensko pre-ivalstvo. A tudi tu so zabili ma-žarski klin v nafte narodno telo. akor so to storili z nemškim kli-om pri Radgcni.
Umirajoči Dunaj
Od začetka vojne do danes se je lunajsko prebivalstvo skrčilo za
00	tisoč prebivalcev, ki so veči-ioma zaradi lakote ali epedimijej »omrli ali pa so se izselili. Dunaj-! ka "Arheitcr Zeitnnp" poroča: 'Nobenega dvoma ni. da je na )unaju 10.000 oseb. ki po svojih [omovih le leže in ondi tiho in nc-pazno zaradi lakote poginjajo. V
1	ob i od 20.—26. junija t. I. je u-tirlo 513 oseb ter se je navodilo 94 otrok; v dobi od 1:?.—ID julija je umrlo 587 oseb in se je na odilo 496 otrok; od 6.—12. juni-a je umrlo 574 oseb in se narodi-' i' 512 otrok, tako da se zmanjšn-e prebivalstvo v>ak teden za 60 lo 100 oseb. ki so umrle: k toni pa »ridejo še izseljenci. Ker so kr-čanski soeija'ci dovolili svobodni fcvoz žita ter odpravili prisilno iddajanje žita dunajski občini, [er so se hoteli odkupiti velepo estnikom in posestnikom kot svo im volilcem, jc gotovo, da bodo ■ene žita in mlečnim izdelkom tlo-ejrle naravnost omotično višino, n si več tisoč ljudi ne bo moplo ia teden privoščiti več kruha ka ;or ponižen hlebček. Potem pa bo datistični urad dunajskega nnf ta prinašal še prožnejša poročila > razliki med porodi in mrtveci. *e pojde tako naprej, trdi "Ar->eiter Zeitnnp", jc lahko izračunati dan, ko bo to nekdaj tako bogato in srečno mesto nehalo ob ;la jati.
0	srečen ta. ki hrani vero živo
1	upanje — neomahljivo.
Fr. S. Cirnperman.
Zastopniki "Glas Naroda'
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda".
Vsak zastopnik izda potrdilo za ivoto, katero je prejel in jih rojakom pri po
ročamo.
Naročnina ca "Glas Naroda" Je: Za celo leto $<;.00; za pol leta $3.00; ca Štiri mesece $2.00; za četrt leta
*L50.	•
-.....i ^ ar Ti	u
n < 1
San Franelseo, CaL:
Jacob Loviln. _____ _ _
Denver, Col«.:
Loala AndolSek ln Frank Skrabec PneUo, Cok.:
Peter Cullg, John Germ, Frani Janesb ln A. Kochevar. Ballda. Čoln.:
Loala Costello.
Q iMif r«	f^ala •
aOKCrivcli VOiv« •
Math. Kernelj. lbdlanapolia, Ind.:
AioLs Rodman. Clinton, Ind.:
Lambert Bolskar. Aurora, HL
J. Ver bi?, «35 Aurora Avenue. Chicago, DL:
Joseph Bostlč, Joeepb Bllsb is Joseph BevQC. Met, HL
Frank Bambtcb, Frank Louden ln John Zaletel. Mascoa tah, I1L:
Frank Angnotf. La Sde, DL
Matlia Komp. North Cfakaco, DL:
, Anton Kobol ln Moth. Ogrln. Sooth Chicago, HL s Frank Čemu SprfagfMlrflLt
Ifotga Sazt^rti ,
1 Nered črev I
je v vročih poletnih mesecih ift zgo- t | dnjih jesenskih pn obeh. odr&sv.h in | pri otrocih splošna prikazen. To J | prihaja morda od nepravilno hrano, 5 pijade ali hitre izoremembe vreme- » na aii drugih vzrokov.
Severa's \
Diarrhoea Remedy i!
i [	(Severov Pnpcroocek proti driski) ] j[
^	m je izkazal vedno kot zanesljivo 5
a	zdravljenja z^ drisko, ielededne kr- p
J	de. coiico. \. -cli polatnim neredom i|
|	drobovja itd. Dobro in sigurno za j,
J	oboje — cdrastlo i:-1, otroke. Cena j i
J	SOc in 2c davka. Na prodaj pri i|
?	lekarjih.	,«\
\Vaukef;an, 11L:
Frank PetkovSek. Franklin, Kansas:
Frank Leskovlc. Frontenac. Kansas:
Rok Firm. Ringo. Kansas:
Hike PemiL Kit/miUer, Md.:
Frank Vo<loplvec. t'hisholm. Minn.:
Frank Govžt ln Jakob Pet rich. Calumet. Mieb.:
M. F. Kobe ln Pavel Schalta. N Ereleth. Minn.:
Louis Govie. Gilbert, Minn.:	v
L. Vesel.
Hibbing. riinn.: Ivan PovSe. Virginia. Minn.:
Frank Hrovatlch. Klj, Minn.:
Frank <;i>vžt* in Joseph J. Pesbel. St. Louis. Mo.:
ilike Grabrlan. Great Falls, Montana:
Ma?h. Urib.	j
Klein, Montana:
Gregor Zobec. Gowanda, N. Y.: Karl S tern 15a. IJttle Falls, N. ¥.:
Frank Ma sle. liarberton. Uhlo:	'
Frank Poje ln Alb. Poljanoo. Collinwood, Ohio:	' ■
Math. Slupalk. Cleveland. Ohio:
Frank Sukser, Charles Karllnger, in Jakob Rcsnlk. Lorain, Ohio:
Louis Ralant. J. KumAe in M. Ostanek. NHes, Ohio:	;
Frank Kogorfiek.
Voim^sloun. Ohio:
Anton Kikelj-Oregon City. Oregon:
M. Justin.	i.
Alleghany, Fa.:
M. K 1arich.
Ambridge, Pa.:
Frank Jakfe. Bessemer, Pa.:
Louis Hribar. Broughton, Pa.:
Anton Ipa^ec. Burdine, Pa.:
John DemJSar. Conemaugh, Fa.:
I vz.n Pijk ln Vld RovonSek. tiaridge. Pa.:
Anton JerLua In Anton Koao-glov. Onnlo. Pa.:
Anton Oshaben. Export, Pa.:
Louis r^npanClO. Forest City, Pa.:	f
Mar. Kamin. Farroii, Pa.:
Anton Valenčlč. Imperial. Pa.:	i< '
Valentine PeterneL Greensburg, tx:
Frank Novak.
Irwin. Pa.:	, ' ~r \
Mike I'avSek. Johnstown, Pa.:
Frank Gabrenja in John Polanc.
Luzerne, Pa.:
Anton Osolnlt Manor, Pa.:	,
Frank Drmhr. Moon Run, Fa.:
Frank Maček ta Frank Podmll Bek.
Pittsburgh, Pa.:
U. Jakoblch. Z. Jakabe, Mat CIa. rieb In L Magister. Raipbtoa, Pa.:	i
Martin KoroocboU. Reading, Pa.:
J. Pezdlrc.
Steelteo, Pa.:
Anton HrO. Turtle Creek, Fa:
Frank Schlfrer. West >ewton, Pa:
Joseph JovrjL	w
IVhiie Valley, Pa: Jurij Prevlt Willock, Pa.:
J. PeternelL Black Diamond, Wash.
G. J. Forenta. Cobeton, W. Vx:
Frank Kociaa. Thomas, W. Va.:	/ r
A. Korenchan.	*
Miiwakuee. Wla :
Adolf Mantel in Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.:
John Stampfel In H. Brotlfa. Wcot Allis, Wla.:	^
Frank Skok. Rock Sprint* Wjo.* .
toolf TftocMr i® Ai MM, J
§ Svečenik in detektiv. 1
fj Detektivski roman. — Angleški spisal G. K. Chesterton. g I	Za "Oles Naroda" priredil G. P.	[§ ^
2	(Nadaljevanje.)
Ko je prišel natakar, rapol oblečen in ra/niršen. tra je prosil tie- j * tektiv, naj poki »i dadkor ter vitli, če odgovarja dobremu slove*«! j gostilne.	M
Ali si vsjiko jutro dovolite to f no šalo s svojimi go«ti? — je , j vprašal \'alentin.	s«- ne naveličate tega dovtipa!	j:
Ko je pričel nai ik;.r ^poznavali irpnijo teh vprašanj, je pričel j zagotavljati, da nuna l-ot« i nikakih takih grdili namenov. Na vsak,; način mora biti zmoti. Nato je odhitel ter so vrnil par trenutkov po- j j /neje / lastnikom SI <lnji je hwli preiskal posode ter postal zmešan.} j Naenkrat pa je |i»i«VI natakar, ki je preje eeli čas molčal, go- i voriti:	j
Meni »e zdi. da sta bila dva duhovnika....	j
—	Kakšna dva duhovnika '
-— Dva duhovnika je izjavil natakar . - ki sta vrgla juho i < b zid.	~ i
•luho ob zid? — je vprašal Valentin, ki je mislil, da je cela stvar govorjena v metaforah.
l)a. je rekel i-ntakar ter pokazal na temne maro«re na z dn. Valentin s,- je vprašaje ozrl v lastnika gostilne, ki je t;»koj nato pričel z ol»šiniim »Nitočilom.
—	Da. gospod. j« rekel, popolnoma pravilno je to, čeprav nima nobenega opravka s soljo ali sladkorjem. Dva duhovnika sta prišla noter ter zavž !« krožnik juhe, ravno ko smo odprli gostilno. Ilila sta zelo mirna 111 dostojanstvena človeka. Eden njih je plačal račun ter šel ven. Dn»g- ki je bil videti počashejše vrste, pa je pn-1 treboval >••<'• časa, da je »pravil svoje stvari skupaj. Konečno pa je cd šel tudi oni. V trenutku, ko je liotel stopiti na cesto, pa je prijel za svojo skodelico, ki je bila U napol izpraznjena ter jo vrgel ob zid. .laz sem bil v zadnji sobi in pri meni je b i tudi natakar. Vsled tega j« bi bi sohra prazna, le sem prišel vanjo in videl sem le madež na /idu Sieer ni bila to velika šk«nla. fi obnašanje tujca se mi je zdelo grd« in skušal sem tru dohiteti na «esti. Oba pa sta^bila že predaleč in videl sem le. kak«> sta zavila v Carstairs ulico.
Valent n je /e »tal. s slamnikom na jilavi in »palico v roki. Prišel je do prepričanja da je to prva sled. na katero je zadel. Plačal je svoj račun ter se obrnil proti Carstairs ulici.
Bila je sreča. d;i je celo v tako razburljivih trenutkih ostalo, njegovo oko jasno in mirno. V nasproti ležeči prodajalni je vzbudilo nekaj t jegovo pozoriost. Prodajalna je hila ona navadnega proda-jiJea »adja in na kopicr.l: sadja so bila zapisana imena obenem s ee-i Him vred Valentin j» zapaz i dva kupa, kojih eileii je obstajal iz »•ran/., drugi pa iz or-hov. Na kupu orehov je stala tablica, na kater! jt bilo zapisano: Najboljše oranže iz Tangerja, dve za 1 penny Na kupu oranž p« je stal prav tako jasen napis: — Najboljši brazilski orehi, funt štiri penije.
Gospod Valentin sc je ozrl na oba plakata iu zdela so se mu sum Ijiva Obrnil je pozornost prodajalca, nekega rdečeličnega in precej srditega človeka, na i;e«i«»|edtiost napisov. Prodajale«- ni ničesar rekel, temveč le postavil tablici na pravi prostor. Valentin pa je nadalje pre skoval projt. jaluo ter konečr.o rekel:
Oprostite tmi. « «■ »«■ mešam v tuje zadeve, a stavil bi nn vas rad vprašanje, ki sc »iče eksperimentalne psiholog je iu asoeijacijc idej. —
Kcdečelični prtxUjiiler je pričel ozirati vanj s pretečimi pogled', a Valentin je mirno nadaljeval' :
Zakaj »o bi - t.dilice napačno postavljene.* Zakaj prihajam jao /na misel, da sta bial s tem v zvezi dva duhovnika, kojiii eden jc bil kratek, drugi pa dolg!	t
Oi i prodajalca «o stopile i/, jami« in za trenutek je izgledalo kot | tla hoče planiti na vpraševalca. Konečno pa jc jezno rekel:
.Im/ ne vem in s» tudi ne brigam za to, če ste njih prijatelj, j «1 rečem vam. da btfvu obema razbil jrlave, kak«>rbitro Jih prvič vi-dihm in naj sta doWvuika ali ne. Preobrnila sta mi namreč celo stojnico.	. j
Ati res.' jc vprašal detektiv s sočutjem. — Preobrnila staj iatn jabolka ?
Da, cd en njih — je rekel razburjeni branjevec.'— je raztrešči jabolka jmi eeli cesti.
Po kateri poti »ia odšla duhovnika? — je vprašal Valent n.I Po <lrii>.'i cesti n«t levo, preko trjra — je odvrnil branjevec. Uvula. je rekel Valentin ter izginil kot da se je udri v tla Nii drugi strani trga pa je našel policista, katerega je nagovoril.
Tukaj, nujno. je rekel ter pokazal svoje izkazu ce. — Ali ste videli dva duhovniku?
Polieist se je pričel smejati.
Da, videl sem jih. — je rekel, — iti če hočete vedeti tudi to,i vam povem, da je bil «den njih pijan. iStal je sredi ceste....
—	Po kateri poti sta šla .' — ga je prekinil Valentin.	;
—	Vzela st« encci onih menih o m :i i boso v, — je odvrnil poli-1 cist, — ki voje jo v llarnpstead.
Valentin je sope? pokazal svoje izkaznice ter rekel:
—	Pokličite hitro dva svojih ljudi, ki bosta sla z menoj na za sledovan je.
Pri tetn je pričel teči tako hitro, da mu je pol cist komaj sledd. V poldrugi minuti jc zadel franeoski detektiv na nekega policijskega inšpektorja ter sf -ižnika v civilni obleki.
—	Well, gospod, - - je rekel inšpektor s smeliljajemT*— s čeni morem post reči. ... t	m
Valentin je pokazal s svojo palico, na omnibus.
Tam, na strehi » mntbusa vam bom povedal, — je rekel ter planil proti onmibusti
Ko so vsi tr je prišli na streho omnibusa, je rekel inšpektor:
—	Mislim, da bi prišli s* taksijem trikrat hitreje naprej.
—- To je res, — je odvrnil Valentin mirno, — če bi le vedeli, kam da gremo.
Kam pa ;-remo pravzaprav? — je vprašal inšpektor ter nagu-btl čelo. .	'
Valent n je pomišljal nekaj čase ter rekel nato:
_ (> veste, kam gre človek, lw>ste leteli pred njitn. Ce pa ne
veste, bostr ali aa njim. t e gre poeasci, lioste šli tudi vi počasi. Ce bo cbstal, boste obstali Midi vi ui tako naprej. Vse, kar moremc storiti M-daj, je to, da imamo hm iim široko odprte in da opazimo vsako sumljivo stvar.	"	|
Kakšno suudj.vo stvar mislile? — je vprašal inšpektor.
* (Dalje prihodnjič.)	i
GLAS NAKOPA. 28. AVG. 1920
Rada bi izvedela zt na^ov svojega očeta M I HA KI. A STRAH, ki
se naluijn /e ver let nekje v Oklahonii. K dira t mi je pisal ;i sem izgibila dotično pi»ni ». .laz !>i i;iii rada pi tla. za'<» pn -vim ce; jen • rojake. če kd« ve zn i>.jt ^ 'V na-1 iv. da mi u « nn-znani, ali naj se pa •-mii <<<»'a- .
Mrs. <Vfilie Slak. 1411 1J.-11
Ave.. Shebov gan. Wis.
, *js-:m—K >
i Cosulich črta 1
:$ Direktro potovanje v Ihihrovn k S i	<i«ravosa) in Trst.	|
I I'KKS WILSON ..II. septfmhra ff
; i 2. razi» d. S220 — 3. razred. $ 30 S
t in $5. davka.	3
; | i:KIA KI»KKK____18. septembra |
: I 2. razi- d. S200 — 3. razred. $100 H 5	in $5. davka.	n
J	Potom I -tkev. izdanih za vse kra-	?f
'■■Z	je v Jugoslaviji in Srbiji.	ti
i}	Razkošne ugodnosti prvega, drjqe-	C
t	ga m tretjega razreda.	8
j	Potniki tretjega razreda dobivajo	S
I	brezplačno vino.	g
PHELPS BROTHERS & CO |
Prssenger Department	S
1 West Street	New York X
KRETaNJE p rnikov
<ro*J P«EHLl2NO OOPLUJtJO u
godiva
LAFAYETTE	27 jva. — Hj»r|
ROT'ERDAM	2* a»g.	— Oou"oo"e
LA SAvOlb	3 iei». — Havr«
rESARO	4 kept. — Genoa
philadelphia i sept. — Cherbourg
FRANCE	8 »»Pt. — Mavre
TRD AM	S sept - Bou'OO««
NEW YORK	11 sect. — Cherbourg
TOURAINE M s«Dt. — Havr«
PRES. WILSON	14 sept. — Trst
N. AMaTEROAk	14. sert — Boulogn*
I« LORRAINE	17. sept — M-
BELVEDERE	18 sept. — Tr«t
ST. PAUL	18 sept. — Cherbourg
4Vnoam	22. sept — Boulogne
ROCHAMBEAU	23 sept. — Havre
LAFAYETTE	24 sept. — Havre
COLUMBIA	28 STPt — Trst LA SAVOIE 1 o ;t. — Havre PHILADELPHIA 2 okt. — Cherbourg FRANCE 6 okt. — Havre ARGENTINA 7 okt. — Trst
NEW YORK	9 okt. — Cherbourg
LA TOURAINE	12 okt. — H-vre PRES. WILSON 3 novembra — Tret ^
Glede cen rfuine »»»tke n vsa «ruo< j
oojasnlla. obrnite se na tvrdko
i
FRA*K SAKCERj
__82 Corttandt S»	Vorfc ,
^ - •___ «
LLOYO SABAUOO 3 1
Prlhodnij odplutje 1» New Torka vm~~ J ilk na 2 vijaka «- -PESAHO- |
4. septembra Isrtajajo n* dtre^tnl voxnl .lstkl do vaefc jrtavnih meat v J j|ro»laviJI.
Rr. /plafno Vino potnikom i. raared*-
ANCHOR LINE
Parnik "CALABRIA"
c d pluje
1. septembra
v Dubrovnik in Trst.
Sa tretji razred v Dubrovnik ........................$125.
Za tretji razred v Trst .............................$100.
in $5. vojnega davka.
V	vašem mestu ali bliž;ni je lokalni agent.
-------------—...................— 1 |
Grška narodna parobrodna
TU£kT9 Potniški prckooceanski parnik na dva vijaka in | iVCfcd	dva d mnika
p,u'e naravnost lz New Yor,ia v ! I ali IS	Dubrovnik in Trst
pondeljek dne 13. septembra.
Cene v Dubrovnik ali Trst so:
Prvi razred	.................... $250.)
Drugi razred_Promenaden prostor____$21©.)Pristevši $5.00 j
Drugi razred — srednji prostor........$195.) davek.
T.tedkrov.............................$125.)
brnite se za vožnji listek na nase zastopnike ali pa naravnost^ ] "i glavni urad.
N. GALANOS & C0. 20 Pearl St.y New York, N. Y. j
t--=
Cunard Line
_ parnik na dva vijaka
"Pannonia"
odpluje 28, AVGUSTA
Cena za tretji razred:
naravnost v Dubrovnik in Trst.........................$125.
naravnost v Napolj.................................... $ 84.
vožnja do Trsta preko Napolj a .......................$ 98.
in $5.00 vojnega davka. V vašem mestu ali b ižini je lo kalni agent.
ANCHOR LINE
Parnik "Italia"
odpluje
23* septembra
naravnost v Dubrovnik in Trst.
Za tretji razred v Dubrovnik ......................$125.00
Za tretji razred v Trst ............................$100.00
in $5. vjjnef-a davka.
V	vašem mestu ali bližini je lokalni agent.
Cunard Line!
_ •	n
Parnik 'Saxonia' I
odpluje	1
30. oktobra |
v Plymouth, Cherbourg in Hamburg. E
V	vaint mesta aH Mižim ie lokahri amnt. '	1
Najglasnejši prayi Columbia gramofon.
V zalogi jih imamo 450. Ona takega kakor ga vidite na si ki 32.50. Cena nt dva peresa $40.00,- Foje clasp«, da ga slišite na miljo dale'*. Brez eo'nine ga lahko nesete vstsri kraj-Frave Vaše Kranjske Coluh.bia plošča je dobili pri nas. Cenik pošljemo brezp'aino. Narorite »i edino le pr.'.vl glasni Columbia eraniofon takoj, dekler zaloga ne poide. Tošljemo ga prvi dan. ko dobimo Vaše naročilo. Ako ni resnira, kar Vam pišemo. Vam vrnemo drnar-
Kar knpite cd nas. ste sigurni, da je pravo in pošteno blago ter se ne boste kesali za svoj £?nar.
IVAN PAJK 24 .MAIN STREET CONEMACtiH. PA.
------ i
Dr. Koier
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Peon Ave. Pittsburgh. Pa.
fA •	Dr. Kol#r 1« naj
^	•tarči«! ■loT^nam
\	sd ravnik. #t»ar;a
/ev	Hat » Pltt»»)urwhu
-\> ki Ima 2» letrm
A oralian v ldr«vl)*
nlu vaab moflklb
O*' bolezni.
Jlk, Zaatnipllfnl« kr ID^1 t1 adravt a (la .ovitem Wl. ki ra J* ItiimH <tr orof Erllrh. (> Imate mo«ol|« all manur-fk* po teleau v «rlu. IspadanV laa. tK)l«-(l34 v koatrpridlla tn t»«atU vam bom kri. Na fat^lta. kar ta b« lesea aa naleaa.
Va« moAlte oolananl adravtm po a-krajftart metodi. Kakor hitro opaalta da vam DreneUu). adrav'a. na PakaJ t«, temveč pridi ta In lam ram ca bom sopet povrnil.
Hydro*. I. all vodno kilo oadravln ▼ 3«. ur„j ln alcar l-re« o »mrljt.
Bol^*"l rat^rja. ki powroMo bo l»ln« v krilu In hrbt i in v£aalu tudi pri DUiCal,. a vode.	a *otO-
VC/HtJO.
Revmallxrm. trranja. bolaPtna o
t»S,line. privies, ikre'« In druve ko-i tn« bolrxnl. ki naata-.ejo Tiled nečl-•te k-vi. ozdravim v kratk.m Caau nI potrpbno teflatl.
"r»|ln»	vmk dan od t. ura ajn-
trn j do h. zvotar: r petkih od 1. aju trn I do 5. Dopoldne: ob nedailali od sjutral do 2. popoldne.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo j: S. Ko Jo)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, cianid politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj iir praznikov.
STANE:
Za vse leto - - •	$6.00
ža pol leta - - -	$3.00
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
Vabila, okrožnice, plakati, . koverte, pisemski papir
itd.
l^* Točno in po najnižjin cenah.'
Slovenic Publishing Company,
82 CortM Street. New M Citv.