žijemo pogleda na mesto Radlje ob Dravi s ptičje per- spektive. Zanimiv pa je tudi razgled po Pohorju in Kozjaku. Ko obiskovalec prispe do Starega gradu, osvoji naj- višjo točko učne poti. Steza se od tu postopoma spušča. Po drugi strani hriba dospemo do vhoda v Hudo luknjo. Obda nas značilen hlad, vhod pa temačno in skrivnost- no vabi pogumne pohodnike, ki morajo biti opremljeni vsaj s svetilko, daj im Huda luknja lahko razkrije svojo lepoto. Po pobočju se mimo bogatega sloja grmovnic spu- stimo do struge Suhega potoka, ki ima hudoumiški značaj. Tablice nas do povratka na začetno točko opo- zarjajo še na zanimive drevesne in grmovne vrste in na značilen gozdni rob. S prihodom na začetno točko pot ni popolnoma zaključena. Nudi še ogled Kalvarije, parka in grajske Iz domače in tuje prakse pristave. Kalvarija je sestavljena iz več hribčkov, na katerih je s kipi ponaz01jen križev pot. Skulpture v naravni velikosti so delo baročnega kiparja Janeza Jakoba Schoya iz leta 1724. Kalvarija je nekdaj sodila v sklop radeljskega samostana. Radeljski park ob graj- ski p1istavi je primer angleškega parka. Z vključitvijo v učno pot smo drevesne in grmovne vrste v parku tudi označili. Grajska pristava je zgradba, katere vhod krasi samostanski portal iz leta 1 666. Učna pot Stari grad Radlje nudi veliko infom1acij. Pohod traja 2-3 ure. Za pot, kije rezultat skupnega dela radeljskih gozdatjev smo izdali tudi vodnik. Naša pot vabi tako gozda1je kot ostale obiskovalce, da se sez- nanijo z gozdovi nad Radljami in okusijo kanček ra- deljske zgodovine. Jerneja Čoderl, dipl. inž. gozd. Gozdarstvo v času in prostoru Gozdarstvo ni več tako enostavno, kot je bilo Konfe ·enca o upra lj anju gozdov'' zavarovanih in rekreacij kih območjih (Flwest matWKement ifl De. ig- IHfled Cm"·e/wttitm wu/ Rec:reation Areas) Firence, 7.- ll . oktober 1998 Naslovna misel je bila eden od zaključkov medna- rodne konference o gozdarstvu v zavarovanih in rekre- acijskih območjih, ki sta jo v začetku oktobra Jani organizirala Evropski inštitut za gozdove (European Forest institute) in Italijanska akademija gozdarskih znanosti . Udeleženci so prišli iz dvajsetih, večinoma evropskih držav. Iz Slovenije sva se konference udeležila mag. Robert Robek z Gozdarskega inštituta Slovenije in Robert Hostnik z Zavoda za gozdove Slovenije. Splošen vtis s konference je, da se z evropskim gozdarstvom marsikaj dogaja. Medtem ko je slovensko gozdarstvo v krizi, drugje na veliko raziskujejo in raz- mišljajo o novih, sonaravnejših načinih gospodarjenja z gozdovi. Javno mnenje je (tudi za gozdatje) vedno pomembnejše, saj se pred upravljalce gozdov postav- ljajo nove zahteve, ki poudarjajo ekološki (predvsem z vidika ohranjanja pestrosti) in socialni pomen (gozd kot prostor za oddih) gozdov. Neproizvodne funkcUe gozda. mešanica gozdnih proizvodov, ohranjanje bio- tske pestrosti, projektno upravljanje. participativna načttovanje, auto poetično gozdarstvo ... so le nekateri od pogosteje uporabljanih in poudarjan.ih izrazov. GozdV 57 (1999) 1 Skupno je bilo predstavljenih 50 prispevkov. V na- daljevanju bom kratko povzel nekaj najzanimivejših prispevkov. Mreža evropskih gozdnih rezervatov Za ohranjanje in vzdrževanje biotske pestrosti so bistvenega pomena pragozdovi in gozdni rezervati. V Evropi naj bi bilo še vedno okoli 3 milijone hektarov naravnih gozdov ( 1, 7 %skupne gozdne površine), naj- več na Finskem in Švedskem ter v goratih predelih srednje in vzhodne Evrope. Predstavljen je bil med- narodni projekt povezovanja evropskih gozdnih rezer- vatov v mrežo (COST Action E4 1 Forest Reserves Research Network). Cilji projekta, ki poteka od leta 1995, so: primerjava raziskav, poenote1~e in standar- diziranje raziskovalnih metodologij ter omogočanje splošnega dostopa do centralne baze podatkov o gozd- nih rezervatih. Le ta je dostopna preko medmrežja, in sicer na naslovu: http://wwlv. efi.fi/Database _Gateway/ FRRNJ. Za Slovenijo so navedeni osnovni podatki za 24 gozdnih rezervatov. 37 Gozclarstvo v čas"Ll in. l)rostoru Sonaravno gojenje gozdov je nujno za ohran- janje biodiverzitete Sonaravno gojenje gozdov (close-to~nature silvicu!N ture), kije v Evropi menda že trend, je poleg varovanja gozdnih rezervatov drug zelo pomemben način ohran- janja biotske pestrosti. Naravne procese naj se upošte- va, dokler je to racionalno. Sonaravno gojenje naj bi služilo tako velikopovršinskemu ohranjanju biotske raznolikosti kot tudi komercialni proizvodnji lesa. Tra} nostno upravljanje z gozdovi je uspešno le takrat, ko je tudi gozdarstvo ekonomsko profitabilno. Naj nam bo ta teza v razmislek! Vpliv javnosti raste Veliko referatov na konferenci je obravnavalo ra- ziskave javnega mnenja o odnosu ljudi do gozdov in varstva narave. Za te raziskave nekatere zahodne drža- ve namenjajo velika finančna sredstva. Ponavadi jih spodbujajo gozda1ji, politiki pa so zanje presenetljivo pripravljeni zagotoviti sredstva. Finski gozdarski inšti- tut na primer izvaja obsežno dvoletno raziskavo jav- nega mnenja o potrebah in možnostih za rekreacijo na prostem, ki bo zajela 12.000 ljudi. Enkrat na dva me- seca opravijo 800 do 1.000 telefonskih klicev. Gozdovi postajajo vse pomembnejši tudi za politike. Očitno začenjajo spoznavati, da se javnost vedno bolj zaveda pomena gozdov kot dela bivalnega okolja in da jim pravilne odločitve, povezane s prihodnos~o gozdov ln gozdarStva, lahko p1inesejo dobre točke pri volilni bazi. Danci imajo v gozdu najraje tišino Danska raziskava javnega mnenja o odnosu do goz- dov je temeljila na metodi besednih vzpodbud. Anke- tiranci so morali rang ira ti sedem besed glede na to) kaj bi v gozdu najraje videli oz. doživeli. Za vsakega anke- tiranca so naključno izbrali sedem besed izmed skupno sto posameznih besed ali besednih zvez. Najvišje se je uvrstila beseda "tišina". Zanimiva je tudi ugotovitev, da imajo obiskovalci gozda veliko raje infonnacije na kaži potih in tablah, kot pa da jih po gozdu vodi stro- kovnjak. Poleg tega ugotavljajo, da so na informa- cijskih tablah učinkovitejša "dovoljenja", kaj se v goz- du sme delati, kot pa •'prepovedi", česa se v gozdu ne sme. Švedi nabirajo manj borovnic S primerjavo anket iz leta 1977 in 1997 so Švedi ugotavljali spremembe nagnjenj in rekreacijskih navad pri obiskovalcih gozdov. V zadnjih dvajsetih letih se je obisk gozdov povečal, še posebno pri starejših ljudeh 39 in v zimskem času. Veliko število starejših ljudi gozd obiskuje dnevno. Zanimivo je, da je bistveno upadlo število nabiralcev borovnic in brusnic. Italijani se največ rekrcirajo v zavarovanih gozdovih Obsežno raziskavo o potrebi po rekreaciji v gozdu so izvedli tudi v Italiji. Izračunali so, da znaša letni rekreacijski "pritisk" 19,4 obiskov na hektar. Obisk je bistveno večji v gozdovih, ki so zavarovani kot naravni parki ali rezervati (68 obiskov/leto/hektar). 40% vseh obiskov gozdov je v gozdovih v zavarovanih območjih, ki obsegajo 7 %površine države. Za transport do gozda, ki ga obiščejo z namenom rekreacije, porabijo Italijani letno 2.350 bilijonov lir, kar znaša tri in pol krat več kot letni prihodek od posekanega lesa. Sistemično gojenje in autopoetično gozdarstvo Vsebinsko je izstopal prispevek, ki sta ga pripravila raziskovalca z gozdarske akademije v Firencah, menda edine gozdarske akademije v Evropi. Teoretična razprava je obravnavala gozdarstvo v luči prehoda od stare, kar- tezijanske znanstvene paradigme k novi holistični ali sistemi čni. Trajnost donosov in večnamensko rabo naj bi v zavarovanih območjih zamenjali novi koncepti, kot so gospodatjenje na osnovi naravnih danosti ter ekosistemsko gospoda ljenje. Nekatera od osnovnih izhodišč in načel so: nedefinirana struktura gozda v času in prostoru, spontana mešanost, nedefinirana proizvodna doba, samoorganiza- cija gozda, nelinearnost, neunifonniranost in nehomo- genost sistema gospodarjenja. Gozd je stabilen, trajnosten in avtonomen obnovljiv vir, osnovni cilj gospodaljenja pa je povečevanje kompleksnosti in varovanje raznolikosti. Nov način go jenja gozdov naj bi se imenoval sistem ično gojenje gozdov, način gospodarjenja pa autopoetično goz- darstvo. Razen zvenečih poimenovanj ni na zahodu nič novega. Težava se seveda pojavi pri udejanjanju v praksi. Finci in Natura 2000 Zanimive in poučne izkušnje so predstavili finski goz- darski raziskovalci z raziskavo javnega mnenja o naravo- varstvenem programu Natura 2000. Gre za program va- rovanja ogroženih rastlinskih in živalskih habitatov, ki od leta 1992 poteka v okviru EU. Finski predlog za Naturo 2000 je bil poleg 95 % že zavarovanih območij še 5 % ali 114.000 ha novih zavarovanih površin, ki pa so bile ve- činoma v zasebni lasti. Interesne skupine, kot so npr. kmetijski pridelovalci ali gozdarska industrija, so bile zaradi strahu pred zmanjšanjem dobi čkov in omejevanjem lastninskih pravic temu predlogu izrazito nenaklonjene. Zato so med prebivalci izvedli raziskavo, s katero so GozdV 57 (1999) 1 Gozdarstvo v častt in p -ostoru ugotavljali mnenje jaV110sti ter ocenjevali stroške in kmisti zavarovanih območij. Vzorec je zajemal 2.400 ljudi v starosti od 18 do 70 let. Večina anketirancev je bila na- klonjena povečanju zavarovanih območu za 3% (možnost izbire je bi la, ali ohrarutev obstoječega stanja ali poveča1~e zavarovanih površin za 3 do 9 %). Raziskava ter primer- java stroškov in kmisti za nova zavarovana območja je pokazala, da bi koristi presegle stroške, in to mdi v p1imem uporabe najbolj konzervativne metode vrednotenja. Re- zultati raziskave so se tako razlikovali od mnenja inte- resnih skupin, lU so dominirale v medijslUb diskusijah. Hkrati je raziskava omogočila širšo perspektivo politikom pri oblikovanju nacionalne naravovarstvene politike. Po- dobne dileme so pri nas že prisotne, v prihodnosti pa jih bo veljetno še več. Za konec Konferenca je še enkrat potrdila, da postajata eko- loški in socialni pomen gozdov vse pomembnejša. Nju- no denarno ovrednotenje bo eno od ključnih področij raziskav v prihodnosti. Pri načrtovanju in upravtjanju so vedno pomembnejša mnenja javnosti, ki jih je po- trebno upoštevati že v postopku izdelave ureditvenih nač1tov (t. i. participativno načrtovanje). Vedno bolj se poudarja sonaravnost pri gospodar- jenju z gozdovi, ki mora biti seveda ekonomsko spre- jemljivo. Zanimivo je, da so o tem veliko govorili pred- stavniki držav, za katere je sonaravnost v gozdarstvu precej nova stvar, na primer Skandinavci ali Italjani, manj pa tradicionalisti s tega področja, na primer Švi- carji, Nemci ali Francozi. Predstavnikov slednjih dveh na konferenci sploh ni bilo. Kljub vsemu pa ne morem skriti rahlega razočaranja nad konferenco. Veliko referatov je bilo omejeno zgolj na teoretično raziskovanje. Tega ob upoštevanju na- slova konference in najav nisem pričakoval. Vsekakor sem pogrešal več prispevkov z izkušnjami iz prak- tičnega upravljanja z gozdovi v zavarovanih območjih ali pa rezultatov v praksi uporabljenih raziskovalnih izsledkov. Dodatne informacije o konferenci so na voljo na medmrežju (http :1/www. efi.fi/eventsl 1998({orest _ management.html/). Robert Hostnik, dipl. inž. gozd. Strokovna ekskurzija v Narodni park Stilfser Joch (Parco nazionale dello Stelvio) na Južnem Tirolskem 1 !NOD Narodni park Stilfser loch je z zavarovano površino okrog 135.000 ha eno največjih zavarovanih območij alpskega sveta. Ustanovljen je bil že leta 1935, usta- novitev centralnega upravnega odbora in treh regijskih vodstev v avtonomnih provincah Bazen, Trentino in v deželi Lombardiji v letu 1995 pa je omogočila uspeš- nejše reševanje mnogih težav, ki jih krajevnemu pre- bivalstvu predstavljajo omejitve znotraj meja narod- nega parka. Udeležencem ekskW'Zije bodo pridobljena spoznan- ja koristila pri oblikovanju parka na alpskem robu, Krajinskega parka Poho1je. 2 GOSPODARSKE DEJAVNOSTI V NARODNEM PARKU Znotraj narodnega parka živi in dela 15 .-18.000 ljudi. 80 % parkovne površine je nad 1.000 m, kar 40 % GozdV 57 (1999) 1 pa celo nad 2.000 m nadmorske višine. V severnem, avstrijskem delu parka se prebivalstvo preživija s kme- tijsko dejavnostjo, kijo subvencionira avtonomna pro- vinca. V zadnjih desettetjih so na avstrijskem Tirol- skem izgubili okrog 25% kmetij, na južnem Tirolskem, kjer jih druži deželna pripadnost in nemški jezik, pa samo 1 %. Severni del parka v dolini reke Etsch (reka Adiža) zavzemajo jntenzivni sadovnjaki in jablanovi nasadi na višini 650-900 m. Ker je letna količina pa- davin samo okrog 450 mm, se sadovnjaki intenzivno namakajo, kar služi tudi za preprečevanje pozebe v času cvetenja. Ob ustanovitvi narodnega parka so bila tod še žitna polja, saj je bil Vi.nschgau, najzahodnejši del Južne Tirolske, nekoč žitnica cele Tirolske. Danes so jablanovi nasadi obdani z ograjami proti divjadi, ki je s tem odrezana od severne doline Adiže. Kmetije imajo J 5-20 glav goveje živine, kije poleti na planinski paši. V italijansko govorečem delu narodnega parka živi prebivalstvo v glavnem od turizma, kmetijs.tvo, 39 / .