6
RCA 19r
ieri
■ijel, nedelja marni el (: Damašč
NiJlODNiv IN ŠINDIJSK,
"— ----------	KNJIŽNICA
List izhaja.vsako sut VIA CEPPA N 9 straneh 25 lir. Zaosta rn TJ T E S I E
polletna 500 lir; triu X Ì\	___ ,vicu«nflyb" Su
uprava: Trist, ulica d«pnuii^ štev. 3 tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Néirankirana pisma se ne sprejemajo '■rokopisi in .slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega istolpca za vsalc ‘mjiimeter. 30 lir.: Oglasi se. plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
Kap isti""-
DELO
GLASILU KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O.
Vesele velikonočne praznike želimo bralcem, prijateljem, raznašalcem in podpornikom
KLmak^OVLjENA IZDAJA LETO Vlil, ŠTEV. 13 (392)
TRST - SOBOTA, 31. MARCA 1956
CENA 20 LIR
Pahni ro
NEDEMOKRATIČNE ZAHTEVE CENTRA IN DESNICE SO BILE SPREJETE
ì proba diskriminacija proti Slovencem io flemonraiom
Odločen protest Odbora za sodelovanje med KP TO in federacijo PSI - Protest leve opozicije v občinskem svetu - Tudi vodstvo Unità popolare proti spremembi - 0 zadevi bodo obveščeni opozicijski poslanci - Ali naj občinske svetovalce zopet volimo na podlagi sleparskega zakona s sistemom vezanih list iz let»: 1951"?
Zakaj je čaščenje osebnosti tuje marksizmu ■ leninizmu
«Pravda», glasilo CK KPSZ na kadre in na delo partije.
tijska i
nagmia.	------
h - 15.
16. Ko:3 seji, ki je bila sklicana ivetakatii spreme.,Ave zakona o :o z za”raj!nsftil1 volitvah, je oljska unZa sodelovanje med KP Tr-MsS°p>‘esa ozemlJa tržaško le-22 R '*cy° Pal izdal nasie-njo dejainjef0-
>a po žJdbor za sodelovanje med ■de v- ' -- Za irzi-ško ožemite in 'cfrub: *ico feaeracijo PSI je prc-ida v < dekrete, ki jih je izdal erami viaani komisar za ■a°ma!rri'rilev zadevnih predpisov rza - IJanske republike gieae po-Jek - Joških vrnitev.
je ug0I°vii-. da £ /“'ut viaom komisar ob
incert £nie,1i razšir.tvi temeljito - 19.1- titenu zakon za pokrajin-2?C<Dr; y°litve s tem, da je dodelaš: / avnemu mestu pokrajine ■l£Uied la voiiinih okrožij, ba ^/5® ko jih zadevni zakon
h;11« »e
dodeljuje glav-kvinte" “ mestu več kot polovico. ‘Jri' generalni komisar je k tega določil volilna o-O lja za izvolitev enega poli^ 2 nesprejemljivimi kri-ker je
kopijetob „7Je n-f ;razdehl Sv' somm4poi(“ d pel okrozlJ'
). ddslevajoč,
ponokakon y
>'	=>■ 0 Ščitil
da bi obstoje-Repubiiki učinko-,	—	interese giavnega
«Blažji s fem, da bi mu bil dovi.	j.	večji	del sedežev na
»novi.'«Si ostankov iaša čloc, da imajo signo;šne a lma3° lm.	a_	.	spremembe namen
jsati zastopstvo slovenske 9.30 «. .ne skupine in strank de-3riSl0L" ega razreda, opozarja od-obmi<osr Vn°. mne,|Je «a nezako-Wn|	k'	j'11 je zakrivil
ter ugotav-zaradi tega
vedan<f|a'm v Pretres zadevnim L "ttentarnim skupinam».
20: * * *
n» (A. ‘""toviti je treba, da je ge-
on)’ A01 vladni komisar dr. Pa-16- shi'Jra izP°ln'l želje centristi-.itali,anskili strank, misi-20: «J m monarhistov. Te strania ve So že več časa zahtevale,
FAJAn '.j ZaTrst tPuemeri T 10.30: ko . P-krajmskih volitvah,
1 Gl kik,..-. Se isriko onemogoči
pokrajinskem svetu, mestu pa 22.
Toda dr. Paiamara je šel celo preko teh demokristjan-.skih in desničarskih zahtev, ker je dodelil prvemu volilnemu okrožju, t. j. občinam De-vin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor tudi vse ostale vasi tržaške občine z Opčinami in celo Barkovljami in Greto vred! Na ta način je to volilno okrožje tako formirano, da se bo moglo celo onemogočiti, da pride do izraza volja slovenskih vasi in vseh treh slovenskih občin. Po drugi strani II. volilno okrožje z Miljami in Dolino vključuje Bazovico, dočim so Bane, Trebče, Gro-pada, Padriče in Lonjer vključeni v XIII. mestno okrožje, Sv. Jakob pa je razdeljen kar na pet delov in vključen v pet različnih okrožnij.
Iz tega izhaja, da generalni vladni komisar ni samo spremenil zakon o pokrajinskih volitvah na krivičen način glede na razdelitev okrožij in mest, marveč je grupiral o-krožja tako, da so se ljudski okraji razmesariti, da ne bi mogla priti na noben način do veljave prava slika Trsta in da se ne bi uveljavile levičarske sile.
Zakon o pokrajinskih volitvah, ki velja v Italiji, določa, da glavno pokrajinsko mesto 'e sme imeti več kot polovico uninominalnih volilnih okrožij, da ne zaduši ostalih občin pokrajine To načelo je popolnoma pravilno, ker bi v nasprotnem primeru glavno mesto pokrajine s svojim velikim številom prebivalcev onemogočilo uveljavitev zahtev in teženj pokrajinskega zaledja.
ZA PREMAKNITEV Z MRI VE TOČKE
ZSSR predložila nov načrt za razorožitev
i); P
'kršn
in
a afirmacija ljudskih slovenskega prebival-
; Demokristjani in desni-1,1 i S°. Ze v začetku z aliteli] d nai se vse podeželje raz-u %a dve uninaminalni vo-
dOknaL?”,' me5t0 pa kar na
J ’ kar dejansko pome-bo U ati podeželju dve mesti v
tne Ab: c: $ laro)
ljiŽ4
o, S
V	torek je .sovjetski predstavnik na konferenci razoro-žitvene komisije OZN Gromi-ko predložil nov načrt za premaknitev z mrtve točke, kamor so Zašla pogajanja. Nov sovjetski načrt predvideva znižanje oborožitve, znižanje Vodiških sil vseh držav, vključno ZDA in ZSSR. Načrt vključuje tudi imeriške predloge o slikanju z letal. Seja komisije je po predložitvi načrta odložila svoje delo na 3. aprila.
V	ameriških krogih so zadovoljni, da je ZSSR vključila, v svoje predloge Eisenhowe-rjev predlog o fotografiranju. Zato se pričakuje, da bodo A-merikanci prihodnji teden predloži'! nekatere popravke k svojemu prejšnjemu načrtu.
Sovjetski listi so objavili nekaj člankov o vprašanju razorožitve. «Pravda» pravi, da ■e angl: -ameriški načrt naza-dovan'e v primeri s prejšnjimi zahodnimi načrti. Prav tako list pravi, da dejansko ta
Jugoslovanska skupščina
Pobrila proračun in družbeni načrt
jše 1
virai	____________________
l>>" lčepetek se 36 v Beogradu ^j(jru ’ _in v torek zaključilo 1 zasedanje Zvezne ljud-,fci- skuPščine. Na prvem za-|/rjL%jU je govoril član izvrš-illjf| aveta Milentije Popovič, vi «braziozii osnutek nove-ats% ak':sna 0 Proračunih Osnu-^ S kri^h edv*aeva nekatere spre-(lm e v zvezi z gospodar-,	* »nložajem. Cilj je, da bi
1 g Mesila normalizacija tr-iVe Ìn izbolišala življenjska U L A Prebivalstva. Značilnost s 'l‘la je razlikovanje med in-
avčtrv 1Ci,"kimi sre;dstvi in osta-j 1 izdatki. Iz proračuna bo-Jh Dnansirali izdatke držav-
' nigrski i°rg,an°V in negospo-IrL 1 služb, ki koristijo vse-il/^a s Bjebivalstvu. Investicije onl:no i,Dod: finansirale izklju-i Se investicijskih skladov, i z;,b3do formirali na podla,-°iči-
tr ioVeKarde]J je
ier^àvj3*
v obrazložitvi zakona o državni u-
o o .fapovedal reorganizaci-’r(>i..etlerZaVi-ie uprave, določitev ph Mstojnosti in medseboj-iZ toVeC|,a0S0V- Prav tako je na-iega reorganizacijo izvrš-lega Svel,a, t. j. vlade, banč-s*sierna. gospodarskih j» 1 rnic itd V
vestir,, ®0Ij,edeliek je podpred-jzvršneg, sveta Vuk-a» 'rUžbp1C Predloži! skupščini o. lV načrt za letošnje le-l4ovsžaCrt Predvideva 10' odst. f°drvpri'|e industrijske proiz-hj. t .m 346 milijard investi-lan; ’ P milijard manj kot Ust',, d investicij bo 41.9 tl v grabljenih v industriji; kmetijstvu;
krat. Najbolj se je povečala proizvodnja ključne industrije ieiektroenergije za 1070 odst., črne metalurgije za 350 -odst., kovinske za 420 odst.). Vukma. novic je poudaril, da je bil tudi lani primanjkljaj plačilne bilance občuten. Letošnje nage .ugostovanskega gospodarstva so maksimalni razvoj proizvajalnih sil, povečanje storilnosti dela, stabilizacija notranjega tržišča, povečanje kmetijske proizvodnje. Za povečanje kmetijske proizvodnje bodo osnovni ukrepi razvoj zadružništva, krepitev državnih posesttev ter večje investicije v kmetijstvu.
V torek je zvezna skupščina odobrila proračun in družbeni načrt.
načrt ne določa meje vojaških sil, odlaga prepoved atomskega orožja na nedoločen čas ter dejansko pooblašča uporabo orožja za množično uničevanje.
Do sedaj seja razorožitvene komisije OlZ.N ni bila pozitivna,. Morda se bo uspeh dosegel v bližnjih dneh, kljub temu je razvidno, da zahodniki niso do sedaj dokazali, da imajo resne namene za dosego konkretnega sporazuma.
V tem času je še vedno v ospredju vprašanje obiska Ma-lenkova v Veliki Britaniji in bližnjega obiska Hruščeva in Bulganina. Zelo neugodno je vplivalo dejstvo, da so nekateri begunski in protikomunistični krogi v Angliji skušali uprizoriti širokopotezno provokacijo proti gen. Serovu, ministru za notranje zadeve v ZSSR. Najbolj pa je presenetilo dejstvo, da je celo vlada .šla. nekako na roko tej provokaciji z dvomljivimi izjavami, ki prav gotovo ne morejo preveč služiti k ustvarjanju prijateljskega ozračja. Na vsak način je že določeno, da bosta Bu'ganin in Hroščev prispela v Veliko Britanijo 18. aprila i i se bosta za časa svojega bivanja nastanila v hotelu «Claridge» v Londonu.
Rehabilitacija Rajka
Sekretar madžarske delavske parti,e Matyas Rak osi je v četrtek izjavil, da bodo rehabilitirali bivšega zunanjega ministra JRajka, ki je bil leta 1949 obsojen na smrt. Rehabilitirali bodo tudi ostale obsojence iz znanega procesa. Do tega sklepa je prišlo madžarsko vrhovno sodišče, ki je ponovno pregledalo akte iz procesa Rajk.
Seja CK KP TO
Danes, v soboto 31. t. m. ob 17 se sestane na sedežu v ul. Capitolina 3 Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja.
Tudi rimska pokrajina je skoraj v istem položaju kot trža-žka. Kljub temu niso zaradi nje spremenili zakona.
Za Trst pa je bil zakon spremenjen v. cčividnem nasprotju z veljavnim zakonom, v nasprotju z volilnimi načeli v pokrajinskih volitvah, v nasprotju z načeli demokracije, ki zahtevajo popolno enakopravnost vseh upravnih enot v deželi.
Toda tu se postavlja tudi vprašanje slovenske narodne manjšine. Italijanski nacionalisti so ekskluzivisti. Z demokracijo si polnijo usta. dokler .im služi, ko pa postavlja v nevarnost njihov ekskiuzivi-zem, tedaj brcnejo demokracijo in njena načela, ne da bi se zmenili za dostojnost in čist. Tako se dogaja tudi v tem primeru. Ker se za njih - duševne pritlikavce — pojavlja nevarnost, da bi prišlo v pokrajinski svet kakih 5 ali 3 slovenskih zastopnikov s podeželja, so takoj zahtevali, da ;e to prepreči. Kajti za njih bi bilo to nekak zločin proti itali janstvu te zemlje in nočejo prav nič slišati, če se jih opozarja, da bi bilo prav to dokaz trdnosti njihovih demokratičnih in recimo tudi krščanskih načel.
Tu je malo kaj slepomišiti in se bahati, kot delajo te dni demokristjani in vsi njihovi bratci. Način, kako se hočejo izvesti pokrajinske volitve, je krivičen, skrajno krivičen in ne dela časti sedanji italijanski vladi in njenim predstavnikom, ker unkazu.e, un se še vedno rada spušča v otročarije ki rušijo njen ugled ne samo v državi, marveč tudi izven nje. Ugotoviti je pač treba, da Je mentaliteta ni preveč menjala. Trst je še za. marsikoga na vrhu - «terra di conquista».
Toda ni samo spremenjen zakon o pokrajinskih volitvah, | ki kaže prave cilje takozvane centrističnodesničarske večine. Tudi odlok- o raztegnitvi zakona za občinske volitve. je zelo smešen in značilen. Dr. Paiamara je pač pozabil, da se je v Italiji spremenil zakon o občinskih volitvah, da je bil sleparski sistem vezanih list Scelbovega kova pokopan. Ne,
dr. Pal amara je raztegnil na Trst zakon od letat 1951, t. j. zakon, ki predvidava vezane liste!
To je višek. Ali se sedanja vlada res tako boji sorazmernega demokratičnega zastopstva levičarskih sil in Slovencev v p krajinskem svetu in v občinskih svetih, da se celo takih trikov poslužuje? Kdor se boji demokratičnih načel, pomeni, da gradi vso svojo zgradbo na zelo trhli podlagi. Pomeni, da se sedanja vlada, ki sloni na demokristjanih in drugih centrističnih strančicah, zelo boji volitev v Trstu, ker ni še nič napravila za rešitev našega mesta iz težke gospodarske krize, iz neznosnega položaja, v katerem se nahajamo.
Toda ta zadeva se ne bo in se ne sme končati tako. Zade-
va mora priti v parlament, ker se mora ta krivica popraviti. Trst ni drugorazredna pokrajina, ki jo je treba zapostavljati na vse' načine. Naj se zato dvigne med našim l.ud-Stvom protest proti tem neču-venim odlokom, ki hočejo na t oko grob način onemogočiti, da bi prišla do izraza ljudska volja.
Sovjetska pomoč Egiptu
Sovjetska zveza je ponudila Egiptu velike, količine urana za zgraditev atomskih naprav v deželi. ZSSR je istočasno pomudila Egiptu pomoč sovjet-kih strokovnjakov za raziskan j e pušč a vn ih predelov, ‘c'er naj. bi se nahajala ležišča urana. Domača ležišča bi morala služiti deželi za osamo-, svoji lev tudi na tem pciircčju.
je y sredo objavila članek pod naslovom: «Zakaj je čaščenje o* sebnosti tuje marksistično-leni-nističnemu duhu». V članku se predvsem ugotavlja, kaj je čaščenje osebnosti*----
«Čaščenje osebnosti piše list — pomeni pretirano poveličevanje nekaterih ljudi, katerim se pripisujejo nadnaravne lastnosti in značilnosti, spreminjajoč jih skoraj v čudežna bitja, *j'pred katerimi se klanjamo. Taka napačna, tuja1 marksističnemu leninističnemu 3duhu podoba človeka, in sicer Stalina, se je pri nas negovala v teku več let.
.. «Nedvomno je, da je Stalin imel velike zasluge za našo partijo, za delavski razred, za mednarodno delavsko gibanje. Vsem je znana njegova vloga v pripravljanju in izvedbi socialistične revolucije, v državljanski vojni, v borbi za izgradnjo socializma. S tem, da je zasedel važno mesto generalnega sekretarja Centralnega komiteja partije, je Stalin prišel v število vodilnih osebnosti partije in sovjetske države. Prav posebno v prvih letih po Leninovi smrti se je skupno z ostalimi člani Centralnega komiteja aktivno boril za leninizem. Stalin je bil eden izmed najmočnejših marksistov. Njegova dela, njegova logika, njegova volja so veliko vplivala
Sledeč naukom velikega Le nina je jjartija pod vodstvom Centralnega komiteja izvršila Veliko delo za industrializacije in je dosegla vsem z m; ne zgodovinske zmage. Te zmage so bile izbojevane od partije v neizprosni ideološki borbi proti različnim leninizmu sovražnim tendencam — proti* trockistom, zinovjevcem, desničarskim o-portunistom, buržoaznim nacionalistom proti vsem tistim, ki so skušali partijo spraviti izven edino pravilne leninistične poti.
«S tem si je Stalin pridobil priljubljenost in simpatijo v partiji in med ljudstvom». List nadalje pravi, da si je Stalin v okviru velikanskih zmag, ki jih je dosegla dežela v letih svojega obstoja začel pripisovati zasluge enega samega človeka. Brez vsake osebne skromnosti ni onemogočil hvale in čaščenja, pač pa ju je z vsemi sredstvi podpiral.
«Pravda» nadalje pravi, da so Marks, Engels in Lenin ostro obsojali vsakršno manifestacijo čaščenja osebnosti in vedno o-pozarjali na ustvarjalno delo množic. Zatem piše : «O Stalinu ni mogoče reči, da se ni nikoli postavil proti pretiranemu čaščenju poedinih oseb in zmanjšanju zgodovinske vloge množic, toda njegove izjave so bile ved-
P0 RAZGIBANIH PRIPRAVAH IN DISKUSIJAH
Prihodnji petek ob 18 se začne
v Kinu ob morju V. kongres KP 10
V petek bo podano poročilo Centralnega komiteja - Kongres se bo nadaljeval v soboto popoldne in nedeljo ves dan - V nedeljo ob 12 bo govoril delegatom in občinstvu predstavnik KPI sen. Scoccimarro-Živo zanimanje v mestu
V petek 6. aorila se bo v dvorani Kina mi morju v tvoril V. kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Kongres bo trajal tri dni: v petek zvečer od 18 dalje, v soboto popoldne od 17 dalje in v nedeljo od 9,30 do zaključka dela.
Centralni komite KP TO je sestavi! naslednji dnevni red:
1.	izvolitev delovnih komisij,
2.	Poročilo Centralnega komiteja «iBorba za prenovitev gospodarskega in političnega življenja v Trstu» relerent tov. Vittorio Vidali,
3.	Poročilo Centralne konti' Ine komisije.
4.	Odobritev resolucij
5.	Izvolitev Centralnega ko-
miteja.
V	nedeljo od 12 bo govoril sen. Mauro Scoccimarro, predstavnik KPI. Ob tej priliki bo imelo tudi občinstvo dostop v dvorano iKna ob morju.
V	tem tednu so se zaključile volitve’ dele"gAtovd Računa se, da bo vse partijske organizacije zastopajo preko 350 delegatov. Na prvem zasedanju bodo prisotni poleg delegatov tudi povabljenci.
V	zadnjih dneh je bilo več sekcijskib plenumov, na katerih se je diskutiralo o XX. kongresu KP SZ in so se izvolili novi sekcijski komiteji. Plenumi so bili v naslednjih sekcijah: Dolina (za vso občino), Sv. Ana, Curiel, Ponča-na Repentabor Sv. Križ, Op-
čine, N: brežina, Prosek, Cu-
”1 f\l ( . - r	T3o "o,- \ v-Tfl_
u . V i —" V' . -li —a. -V sv , .. l_ l— _* a. , • X a. m-. >—
nal, Dreher. V sredo pa bo plenum v Saležu.
Zanimanje za kongres iz dneva v dan narašča. V partiji so se priprave zaključile. Diskusija prav posebno v tem zadnjem času je bila razgibana, pestra in živa. Tovariši so se v velikem številu udeležili diskusije. Po XX. kongresu KP SZ se je v diskusijo o tezah našega kongresa vključilo tudi razpravljanje o sklepih, ki so jih sprejel sovjetski komunisti. Jasno je, da takššen velikanski in zgodovinski dogodek, kot je bil XX. kongres, ni mogel mimo naših komunistov, prav posebno ne, ker so se postavila pred vso medna-
Sporazum, ki služi blagovnemu
v
prometu C S H skozi našo luko
10% popust na italijanskih progah, od 10 do 40% na jugoslovanskih
Od 13. do 17. marca je bila bo šlo blago, za katero so lah-v Rimu konferenca za bi ago v- ko odločevali med Jeseničani promet Ceškoslovaška-Trst-Prekomorje. Na tej konferenci
se je razpravljalo o češkoslovaškem blagovnem prometu skozi Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo do Trsta. Najbolj delikatno vprašanje na konferenci je bila delitev prometa med Italijo in Jugoslavije. Sporazum je bil sklenjen na podlagi ugotovitve; da je za češkoslovaški promet Semmeringo-v a proga najugodnejša in da je zato treba upoštevati jeseniško progo preko Jugoslavije in trbiško preko Itali j*''. Rešili so vprašanje na ta način da
mi in Trbižem, skozi Trbiž. To so odločili, i<er je postalo načelo v zadnjih železniških konferencah, da ima prednost rešitev, ki predvideva prehod blaga po treh deželah, ne pa po štirih.
Vprašanje pa ni bilo rešeno enotno. Češkoslovaška je bila razdeljena na tri pasove: češki, moravski in slovaški pas. i i češkega pasu se bo blagovni promet usmeril po Semmeringu, Trbižu in Trstu, iz moravskega po Bratislavi, Semmeringu in Jesenicah, iz slovaškega pa preko Madžar-
1pij6m „ Kmet,i5tvu: 0,3 v vod-,darstyu; 3)6 v grad-
■	i._	1	1 n 1 v
15,5 v družbenem
a'
3 %ovkU’ -19’1 v Prometu; 2,9 v jtaria n‘ m J nr,ardu.
Jndustri%ri s Predvojno se je a<' abi D. Jska proizvodnja dio 'i Veeala za dva in pol-

V «Demokraciji» od 23. murra I. I. smo prešteli kur osem člankov proti komunistom. Vseliti skupaj je v tej številki objavila 16 člankov. To pomeni, da je posvetila komunistom kar polovico svojih naslovov in, če pogledamo stolpce, pa preko polovico svojega svinca. Zato nam ne smejo zameriti, če jim posve. čarno en sam članek, ki zavzema le šeslintridčsetinko našega prostora. Zamerili nam ne smejo predvsem zarat1' -lega, ker svoj prostor rajši posvečamo konkretnim vprašanjem, ki zanima, jo naš živelj.
i oran n odgovarjati na vse tjste članke, ker bi bilo nesmiselno. Glušci so pač glušci. Želimo pa ugotovili, da je početje «Demokracije» logično. Od določenih krogov so dobili nalogo, da vsaj nekaj Slovencev pridobijo za stvar sedanje vlade in vladnih strank. Zato so tudi našli vnele zagovornike v uredništvih nekaterih italijanskih reakcionarnih listov, ki
Maj nam ne zamerijo
p f oti slovanstvu in protijugoslo-vanstvu. Nič ne de, če se «Katoliški glas» skuša prati, češ da ni nihče pri njih prosil za podporo pri «MessaggeruVenetu» in pri a Piccola». Objektivna resni, ca je takšna in se ji je težko izogniti z vratolomnimi akrobacijami.
vodi že v starih časih. Kako naj hi se tej liniji kar nenadoma izneverili? Ali so pozabili na svoje izjave pred več leti? Ali so ljudje, ki se stiskajo okrog «Katoliškega glasa», pozabili na svoje «zasluge» za časa fašistične okupacije v Sloveniji? Naše ljudstvo ni na to nikoli pozabilo in je malo verjetno, da bo nasedlo sumljivim vabam ljudi, ki uživajo simpatijo in pisano podporo raznih znanih kolaboracionistov okrog videmskega lista.
«Demokracija» se bo verjetno razhudila, ker pravimo, da zastopa neslovenske koristi določenih neslovenskih strank. Zarodi tega ho prihodnjič posvetila komunistom 9 namesto 8 člankov. Toda kaj moremo, če je zaplavala s svojim bratcem a Katoliškim glasom» v nevarne vo- , ljudstvu. Te obtožbe se skušajo de zastopanja tujih koristi: Ali j 11(1 vse načine otresti. Ti napori smo morda mi krivi, če so se v najožjih krogih pri «Demokraciji» in ((Kat. glasu» vedno čutili večji prijatelji, tujcev kot zna- lastnih bratov po krvi in jezi-
l e ljudi najbolj peče obtožba, da so proti svojemu lastnemu
ni po siojem protirlovenstvu, ku? To je bilo pri njih v
pa so jalovi. Obtožbe imajo resnično podlago, ker sedanja po-litika «Demokracije» in njenega bratskega glasila in Gorice služi ne samo narodnemu sovražniku, marveč tudi najbolj rèak- I
(d ona mini strankam v italijanskem političnem življenju. A-gneletto se morda ne zaveda (kar pa je težko verjeti), da njegova politika dejansko služi politiki italijanskih nacionali-stov, ki hočejo na vsak način ustvariti na meji z Jugoslavijo pas ((borbenih nacionalnih ljudi», ki naj bi skratka bili čimbolj desničarsko usmerjeni za noroglave pustolovščine proti sosedni državi. Zato skušajo onemogočiti preko ((Demokracije» hi ((Katoliškega glasa» utrditev napredne miselnosti med Slovenci, po drugi strani pa preprečiti naraščanje levičarskih, socialističnih sil med italijanskim življem v Trstu. «Demokracija» je to nalogo dejansko sprejela. Zato si sama koplje grob razkroja. Slovenci pa ne bodo nikoli dopuščali, da bi si s svojimi lastnimi rokami uničili narodne pozicije, ki so jih s tako težavo ohranili v teku stoletij. In ((Demokracija» bo ostala glas vpijočega v puščavi.
***
-ke, Jugoslavije v Trst.
Končno so italijanske železnice pristàìe na to. da nudijo češkoslovaškemu blagovnemu prometu iste oljašave kot avstrijskemu, avstrijske železnice pa bodo uvedle 10 odst. popust. Kljub teinu pa je Avstrija odločila, da bo za les uvedla le 5 odst. popust namesto prednjega 7,5 odst. Češkoslovaški gospodarski činite-lji niso zaradi tega zadovoljni, ker je to nekaka pregrada proli izvozu češkoslovaškega lesa. To bi pomenijo ovirati lesni blagovni promet skozi Avstrijo, kar pa ni všeč niti Italiji, ki bi s tem utrpela očitno ško-• io. Zato so italijanske železnice intervenirale pri avstrijskih oblasteh, da ne bi vztra-; de na tej zahtevi. Zgleda, di bodo avstrijske železnice popustile, tako da se bo tudi ta ovira odpravila. Pri tej intervenciji so igrale pozitivno vlogo tudi jugoslovanske železnice.
Jugoslavija bo s svoje strani uvedla od 10 do 40 odst. popusta na železniških tarifah, tako da bo češkoslovaški promet užival precejšnje ugodnosti. Madžarska pa se bo držala za svoj del prometa enotnih znižanih železniških tarif, ki so bile že pred časom uvedene v vseh deželah ljudske demokracije.
Sporazum, ki se je dosegel v Rimu, je korak naprej, ki ga je treba pozdraviti. Od tega bo Trst imel znatne koristi, ker bo tako lahko do'bil svoj delež velikega češkoslovaškega. blagovnega prometa, ki se usmerja na bližnji vzhod.
Proces proli Dolciju
V Palermu se vrši proces proti znanemu pisatelju Danilu Dolciju in skupini delavcev in kmet ;v. Obtoženi so, da so organizirali manifestacije brezposelnih. Razbremenilne priče za Dolcija in njegove tovariše so bile najvidnejše italijanske osebnosti. Javni tožilec pa je kljub absurdnosti obtožbe z: hteval 9 mesecev zapora za Dolcija in od 10 dni do enega leta za ostale obtožence.
rodno komunistično gibanje nova vprašanja in nove rešitve, ki jih je treba poglobiti, r..zeleniti in razumeti.
Tndi v mestu, med nekomunisti in protikomunisti vlada precej veliko zanimanje za naš kongres. Gotovo je. da bodo njihova prerokovanja ali pobožne želje o kaki katastrofi doživela popoln poraz, kot se je vedno zgodilo od nastanka komunističnega gibanja dalje.
Sliki med SHLP in SPZ
Slovenski prosvetni delavci in vsa slovenska javnost je iskreno pozdravila željo po zbližanju in sodelovanju med vsem, ljudsko-prosvetnimi organizacijami, ki se je živo manifestirala tudi na nedavnem občnem zboru SPZ z udeležbo odposlanstva SHLP. Z namenom, da se podrobneje proučijo možnosti in konkre- j tizira način sodelovanja so se pred kratkim sestali zastopniki obeh navedenih zvez. Na sestanku je bilo soglasno ugotovljeno, da je možeh razvoj sodelovanja na osnovi predlogov, ki jih je stavila SHLP in ...	.
štirih točk, ki so bile spre- I Poroe‘I“ jugoslovanskega tajnika jele na občnem zboru SPZ. V , za "^nje zadeve Stefanoviča (em okviru sta delegaciji spre- na zaSedanju Ljudske skupščine
eli nekatere konkretne sklepe i ^^»gradu. da je v Jugoslovan-
j stilli ječah se vedno 1385 «ko-
no preveč splošnega in abstraktnega značaja.... Čaščenje osebnosti in način vodstva v zadnjem. .delu Stalinovega življenja »ta povzročila veliko škodo. To je privedlo k potvorbi partijskih načel, kršitvi revolucionarne zakonitosti in k neopravičljivemu zatiranju. Iz tega vzroka so se imperialistični agenti kakor Benja. in njegovi sodelavci lahko polastili vodilnih mest v stranki in vladi. Poraz, ki ga je zadal CK lej tolpi bednih ljudi, je omogočil ponovno vzpostavitev socialistične zakonitosti v državi».	*
Nato pravi list, da kolektivno vodstvo in razvoj socialistične demokracije ne predstavljata odrekanja vloge in odgovornosti voditeljev. CK je sprejel odločne ukrepe za vzpostavitev kolektivnega vodstva ter za razvoj kritike in samokritike. Ti ukrepi so že povzročili v državi nov zalet dejavnosti in zbudili ustvarjalno pobudo množic.
«Pravda» pravi tudi, da je čaščenje osebnosti omogočilo birokratske vodilne metode, preziranje pobud baze, skrivanje krivd in napak, potvarjanje stvarnosti. Omenjajo se napake v kmetijstvu, na znanstvenem področju, prav posebno v filozo-1 i j i in zgodovini. List navaja primer Stalinovega življenjepisa, ki je bil napisan z njegovim neposrednim sodelovanjem.
Prav tako se pravi, da ima Kratki kurz zgodovine KP ZSSR isti pečat. V zgodovini se ni dovolj poudarjala vloga ljudstva, partije in vojske v veliki domovinski vojni. Ustvaril se je položaj, da se je samo od Stalina pričakovala izdelava teorije. medtem ko so imeli drugi le nalogo, da to teorijo popularizirajo.
List poudarja, da «se moramo iznebiti ostankov čaščenja osebnosti. Likvidacija tega je zelo važna naloga, ki naj nam omogoči, da izključimo možnost, da bi se povrnilo podobno čaščenje osebnosti v kakršnikoli obliki».
V zaključku piše: « Partija je odločno načela vprašanje likvidacije čaščenja osebnosti, zaio da se s tem ustvarijo ugodnejši pogoji za izpolnjevanje našega skupnega dela». Istočasno pa se podčrtuje, da je kritično in resno postavljanje tega vprašanje najboljši dokaz velike politične in moralne sile partije, njene tesne povezave z ljudstvom in nedotakljivosti leninističnih načel. «Vse zgodovinske izkušnje Komunistične partije Sovjetske zveze dokazujejo na prepričljiv način, da je politika naše partije pravilna in vztrajna, da je bila vir velikih, zgodovinskih zmag sovjetskega ljudstva, da odgovarja življenjskim interesom delovnih ljudi, da kaže edino pravilno pot h komunizmu, da je vzor in navdih za vse mednarodno komunistično in delavsko gibanje».
Prispevek k pomiritvi: svobodo zaprtim tovarišem !
Naj se napi oprosti naivnost, toda prepričani smo bili, da so ((kominf ormiste» izpustili iz strašnih koncentracijskih taborišč in ječ. Sedaj pa izhaja iz
ki jih bosta SHLP in SPZ skupno z včlanjenimi društvi izvršili.
Operacije v Alžiriji
Krtine sko vojaško poveljstvo je začelo uporab'jati tudi mornarico proti alžirskim domolubnim oboroženim silam. V teku je širokopotezna vojaška akcija s kopnimi, zračnimi in pomorskimi sredstvi proti področju, ki je že več mesecev v rokah rodoljubov.
BREZ NARODNEGA PONOSA
Iz ((Katoliškega glasa» od 15. marca t. I. posnemamo naslednji odstavek: «Vseeno pa smatramo za manjše zlo, če voli Slovenec za neslovensko demo-krščansko gibanje kot da odda svoj glas komunistični partiji. Od krščanske politične organizacije lahko vsaj pričakujemo, da se bo držala Kristusovega nauka, v odnosih do večine kakor manjšine ; kdor pa podpira
Kristusov nauk je tisti, ki ga gojijo demokristjani, ali se skici, da Kristusov nauk s politiko demokristjanov do Slovencev, ali je prav pozivati Slovence, naj glasujejo za demokristjane, ki pa so še vedno izkazali kot sovražniki Slovencev in niso Slovencem priznali še niti pravice do obstoja, medlem ko se v imenu ((Kristusovega nauka» demo-kristjanski žujjan v Trstu po-
minjormistov», t. j. jugoslovanskih komunistov, ki so se leta 1948 uvrstili s Kominf ormoni, odobravajoč tisto resolucijo, ki je jiomenila začetek obžalovanja vrednega preloma med Sovjetsko zvezo, deželami ljudske demokracije, mednarodnim komunističnim gibanjem na eni in jugoslovansko vlado ter jugoslovanskim komunističnim gibanjem na drugi strani. Tako vlada kot komunistična partija Sovjetske zveze, vlade in komunistične partije dežel ljudske demokracije, mednarodno komunistično gibanje so priznale, da so glavni krivci preloma ter posledic in škode, ki jo je resolucija prizadela enotni socialistični fronti, mednarodnemu delavskemu gibanju in narodom Jugoslavije. Ze več kot leto dni se obnavljajo diplomatski, go. spodarski, kulturni, športni in politični odnosi. Uresničuje se tudi zbliževanje med komunističnimi gibanji. Zato smo mislili, da v Jugoslaviji ni več a kom inforni ističnih» političnih jetnikov in da gre vse, čeprav je pot dolga in težavna, v redu. Zato je naše presenečenje enako presenečenju tolikih tržašk\i demokratov.
Ali se ne zdi jugoslovanskim
marksistične struje, stavi j a svoje smehuje ponosu našega naroda, voditeljem in jugoslovanski via.
upe na vse prej kot trdne temei je».
Morda bi to zadostovalo za označbo ljudi, ki se zbirajo o-krog « Katoliškega glasa». Pri. pomnili moramo pa le, da iake izjave niso nove v tem listu, ker smo imeli v njem takšne volilne pozive v prid Democrazie Cristiane že od leta 1948 dalje. ((Katoliški glas» pa bi moral kljub vsemu razložiti, kakšen
i j- najzaslužnejšim slovenskim di, da bi bilo pravično izpu-možem?	stili na svobodo te tovariše, jih
Vemo pa, da bomo zaman zojiet vrniti svojim družinam in pričakovali zadovoljiv odgovor, svojemu delu? Število komuni. Jasno ])a je, da moramo smatra- stičnih jetnikov je visoko, višje ti ta list kot peto kolono itali- kot v mnogih kapitalističnih dejanskih demokristjanov med Slo- žel ah. kot v Franciji in sami venci. Naši ljudje ne bodo na- Italiji. To je prvenstvo, ki je v sedli na te sirenske vabe ljudi, resnici malce žalostno. Takoi-ki tudi ob tej priliki dokazuje- šnja izpustitev na svobodo tistih jo, da so izgubili narodni ponos borcev bi pomenila prispevek k in narodno zavest.	j pomiritvi, ki je v teku.
Borba proti čaščenju osebnost
PR t
(Nekaj prispevkov k diskusiji o tem vprašanju)
Iz poročila
na zasedanju
tovariša
Centralnega
Togliattija
komiteja KPI
V mednarodnem komunističnem gibanju se živo in konstruktivno razpravlja o vprašanju čaščenja osebnosti, ki je bilo odločno postavljeno na XX. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze. To se dogaja tudi pri nas v naših komitejih, na sestankih in plenumih.
Potrebno pa je, da ta diskusija postane plodna in s.uii tudi k izboljšanju vsega našega delovanja, k dojemanju važnosti in nujnosti koiektivnejšega dela vseh vodstvenih organov, k razvoju notranje demokracije in predvsem k razvoju kritike in samokritike.
Danes se razpravlja o osebnosti Stalina, o katerem izražajo tovariši in nasprotniki svoje mnenje.
Kot prispevek k tej razpravi in tej polemiki objavljamo tisti del poročila tov. Togliattija na se;'i Centralnega komiteja KPI, ki se nanaša na ta argumentj članek tovariša Fiini-berga, sekretarja K P Avstrije in del poročila tovar ša Wal-ler.ia Ulbrichta, sekretarja Združene socialistične parlije Nemške demokratič te republike.
Iz govora generalnega sekretarja KPI tov. Togliattija, ki ga je imel na zasedanju C. K. dne 13. marca 1956, objavljamo del, v katerem govori o čaščenju osebnosti:
Videli ste, kako je bilo odkrito kritizirano, kot nasprotno našim načelom in škodljivo našemu delu čaščenje osebnosti, ki se je za dolgo dobo uvaja'o v sovjetski Komunistični partiji in izven nje. S tem je povezana sodba o delu
Paimiro Togliatti
tovariša Stalina. Stvar je resna, težka; proučiti jo moramo z globokim čutom odgovornosti ne samo zaradi vsega, kar je Stalin predstavljal v mednarodnem delavskem in socialističnem gibanju in torej zaradi dejstva, da se kritike dotikajo še živih čustev, marveč tudi zaradi tega, ker ni v interesu nikogar, da bi te kritike morda postale bojni konj običajnih prvakov antikomunizma, kot je Silone, katerega zanimivo in odgovarja,-jočo karakteristiko smo imeli pred kratkim priliko citati v nekem angleškem in pozneje v nekem italijanskem listu.
dal za zmago in utrditev republike sovjetov in sovjetske-države.
Stalin je bil velik marksi stični mislec; v njegovih spisih je ceste dosežena takšna enotnost globoke analize in jasnosti prikazanja, ki je mnogi ne znajo doseči. To pa še ne pomeni, da je treba vse, kar je Stalin napisal in formuliral sprejeti brez nadaljnjega kot resnično in dokončno stvar, kot z vseh vidikov pravilno stvar. To se pravi, da se lahko zgodi, da najdemo v njem. v njegovih delih in akciji stališča, ki ob pozornejši proučitvi izhajajo nepravilna, nesprejemljiva, nepopolna.
Pretirana teza
Stalinov lik
C e pa hočemo preprečiti, da se to zgodi, ni druge metode od one, ki jo uč; na.š nauk, to je, da sami postavimo stvari, na odkrit in pravilen način, ne d» bi se skušali izogni-
Tako je na primer očividno nepravilna — zaradi napačne imp .stacije in očividnega pretiravanja — teza, ki jo je Stalin v določenem trenutku zagovarjal glede razvoja razredne borbe v socialističnem režimu po zrušitvi kapitalistov in uničenju izkoriščevalskih razredov. Po Stalinovi tezi, bi morali v teh pogojih obvezno prisostvovati neprestanemu za-ostrevanju razredne borbe in usodnemu naraščanju sovražnikov socialistične države tako na zunaj kot v notranjosti te države. Teza je pretirana, napačna, Sovražniki so bili in so še vedno in del sovražnikov ne bo razorožil, do konca. Dovolj je, če pomislimo, da ima največja kapitalistična država v svetu še danes v svojem proračunu velik znesek, ki je od krito dodeljen za organiziranje provokatorskih in sabotažnih akcij v Sovjetski zvezi in drugih socialističnih deželah. Odtod potreba budnosti in borbe proti tem sovražnikom, da se jih razkrinka, odkrije in porazi. Toda Stalinovo stališče je na neopravičen način posploševalo en sam vidik in en sam moment stvarnosti. Posebno je ta teza pozabljala na vzgojno silo in sposobnost privlačnosti, ki jo ima socializem tudi na neproletarske ljudi in skupine tako v notranjosti socialistične države kot izven nje. Iz tega Je v bistvu izhajala skoraj obupna perspektiva brezkončnega medsebojnega preganjanja enega dela družbe proti drugemu, tudi v no-
predno so se začele velike socialistične družbene preobrazbe, to je pred zmago velike socialistične . industrije, pred zmago kolektivizacije, v navodilu naslovljenem Džerdžinske-mu, načelniku varnostne službe, zatrdil, da bo potem, ko bodo premagani kapitalisti in veleposestniki, popolnoma odpravljena metoda izrednih o-mejevalnih ukrepov. To stališče je bilo opuščeno in stanje ni moglo kot postati še težje zaradi dejstva, da se sovražnik, ki je uvidel to usodno napačno smer, ni obotavljal po-služiti se svojih ljudi — kot Berije in drugih — da še bolj poveča nezaupnost in sumničenje, da širi neutemeljene obtožbe, obrekovanja in omogoči nepravilne zatiralne ukrepe.
ocenjevanje in druge napake. To se je godilo pred, v teku in po vojni.
Čaščenje osebnosti
Posledice na Poljskem
Tako se je moglo zgoditi na primer, da je težka borba frakcij in skupin, ki je mučila življenje Poljske komunistične partije med obema vojnama in posebno po državnem udaru Pilsudskega, mogla biti tolmačena kot policijsko delo in vsa partija smatrana kot eno samo provokatorsko telo, zaradi česar je prišlo do znanega sklepa o razpustitvi partije. Ta sklep smo sedaj priznali za napačen, toda imel je globoke in boleče posledice pri razvoju delavskega gibanja na Poljskem. Tako so se mogla zgoditi tudi druga neopravičena nasilstva. Tako je mogla biti kršena socialistična legalnost, s sprejetjem na primer, samo izpovedi in ne dejanskega materiala kot splošne metode dokazovanja, kar nasprotuje načelom socialistične legamosti -in omogoča kakršno koli slabo akcijo so vražnikov, vgnezdenih v varnostnih aparatih. Na tem področju so bi e zagrešene težke napake, ki jih Je treba razkri ti in popraviti.
Ne bo odveč opomniti, da so se tudi v najbolj trdih 'dobah borbe proti tuji interven ciji za Leninovega, življenja, redno sklicevali partijski kongresi, tudi v kratkem razdobju med enim in drugim, za razpravljanja o težkih vprašanjih trenutka. V zadnjih časih se pa kongres partije in tudi njen centralni komite nista sklicevala redno. Od tod, ponavljam, pomanjkljivosti, vrzeli, napake, ki so imele negativen vpliv pri gospodarskem razvoju, ki so povzročile znano zakasnitev reševanja poljedelskih vprašanj, ki so imele verjetno slabe posledice tudi pri voden,u vojnih operacij, bodisi ker ni bil pravočasno predviden hitlerjevski napad, bodisi pri vodenju posameznih o-peracij.
kratizacija državnih in partijskih aparatov. Prišlo je celo do prikazovanja določenih zgodovinskih dejstev na način, ki ni odgovarjaj stvarnosti, marveč shemi osebnega poveličevanja, ki je postalo skorajda obvezno.
Stanje je postalo še težje, če upoštevamo, da se je istočasno pojavljala tendenca kr šenja revolucionarne legalnosti, katero sem zgoraj omenil.
Polreba po odkrili kritiki
Skupnost teh napak je zahtevala odkrito kritiko in samokritiko. Ce ne bi bilo te kritike, bi ostala praznina, postalo bi nemogoče vzpostaviti spoštovanje normalnega delovanja partije in državnih aparatov, povrniti se k spoštovanju sovjetske legalnosti.
Ne'jube p.siedice so bile tudi pri ideološkem razvoju, pri zgodovinopisju, kulturi itd. Čaščenje osebnosti je namreč vodilo k prepuščanju naloge izdelave ideoloških problemov enemu samemu človeku in s tem k zamiranju žive debate o temah našega nauka, katerega so počasi nadomestila pisana dela, polna citatov in izdelanih fraz. Namesto kritike. samokritike in pobude delovnih ljudi se je široko začelo širiti, — na podlagi čaščenja osebnosti — laskanje in s tem karierizem in biro-
Tovariši voditelji sovjetske partije so nam na tem področju dali zgled velikega poguma. Napravili so to, kar je moralo biti napravljeno, napravili so to na kongresu, potem ko so pri popravljanju preteklih napak dosegli bistvene u-spehe, po za-slugi katerih so se predstavili kot popolnoma u-gledno, kolektivno, enotno vodstvo, okrog katerega se z z.iupanje zbira vsa partija. V be edah sovjetskih tovarišev smo slišali, da je njihova kritika vsebovala potrebni samokritični moment, ki ga vi razumete. Mi ne moremo kot ceniti čut odgovornosti, kale rega so dokazali sovjetski to-
i NariaLlrrnn le na IV. strami
Pojasnila tovariša W. Ulbrichi
na konferenci okrajnih delegatov SE
u
Walter Ulbricht
Na konferenci okrajnih delegatov Združene socialistične partije 19. marca v Berlinu je tov. Ulbricht, prvi sekretar CK odgovoril na vrsto vprašanj, ki so mu jih zastavili v teku diskusije. Najvažnejša vprašanja so se naravno nanašala na XX. kongres KPSZ in še posebno na vprašanje čaščenja osebnosti.
posnemamo bistveni del misli, ki jih je tov. Ulbricht iznesel o tem zelo važnem vprašanju.
stavljena na XX. kongresu v I kmetijski politiki Z33R„ nataka ostri obliki?	oake, ki so imele za posledico,
Mi menimo, da je za to lah- | da je žitni pridelek nazadoval,
ondor f gosi a' Slov naro ,ju ve 'Predli za I ? itali
Potem, ko je omenil določeno dezorrentačijo zaradi prejšnjih izjav, prav posebno med m1 aduni elementi, ki se niso prekalili v borbi, je tov. Ulbricht dobesedno dejal: «Vprašalo se je: Zakaj so bila ta vprašanja — okrnitev sovjetske zakonitosti, čaščenje osebnosti in tako dalje — po-
ko vsak zadovoljen in mora biti hvaležen CK KPSZ, ker je formuliral in do dna razpravljal o teh vprašanji''., kajti to bo prispevalo k okrepitvi partije kot take in vseh partij soma. Uličnega tabora.
Kdo more zanikati, da čaščenje osebnosti zavira pobudo množic? Nihče. Tedaj je o njem. treba odkrito govoriti, da se ta ovira odpravi.
Kdo more zanikati, da. je čaščenje osebnosti imelo škod j-ive odmeve na razvoj Sovjetske zveze in držav sociali stičnega tabora? Zgrešena odločitev po jugoslovanskem vprašarijU in po nekaterih drugih zunanjepolitičnih vprašanjih in tudi kršitev sovjetske zakonitosti kot posledice čaščenja osebnosti in personalne samovolje, sta imeli zelo škodljive posledice.
Ce se danes nahajamo pred tako težko nalogo, kot je ta, da moramo prehiteti v zgodovinsko najkrajšem času najrazvitejše kapitalistične dežele, lahko rečemo, da bo to dosegljivo samo z najširšim razvojem iniciativnosti delavnega razreda in prebivalstva; odstraniti pa bo treba napake in deformacije demokracije krt tudi napade na demokracijo v drugih socialističnih deželah.
Ce so se zagrešile nekatere gospodarske napake, tudi v
Osebno vodstvo
Tovariš Stalin je imel veliko, pozitivno vlogo v borbi takoj po Leninovi smrti v o hrambo leninske imovine proti trockistom, desničarjem, buržoaznim nacionalistom, za pobijanje teh struj in stopanje na pravilno pot izgradnje socialistične družbe. Ce ne bi bilo te borbe in če ne bi bila zmagovita, ne bi Sovjetska zveza že. a zmage in danes morda ne bi v Sovjetski zvezi obstajala socialistično gospodarstvo in socialistična družba. V teku te borbe si je Stalin pridobil ugled in oblast. V o-stalem. sam način vodenja borbe s strani nasprotnikov je privedel do posebnega vzbujanja pozotnosti na njegovo osebo in je združil okrog nje ga Leninove zveste učence. Njegova poznejša napaka je bila ta, da se je sčasoma postavil iznad vodilnih organov partije same in nadomestil ko-
Kako je treba tolmačiti
kritike Stalinu in njegovemu delu
e bilo tudi pravilno odpraviti le napake na podlagi kritike, ae da bi se gledalo na osebe.
Ce so se v določenem trenutku krši'e norme partijskega življenja, kar je ovirajo pravilno izpolnjevanje nalog partije kot vodilne sile, je bi 'o tudi v tem primeru potrebno, da XX kongres . popravi le nap.ke in kršitve norm o partijskem življenju.
Sedaj pa bodo nekateri tovariši dejali: Da, a stvar je :elo neprijetna! Ali je to morda argument za socialista? V življenju je veliko neprijetnih stvari. Toda zgodovino ustvarjajo 1 udske množice, zato pa le treba povedati resnico partiji in tudi množicam!
Nekateri tovariši so rekli: «Kaj je pravzaprav šinilo v glavo Ulbrichtu, da je govoril tako odkrito? Ce ne bi bi! govoril tako, bi bila stvar veliko lažja za nas». Sedaj bom odgovoril.
Vprašanje postavljam tako-,e: V interesu izpolnitve no-v h velikih nalog, ki so bile postavljene na XX. kongresu KPSZ, je bilo neizogibno in potrebno, da so se nekatere napake odkrito kritizirale in da se iia ta način vzgajajo partija in množice zato, da se
sko naperjeni proti <3eli)0ljih munistov. Zato je bilo Vgj iem članku rečeno in fhom j. Ijam: «Brez dvoma, da j^zmeri nekaj kršitev zakonov, ja ;z , bno v letih od 1936 do lSštevai po vojni. Prek manife Vfr. čaščenja osebnosti je bilzjem jetska demokracija delnru nag pačena». Sedaj pa. se je 1 Splo vilo vprašanje: A ni biiam n denega, ki bi se bil teibspro! pri? — Gotovo, Postiščel)re[j z znesenskij in še drugi !nas ,, uprli in so bili potem zda-rani. Lahko se dokaže, 1 razlil bilo njihovo stališče pral; |C To pomeni, da je čaščei^azjik sebnosti v zvezi s samosL za j mi ukrepi, ki so se uvedlil sjmj močjo državnih varn^0cj a organov; to pomeni, da h'0j n organi izdali ukaze, ki sQa S(, v nasprotju s sovjetskihozenj koni.	l-ogi -
|m.Tkr
Stalinov življenjep-
In evo vam tovariše, vijo: «Toda, Stalin "je zn at.] ,3 'J^
množicami kot človek.
sile
porazil Hitlerjev fašizenL st Tu hočem opomniti toVjj0 . da je v dokumentih naš' pri ti je rečeno, da je bil hitl|-ae ^ s ki f.šizem poražen od ih Q’v: štva sov.etske arma:'e 'rigati rodov. In mi smo še daD'z U.J ga mnenja.	.	. >*i ^
V Stalinovem življenivsi 5,
Članek tovariša Furnberga, sekretarja KP Avstrije
Iz glasila Avstrijske K.P. od 23. marca objavljamo naslednji članek tov. F. Furnberga: Lažnivi in provokatorski protikomunistični tisk ne pozna v teh zadnjih časih več meja v svoji kampanji proti Sovjetski zvezi. Izmišljujejo si in napihujejo toliko stvari, da ni mogoče vseh pojasniti. Godi se tudi, da laži tako mesijo z resničnimi dogodki, da je bralcu zelo težko ločiti laž od resnice.
Ta tisk nesramno govori o obsodbi Stalina v Sovjetski zvezi, o uporu v Georgiji — ki ga nihče ni mogel videti - in vsak dan prinaša nove iaži.
Stalinove zasluge
Na XX. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze: srečanje sekretarke KP Španije Dolores Ibaruri in sekretarja KP Bolgarije Cervenkova s skupino delegatov.
ti kritiki in samokritiki, kadar sta potrebni.
Nihče od nas ne verjame, da je mogoče izbrisati Stalina iz zgodovine, nihče od nas ne verjame, da je mogoče razveljaviti, uničiti to, kar je bil
tranjosti organizacij delavskega razreda.
Voditelj partije ali države, ki bi v dobri veri — ponavljam, v popolni dobri veri — sprejel ta nauk, je moral neizogibno priti do splošne in
Stalin v ruski revoluciji in v j stalne nezaupnosti, do sumni-mednarodnem gibanju, kar je i čenia v vseh smereh in vseh predstavljal v življenju in do- j pogojih tudi po zmagi in do-
gajanjih Sovjetske zveze. Ce bi to storili, bi postali mi sami krivi onega, za kar nas obtožujejo. to je zavestnega ponarejanja stvarnosti in zgodovine. Stalin je bil in ostane velik lik vsega našega gibanja, za to, kar je dal za ustvaritev boljševiške partije in za izdelavo njenega nauka še pred
strializacije, tudi po zmagi petletk, tudi po vojaški zmagi, ki je bila dosežena nad fašisti po drugi svetovni vojni.
Kršitev sovjetske zakonitosti
Na ta način se je izgubljal smisel stvarnosti; in najtežja posledica je bila ta, da se je
revolucijo: za doprinos, ki ga ; izgubljal pojem in praksa spoje dal pri zmagoviti Oktobrski i štovanja revolucionarne legal-revelusiji l»ta 1817, ki ga je j misti. Lenin je leta 1926, še
lektivno vodstvo z osebnim. Tako se je počasi ustvarjalo čaščenje osebnosti, ki je nasprotno duhu partije in ni moglo kot škoditi.
Partijska linija je bila pravilna pred vojno, za časa vojne in po vojni. Dosežene so bile nove velike zmage, morda za dražjo ceno kot bi bilo potrebno, spremljalo pa jih je isto kopičenje negativnih elementov, ki niso mogli ne predstavljati resno težo za vso partijo, za državo/za socialistično družbo. Vodilni partijski organi se niso več redno sestajali; pojavila se je tendenca nadomeščati z osebnimi sklepi študij in kolektivno izdelavo problemov in sklepov partije z nevarnostjo, naravno, zapada-nja v površnest, enostransko
Stalin si je pridobil velike zasluge v Sovjetski zvezi in v mednarodnem delavskem gibanju, posebno kar se tiče izgradnje socializma v ZSSR sam., poleg borbe proti trockističnim sovražnikom, obrambe marksističnega in leninističnega nauka. Njegovo ime je postalo zastava zmagovite vojne proti nacifašizmu.
Toda Komunistična partija Sovjetske zveze je na svojem XX. kongresu ugotovila, da je v dobi, ko je osebno vodil partijo, Stalin zagreši! napake, ki se ne smejo ponoviti. Ali so te napake imele takšen značaj, da so privedle d ; napačne politike Sovjetske zveze? Ne, politika Sovjetske zveze je bila pravilna. Uspehi Sovjetske zveze v zadnjih desetletjih so najboljši dokaz za to. Gre samo za napake storjene pri izvajanju politike Sovjetske zveze. Napake, ki so izhajale iz dejstva, da je en sam človek samovoljno. sprejemal sklepe, ki bi zahtevali izčrpno diskusijo kolektivnega organa. Čaščenje osebnosti je imelo za posledico to, da je bila pobuda množic zavirana in sta bili diskusija in demokracija
mkom. Kot generalni sekretar parti, e je upravičeno postal priznana vodilna oblast.
Samo pozneje — in tudi to po malem, postopoma — je Stalin prekršil načelo kolektivnega vodstva in prevzel v svoje roke pravico do sklepanja ter odprl pot čaščenju o-sebnosti. To se je zgodilo že v dobi pred drugo svetovno vojno, v času, ko se je mednarodni položaj naglo zaostroval, ko so zahodne velesile napenjale vse sile, da bi pripravile Hitlerjevo Nemčijo, da napade Sovjetsko zvezo. Ali so se mogli v takšnih trenutkih voditelji Sovjetske zveze postaviti v konflikt s Stalinom -- in drugega izhoda ni bilo — za vzpostavitev kolektivnega vodstva? Izzvati nevarnost, tudi če prehodnega preloma in kot posledico takojšnji Hitlerjev napad v snrajno neugodnem trenutku za Sovjetsko zvezo? Noben komunist, ki ima količkaj ču-a odgovornosti, ne bi mogel niti pomis.iti nekaj takega.
Friš,a je torej druga svetovna vojna in Stalin se je znašel tudi na vodstvu armade v ire_,utku, ko je obstajala sani i ena naloga: poraziti fašizem; Toda tudi po drugi svetovni vojni in po Rooseveltovi smrti je ostai položaj skrajno, napet zaradi Churchillove politike. S tem v zvezi bo zadostovalo omeniti nedavno izjava Duliesa, da je bil svet v zadnjih letih trikrat na robu tretje svetovne vojne. Ce bi se bile pokazala na,manjša razpoka v. vrstah sovjetskih komunistov, bi bil to za vojno hujskače znak za napad. Tako se je zgodilo, da čim bolj so sovražniki socializma, kapitalisti in njihovi sokrivci napadali in nasprotovali Stalinu, tem brij in z večjo silo so ga napredne sile branile. To so storili komunisti Sovjetske zveze in imeli so stokrat prav.
ke in samokritike, tako v industriji kot .v poljedelstvu, tako v notranji kot v zunanji politiki in predvsem z ugotavljanjem mogočne ustvarjalne sile kolektivnega vodstva. O da, ves svet je priča velikih uspehov Sovjetske zveze prav v zadnjih dveh letih.
Dvajseti kongres — prvi partijski kongres po Stalinovi smrti — je odobravajoč kritiko in samokritiko partije povlekel zaključke in s svojimi skiepi potrdil in dokončno določil nove podlage dela.
. m	To so storili komunisti vseh
partiji omejem. To je mo- dež M način so podpirali
r\ tolti nncohno elrnrl I mm Tr	7	y
Sov.etsko zvezo, dezelo socializma. Tudi oni so imeli torej prav, kar je tudi dokazal zgodovinski razvoj in zato so na to ponosni.
ralo biti posebno škodljivo v aparatu državne oblasti, katerega najvažnejši del (državna varnost) je bil v rokah Berije in njegovih sokrivcev.
Zakaj niso te napake prišle že prej v ospredje, zakaj se ni pobijalo čaščenje osebnosti in se niso uvedla načela kolektivnega vodstva? Ali člani prezidija CK KPSZ, ki sedaj govore o teh napakah in škodah, niso prej opazili ničesar? Kakšno je bilo tedaj stanje?
Osnovne linije politike Sovjetske zveze, kot jo je vodil Stalin, so bile pravilne. In ne samo to. V prvem desetletju po Leninovi smrti je Stalin vodil pravilno in z uspehom — delujoč kolektivno s CK in vso partijo — izgradnjo socializma in uspelo mu je uresničiti izgradnjo proti vsem notranjim in zunanjim sovraž-
[Načelo kolektivnega vodstva opuščeno
Toda to nam danes ne preprečuje, da poudarimo napake, ki jih je napravil Stalin.
Zakaj delamo šele danes — tri leta po Stalinovi smrti — to kritiko njegovim napakam? V prvi vrsti: to ne velja za Sovjetsko zvezo, ker se je tam že dolgo delalo na tem, da se odpravijo napake in njihove posledice, razkrivajoč jih z odkrito kritiko in samokritiko v partiji in vseh sovjetskih organih. Sovjetsko ljudstvo se je tud: že lahko praktično pre-
Diskusija v partiji in sklepi XX. kongresa o napakah v preteklosti so bili potrebni, da bi vsi komunisti razumeli značaj, vzroke in izvore napak, ker je v tem najboljše jamstvo, da se te napake ne bodo več ponovile. To se nanaša prav in predvsem na čaščenje osebnosti in na kolektivno vodstvo od spodaj navzgor. In končna: napak ni mogoče premagovati tajno in njihovo pre-maganje je biio nujno potrebno.
«borbe za nasledovanje». Vsa ta upanja so se razblinila v nič. Zgodilo se je celo nasprotno. Sov.etska zveza je dane: z vseh vidikov močnejša kot tri leta nazaj m v mednarodni politiki ima njena beseda še večjo veljavo.
Svetla bodočnost
Na XX. kongresu je razvoj Sovjetske zveze našel svoj izraz tako v poročilu o preteklosti kot v sklepih za bodočnost. Sovjetska zveza se pripravlja, da dohiti in prehiti kapitalistične dežele tudi v odnosu produkcije na vsakega posameznega prebivalca. Zahvaljujoč se politiki Sovjetske zveze, je bilo ustvarjeno po-
Jamstvo, da se napake ne ponove
Ce nam bodo buržoazni novinarji in socialdemokratski voditelji očitali, da, razpravljamo danes poleg zaslug tudi o Stalinovih napakah in bodo v tem videli nasprotje z našim prejšnjim zadržanjem, jim bomo odgovorili: To navidezno nasprotje se izgubi, ko upoštevamo stvari z vidika velikega zgodovinskega dvoboja med delom in kapitalom. To, kar ste vi hote i in še vedno hočete, je jasne: vi hočete ustvariti prepad med mednarodnim delavskim razredom in Sovjetsko zvezo, da bi zagotovili obstoj kapitalizma. Toda vaši upi in vaši napori so zaman. Kot že desetletja, stoji sovjetsko ljudstvo zvesto ob strani delovnih ljudi vseh dežel, tudi če slednji delajo napake in v nekaterih deželah še vedno podpirajo celo desničarske socialdemokratske voditelje. Mednarodni delavski razred pa — in ne govorimo niti o komunistih — ostaja tesno povezan s Sovjetsko zvezo, tudi če se v njej dogajajo napake. In prav odprava napak iz preteklosti bo napravila to, da bo enotnost med mednarodnim delavskim razredom in Sovjetsko zvezo postala še močnejša in neločljiva.
Inteligentnejši ljudje nasprotnega tabora občudujejo pogum in moč Komunistične partije Sovjetske zveze, ki ie znala ne samo prikazati Stalinove napake, ampak jih tudi premagati. Po Stalinovi smrti so upali, da bo Sovjetska zveza postala šibkejša, da se bo
pričalo o pravilnosti te kriti- začela doba propadanja, doba
dročje miru, ki. že danes zaje ma milijardo in pol ljudi; XX. kongres ni samo ponovno pribil možnost mirnega sožitja med vsemi deželami, marveč je tudi ugotovil, da prvič v zgodovini človeštva vojna ni več nujno potrebna usodnost, kajti volja narodov po miru se lahko nasloni na veliko stvarno moč dežel socialističnega svetovnega sistema. XX. kongres je omenil možnost novih poti zà prehod iz kapitalizma v socializem. XX. kongres je sklenil, da bo od leta 1957 u-veden sedem-urni delovni dan in da bodo v prihodnjih petih letih povišane realne mezde za 30 odst. ter bodo izvršena mogočna gradbena dela. Buržoazni in socialdemokratski tisk gre namenoma preko teh vprašanj; ta vprašanja življenjske in odločilne važnosti za ljudstvo skušajo enostavno ignorirati. Toda to ne bo u-spelo tem gospodom, ker se dejstva naposled sama vsilijo in ker bo Sovjetska zveza — potem, ko se je otresla napak preteklosti — korakala z vedno večurni uspehi v bodočnost, da z vsakim dnem bolj zagotovi materialne in kulturne potrebe ljudstva in okrepi branik' miru.
Pogled na del dvorane za časa XX. kongresa
slične napake ne ponovijo. Jaz pravim to ne samo v zvezi s partijo in množicami Sovjetske zveze, marveč tudi v zvezi z našo partijo, z Z,SP.
Tendenca k samovolji po Al/II- kongresu
V članku o XX. kongresu KPSZ je pisano, da je imel tov. Stalin potem, ko ni bilo več Lenina med nami, znatne zasluge v izgradnji socializma, v borbi proti sovražnim trockističnim skupinam, katerih politika bi bila oslabila, in resno škodila sovjetski sili. Mi nismo izpodbijan, na je bil Stalin marksist, celo izobražen marksist. Ce pa točno a naliziramo razvoj, moramo reči. da se je po XVII. kongresu partije v de’u J. V. Stalina čedalje bolj pojavljala tendenca po personalni samovolji.
Sklicanja Centralnega komiteja so postajala vedno redkejša; pavze med kongresi s postajale vedno daljše: do dvanajstih let. Tudi seje Politbi roja so postajale vedno redkejše. Posledice tega čaščenj osebnosti so bi'e v vrsti napak.
Poudaril sem, da. je Stalin podpiral teorijo, da se z razvojem socializma razredna borba poostruje in druge take stvari. Toda potem, ko s: bili sovražni razredi likvidirani v Sovjetski zvezi, proti komu se je morala naperiti ta poostritev borbe s strani držav nih varnostnih organov ? Sovražni razredi so bili likvidirani. Se obstoječe sovražne sile niso predstavljale resne ne varnosti. Udarci so bili dejan-
Prii
Jeni
cel
'mer
Gradnja nove metalurške tovarne v češkoslovaškem mestu Mnišek (Fotoagencija CTK)
ie zapisano, da je bil genialen voditelj, brez rega se ni sprejel nobe|ri~ žen sklep, da je samo dii deželo v zmago nad zrnom. — Toda iz zgo|, skega "gledišča to ni pra'j v To je sam tovariš napi|yr|.n svojem življenjepisu. To^j aa v im, ker so nekateri to'(0cjar trdi i, da so znova P'eiprax življenjepis in da niso v :ej . našli nič v tej zvezi. Zzjacjn( iastim pravico, da citira1, pr3 tozadeven del življenj^ Tam je rečeno:	j
«V teh zadnjih letih, ^Cri j delamo brez Lenina. i*lnar znamo nobenega preoktoder našem delu. nobene p!k Se določene važnosti, nobturie; gesla, nobene orientacil$6ga še politike, katerih avS-ug bi bil tovariš Stalin i>arija ben drugi kot on». Meh «Drugi» — s tem so (t30v m člani Politbiroja ina da • r itnega komiteja.	eške
«Največja vprašanja PVol, narodne politike — ‘iNvii mora vedeti partija — '§roti šujejo po njegovih n8dt' 1 lih, ne interesirajo pri k: samo ta vprašanja, •nriu d tudi tista, ki bi se zdel^d r tje ali desete vrste, 1 lX|al tičejo delavcev, kmet<'We(i vseh delovnih ljudi na^-b/, žele».	j41ke
To je zapisano v živil31' pišu. Sedaj pa naj tovar'^163!' mi sodijo, ali je bila opl*eni
ki je pila napravljena, P!
iriii
na, ali pa če so pravilne ® be tovarišev, ki so rek'.Ullu
je v življenjepisu Stalin1
s"’eka
tor
v redu.	,
Toda pojdimo dalje. Vj 0 ljenjepisu Stalina se pra'j.m3 «Leta 1938 je bila Ijena knjiga «Zgodovibv J 1 (M er
jjVrsti
munistične partije vikov) ZSSR. kratki
ki jo je spisal tov. Sta^.^ jo je odobrila komisij11 '
VKP (b) ZSSR».	N*»,
A to ni res. V tekstu sije. ki je izdelala to se bere naslednje:	]nk
«Kratki kurz», zgr^ '
KP ZSSR je bil spiri/...:,., komisije in odobren Stalina».
To je prav nasprotno.
ali je kritika naperjena zgodovini KP Sovjetske Z'.I Ne. Zgodovina sovjetske ,s kolektivno delo. Popačenj i bila vnesena samo, v kj’ vsebujejo določeno óaS/i't’ osebnosti. To se tiče pri sebno zadnjega poglavj'1,
rf'*'
iNadaljevanje na IV. st'1
^ PRED 1
IV. REDNIM OBČNIM ZBOROM S.H.L.P.
tóma nal iiisianelo
ižlia za vse Slivam
Pomladna radost
ondonskem sporazumu •■goslavijo in Italijo smo
0	I" Slovenci tržaške ui o-X r* narodnostna manjšina AJ Liu velikega naroda, ki
'Pretino in demokratično , za katere uveljavitev : italijanske množice na
1	de '»oljih, ker se še vedno . ° >či krogi raje zatekajo 111 ftom javne varnosti. V ta da izmerah ni težko razu-
)nov> la iz dneva v dan posta-do. Vštevanje naših narodnih naniie vprašanje odgovornim ie biljem, ki v najboljšem delnru naših pravic, teženj in 'e sploh ne poznajo, kani bilatn niso tudi enoslran-il teraSprotnp
itišče^ed kratkim se je gle.la-lu^1 'nas vse. kot na sovražni ,tem zdaj pa se de:a med •dze>_. razlika. Naenkrat so se !r P.13!1 slovenski demokrati, jasceTazfikujej0 od «totalitar->i>mo\n 2a katere se goji svoje-lveJ,1j simpatija, ki naj bi o-v:!rnldci.a skupen nastop v '• da Ubi naših narodnih pra-■ ki sDa, so pa nam sovražno stskiifoženi tukajšnji italijan-'Ogi - - od misinov do so-Mtokratov	je obče-
'njep
iše.
smo -si
vsem tem na
K J c nciš:. dolžnost bol’
mogoče in se ne sme cepiti.
Kako naj se to izvede, mislim, da o lem nas uči in nam daje vzgled naše ljudstvo samo, ko ustanavlja neodvisna skupna društva in izraža s tem ne samo potrebo in željo po zdiužitvi vseh prosvetnih sil, ampak vidi v tem izhod iz kulturnega, mrtvila, ki je sledil intenzivnemu povojnemu delovanju, in tudi edini mogoči način, da privabi v kulturno delovanje mladino, ki je najbolj izpostavljena nevarnosti fatalizma in potujčevanja.
Skupna kulturno delovanje bo odpornoglo tudi kvarni cepitvi ne preveč obilnih učnih moči, lažjemu premagovanju birokracije s strani oblasti, izboljšanju in izpopolnitvi programov in ugledu nas vseh na-pram italijanskemu življu. Skupno nastopanje bo ugladi-lo nezaupanje, ki vlada med nami, nam dalo veselje do de lovanja, poživilo mlačneže. privabilo večne kritike in našlo tudi gmotna sredstva za vsako delovanje.
Stremeti moramo za lem, da zbudimo pri mladincih čut samozavesti s tem, da j.h izvolimo na vodilna mesta naših društev in ustanov, da. tako dajo ciuška svojim neizčrpnim
uspehe, ki so izostali za časa razprtije, in bomo lahko mirno premostili porajajoče se tež-koče in korakali v boljšo bodočnost v svesti si storjene dolžnosti,
ANTON GERLANC
pre . da združimo vse : energijam, da postanejo gonil -
. sile. Daljša in bližnja j .,,v. >sl sta dokaz škode, ki na,jj0 je prinesla razdvoje-...J, Ne podcenjujemo sa-1, f°e, ker strnjen narod ne 10C i1 °vir, ki jih ni mogoče | ® ’’ugsti. Treba je takoj za-a z ugla,janjem nesporazu-:■ nas še ločijo, ker ven-7 Jen-Vsi svečano izjavljamo in
___J res čutimo potrebo po
aniu in sodelovan. u.
iše
zdravo ljudstvo si je
zbiižanja in sodelovanja . <vno želelo. Danes že za-|d združitev vsega kultur-de‘ovanja. ker se zaveda ra-š'h moči in Sredstev ni
na sila našega narodnega in kulturnega življenja. Ustanavljajmo mladinske pevske zbore, mladinske odre in podprimo vsako pobudo za gojitev športa in izletov. Prirejajmo v naših društvih zabavne večere, kjer je mogoče, si nabavimo dobre gramofonske plošče in televizijo. Dobra knjižnica bo m'adinn vzpodbudila, d«; seže tudi po prepotrebni knjigi. V prvi vrsti pa znajmo ustvariti iz naših društev družino za vse Slovence, kjer se borno bolje spoznavali in medsebojno spoštovali. Na, tak način bomb v kratkem že'i tiste
A MASE KMETE
Mehanizacija v vrtnarstvu
znied vseh kmetijskih pa-zahteva vrtnarstvo naj-dela in truda. V naših B0-ih, za pravilno obdelo--e in negovanje hektarja p z ročnim detona je tre-k°t je našim vrtnarjem
Drug primer imamo s sejalnim strOjem, kateri pride za sedaj v poštev v vrtnarstvu v glavnem za špinačo, bledeš, grah in še neke druge kulture. S tem. strojem napravi človek v eni uri prav tako
vsaj 1000-1200 delov- j več dela, kot da bi isto opra-IPs/? dni na leto. Toda vic- ' vilo izvrševal ročno od jutra * toliko truda za en sam j do večera. t ar Vl'ta se spričo nas ta- | Da se dokaže pomen mejil ? Sos.podarskih razmer da-
ne izplača. Vrtnarji, ki
obeL ^iihorani uporabljati le o 4no de'o, so na žalost ob-nad' ni na borno životarjenje jg°4 C6ti propadanje. Takih pra'j ercv je danes med naši-lapil o.Vrtn“1'Ji vedno več.
To
Vrtnar, .-ti
Ki se hoče obdr-
to'(odna svOjem vrtu in si g-o-pr|D ,ars*5:o pripomoči, mora j v -ejlaviti odločen korak na-Z2jad ln sicer povečati zele-tii-a-' n,a° Proizvodnjo, ne da
enj'j
tem povečal a nasprct-
znnanjšal množino tru-
nt'Uv ,l° doseže’ se nrora naš *’viinaar’ na kratko povedano,
!0nKerniZirati’ kar P°menl’
i ,n>. e m°ra otresti starih in ■!’	novih metod vrtnar-
acl,i °a deta. ivied te metode aV|Br~r 't tudi soaobna mehani-
1 ' Meh Vrtnarstva.
Um naniz-ciia delovnih pro-\ 1 p v v vrtnarstvu, razen te-in a nadomešča veliko č.o-Sitega truda in ga olajšuje,
:ja dvol^ g izpolnjevati vsa 0„
uavila v vrtu v skrajšanih - «rotehničnih rokih ter zbolj, nsdli kakovost storjenega de-Vu' kar doprinaša k poveča-• rfidu donosov zelenjave in od lel^d rentabilnosti vrtnarstva. :. t Naprednejši vrtnarji, ki so 20-30- leti začeli upo-naS'-bijati n. pr. motorne čr-,rlke za, vodo in nato zali-ivil 411 z gumijasto cevj-o na-arfsto z z-livniki, so v krat--,phtm času vide.i ogromne ko-P:ljn\teh «novotarij». Motor-e ( a črpalka je v nekolikih eklpnutah brez težav za člo-in?6ka napravila toliko, koli-| £ i6 storil prej človek v VjekQlikih urah. Nekaj podob-r8'|Si"Sa’ Z novejšimi uvedbami opazujemo tudi danes. 'ii>v J orna freza -n. pr. napravi sami uri toliko prvo-ftek Sa dela, kolikor ga člo-ta i-g ,V	in žuljih ne zrno-
hanizacije za rentabilnost vrtnarstva, sta že ta dva primera dovolj. Priden vrtnar si ba napravil enostavno računico, pa bo že videl, koliko ga stane skopati določeno parcelo s frezo in jo posejati s sejalnim strojem ali pa jo obdelati ročno, to je z motiko, nato z vilami, ročno sejanje in nato še po-čekanje. Toda takšna računi-ca ne jernhe v obzir vseh koristi mehanizacije, kajti ta upošteva le zmanjšano množina truda in skrajšani agrotehnični rok dela za dotično ku turo, ne upošteva pa še kakovosti dela in končno povečane donosnosti kulture. Ce vzamemo v obzir vse te faktorje skupaj, bomo res vide. i neizmerne in ne zpcd-bitne premosti strojne obdelave pred ročno.
Freza zrahlja zemljo popolne e in bol.e kot vsako drugo orodje. Ta stroj ustvarja o ulično ležišče za seme, kajti rahlja prst enakomerno in precej globoko. Za naše vrtnarske zemlje ne pride v poštev dejštvo, da freza razru-šu e n.ihovo strukturo, kajti so precej bogate na organskih snoveh.
Sejalni stroj zagotavlja vsem semenom enake pogoje z a razvoj. Vsa semena pridejo v enako globočino, imajo enak dostop k vlagi in kalijo enakomerno in istočasno. Takšna setev prekrasno omogoča pletev, ki je velike koristi za kulturo, tudi če med njo ni plevela.
Takšne neizpodbitne prednosti mehanizacije bi lahko omenili še za druga opravila v vrtnarstvu, ki jih danes, zahvaljujoč se sodobni znanosti in tehniki lahko izvršujemo's stroji dosti hitreje, z manjšimi napori, bolje in
ijf e opraviti v enem dnevu, z večjim končnim uspehom.
K«
Sovjetski violinist Ojstrah v Londonu
Sovjetski violinist David Oj-sIrali je doživel ob svojem londonskem gostovanju, kjer je nastopil v televizijskem programu in celovečernem koncertu v Rovai Festival Hallu z Beethovnovimi, Prokofjcvimi in Tartinijevimi skladbami, izreden u-speh. Kritika «Timesa» in «Daily Tel egra pha» ga prišteva med najdovršenejše violiniste današnjega časa z nenadkriljivo tehniko.
I
Ugodni vtisi prof. Tondija
o našem kulturnem izživljanju
Ol) priliki prireditve v počastitev slovenskega pesnika Pre. sema9 ki je bila v Križu preteklo nedeljo, smo srečali prof. Tondija, ki se je bil na povabilo Križanov udeležil prve večje kulturne manifestacije v no. vem ljudskem domu, in mu po-! stavili nekaj vprašanj.
j V. : Ali je to prvič, ko priha-! jate v Trst?
j Odg. : Ne drugič. Prvič sem | obiskal Trst leta 1924, toda bilo ' je vse drugače. Spominjam se, da so takrat fašisti že divjali. Danes pa, dasiravno je stanje j mesta neznosno, je občutiti veliko sprememb.
|	V.: Kakšen vtis vam je na-
1 pravilo naše mesto po tolikih letih?
Odg. : Najbolj mi je im ponižalo ljudstvo: opazujem, da ja I tukajšnje prebivalstvo resno m ! zavedno, ki ga časopisna besedičenja nekaterih krogov ne u-spe j o ukrotiti. Zaradi tukajšnje, ga gospodarskega stanja ljudstvo znatno trpi in uvideva, da časopisne izjave vladujočili ne prinašajo koristi, temveč so le besede na papirju. Zato se tudi politične sile postopoma usine-
STANOVANJSKO VPRAŠANJE - RAKOVA RANA NAŠEGA MESTA
V štirih letih bi lahko zgradili desettisoč ljudskih stanovanj
Predlogi komunistov bi omogočili tudi olajšanje brezposelnosti Pri vsej krizi še 500 stanovanj pianih - Nova nevarnost sodnih izgonov brez možnosti priziva in brez dodelitve primernega zatočišča
Iz članka, ki smo ga objavili v zadn.i številki našega lista, je jasno razvidno, da je stanovanjska kriza vredna temeljite proučitve in zahteva res racionalne ukrepe, da se odpravi trpljenje tolikih družin, ki ne morejo imeti vedrega življenja, dokler nimajo primernega doma, in se re-š jo ene najtežjih skrbi, ki jim greni življenje. Dosedanji u-pravitelji našega mesta, kot je vsem že znano, niso pokazali razumevanja za te tisoče družin, ker so jim misli in skrbi vse drugje kot pa pri potrebah delovnih ljudi, ki nimajo možnosti razpolagat; z milijoni in si sami zgraditi dom.
Naša partija in njeni svetovalci v občinskem svetu so neštetokrat postavili to vprašanje in tudi nakazali najboljše načine za odpravo stanovanjske krize. Tudi sedaj, ob ugo-vitvi, da se stanje, namesto da bi se popravilo, vedno bolj slabša, postavlja naša partija vrsto zahtev, katerih uresničitev bi nedvomno omogočila skorajšnjo odpravo stanovanjske krize iz dnevnega reda našega mesta.
Tako bi bilo potrebno izredno nakazilo vlade, s katerim bi se v štirih letih zgradilo vsaj 19.000 ljudskih stanovanj. Fri tem bi se zaposlilo okrog 3.000 zidarjev in 5.000 težakov, kar bi olajšalo težko brezposelnost, obenem pa bi imela če.o razna mala in srednja indù sirijska in obrtniška podjetja, ki so tudi v krizi. Glede rušenja starega mesta, za katero
se današnjim upraviteljem tako mudi, bi se stvar lahko odložila na poznejši čas in bi se s posojilom, ki ga namerava občini v ta namen najeti, zgradila stanovanja za ljudi iz nevarnih hiš in raznih neprimernih prostorov, s posebnim ozirom na prebivalce starega mesta. Zavod za ljudska stanovanja (IACP) bi lahko vnovčil nekaj svoje innovine s prodajo stanovanj v kondominij in z izkupičkom gradil nova stanovanja. Nadalje bi bilo treba z odločno akci,o doseči takojšnje nakazilo i milijard iz rotacijskega skiada ter začeti z gradnjo stanovanj v industrijski coni.
Spričo težke stanovanjske krize se zdi čudno slišati, da je v Trstu okrog 5.00' praznih stanovanj. Ta stanovanja bi bilo treba rekv.rirati, ker jih lastniki nočejo dati v najem in namestiti v n,ih brezdomce. To bi se lahko izvedlo s ponovno uvedbo zak. št. 256 od 22. 2. 1924, ki predvideva prav takšne primere. Medtem bi bilo treba uvesti zaporo stanovanjskih izgonov vsaj za tri leta, izdati uredbo za odpravo špekulacij z visokimi denarnimi nagradami pri oddajanju zasebnih stanovanj ter uvesti stanovanjsko doklado za delovne ljudi.
reje vprašanje, ki je imelo svoj odmev tudi v občinskem svetu, kjer je bila tudi glede tega vprašanja dosežena soglasnost. Gre namreč za stanovanjske izgone, glede katerih so sodne oblasti začele tolmačiti po svoje zadnji odlok št. 159 vladnega komisarja in so že začele pošiljati prizadetim obvestila o izgonu, proti kateremu ni priziva. -Po tern tolmačenju bi prišli posebno v nevarnost poleg ostalih tudi vratarji in najemniki ter podnajemniki, ki so prišli v stanovanja po 1. marcu 1947 tod-nosno 1. aprila 1949. V prvem trenutku kaže, da gre za okrog tisoč družin, ki bi bile na ta način vržene na cesto; toda to število bi se nedvomno še neprimerno povečalo, če bi se nadaljevalo s prakso, ki se sedaj uvaja in pri čemer bi imeli lastniki stanovanj popolnoma proste roke za izganjanje družin in špekuliranje z visokimi nagradami za oddajo praznih stanovanj.
Spričo tega je Združenje za pravico do stanovanja nemudoma protestiralo pri vladnem komisarju ter zahtevalo, naj se zadeva izgonov omeji samo na primere, v katerih se prizadetim lahko preskrbi primerno bivališče, sicer bo pre-
To so v kratkem ukrepi ki , več ljudi popolnoma na cesti ,	... f . Tudi sama komisija za dode-
bi nedvomno privedli do izboljšanja stanja, če bi se jih . lotili z vso potrebno resno- I d* ni na razpolago zasilnih sta-stjo.
Toda te dni se je pojavilo tudi drugo zelo važno in pe-
11 jevanje stanovanj je priznala
niTvanj in je treba zato vprašanje temeljito pregledati.
Toda ti soglasni protesti bo-
lo imeli še največ,: učinek, če se bodo vsi zainteresiran: združili v mogočni protesti akciji, ki jo mora potipretni vse prebivalstvo. Mi komunisti moramo pri tem 'posebno občutiti vso tragedijo prizadetih in jih vsestransko podpreti, da se ne bi več ponovili znani prizori družin, zapuščenih na ulicah z vsem svojim oedmm pohištvom.
rja jo v pravi tir. Izkušnje učijo tukajšnje ljudstvo ter ga spravljajo v obravnavanje političnih vprašanj - ki v miniaturi ponavljajo velika vprašanja mednarodnega pomena in v iska-nje poti za ureditev razmer in rešitev iz sedanjega stanja. Zaradi ničevosti Krščanske demokracije in drugih vladnih strank je nujno, da se levičarske sile združijo, da se združi vse delovno ljudstvo neglede na narodnost in na ideološko pripadnost, kajti vsi občutijo posledice sedanjega položaja, ter da si zastavijo program rešitve Trsta. Ljudstvo se vsega tega zaveda in odtod izhaja njegova resnost in razmišljanje.
V. : Ob priliki tukajšnjega bivanja ste prišli tudi v stik s slovenskim prebivalstvom teh krajev. Kaj ste značilnega opazili v njihovem življenju?
Odg. :	Opazujem, da druži
Slovence bratska povezava, čeprav skuša Krščanska demokra-cija prodirati med nje potom slovenskih razpadajočih sil. Te sile, ki so podvržene gospodarskemu podkupovanju, se pravzaprav že majejo zaradi prepričevalne dejavnosti tistih, ki se zavedajo, kje je treba iskati rešitve. Zato začenja postajati jasno, da se igra obrača, ker slovensko narodno manj-šino druži borbeni duh ideološke in humanitarne vsebine, do-čim ostale sile, ki bi hotele spraviti Slovence na drugo pot, postajajo brezpomembne, brez vsake vsebine.
V. : Ali vam je znano, da tukajšnje slovenske šole, ki so bile z i časa fašizma uničene in zopet ustanovljene leta 1945, po končani vojni še nimajo zakonike ureditve?
Odg. : Prvič slišim to in smatram, da je to nekaj nezaslišanega. Vendar se ne čudim: na 1'rst gleda vlada mačehovsko, I ržačpne smatra za tujce; tudi v tem se odigra ničevost vladu-jočih krogov.
V.: Kakšen vtis odnašate z današnje prireditve?
Odg. : Presenetila me je velika bratska povezava ki jo zasledujem tudi v najglobljih in na j čustvene j ših življenjskih iz. laianjih v kulturi, v umetnosti,
v pesnitvi V samih pesmih ja občutiti veselje a tudi globoka melanholija zaradi nekega neuresničenega cilja- saj se Slovenci čutijo tuji v socialni ureditvi, kot je sedanja. Zato se njihovo stremljenje ne omeji na zemljepisno domovino, temveč zaradi njihove enotnosti in politične zrelosti so njihovi pogledi uprti v splošno ureditev, kjer bodo našli domovino enotnosti in bratstva med človeškimi bitji.
V. : Ali se mislite še zadržati v našem mestu ?
Odg. : Ne, odhajam v Milan, kjer me čaka žena. Toda v Trst se vrnem v kratkem.
Po končani predstavi se je prof. Alighiero Tondi ustavil v Križu v krogu predstavnikov SHLP in občinskih svetovalcev ter domačinov in vljudno odgovarjal na nešteto vprašanj, ki so mu jih zastavljali Križani in Škedenjci, Saležci in Kolon-Lovčani. Stisnil je tudi roko pevovodjem, ki so vodili zbore na nastopih, in jim čestital k uspehu, ter izrazil svoje navdušenje nad uspelim koncertom.
J. G.
Prof. Tondi
“Križarka Potjomkin“ najboljši film
Francoski umetniki in književniki so v posebni anketi določili naslednjo lestvico najboljših filmov od nastanka filmske produkcije do danes : 1. Eisensteinova «Križarka Potjomkin» (ZSSR), 2. Chaplinov «Zlati opoj» (samostojna produkcija), 3. De Sicovi «Tatovi koles» (1-talija), 4. Jeana Renoira «Milijon» (Francija), 5. Fellinijeva «La Strada» (Italija) 6. Drevse-rjeva «Jeanne d "Are» (ZDA), 7. Carnesa «Napočil je dan» (Francija), 8. Pabstova «Beraška opera» (Avstrija).
Velik I:ulriii*iii
praznik v Križu
Prejšnjo nedeljo popoldne je bila v novem Ljudskem domu, posvečenem padlim za svobodo, v Križu, prva večja kulturna prireditev, ki je bila v počastitev največjega slovenskega pašnika Franceta Prešerna. Praznično razpoloženje je vladalo že od ranega jutra v vsej vasi, a ko je ob 16.30 pred Domom zaigrala domača godba ter s tem opozorila na začetek prireditve, so vaščani in okoličani trumoma hiteli v dvorano ter jo napolnili do zadnjega kotička.
Prireditev je otvorila odlična domaču ge1 h o pod vodstvom Gina Sulčiča in Marja Bogatea s himno «Hej Slovani)), ki jo naše primorsko ljudstvo prav posebno občuti ter je dala vsej prireditvi posebno slovesen značaj. Nato je nastopil domači
Ples v poljskih narodnih nošah (Fctoagencija WAF)
Objavljamo duhovito črtico lije Iljfa in Evgenija Petrova, ki sta ustvarjala skupaj m sta bila mojstra sodobne ruske satire. Zaslovela sta po svetu s humorističnimi in satiričnimi deli .<Dvanajst stolov)). «Zlato tele)), «Enonadstropna Amerika)).
Uredništvu ilustriranega lista «Svet doživljajev», ki izhaja vsakih dvajset dni, se je zazdelo, da pogreša umetniških del, ki naj bi vzbudila pozornost mladih čitateljev.
Bila so nekakšna dela, ampak vse to ni bilo tisto, kar so iskali. V njih je bilo vse preveč slinave resnosti. Ta dela so, po pravici povedano, mračila dušo mladega čita-telja, namesto da bi jo priklenila. Urednik pa je bolel prav to, da bi bila privlačna.
Naposled so sklenili naročiti roman v nadaljevanjih.
uredniški kurir je stekel s povabilom k pisatelju Moldavancevu, in, lej te si, že drugi dan je sedel Mol d avance v na kramarskem divanu v urednikovi delovni sobi.
«Veste,» je razlagal urednik, «to mora bili zanimivo, novo delo, polno mikavnih doživljajev. Sploh naj bo to sovjetski Robinzon Crusoe, ki bo bralca priklepal.»
«Robinzon, lahko,» je kratko izjavil pisatelj. .
«Samo da ne navaden Robinzon, namreč sovjetski ! »
«Kakšen pa! Menda ne romunski!»
Pisatelj ni rad govoril. Brž si videl, da je to močno posloven mož.
In res, roman je bil v določenem roku napisan. M o ld avance v se ni ravno preveč oddaljil od velikega izvirnika. Če hočete Robinzona, naj bo Robinzon !
Sovjetski mladenič doživi brodolom. Valovi ga pahnejo na pust otok. Sam je, brez varstva, pred obličjem mogočne prirode. Nevarnosti ga obdajajo: divje zveri, deževna doba se bliža. Ampak sovjetski Robinzon, žilav ko le kdo, premaga vse ovire, ki so bile na pogled nepremagljive. In po treh letih ga najde sovjetska odprava, najde ga v popolnem naponu moči. Premagal je naravo, si zgradil hišico, jo obdal z zelenim pasom vrtičkov, vzredil zajčke, si sešil kučmo iz opičjih repov in naučil papigo, da ga je zjutraj prebujala z besedami: «Pozor. Vrzite odejo s sebe, vrzite odejo s sebe ! Začenjamo jutranjo telovadbo!»
«Imenitno! je rekel urednik, «ln tisto o
11$ in PeUw
KAKO JE NASTAJAL ROBINZON
zajčkih je naravnost izvrstno, popolnoma v duhu časa. Ampak veste, osnovna misel mi pa ni docela jasna.»
« Boj človeka z naravo,» je kakor po navadi kratko rekel Moldavancev.
«Ampak, to ni nič sovjetskega.»
«Pa papiga? Ta vendar pri meni nadomešča radio. Izkušena napovedovalka ! »
«Papiga — lepo. Tudi pas vrtičkov je ljubka zadevščina. Ampak tu ne čutiš sovjetskega javnega življenja. Kje je na primer mestic o m? 1 ) Kje je vodilna vloga sindikatov?»
Moldavaneeva je to pogrelo. Brž ko je začutil, da mu romana morda ne bodo sprejeli, ga je mahoma minila molčečnost. Zgovoren je postal.
«Odkod, za boga svetega, mestkom, saj otok vendar ni obljuden ! »
«Da, popolnoma prav imate, otok ni obljuden. Toda mestkom mora biti- Jaz nisem umetnik besede, ampak na vašem bi to vstavil. Kot sovjetski element.»
«Toda vsa vsebina temelji vendar na tem, da otok ni obljuden...»
Ta mah je Moldavancev slučajno pogledal uredniku v oči in beseda mu je zastala v grlu. Te oči so bile tako pomladanske, v njih si ču-5il takšno marčno praznoto in sinjino, da se je odločil za srednjo pot.
«Zares, prav imate,» je rekel in dvignil prst. «Seveda, le kako da se tega nisem takoj spomnil ! Oh brodolomu sta se dva rešila. Naš Robinzon in predsednik mestkoma.»
«ln še dva člana,» je hladno navrgel urednik.
«Joj!» je vzkliknil Moldavancev.
«Nič joj’! Dva rešena člana, nu, pa še neka aktivistka, nabiralka članarine.»
«Čemu pa treba nabiralkc? Pri kom pa bo pobirala članarino?»
«Pri Robinzonu.»
«Pri Robinzonu lahko tudi predsednik pobira članarino. To mu še malo ne bo v kvar.»
«E, tu pa ste v zmoti, tovariš* Moldavancev,
lega nikakor ne smemo dovoliti. Predsednik mestkoma sc nikakor ne sme ubadati z malenkostmi in tekali za članarino. Mi se bojujemo zoper to. Ta mora opravljali resno delo v vodstvu.»
«Pa naj bo še nabiralka članarine,» se je vdal Moldavancev. «To jc celo tudi umestno. Omožila sc bo s predsednikom ali morda celo s samim Robinzonom. To se bo še veselejše bralo.»
«Nikar lega ! Ne ponižujte se do pocestnega prostaštva, do nedopustne erotike. Naj dekle; le pobira svojo članarino in jo shranjuje v nezgorljivi omari.»
Moldavancev je zrasel na divanu.
«Dovolile, vas prosim, na neobljudenem otoku ne more biti nezgorljive omare ! »
Urednik se zamisli.
«Čakajte, čakajte,» reče nato, «tam v prvem poglavju imate čudovit odstavek. Valovi vržejo z Robinzonom in s člani mestkoma vred tudi razne predmete na obalo.»
«Sekiro, puško, kompas, sodček ruma in steklenico zdravila zoper skorbut,» svečano našteje pisatelj.
« Rum črtajte,» brž poseže vmes urednik, «in potem, kaj jim bo tista steklenica zdravila zoper skorbut? Komu neki je potrebna? Rajši stekleničko črnila in, vsekakor, nezgorljivo o-maro ! »
«Kaj ste se vbodli v to omaro ! Članarino lahko odlično hranijo v duplini baobaba. 2) Kdo bi jo tam ukradel?»
«Kako, kdo? Pa Robinzon? Pa predsednik mestkoma? Pa rešeni člani? Pa trgovska komisija?»
« Kaj se je tudi ta rešila?» plaho vpraša Moldavancev.
«Rešila sc je ! »
Nastal je premolk.
«Ali ni val morda vrgel tudi sejne mize?» zbadljivo vpraša pisatelj.
«Se-ve-da ! Ljudem, zaboja, je treba ustva-
rili uodne pogoje za delo. In potem še kozarec vode, zvonček, prt. Prt lahko vrže val na kopno, kakršnega le hoče. Lahko je rdeč, lahko pa tudi zelen. Ne bom omejeval svobode umetniškega ustvarjanja. Ampak kar je treba predvsem storili, golobček moj, je to, da prikažemo množico, široke plasti delovnega ljudstva.»
«Valovi ne morejo pahniti množice na kopno,» se punta Moldavancev. «To se ne zlaga z vsebino. Le pomislite ! V alovi naj v en mali pahnejo na obalo desettisoče ljudi ! Saj bi se temu še krave smejale ! »
«Pri tem pa,» pripomni urednik, «nikoli ne škoduje primerna količina zdravega, bodrega, optimističnega smeha.»
«Ne! Valovi tega ne zmorejo ! »
«Zakaj pač valovi?» se zdaj začudi urednik.
« Kako bi pa množica sicer prišla na otok? Otok vendar ni obljuden !»
« Kdo vam je rekel, da ni obljuden? Vi me tu nekako mešate. Vse j c jasno. Otok je tu, morda celo bolje : polotok. To je bolj umerjeno. Tu se razvija sindikalno delo, sem pa i ja pomanjkljiv o. Aktivistka odkrije vrsto nepravilnosti, nu, recimo, zlasti pri pobiranju članarine, široki sloji jo podpro. In tudi predhodnik, ki se pokesa. Na koncu lahko priredimo še plenarno sejo. To bo nenavadno učinkovito, zlasti z umetniškega gledišča. Nu, to je vse.»
«A Robinzon?» zamrmra Moldavancev.
«Ah da, prav. da ste me spomnili. Robinzon me spravlja v zadrego. Vrzite ga ven, vsega ! To je nerodna in popolnoma neupravičena prikazen.»
«Zdaj je vse jasno ! » reče Moldavancev z za-grobnim glasom. «Jutri bo vse gotovo.»
«E, tedaj nasvidenje. Ustvarjajte ! Še tole : tam na začetku romana se pri vas primeri brodolom. Veste kaj, tega brodoloma ni treba. N j bo kar brez brodoloma, to bo bolj zanimivo, kaj ne? E, tedaj, ta reč je v redu. Pozdravljeni ! »
Ko je urednik ostal sam. se je začel veselo smejati.
«Naposled,» je rekel, «bom imel pravi roman, poln doživljajev, pa tudi na umetniški višini !»
1)	Mestkom, krijevni' odbor sindikatov.
2)	Baobab, mogočno razraslo eksotično druvo z osvežujočim sadom, opičje krušno drevo.
pevski zbor a Vesna», ki ga vodi Franko Žerjal, s Prešeren-V en-turinijevo «Kam»? Priložnostni nagovor je imel predsednik društva «Vesna» Justo Košuta, ki je v zgoščenih besedah orisal Prešernovo življenje, delo in pomen ter podčrtal nujnost sodelovanja vseh Slovencev tako v kulturnem, kakor tudi v narodno obrambnem smislu. Dva kulturna Domova v vasi — je dejal — naj ne bosta kamen spotike, marveč torišče skupnega naprednega ljudsko prosvetnega delovanja, ki naj druži vse Križane. Govor so vsi navzoči navdušeno odobravali.
Sledil je domači pevski zbor .< pesmimi «Morje adrijansUb», «Karamfile», pri kateri je solo točko lepo zapel dirigent Fran-čko Žerjal, in «0 boj». Zbor je za svoje lepo petje žel navdušeno priznanje občinstva. Justo Košuta je nato recitiral pomembno Prešernovo « Zdravljico». Sledila je ljubka točka dveh pogumnih malih pionirjev, Igorja, ki je zapel, in Vojka, ki ga je spremljal s harmoniko, «.Na pianificali» in «Moj očka ima konjiča dva», ki sta za svoj nastop žela zasluženo, na. vdušeno priznanje. Tretjak V oj-mir je nato lepo deklamiral Prešernovo «Gloso» in član domače dramske skupine, Lucijan Terčon, je občuteno podal Prešernovo «Vrbi», kateri je sledil oktet s Proseka-Kontovela pod vodstvom Lojzeta Kapuna, ki je ubrano in občuteno zapel «Zemlja slovenska», «Ljubezen in pomlad», «Lahko noč» in «Ob večerni uri».
Marljivi mešani pevski zbor Salež-Zgonik je nastopil tokrat pod vodstvom hčerke obolelega pevovodje Hermana Milič, učiteljice Mare- Miličeve. Prav lepo je odpel pesmi «Naša zvezda», «Triglav» in «Pozdravljam te vipavski dom». Med nastopi raz-ni h zborov je recitiral Košuta še Prešernovi «Hčere svet» in «Orglarja». Mešani pevski zbor «Gaj» od Banov, ki ga vodi Danilo Pertot, je najmlajši zbor na Tržaškem, v katerem so sami mladinci in ki je komaj na začetku svojega delovanja. Vseka, kor jih moramo za marljivost in požrtvovalnost pohvalili ter prepričani smo, da bodo z nadaljnjo prizadevnostjo gotovo dose, gli še lepe uspehe.
Kot zadnji je nastopil odlični moški pevski zbor a Bola» iz Trsta pod vodstvom dirigenta V ek jela, ki je zujiel «Lahko noč», «Dober večer». «Zvončku» in nazadnje hrvalsko «Krešimir I ». Na splošno željo je moral dodati še eno od svojih veselih ter žel navdušeno priznanje.
Ob zaključku se je predsednik zahvalil vsem sodelujočim skupinam ter jim izročil v spomin na ta prvi kulturni praznik v novem ljudskem domu padlih za svobodo lične spominske diplome, nakar je godba, ki je vas čas med točkami sporeda i-graia vesele komade, zaključila prireditev s «Hej Slovani».
Omenim naj še, da se pevski zbor iz Birmanj in Glasbeni kmečki kvartet iz Boljunca nista mogla udeležiti prireditve zaradi pogreba požrtvovalnega godbenika Zuljana Petra iz Birmanj, sorodnika sodelujočih pri obeh skupinah. Na prireditvi je bilo v imenu navzočih javno izrečeno svojcem iskreno sožalje.
Po zaključku je občinstvo od. bajalo s prireditve s prijetnim občutkom zadoščenja. Zvečer je bil v dvorani ples, pri katerem je prišla na svoj račun posebno mladina, a tudi starejši so zasedli prostore pri mizah v dvorani in na galeriji ter se zabavali še pozno v noč.
Želimo, da bi prosvetno društvo čim prej organiziralo podobne prireditve. Organizato. rjem te lepe prireditve in sodelujočim pa izrekamo vse priznanje.
JUGOVA
STKAN 4
DBJUO
a/
• A.
±_
r

. j»«.-	i'-*
:	31V»ABCA
Kicmanje
Preteklo soboto je smrtna kosa kruto zamahnila nad družino Zuljan in pokosila komaj 44 let starega gospodarja Petra. Pravzaprav je smrtna kosa že trikrat zamahnila nad to družino v razdobju 13 mesecev. Toda nedvomno je nesrečna družina tokrat utrpela največjo izgubo, saj je mladi mož zapusti! prav tako mlado ženo in dva otroka ter druge svojce.
Peter Zuljan je bil priljubljen v Ricmanjih in v okoliških vaseh. Poznan je bil kot mož dobre volje in plemenitega srca,. Zato so njegovo prerano smrt tem bolj občutili vsi, ki so ga poznali in cenili. Razen svojcev ga bodo najtežje pogrešali vaški godbeniki. saj je bil pokojni Peter med njimi že od. svojega štirinajstega leta. Mnogo si je prizadeval, zlasti cd osvobo-
tov. Slavca sta dva pionirja odpela nekaj partizanskih pesmi. Na proslavi je hotela spregovoriti tudi mati- padlega borca Bizjaka. V svojem kratkem nagovoru je mati padlega partizana pozvala prisotne in odsotne na čuvarje pridobitev osvobodilne borbe, na obrambo pridobljenih pravic m na vztrajanje pri naših demokratičnih in antifašističnih zahtevah.
Delegacija podlonjerskega prebivalstva je v nedeljo položila venec na spomenik padlim za svobodo.
'Arrs/s7y/mxrr*uffrrs/sss/rr///s/s/7rsf/s;
DELO
PROZOREN MANEVER,KI MU POMAGAJO LIBERINSKI VODITELJI^

Barkovlje
V juniju 1955 je ravnateljstvo državnega monopola odvzelo društvenemu baru v Rumeni hiši dovoljenje za predajo tobačnih izdelkov z izgovorom, da je bilo sklenjeno oklicati natečaj za odpretje redne trafike. V resnici pred-
Pogreb tovariša Petra Zuljana v Ricmanjih
ditve dalje, da bi godba čim bolj uspevala in se uveljavljala. Po vsej pravici smemo trditi, da se je ricmanjska godba prav po zaslugi njegovega prizadevanja povzpela že pred nekaj leti do zavidljive višine svoje zmogljivosti. Znan je bil tudi kot dosleden demokrat in antifašist; v demokratičnem gibanju je bil znan in priljubljen.
Pokojnika so pokopali v nedeljo popoldne. Vaščani pravi-jjj da skoraj ne pomnijo tako u kega pogreba. Poleg sko-jo, eh vaščanov, se ga je
stavlja postavitev redne tra-tike v krajih na Proseški cesti v bližini Rumene hiše nujno. potrebo za prebivalstvo. Saj je najbližja trafika v gostilni pri svetilniku, druga pa šele na Kontovelu.
Januarja 1955 so bili res razpisani natečaji za odpretje 10 novih trafik na našem ozemlju, toda med temi ni bilo natečaja za . zahtevano trafiko pri Rumeni -hiši.
Uspela stavka kovinarjev podjetij GRDA, ki jo je v sredo proglasila nova DZ CGIL - Očividna špekulacija liberinov ob velikonočnih praznikih - Uresničene zahteve v Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Justa
V zadnjem tednu se je agitacija v podjetjih CRDA zaostrila in se v sredo končala .; stavko delavcev, včlanjenih v novi Delavski- z'bornici CGIL. Ravnateljstvo CRDA ' se je namreč po zadnji uspeli splošni stavki zateklo k ze zna-
nemu manevru ločenih, pogajanj. S tem skuša ..ravnatelj-
stvo razbiti enotnosti1 delavcev ih jih tako ošibeti ter vsiliti svoje pogoje. To početje pa pomelli kršitev ’ sporazuma o delovanju tovarniških odborov in same formalne obljube, da bo sklicalo — bil je te določen točen, datum 1,5.
ulanca — predstavnike obeh sindikatov za pogajanja o delavskih zahtevah.
Prejšji četrtek se je nenadoma izvedelo, da so se predstavniki liberinske organiza-zacije sestali z ravnateljstvom, ki je samo njim izročilo podatke o proizvodnosti in proizvodnji za leto 1955 zaradi zaračunavanja proizvodne nagrade. V ponedeljek so se tuoi začela ločena pogajanja.
lu je treba na žalost ponovno ugotoviti ludi nekoretno obnašanje CiSL, ki si hoče s špekulacijo proizvodne nagrade, ki naj bi bila izplačana še pred Veliko nočjo, pridobiti med delavci nekakšen ugled se je pa zelo maUjji" druga.. l'^àr je iazbja-"hasilstv-3trjetno, ker liilìa biti-a’ko delovanje tako
zgled ostalim kovinarskim delavcem. Ravnateljstvo jim je namreč priznalo 10.000 lir velikonočne nagrade ter je tudi pristalo na ' to, da jim izplača. predujem na božično nagrado. V ladjedelnici Sv. Justa so delavci dosegli priznanje 7.000 lir nagrade, uradniki pa izplačilo polovice mesečne plače.
Ločena pogajanja med Delavsko zbornico CISL- in ravnateljstvom CRDA so se v četrtek opolnoči zaključila, s podpisom sporazuma, po katerem bodo, med drugim, izplačali vsem delavcem in uradnikom
lir. delavcem izpod 18 let in vajencem pa 5.000 lir kot proizvodno nagrado za leto 1956.
V zvezi z zahtevo po iz enačen.u mezd tržaških kovinarjev z genovskimi so ugotovili, da zaslužijo delavci v Genovi od 8.000 do 10.000 lir na mesec več kot naši.
“ * * *
Ker se je indeks življenjskih stroškov zvišal, so se delodajalci in. sindikati industrijske in trgovinske stroke sporazumeli, da se za mesec april in maj-^viša draginjska doklada za eno "težko in družinska do-
V ODKRITEM DISKRIMINACIJSKEM DUHU

Li:
str
po
up
Dc
ro
za
PC
o, - J
Odloki vladnega komisarja in določitev volilnih okrožij
Za tederbZz:
tir . 3BNO'
---- aru —
do konca" tega meseca 10.000-I klada luii za eno točko-.
V torek zvečer je bil na tiskovnem urar u vladnega komisariata izročen predstavnikom tiska Uradni list št. 9, v katerem so objavljeni štirje novi odloki vladnega komisar rja v zvezi z občinskimi in pokrajinskimi volitvami.
Odlok št. 80, ki se tiče sestave in izvolitve organov občinske uprave, spreminja ne-I katere določbe ukaza št. 190 z dne 19. septembra 1949 in sicer v I. členu, kjer se staro besedilo nadomesti z naslednjim: «Volilno pravico imajo vsi italijanski državljani, ki so dopolnili 21. leto starosti, proti katerim ne obstaja noben zadržek, omenjen v čl. II.» Nadalje razveljavlja čl. 36 in ga nadomešča v novim o poslovanju apeiacijskega sodišča v zvezi z volitvami. Razveljavlja ukaze in spremembe ukazov predpisov o občinskih volitvah iz leta. 1952
TRŽAŠKI MESTNI SVET ZAKLJUČIL RAZPRAVO O PRORAČUNU
Letošnji proračun sprejet
z običajno glasovalno večine
'n-
Izjava tov. Pogassija - Enotna resolucija Dr"!;'‘.j1.*"1”?.	,,	,,	- ...
odobrena resolii, to,	„»A 7"'f,mo,.«|sl,m i.»..om - V pod om«,,,
..aomestij batina o pomorstvu - Razne interpelacije naših svetovalcev
ria, poln- ----------	~
HMIÉESL
iežilfP!WNSpfc%
veli raj
udeležifS^S^^TS^SKKV. -b-nov. Krsto pokojnika so nosili vaški godbeniki, ki tokrat niso svirali zaradi žalovanja. Žalne koračnice je igrala godba Z Brega. Vaški pevski zbor je zapel žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču.
Blagi in prerano umrli pokojnik bo o$taI vsem, ki so ga poznali in ljubili, vedno v spominu.
Nabrežina
Prejšnji četrtek se je vršila seja podporne ustanove za na--brežinsko občino, na kateri se je v glavnem razpravljalo o razdelitvi pomoči ob velikonočnih praznikih.
Iz poročila, ki je bilo podano na seji, je razvidno, da je ECA razdelila ob božičnih praznikih ter v okviru zimske pomoči revnim in pomoči po-trebnim nad pet in pol milijona lir. Tokrat pa bo razdeljenih samo 100 zavojev med .vse vasi naše občine.
Vsekakor je to premalo, da bi se zadovoljile velike po trebe, toda, ker je vsota omejena, se bodo paketi razdelili samo najrevnejšim, starčkom in. deianezmožnim.
Omenjeno je bilo tudi, da se bo kmalu začela gradnja Doma za onemogle in da so načrti že v izdelavi.
Fodlonjer
V soboto zvečer je bila v dvorani PD. «Zvezda» svečana proslava 13 podlonjerskih padlih borcev in 4 lo.njerskih junakov, ki so padli 2.1. marca 1945 v obrambi bunkerja v Lonjerju pod svinčenkami zločinca Collottija. Na proslavi je govoril tov. Ado Slavec, ki je orisal pomen junaštva naših najboljših sinov in jih o-značil kot vzgled sedanjim in bodočim rodovom. Po govoru
Res je nepojmljivo, kako d, so prezrli vprašani» .>.u za- | čna vnateijstva kot liberinske or-ve traiJ-. ie razvoja razred J,d gamzacije dokaj prozorno in s°':forbe v soci=>r’” ‘J'~ O*vorl'-
nkolif I Žimu po -e V našem kraju, po-
.-ono po formalnih obljubah, ki so jih oblasti dale ob odtegnitvi dovoljenja društvu. Č>d tedaj je minilo že devet mesecev in med prebivalci o-krog Rumene hiše vlada veliko nezadovoljstvo.
Oblast, od katere zavisi vsa zadeva, je v tem primeru finančni odsek vladnega generalnega komisariata, ki iz neznanih, toda vsekakor neopravičenih razlogov, prezira potrebe številnih družin Prose-ške ceste. To zanemarjanje je tem bolj neopravičeno, če u-poštevamo, da je bila od leta 1900 do 1933 v istem poslopju redna trafika, ki je bila vedno aktivna. Zato zahtevamo, da odgovorne oblaisti proučijo vso zadevo in v kratkem zadostijo zahtevam prebivalstva.
SOŽALJE — Sekcijski komite Komunistične partije in vsi tovariši iz Barkovelj ter PD «iMarij Matjašič-Milan» izražajo najgloblje sožalje tovarišu Ivanu Pertotu in njegovemu očetu, zaradi izgube drage matere in vzorne žene Amalije, ki je po mučni bolezni te dni preminula.
vzbuja nezadovoljstvo pri vsakem, količkaj zavednem delavcu.	. •
Kovinarski delavci CRDA, člani CGIL so posiaii ravnateljstvu protestne resolucije in postavili zahtevo po izplačilu 20.000 lir proizvodne nagrade. Ker se pa do srede ravnateljstvo ni odločilo, da skliče nji-nove predstavnike, so v sredo od 12. ure dalje stopili v stavko. Stavka je zelo dobro uspela in dokazala, da je borba občutena. Pri Sv. Marku je stavkalo 80 odst. delavcev, pri Sv. Roku 75 odst., v tovarni strojev Sv. Andreja 62 odst., čeprav so v tej tovarni proglasili stavko šele zadnji dan. Rezultati jasno kažejo, kakšno je razpoloženje delavcev, ki v veliki večini nasprotujejo ločenim pogajanjem, ker se zavedajo. da jim ne morejo zagotoviti uspeha in jih po ustavljajo v manj trden položaj prej delodajalcem, v tern primeru pred ravnateljstvom CRDA.
V Tržaškem arzenalu, kjer se je ohranila enotnost v borbi, so delavci dosegli lepo zmago, kar služi tudi za
Pojasnila tov. Ulbrichta
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ljudska
prosvela
Članski sestanki prosvetnih društev
V pripravo občnega zbora Slovensko hrvatske ljudske prosvete bodo članski sestanki:
v Podlonjerju, v dvorani prosvetnega društva «Zvezda» v petek. 6. aprila 1956 ob 20. uri, kjer bo govoril zastopnik SHLP in se bodo izvolili delegati na občni zbor;
na Proseku: v društvenem sedežu v petek, 13. aprila 1956 ob 20. uri. Govoril bo predstavnik SHLP o vprašanju e-notnega nastopa na kulturnem področju.
Prosvetno društvo «Gaj» od Banov
priredi na velikonočni, ponedeljek, 2. aprila 1956 ob 16.30 v dvorani Prosvetnega doma na. Opčinah kulturno prireditev ob sodelovanju ba-novskéga pevskega zbora in dramske skupine, ki jo vodi neutrudljiva tov. Tončka Vi-dau. Dramska skupina bo nastopila z igro «Izgubljeni raj». Vabljeni domačini in okoličani.
Članski sestanek PD v Nabrežini, ki je bil skiican za četrtek, 29. t. m., je preložen na sredo 11. aprila. Začetek teine eb 20,38.
Nekateri tovariši so puieg tega rekli — kot sem že omenil -— da je Stalin človek, ki je porazil hitlerjevski fašizem. V življenjepisu se govori o genialnem voditelju, ki je pravilno sklepal v vseh strateških in taktičnih zadevah. Proti tej formulaciji obstajajo resni u-govori. Zakaj? Zvedelo se je, da Stalin ni zadovoljivo pripravil deželo na vojno, čeprav se je napad hitlerjevske Nemčije' predvideval. Potem, ko so v ožjih hitlerjevskih krojih skleni i n ajda d ria Sovjetsko zvezo, potem, ko so bili militaristi že izdelali načrt za napad - kar prav gotovo ni moglo ostati popolnoma v tajnosti — je bil tov. Stalin obveščen o stvari s treh različnih strani. Celo noč pred napadom. ko je nemški vojak - šlo je za navadnega delav-ra — prešel čez demarkacijsko črto in obvestil sovjetske oficirje, da se bo napad začel ob 4 zjutraj, mu niso verjeli. To pa še ni vsei Za časa vojne je, bilo več takih primerov, ko Stalin ni hotel slišati predlogov vojaških strokovnjakov: ki so vo-dili operacije, predlogov. ki so se potem izkazali kot pravilni.
Kar se tiče vprašanja kmetijstva, je jasno, da so se na lem področju pod odgovorno st jo tov. Stalina zagrešile znatne napake: niso osredotočili napore za dosego večjega pridelka na hektarju in za izkoriščanje ledin, marveč so se hoteli izvesti poskusi na o-zemljih, kjer je bilo malo možnosti za dosego dobrih rezultatov.
Teoretske napake
V zvezi z nekaterimi teoretskimi napakami tovariši vedo, da se je na plemenu CK v
skladu z Leninovo teorijo polemiziralo proti koncepciji, da je tehnični napredek v kapitalističnih .deželah - nemogoč. To pa se tiče -tudi nekaterih drugih teoretičnih vprašanj. Ne morem se tu spuščati v podrobnosti, zato se omejujem na osnoyna vprašanja.
Tovariši so poleg tega vprašali: Kako se more reči, da Stalin ne pripada klasikom?. Kateri so torej klasiki- marksizma? Klasiki so Marks, Engels in Lenin! Klasiki so tisti, ki so z velikimi znanstvenimi ustvarjalnimi deli in velikimi deli za uresničenje te teorije znatno obogatili teoriji' znanstvenega socializma. Nismo rekli, da je tov. Thaelmann, ki je tudi napravil veliko, klasik. In nismo niti rekli, da Rosa Luxemburg pripada klasikom, čeprav je velikansko napravila za partijo. Toda to. ne pomeni, da mi hočemo zmanjšati delo teh uglednih osebnosti, ki so imele zelo važno vlogo v vodenju delavskega razreda. Ce je tov. Stalin prekršil navodila Lenina in je poteg tega zagrešil znatne napake v vodenju partijske politike, se ne more vključiti med klasike. To pa ne pomeni, da se mora vse, kar je on napisal, smatrati kot nepravilno ali da njegove knjige ne smejo več služiti za konzultacijo. Nihče ne pravi tega. Stalin se danes postavlja na mesto, ki pripada njegovi vlogi in njegovemu delovanju, ne pa- več na podstavek, ki mu je bil postavljen s čaščenjem osebnosti. To je resnica. To pomeni, da se je v pogledu tov. Stalina izvršil stvaren popravek in da je to lekcija v zvezi s čaščenjem osebnosti. To pa pomeni, da čaščenje osebnosti ni samo škodljivo . za partijo, marveč tudi za državo, kjer je delavski razred vodilna sila.»
izdelanih
v . četrtek je bil v tržaškem .občinskem svetu z običajnimi .večinskimi glasovi odobren ■letošnji proračun. Pred odobritvijo so Igovorili še nekateri odborniki in opravičevali delovanje odbora. Sledile so glasovalne izjave med katerimi je tov. Pegasei ponovno izjavil, da bodo komunistični ,svetovalci' glasovali proti proračunu zaradi že objasnjenih protidemokratičnih kriterijev upravljanja.
V petek, pa je bila soglasno odobrena resolucija glede stanovanjskega vprašanja, ki je bila sestavljena v sporazumu z vsemi vodji skupin. Resolucija,. pooblašča župana, da pri vladnem komisarju tolmači zaskrbljenost prebivalstva zaradi stanovanjske krize in špekulacij š privatnimi stanovanji ter zahteva izdajo ustreznih zakonskih ukrepov. Ti u-krepi naj bi se naslanjali na določbe zakona, št. 256 od 22.
2. 1934, ki urejuje in omejuje najemnine zasebnih stanovanj in ima namen preprečiti zlorabe z zahtevanjem posebnih nagrad («buona entrata» in «buona uscita»). Obenem pa zahteva ponovno ustanovitev nedavno ukinjene prizivne kc-misie druge stopnje za obravnavo spornih odlokov komisije za dodelitev ljudskih stanovanj.
Na tej seji je bila svetovalcem razdeljena tudi resolucija o pomorstvu, ki jo je na predlog tov. Radicha že odobrila podkomisija za pomorstvo. . V njej je postavljena zahteva, da ostane ladja «San Giorgio» v Trstu in služi za pernio tedensko progo proti Carigradu. Obenem pa zahteva, naj ti N MARE in družba «Adriatica» spoštujeta sprejete obveznosti do tržaškega pristanišča. Resolucija je bila pozneje na torkovi seji soglasno oaobrena. V začetku seje so bua postavljena razna vprašanja, med njimi je tovariš Gombač zahteval povečanje števiia tramvajskih vozov na svetoivanski progi, kjer so tramvaji vedno prenatrpani. iOv. Rad,eh pa je vprašal kdaj bo odbor predložil v diskusijo in odobritev obč. sveiu sporazum glede cieiuvnim izmen Vozačev, j in. sprevodnikov . A-cegat ter. zahteval tudi sprejem sporazuma o dobavi živil in voznih izkaznic za družinske člane osebja tega podjetja.
Na torkovi seji so razen -b-do,britve resolucije o ladji «San Giorgio», razpravljali tuni o zadevi nevarnosti številnih izgonov, o kateri pišemo na tretji strani našega lista in tudi v tem primeru je občinski svet soglasno sprejel zahtevo, da vladni generalni komisar s posebnim odlokom
prepreči to novo prakso. Nadalje je občinski odbor, v zvezi s sporazumom med tipi-avo Acegat .in. sindikalnimi predstavniki nameščencev gie-de delovnih izmen vozačev in sprevodnikov predložil občinskemu svetu sklep, da se prepreči izvršitev tega sporazuma. Temu so se uprli številni svetovalci, med njimi tov Radici) in- pri glasovanju je bil pre.ilog odbora zavrnjen.“-Tovariš Radici! je tudi vprašal kaj misli ukreniti župan glede novic, ki krožijo po mestu,.Ida bo'baje podjetje «Aquila» premestilo svoje upravne, urade v Milan, kar bi bilo. v škodo tržaškemu gospodarstvu., Zupan je zagotovil, da je. jpbslal ministru za industrijo' brfco-javko- z zahtevo "£5o takojšnji intervenciji.
šib političnih preganjancev in položili pred spominsko ploščo venec v počastitev njihovega spomina. Prisotni so bili tudi predstavniki mladine, KP TO. PSI. nove Delavske zbornice in demokratičnih žena.
Minilo je 11 let od mučeni-ške smrti mladih junakov, toda naše antifašistično ljudstvo se jih še vedno s hvaležnostjo spominja in jih bo večno nosilo v srcu.
Zdravstveno stanje v mesecu februarju
Higienski urad tržaške občini je sporočil, da je bilo v mesecu februarju skupno 592 smrtnih slučajev dočim se je rodilo le 184 otrok. Takšne razione že dolgo niso zabeležile.'
Šolski zdravniki so v februarju pregledali 200 učilnic in 1970 učencev osnovnih šol ter 72 učilnic in 1455 dijakov srednjih šol. Zaradi nalezljivih bolezni so odstranili 110 učencev, na nadaljnje pregiede pa o poslali 638 otrok.
Proiilaktični urad je v februarju ugotovil 13 primerov davice, 39 primerov škriatin-ke, 4 primere tifusa, 76 primerov noric, 253 primerov epid. influence, 1 primer tetanusa, 47 smrtnih primerov m 45 primerov obolenj tbc.
Splošno zdravstveno stanje je bilo v febrarju v tržaški občini zadovoljivo.
Podpisan sporazum o soc. zavarovanju
V torek popoldne je bil na predstavništvu italijanske vlade v Trstu podpisan sporazum o socialnem zavarovanju med Italijo in Jugoslavijo, v skladu z določili videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Sporazum bo koristil številnim delavcem iz Miljskih kri-bov in Tolminskega, ki delajo na sosednem področju, in njihovim družinam.
ter raztegu.e na naše področje zadevne zakonske ukrepe italijanske republike S tem pa še ni razširjena na naše področje veljavnost -novega zatona za občinske volitve, ki predvideva proporčni in večinski sistem.
Odlok št. 81. obravnava predpise za izvolitev pokrajinskih svetov. Z njim se raztegne na naše področje zakon št. 122 z dne S. marca 1951 Italijanske republike z izjemo čl. 9, ki ga nadomešča novo besedilo o ustanavljanju volilnih okrožij.
Z odlokom št. 82 se raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 328 z dne 18. maja 1951 Italijanske republike o nalogah in poslovanju pokrajinske u-irave z manjšimi spremembami besedila.
Odlok št. 83 pa dol-oča «območja,'volilnih okrožij z enim poslanskim mestom pri volitvah v pokrajinski svet v Trstu» Preglednica obhočij volilnih okrožij se določa kot sledi:
Število prebivalstva dne 4. novembra 1951: 297.003.
Dodeljena poslanska mesta: 24 — Volilna okrožja 16.
Volilno okrožje
Scine Devin-N riama, Repentabor, Zgonik in naslednje kraje tržaške občine: Barkovlje, Kontovel, del Grete, Grl j an-Miramar, Prosek, Sv. Križ in Opčine.
Volilno okrožje Milje obsega občini Milje in Dolina ter iz tržaške občine Bazovico.
Volilno okrožje Trst 1 obsega del mestnih okrajev z mejami od morskega letališča po Corso Cavi.ur do trga. Liberia, preko ul. 'Celimi in Ghe-ga, ui. Gaiatti, F. Filzi dalje do trgu Goldoni preko Scala dei Giganti do ul. Capitolina, vzd-olž ul. F. Venezian do ribale Mandracchio in Tre Novembre.
Okrožje Trst H obsega del mestnih okrajev novega mesta, Nove Mitnice in predmestnega okraja Skorklja.
Okrožje Trst Ili obsega del mestnega okraja Nova Munivi in del predmestnih okrajev Kolonje m Skorklje.
Okrožje Trst V obsega del mestnih okrajev Nova Mitnica in Stara Mitnica,
Okrožje Trst VI obsega del mestnih okrajev Stara Mitnica in Sv. Jakob.
Okrožje Trst Vil obsega del mestnih okrajev starega mesta in Sv. Vid.
Okrožje Trst Vili obsega del mestnih ‘okrajev Sv, Vid in Sv. Jakob.
Okrožje Trst IX obsega del uireMega okraja Sv. Jakob in predmestnega 'okraja Carinola.
Okrožje Trst X obsega dei mestnih okrajev Stara Mitnica in Sv. Jakob. L Okrožje Trst XI obsega del mestnih okrajev Stara Mitnica in Sv. Jakob ih predmestnih okrajev Kjatiin, Carbola, Sv. M .M, Zg. inRocol, Okrožje Trst XII obsega de mestnega okraja Nove Mitnice in del predmestnih okrajev ICjadin, K ; ton ja in Vrdela.
Okrožje Trst XIII obsega zaselke Bane in Trebče, Gropa-do in Padriče ter predmestne okraje in del okrajev Koionja, Vrdela, Lonjer, Sv. M.M. Zg., Rojan in Rocol.
Okrožje Trst XIV pa obsega pre 'mestna okraja Skedenj in Sv. M.M. Spodnja.
Kdaj bo tega konec?
.-ibota, 31. - Bertam in
M
A P 'R*
■ 2 del j a, 1. - Velika noč ronedeljek, 2. - Vel. ponei orek, 3. - Rihard Tž&iinji K1 "Sreda, 4. - Izidor ■Jeti-tek, 5. - Ir ena -tek, 6. - Sikst.	' fJpravn,
n Z ODO VINSKI DNfjj,, 2™ 3- 1944. so nacisti ustrezni:. v' penskem strelišču 71 r,	,
Enemu talcu	se	je	poS bodo
zbežati. --	-	’	vojni
3. 1945. je sovjetska armad .)r •-• Pila v Prekmurju	na	st1,.
ska tla.	.	r°litev
1941. sta fašistična Italija ■ nov cistična Nemčija zahrbtistki,,, , padli Jugoslavijo. „„ . ■
_____ Jlent m
se ob

HEEzr
ad 1( na j v osi
TRST A lskim
SOBOTA:	12.55 Jugoslo' b°sta
rvri i i _ . 1/1 /IR DlfrnlA.^:	~ -i Vlil* •>
D Duru,
Pred 14 dnevi se je ponovila scena, ki se že dalj časa v presledkih ponavlja na pomorski postaji. Parnik «Toscana» je spet odpeljal 220 Iriačanov, po večini mladih delavcev, v daljno Avstralijo, kjer upajo, da si hodu uredili novo, brezskrbnejse življenje, kot so go imeli v svojem rodnem mestu.
Žalostno je, kar se doga ju v našem mestu, ki ima vse možnosti vedno lepšega razvoja, a mu ne dajo dihati. Ljudje odhajajo. ker so izgubili vsako tipanje na lepše dni, ker se kriza ; ' e:;
motivi - .14.45 Ritmični eri Milja! Swìnging Brothers - 16. S<hnn^ novela - 16.30 Kavarniški kf1 ofa’ orkestra Carla Pacchiorija - Dev Anton Foerster: «Gorenjski Repen ček», opera v treh dejanjih »ske,-Večerni ples.	c
NEDELJA: 9. Kmetijska Popoln ja - 12. Oddaja za najmlfca:
13.30 Glasba po željah - 15.1; , Zd ba za naše malčke - 16. siv1. kom gra - Shakespeare: «Ro,m,ajinski Julija», tragedija v 5 dejihtevo igrajo člani SNG za Tržaški., zemlje, nato Poje zbor sl , “ ! ske filharmonije - 18. Beett^ki \ Koncert za violino in orkesga je
J «e bo
PONEDELJEK: 9. Poje Sl
11.45 Škerjanc: dlral
Seja kmetijskih strokovnjakov
na pobudo odbora Kmetijske zadruge
ski oktet _______ __________
ferrino za kiavir in orkč^elstva. 13.30 Glasba po željah - l7.iyz , ' ski duet in harmonika - ja Poje zbor Slovenske filhar®
- 21. Radijski oder - M. J [)„■ «Velika noč» leta 1833	»„■ ns
TOREK: '3.3G Gi-cim po H a že 19 15 Zdravniški vedež 'Jej Ital
Poje slovenski oktet - 21. fersko
. i. :	Tri -,m; i a • 1, ; • /tr
ski oder - Fran Milčinski:	,
nov sin», igra v 4 dej. -23^ z8le<
govi i*a Schubertovi samosp^e <le SREDA:	12.55 JugosloVizvi(]no
mo:ivi - 18.30 Radijska ma^oj«
tO 3 A TV zx v, .r, v-, v, 4- mlrnrvf/, n t pid “	R
18.40 Koncert saksofonista, čka Dražila - 19.15 Radijski' razu n 20.30 Zenski tercewèine
i, našem mestu že preveč savia- KatiaVancina ^“Yz	°d
čuje in so odgovorne oblasti vedno polne lepili obljub, ne ukrenejo pa ničesar, kar bi Tržačanom povrnilo zaupanje. Odhajajo, morda celo ne več s prevelikimi upi. Nekdo se je v Avstraliji smrtno ponesrečil in bo za vedno ležal v tuji zemlji, čeprav se mlad in upa poln, nekdo se je vrnil, ker se ni mogel prilagoditi tamkajšnjemu življenju. Vse to je nekoliko zagrenilo prvotno navdušenje, toda naši ljudje vseeno odhajajo. Ruje v negotovost, kot pa pol ago ma hirati doma. kjer ni kruha in ne boljših izgledov. In to je najtežja obtožita za one, ki u previjajo naše mesto, ki bi lah ko poskrbeli zn njegove prebivalce, ki. so delovni in sposobni, pa se ne zganejo, ker sami ne čutijo vse težine tržaške krize.
Ker že drugače ni moglo biti. želimo vsem. ki so odšli, da si vsaj tam, v daljni tujini uredijo človeka dostojno življenje, brez težkih skrbi in strahu za bodočnost.
tVdi ld Od il i i u<a - ziz. iz jiv !h#»n,
književnosti in umetnosti. . ntar ČETRTEK: 18.40 Koncert>i obči sta Pavla Savica - 19.15 Stovorn05 vzgoja - 21. Dramatizirana £o , ba - N. Kuret: «Baron Jur' atl ga» - 22.15 Musorgaki: Sl.11- Pri razstave.	Ia	poz
PETEK: 13.30 Glasba poji(. (|(,
- 18.30 Z začarane police
Čajkovski: Uvertura 1812 ^‘Mem
Umetnost in prireditve v bivati 21.30 Vokalni kvintet. tnskih
‘vensl
1 11
sta t.
Proslava junakov iz ul. M- d’Azeglio
V sredo, ob obletnici muče-niške smrt. mladih Giorgia De Rosa, Sergia -Čebrom,,La-via St cehi m Remigia Visiai, ki so. jih nacifašisti aretirati ■po neki sabotažni akciji in jih 28. marca 1945 obesili v ul. M. d’Azeglio, so se na kraju mučeništva zbrali predstavniki Zveze partizanov in biv-
V	ponedeljek je bila seja Upravnega odbora Kmetijske zadruge in skupine kmetijskih strokuvnjakov, da se posvetujejo o ukrepih za izboljšanje položaja krajevnega kmetijstva. Po uvodnih besedah predsednika zadruge Markoviča je tajnik Dušan Kodrič razložil namen sestanka in v kratkem orisal sedanji položaj. Predvsem je iznesel nekaj svojih misli glede panog, ki imajo največji izgled za uspevanje. Njegova teza je, da bi se moralo naše kmetijstvo specializirati na podlagi uvedbe najnaprednejše tehnike. Mnenja je tudi, da bi se morale opustiti nekatere panoge-ki ne nudijo nobene koristi kmetu, medtem ko bi se morale opustiti nekatere panoge, bi lahko nudile kmetijskemu gospodarstvu precejšnje ugodnosti.
V	diskusijo so stopili številni udeleženci sestanka. Zelo zanimivi so bili predlogi nekaterih strokovnjakov, kot n. pr. inž. Grgiča, inž. Pečenka in inž. M. Kodriča. Na vsak
način se bomo na to razpravo podrobneje povrnili v eni izmed prihodnjih številk, ker nam pomanjkanje prostor^, danes. tega, né dopušča. ,5"
Sklenjeno je.:;bij.0f:da se bo v okviru Kmptljske zadruge ustanovila ^komisija strokovnjakov, ki So morala izvesti določeno akcijo za upoznava-rije kmetov z moderno tehniko v kmetijstvu. Sklenjeno je bilo .tudi, da se bo seja. nadaljevala v sredo.

ZAHVALA
Ob veaelem dogodku rojstva njunega drugorojenčka se tov. Zorka in Ladi Mervič najtopleje zahvaljujeta za čestike Komunistične parti,e Zve; i d. žena, Centru' zà’ kulturne stike v T u-Iškimi demokraci jami in vsem tovarišem, še posebno pa uredništvom «Dela», «Lavoratore» in «Unità»
Ob tej priliki prispevata 1.000 lir v sklad za politične preganjance.
« "i sve OPČINE “r”° »
Sobota, 31. marca: «Privato 11 vsei na gene, ala Bensona» lllei"eso] ra< privata del generalCTesi son); barvni film. v« Nedelja, 1. apr.: se ponovi ■ ,a Ponedeljek, 2. ap n «Zadnji j Ne (Ultimo ponte); film Li;, mie.	!,lna
Todek, 3. apr.: se ponovi. Katen Sreda, 4. apr.: se ponovi, j. Nas Četrtek, d. apr.: «Obmejni an. (Cacciatore di fro#1. '	'
barvni film Warner 0?PI®dr Petek, 6. apr.: se ponovi. javit« PROSEK	tavljaj
Soboita, 31. marca ob 19.30-io s;i ječ» (Il Forestiero):	.
film Ran k	, 81 sl
Nedelja, 1. apr. ob 16: se P'| skuj Ponedeljek. 2. apr. ob 16: h tke . dii so tramvaj» (HarH1,.. , baio un tram) film CoWi “° Sreda, 4. apr ob 19.30: w',n<ijni sence» (Ombre rosse):arn0 . Johna Forda.	1
NABREŽINA	Ker
Nedelja, 1. apr. ob 16: «Ro?1! da rie», film MG M.	:iradi
Ponedeljek, 2. apr, ob 16: inske
Sreda, i. apr. ob 20: «Oto^k n; ščevanja» (L’isola dellst*rula«j
Lek čez dri, in strn amaterjev UISP
V nedeljo se je vršila druga tekma prve in druge kategorije za tržaško prvenstvo lahke . atletike UISP. V tekmi za prvo kategorijo na 3000 metrov je zmgal Nino Štrukelj od Športne skupine Bariera. Za drugo kategorijo, na progi 2000 metrov je pa prišel prvi na cilj Mario Zoch. Tekmovalo je 31 atletov.
Iz govora tov. Togliattija
Železniški promet v našem pristanišču
V prvih dveh mesecih letošnjega, leta je železniški promet skozi Javna skladišča našega pristanišča dosegel skupno 392.655 ton in je bil v primeri z istim razdobjem lanskega leta nekoliko nižji. Najvažnejši klient je bila Avstrija, katere promet se je pa nekoliko znižal, sledi Madžarska, ki je sicer nekoliko povečala svoj železniški promet z našim mestom, a še ni zadovoljiv, na tretjem mestu je Nemčija, kateri sledijo OSR, FLRJ, Švica in Poljska.
(Nadaljevanje z 2. strani!
varisi in način, kako so delali v treh letih po Stalinovi smrti, da bi dospeli do tega kongresa. Ne moremo kot ce niti uspeh, ki so ga dosegli z vzpostavitvijo kolektivnega vodstva na čelu partije in z velikimi koraki naprej v sanaciji ozračja v partiji.
Z istim čutom odgovornosti moramo tudi mi dokazati, da se . znano ravnati. Najlažja stvar — a tudi najbolj neumna — bi bila sprožiti kampa-
njo obrekovanja, na katero, zgleda, nas vabi sovražnik in na katero nas včasih čisto odkrito poziva. Mi tega ne bomo storili. Kritika Stalinovih pomanjkljivosti in napak je danes vprašanje zgodovine, poglobljene zgodovine našega gibanja in revolucije in mi ve-
kako so bila težka leta prve in nadaljnjih petletk, vemo kako ostri so bili napadi sovražnika, vemo v kakšnih pogojih se je delalo. Sovjetskim tovarišem gre naloga natančno določiti kritike z obnovljenim študijem razvoja revolucije, partije in socialistične družbe, z novimi globokimi analizami njihovih izkušenj.
Dva nauka
Na nas je dati naš doprinos z resnostjo in mirnostjo in predvsem pa posiužiti se kritik in večjega poznavanja dejstev za sposobnosti, tako skem področju kot na področju praktičnega vodenja gibanja.
Na nas je delati, da iz današnje kritike proti enemu člo-
deta dve stvari: predvsem pravilno pojmovanje funkcije riseli v zgodovini in v življenju narodov in drugič, nadaljnje izboljšanje našega pojmovanja, kako je treba voditi partijo in naše gibanje. Velike osebnosti obstajajo, tega ni mogoče zanikati. Mi želimo, da bi jih bilo v našem gibanju na desetine. Toda te osebnosti veljajo, če se ne postavljajo iznad gibanja, če ne uničujejo originalnosti socialističnega in komunističnega gibanja, ki je v kolektivni izdelavi in kolek-
Slovensko narodno gledališče
za Tržaško ozemlje
mo, kaj je ta zgodovina, vemo4 veku in njegovemu delu izi
ega jjuiiidvdiijd , tivnem reševanju problemov, povečanje naših Osebnosti veljajo, toda kar vena teoret- lja in zmaguje pred vsem m iznad vsega je borba delavskega razreda, volja, in borba narodov za uresničitev njihovih teženj, za izpremnitev pogojev njihovega življenja in življenja vse družbe.
V soboto 7. aprila 1956 ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7
Proslava 25-letnice gledališkega delovanja
jia<U 'Tiakid.ta.
delta) Minerva film. ^aščanj
NABREZINA.POSTA-1|(| . -
Nedelja, 1 apr. ob 16.30:	p*r'
no>; barvni film RizzollJd, ki
n»;
PREMIERA
HENRIK IV
Spisal:
LUIGI PIRANDELLO
PONOVITEV
V nedeljo 8. aprila 1956
ob 16. in ob 20. uri
V nedeljo 1. aprila 1956 ob 15. uri v Sv. Križu
J. B. PRIESTLEY
Sreča, kje si?
Ponedeljek, 2. apr. ob 16--* p ponovi.
__________^"-adi
"vi Ivi
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Bi^dars Založništvo «DELA»3 pre tka Un. RIVA. Torrebi9ovo]j,.
u-v
Jutri, v nedeljo 1-, vlog i $e lu,
in v ponedeljek 2.?e lisi
prila bo
Kino tlabrežina - polifaga
-------------------------Prečil;
predvajal glasbeni bar'.ovetls film	stani
PUCCINI E:
Rizzoli film !r<1dvs Predstave se bodo r*eH čele ob 16.30.
da Uniše
--------------------P"
°2iva
Na Velikonočni p°a j^r deljek bo v
Saiežu ;rav j
fyrt0|
^3I6ZU 'r
Veliki tìmé
ples
na prostem,
. Zal« iona] i*ta.
ki ga priredi mladiiyK,"og
Igra orkester s
KM,
Začetek ob 16. uri. V'1
reg
Vabljeni vsi ljubi*'"1 llc plesa in pristne dohodi], kapljice!	ge
—»*"d«, >liln ——^'ddla
ZAHVALA
j m,
hse
Globoko ginjeni nad sočustvovanjem vaščanov, '|(|1
t'a le
oč
nam bili ob strani za casa bolezni m ki so se Y/«>rnr velikem številu udeležili pogreba našega prerano ul’a
"ja,
»n
Pelra Zuljana	N
?e vsem iskreno zahvaljujemo.	'anj,
Posebno se zahvaljujemo PD «Slavec», darovalce^.^li cev in cvetja, godbi, pevcem, ženam in vsem, ki so n itVa^ kateri koli način izkazali svojo solidarnost.	'ta.
hira
Ricmanje, 27. 3. 1956.
Žalujoči	iike
žena Milka, otroka B0';],.]
in Magda, starši in os^,

n
Otoi