M





























PRIŠEL SPET JE SMEŠNI PUST,
VES JE BARVAST OKROG UST.
OTROCI SE GA VESELIMO IN RADI Z NJIM NORIMO.
PUST JE LE TRI DNI,
POTEM PA GA VEČ NI. GREGA KOKALJ, 4.b
Veliko je logičnih dokazov, da bi moral biti prvi novoletni mesec marec.Najvidnejši je tisti, ki je ostal od rimskih časov, kjer je bil december deseti in februar dvanajsti mesec. Ime meseca februarja izvira iz latinske besede FEBRUA, kar pomeni ČISTILO. Torej je bil to mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes primerjali s postom, značilnim za čas po pustu.
Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto (marec ) duševno in telesno čist. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo tedanje novoletno praznovanje, ki se danes kaže v pustnih norčijah.
BESEDA PUST
Izraz je v slovenščini okrnjen, glasiti bi se moral PUSTI( meso ). In kako rečejo pust drugje po svetu ?
CEHI
POLJAKI
GRKI
NEMCI
ITALIJANI
FRANCOZI
PORTUGALCI
ANGLEŽI
MASOPUST
MIESOPUST
APOKREON KREAS meso, APO proč FASTNACHT ( noč pred postom )
CARNEVAL ( iz lat. ČARNEM LEVARE pusti meso )
CARNEVAL
ENTRUDO
SHROVE TIDE ( SHRIVE spovedati se )
SPET TA MAŠKARADA, PRAVA MARMELADA. ŽE PRIHAJA PUST,
KI JE KRIVIH UST.
JEDLI BOMO, PILI IN SE VESELILI.
SE ZA MASKAMI SKRIVALI,
SE VESELO NORČEVALI.
/
ŠPELA SREČNIK, 2.b
MAŠKARE IZ VASI HITIJO ,
TORBE KAR DOMA POSTIJO.
OTROK NOBEDEN NE SPOZNA ,
RAZEN ČE SLEČE VSAKEGA.
KO V ŠOLO ZDAJ HITIJO ,
SE POŠTENO VESELIJO.
KO PRIDEJO DO RAZREDA ,
VSAK IZBERE NOVEGA SI SOSEDA.
ČE KDO KATERO MASKO UGOTOVI ,
ZA NAGRADO KROEE TRI DOBI.
SARA SAJOVEC, 2.a
Nekoč so se maskirali izključno moški. Prvotno je šlo za mitološke obrede. V stoletjih pa se je vse skupaj spremenilo in obredno maskiranje je postalo burka. Prvi namen maskiranja je bil, da so ljudje skušali vplivati na naravo.
SKRIVNOST MASK RAZODENEJO IMENA ZANJE.
MASKA - po izvoru je predindoevropski izraz in pomeni umazanijo, črno poslikan obraz, temno prikazen,
MAŠKARA- beseda je latinskega izvora, masca - naličje,
LARFA - lat. zlobni duh umrlega,
v
ŠEMA- beseda je grškega izvora in pomeni senco, dušo umrlega.
Prastare maske so bile iz lubja, lesa, gline, kasneje iz kovin, papirja in v novejšem času iz plastike ali gume.
Obraz lahko spremenimo, če ga namažemo s sajami, oprašimo z moko, poslikamo z barvami ali dandanašnji, naličimo z ličili.
ZA NAŠEMLJENCE IMAMO SLOVENCI ŠTEVILNE IZRAZE:
MAŠKARE, MAČKORE, MAUŠKARE, NAMAŠKARE, FAŠENK1, PUSTI, PST1, PUSTOV1, POSTNI NORCI, PUSTARJI, PUSTNJAKI,PUSTNJAČI, ŠEME.
„SKUPIUŽRH MASKk
^UUPIN/l/f MASKE TVÖB.] VEĆ VOSfiMEZMI Kov , I/I >:ST/WJJAJ<7 C£UJTGi AU 'PA \I£C b'MAKII-1 HAŽK ( IUOWI, Cfitcvsnc-E 1'?UALJUDJEI CVETOVI,TWSP ^Tl&i ..- J V5AI/ OLJ SOfcDl°y u KJAT IHA ,TVOJO iMT)EwT/ 'eTo, ŽNACl|_MG5T (UlOWr.J)
5/^Pim^ea masi/a
/jOTDA - k'CA OVlTA Ž VOJLMO
OT2/\KjŽMa'
'I'DčcA
CT a Ö t3 C7’ E7 Cj tVCTiWJ COPATI 1iAU\J/i i-AUUz) ^OMUWO RoH'ft'UlUAKj
PRPOVEDKE O KURENTU
I.
Kurent je bil pravi ajdovski bog in je rešil Slovenea iz vesoljnega potopa.Slovenee je splezal po vinski trti in se tako rešil pred vodo.
II.
Kurent je bil grozovit velikan in razbojnik. Kristus je tega velikana ukrotil tako ,da gaje spremenil v junca in ga dal kmetu v rejo za sedem let.Teh sedem let je bilo rodovitnih, v vasi ni bilo siromakov ,a ljudje so se od samih dobrot prevzeli.Ko seje Kristus po sedmih letih spet vrnil v vas ,so bili vaščani pražnje oblečeni in so vodili junca..Razposajeni ljudje so zbijali vsakovrstne šale in norčije. Vendar je Kristus ljudem vzel junca in ga odpeljal iz vasi.Junec seje spremenil v človeka ,postal dober in odšel v druge kraje.To seje zgodilo na pustni torek ,zato so ljudje na ta dan uganjali norčije in se tega drže še dan današnji dan.
III.
Prekmurci pravijo ,da je bil Kurent prelep mladenič.Ženske od blizu in daleč so norele za njim ,da nikoli ni imel nikjer miru.Nazadnje se je Kurent umaknil v puščavo in tam prosil boga ,naj mu skazi obraz.Bog gaje uslišal ,zrasli so mu rogovi.Takšen se je vrnil med ljudi.Tedaj so ga ženske postile pri miru, v spomin na nekdanjega lepega mladeniča pa so začele praznovati pustni torek z razposajenimi norčijami.
IV.
Neka pripovedka pravi ,da je bil Kurent bog razbrzdanega veselja (kot pri Grkih Dioniz).Nekoč je Kurent z nitjo privezal Smrt na drevo in tako ta čas ni nihče umrl.
O PUSTU SO ZRELE NEVESTE,
O POSTU PA PRESTE.
slovenski pregovor
Danes je najslavnejši kurent tisti iz Markovec pri Ptuju.Oblečen je v narobe oblečen ovčji kožuh, bel ali črn in prepasan z usnjenim pasom ali verigo. Na tem visi vrsta kravjih zvoncev in lepo vezenih robcev.Zvonci se dedujejo po hišah iz roda v rod in jih uporabljajo za KORANTIJO.Robce pa si nabere fant pri dekletih, če ga rade vidijo. Tudi pisane volnene nogavice dobi fant- korant od svojega dekleta. Na glavi pa nosi korant strašno kosmato kapo. Obraz na kapi je iz strojenega, včasih barvanega usnja, v katero so vrezane odprtine za oči, nos in usta, Oči in usta so obrobljena z živo rdečo barvo, nos pa je podaljšan v nekakšen usnjen rilec. K ustom je prišita zgoraj in spodaj po ena vrsta na nit nabranega belega fižola,( kar predstavlja zobe). Pod nosom sta pritrjena dva šopa suhe vrtne meta namesto brk. Iz ust mu visi dolg rdeč, lepo vezen jezik. Na kapi ima na vsaki strani še vranjo ali puranjo perut ter dva goveja rogova ali dve tanki palici, okrašeni s šopi perja in trakovi iz svilenega papirja. V roki nosi ježevko, palico, ki je na enem koncu ovita v ježevo kožo.
Koranti se družijo v skupine, ves čas poskakujejo in se vrtijo naokrog.Obiskujuejo hiše, sicer pa strašijo naokrog.
Korante navadno spremlja TAJKE , hudič Koranti so izganjalci zimskih demonov.
Veliko zgodb pa govori o neusmiljenih spopadih med koranti različnih vasi.
ANITA VETERNIK, 7.a
PUST POZIMI SE ZAČNE
IN Z NJIM VESELA MAŠKARADA.
VSI OTROCI SE ZBERO,
DA V SPREVOD GREDO.
TAM VESELO RAJAJO
IN SLADKE KROFE HRUSTAJO.	ANJA GOSAR, 2.a
Lansko leto sem se napravil v klovna. Na nosu sem imel pokrovček, obleka je bila pisana, na glavi pa sem imel dolgo kapo. Obraz sem namazal s kremo za obraz. Čevlji so bili za eno nogo večji od mojih.
Zvečer smo hodili po hišah in 1'ehtali krofe. Imeli smo se lepo.
MATEJ SMERKOLJ, 3.a
UffiFE •
Seu HASkA
P/N 6 ponC ?06/C t
PO^TOPfK ITD t LOVO N JR
OSNOV^- fi>E"L
OBRP2 -
/ZREŽEMO PRlMfRNt
odprtine
NftHfil PMO LEPUO 'M (/>0 NdLEpiyiO NA
Strani
Nos ' Puplf N
tR)KoTNU( G N Pc^ *3 REDI PREPOGNEMO
°BReZ 2 N o TRpNJE
Oc/ MDDfP PfiPVÖ 1407 N/K (KI GE) l
OfbEH STßA/\ji Nßh^ZhMO v ŠIR^N '
Tl' 11111 Pol'i uSHO -T'RC'PALWCe
i_ii 111 f i i G(u. /
ZLEPiriO-
/TTTTTh
. Wt1
PlMO
NoTRan JI
Ob ra žfp
Mn
STKANI
y ODPRT in£	ličnice v^rnv/MO ping Pdng žogic e
EnOKO	JIN OpoRA BljaimO TODI ZO TIROLKE .
OpPPT/NO 20 USTfl GOWO HREIERIO 'N JO oftRDbJHO ž RDfdo DE)Rl/o
Večkrat sem gledal knjigo Robin Hood. Ogledal sem si tudi njegov fdm. Ker mi je Robin Hood zelo všeč, sem se odločil, da se bom v njega maskiral. Najprej sem dobil zeleno obleko, sosed mi je posodil lok in puščice, nazadnje pa sem se še naličil. Nato sem šel v sprevod in tam dobil velik krof.
MIHA PRIMOŽIČ, 2.a
BIMBO
VELIKA USTA, OKROGEL NOS,
NIKDAR PA NE HODI BOS.
TREBUH DEBEL DOL VISI,
DA SE SMEJEMO MU VSI.
DOBRO VOLJO NAM DELI ZA VESELE PUSTNE DNI.
TJAŠA VESELINOVIČ, 3.a
Ko je prišel pustni čas, sem se tudi jaz oblekla v maškaro. Z mamico sva se zmenili, v kaj bi se oblekla. Našemila sem se v Mini miško. Na glavo sem dala črno kapo z velikimi ušesi, oblekla črn pulover, roza krilo z belimi pikami, črne žabe. Mamica mi je na obraz naredila črn smrček in brke. Tako našemljena sem odšla z drugimi maškarami po Bistrici. Domov sem prišla vesela, saj sem se lepo imela.
PETRA KNIFIC, 2.b
Vsako leto se za pusta našemim, da me nihče ne prepozna. Rad grem do babice in dedka, drugam pa preoblečen ne grem rad.
Moja brata pa sta drugačna kot jaz, saj sta našemljena po ves pustni dan.Mene pa veseli, da si ogledam sprevod, ki gre skozi Tržič, ker je toliko različnih mask. Nekatere so slabe, nekatere pa dobre. Mamica za ta dan naredi krofe. Če pridejo na vrata maškare, jim ponudim krof, se jim nasmejim, ker so to moji prijatelji, ki so prav smešno napravljeni. Z bratoma se v postelji pogovarjamo o maskah, ki so nam bile najbolj všeč, potem pa zaspimo.
ANŽE LAVSEGER, 2. a
KAKO SO VČASIH PUSTOVALI
V TRŽIČU
Na debeli četrtek so mojstri svoje uslužbence povabili na svoj dom na živo breso. To je bila okusna večerja. Vsako leto je bil določen jedilni list ješprenjček najuhi s prekajenimi svinjskimi parkeljci, prekajena svinjska glava z uhlji skupaj kuhana s suhimi krhlji, svinjska pečenka ( jungfarca ) s krompirjevo solato in kuhanimi češpljami, llancovti ( po trije naloženi na krožnik drug vrh drugega, spodnji je bil tako velik, daje pokril cel krožnik ) , vino in cigare. Poleg tega je dobil še vsak šajdesen, po šest velikih flancatov in nekaj mesa, da je to nesel domov svoji družini.
Na sredpostno sredo pa so žagali PEHTRO BABO in la dan so se zbrali vsi prebivalci, da bi videli, kako jo žagajo. Na eno stran deske so narisali žensko podobo. Nato so to desko obrnili in jo dali kakemu novincu, dajo je prežagal. Med smehom so desko obrnili in mu povedali, daje prežagal pehlro babo. Vsi so se smejali in norčevali. Starši so svoje otroke pod pretvezo poslali gledal, kako žagajo babo, medtem pa so doma pojedli dobrote.
ALENKA, KATJA, MARKO CVEK, 7.a
V naši žlahti smo imeli teto Tončko, brez katere pust ni nikoli minil.
Rada se je našemila v čarovnico. Pod roko je prijela metlo, v drugi roki pa je držala kravji zvonec ali pa verigo, do jo je bilo že od daleč slišati.Bila je zelo dobrovoljna ženska z močnim glasom in koje šla po mestu, je s seboj potegnila pol Tržiča. Vsi, ki so hodili za njo , so bili zelo veseli, da so bili v njeni družbi. Ona je tako hodila po hišah, rožljala z verigo, šlalala ženske, do so cvilile. Pri tem je nabrala ogromno krofov, jabolk in tudi nekaj denarja. Nikoli ni pozabila na družino moje mami. Vedno je prinesla kakšen pomečkan krof. To njeno rajanje je trajalo še po dnevih, ko so pusta že zažgali.
MAJA ŠTEFE, 7.a
OB PUSTU SE VEŽEJO BREZOVE METLE IN JIH NAREDIJO TOLIKO,
DA ZADOSTUJEJO ZA VSE LETO.
V SOKOLU
Sokolsko društvo je bilo pred vojno največje društvo v Tržiču. Poleg telovadnih in narodno-zavednih prireditev so vsako leto pripravili tudi pustno zabavo. Kako je bilo , mi je povedala moja stara mama Draga Koren.
Na to zabavo seje pripravljalo staro in mlado že več tednov pred samo prireditvijo. Jaz sem bila takrat še zelo mlada in brez spremstva staršev na tako zabavo nisem smela. Navadno sem se našemila v kakšno damo, brat pa mi je naredil masko, pri čemer je bil zelo spreten. Vendar je včesih raje delal maske za svoje kolege kot pa za sestre. Pustna maškarada je bila v sokolski telovadnici. Maske so bile lepe in izvirne. Najprej je bil ples. Otroci smo opazovali le od strani, maske so se nam zdele imenitne. Med plesom je posebna komisija izbrala tri najlepše in najbolj izvirne maske, ki so bile seveda tudi temu primerno nagrajene. Potem se je ples nadaljeval pozno v noč, žal nikoli nisem dočakala konca, ker sem vedno morala prej domov.
GAŠPER KOREN, 8.c
V LESAH
Če se od novega leta do pusta ni nihče poročil, so na pusta vlekli ploh. Ploh je visoka smreka, ki soji posekali veje, vrh pa so pustili precej košat. Teden pred pustom so fantje hodili od hiše do hiše in prosili za smreko. Posekali so jo le dan pred pustom in jo položili kraj ceste, naslednji dan pa sojo dali na voz ali sani. V voz so vpregli konja, ali pa so fantje prijeli oje in odvlekli voz skozi vas. Sprevod je spremljal hannonikar. Maškare, ki niso bile v sprevodu, pa so šrangale. Pridružile so se tudi maškare iz Podgore s samokolnicami, lopatami, krampi, vozom in traktorjem. Norčevali so se, ker cesta Tržič - Begunje še ni bila asfaltirana.
Na koncu vasi je bil oder, kjer so barantali za smreko. Takrat so povedali tudi kakšno grenko na račun vodstva, kar pa med letom niso upali. Navadno sta prišla na oder tudi kmet in mesar, ki sta barantala za kravo. Nista se zmenila, ker je mesar hotel le pol krave..
Ko je bilo pustnega sprevoda in barantanja konec, so se zabavali še dolgo v noč.
MARIJA ZUPAN, 7.a
Pustovati so začeli že v soboto, ko so naredili pusta, ga položili na pare sredi vasi, kjer je šlo mimo največ ljudi. Poleg njega je sedel kakšen otrok in jokal za " očetom Zraven so položili tudi primemo škatlo, daje marsikdo spustil vanjo nekaj denarja.
V nedeljo je bil sprevod. Prvi je bil harmonikar, za njim sla šla ženin in nevesta, oba lepo oblečena. Potem je hodil lovec, ki je vodil medveda. V sprevodu je bila tudi ciganka, ki je imela s seboj košaro dobrot in tudi kakšno stekleničko za dobro voljo. Pridružili so se tudi drugi. Hodili so celo popoldne, zvečer pa so se ustavili pri kakšni kmetiji, kjer so rajali pozno v noč. Otroci so radi hodili od hiše do hiše. Stari ljudje pravijo, da ne smeš zapreti vrat pred maškarami ali jih napoditi od hiše, da si s tem odganjaš srečo ali dobro letino.
Na pepelnično sredo pa so pusta zažgali. Tudi takrat je bilo dosti jokanja, smeha in vriskanja.
JURE KOKALJ, 7.a
OD HIŠE DO HIŠE,
OD VRAT DO VRAT PRINAŠAMO SMEH VAM IN S SMEHOM POMLAD. ZATO PA NAM DAJTE EN TOLARČEK, DVA,
TRI BOBE, TRI KROFE IN KOŠČEK MESA.
VESNA MAKAROV, 4.c
Pust je zelo lep praznik. Pust je zato, da maškare preženejo zimo. Otroci se našemimo in hodimo od hiše od hiše. Veselo je , ker nas nihče ne pozna. Za pusta jemo krofe in druge dobrote.
NEJC JAPELJ, 2.a
Lansko leto sem komaj pričakala pusta. V šoli nam je učiteljica pomagala pripraviti maske. Naslednji dan smo se vsi razredi maskirani sprehodili po Bistrici. Ker nisem vedela, kako izgleda pust, meje očka odpeljal v Zeleni bistro. Tam sem zagledala krsto, v kateri je ležala lutka, ki ji rečejo pust. Maškare okoli njega so jokale in ga kropile. Ni mi šlo na jok, pač pa na smeh. Žal mi je bilo, ko sem izvedela, da so pusta zvečer zažgali.
MOJCA PETERNELJ, 4.c
(Svetike, TiMpoLOMficA
?^uc}uMe > i4A?ice , oč^la-
čT^Ma
//
VLADO KRESLIN
Tržiške bralce, ki so sodelovali pri kvizu Knjige gradijo mostove, je na zaključni prireditvi obiskal popularni in priljubljeni slovenski pevec Vlado Kreslin. Po koncertu, kjer smo tudi mi pridno peli, sem ga prosila za kratek intervju, saj je vsako priložnost treba izkoristiti. Spraševala sem ga le o njegovih spominih na pustovanja.
KJE STE VI DOBILI MASKE, DA STE SE NAŠEMILI ?
Ko sem bil jaz otrok, smo sami izdelovali maske. Mislim, da smo jih delali iz gline in nato lepili papir. Ko seje to posušilo, smo masko porisali. Se pa ne spomnim več tako natančno, mogoče je bil postopek drugačen, vem pa , da mask nismo kupovali.
SE VAM JE KAKŠNA MASKA POSEBNO OHRANILA V SPOMINU ?
Da, spomnim se pustovanj v študentskih letih. Enkrat sem se našemil v pesnika. Že po naravi sem suh, kot pravi revni pesnik. Nataknil sem si imenitna okrogla očala, črn plašč, v rokah pa sem držal Poezije. Bil sem prava podoba revnega pesnika.
VAM JE PUSTOVANJE VŠEČ ?
To je najboljši praznik. Res imam rada pusta, ker za masko lahko počneš, kar hočeš.
Precej časa porabim, da si napravim pustno masko. Skupaj s prijatelji se domenimo, kaj bo kdo predstavljal. Nato vsako popoldne pridno pripravljamo maske za pustni sprevod. Ker pa je vsak najbolj pameten, kmalu pride do prepira, kar se kaj kmalu sprevrže v pravi boj. Takrat morajo poseči vmes starši.
Bolj ko se bliža pustna sobota, bolj smo na trnih, kako se bo vse skupaj končalo. Na pustno soboto popoldne se zberemo že vsi našemljeni. Nekaj časa se smejimo drug drugemu, nato pa se odpravimo k svojim znancem.
Zvečer se s polnimi trebuhi pustnih dobrot komaj privlečemo do doma.
GAŠPER ZAPLOTNIK, 4.c
PUST,PUST,PIJST JE NORČAVIH UST,
MAŠKARE VSE SE SMEJIJO,
NAS OTROKE RAZVESELIJO.
KO PA MINE VSE TO PRAZNOVANJE,
MLADO, STARO- VSE OBJAME ŽALOVANJE.
ZA LETO DNI SE POSLOVIMO,
A DRUGO LETO SE SPET DOBIMO.
ALJA GOSAR, 4.b
Ko sem se pripravljal za maškarado, sem imel veliko težav. Prvič sem hotel biti Frankenstein, potem razbojnik s sekiro in oklepom. No, odločil sem se za lovca, ki ima leseno puško in klobuk na glavi. Ko sem se vračal s pustovanja v šoli, so me za vogalom moje hiše prestrašili roboti, klovni in druge maske. Kasneje sem izvedel, da so bili to moji prijatelji.
BOŠTJAN MEGLIČ, 4.b
Za pusta potekajo prireditve in plesi, na katerih izbirajo najlepšo masko. Ttidi sama se vedno našemim. Najbolj zanimivo se mi zdi, ker me nihče ne prepozna.
Najbolje bi bilo, da bi bil vedno pust, da bi bili ljudje vedno tako veseli.
MONIKA KOS, 2.a
Pust je nekaj lepega in zabavnega. Veliko ljudi ima smisel za maske in med njimi sem tudi jaz. Vsako leto v šoli praznujemo pusta. Vsi smo drugače našemljeni in velikokrat se zgodi, da se med seboj sploh ne prepoznamo.
ANA SEREC, 4.b
MIŠKR
GLAVA
LEPIMO
VRAN
MftSkO NAREDIMO IZ TREM DELOV:
(SLOVO.
GOBČEK) S|Vl 5ELESMAMER, VOiOfLJ LE NOTRONJi Del
UŠESR JE ROZO POP)A
ENAKO KOT KROGLICA to 60&ĆEK
Noredimo PRIMERNO velik STOŽEC, K| NUJ Bo Dovolj širok,Da PRekri JE OBRAZ. IZREŽEMO
luknje za oči o Za nosek pa dodamo
KROGLICO C PERi-A E LE;
PČCNjem IZ R02 L) TOALET
papirja).srki bo ^eli.
OČALA - MODRA.
Njun Cz dela)- Rumen
ZLEPIMO L>KUPP)j
VSOK DEL JE POSEBEJ pritrjen NA O&RBZ Z: ELASTIKO.
PESMI O PUSTU ŠIROKOUSTU
O DEBELUŠASTEM, NORČAVEM PUSTU
AVTOR	NASLOV PESMI
FRANCI LAKOVIČ, DANILO GORINŠEK, VERA ALBREHT, IGO GRUDEN, FRANCE BEVK, KAJETAN KOVIČ, FRANCE FILIPIČ, NIKO KURET,
PUSTU PUSTNA PUSTOV GOD PUST PUST PUST PUSTNA KONEC PUSTA
V NAŠIH BERILIH LAHKO PREBEREMO
PRVO BERILO ( 1.1991) ni nobene pustne pesmice,
DRUGO BERILO - ZVONEC KLIČE- K. KOVIČ, PUST
M. KOŠUTA, VESELE MASKE
DRUGO BERILO- HIŠA, HIŠKA, HIŠKICA	///////////////////////
TRETJE BERILO	///////////////////////
ČETRTO BERILO	///////////////////////
PETO BERILO	///////////////////////
ŠESTO BERILO	///////////////////////
SEDMO BERILO ( 1974 )	DANE ZAJC, MIŠJI	KARNEVAL
SEDMO BERILO ( 1987 )	//////////////////////
OSMO BERILO	//////////////////////
listala po knjigah ANČA GRADIŠAR, 6.b
Ko je pust, se našemim. Lansko leto sem bil mušketir, moj brat pa tiger.Na koncu pustovanja pusta pokopljejo. Pust je včasih zelo naporen.
GREGOR PUNGARŠEK
Ko se bližamo pustu, sem vsak dan bolj vesela in nestrpna. Brskam po omari, da bi našla kaj podobnega mojemu namenu. Našla sem očetove hlače, mamino srajco in očala moje stare mame. Vse to sem oblekla in stopila v dnevno sobo, da sem se pokazala svoji družini. Vsi so se smejali in rekli, da sem krasna maškara.
JANJA BABIČ, 4.c
Najbolj nori dan v letu je pust. Takrat postanemo vse, kar nismo. Vse naše sanje se uresničijo ! Po cestah divjajo čarovnice, klovni, indijanci, drakule in razne druge šeme. Na pustni torek pridemo v šolo vsi našemljeni. Tudi učiteljica se našemi. Resje veselo. Potem se posladkamo še s slastnimi krofi. Krofi dišijo iz vseh domov.
ALJAŽ VOGELNIK
Če bi bil jaz jabolko, bi živel na drevesu. Ko bi padel z drevesa na tla, bi me bolelo. Otroci bi me odnesli domov. Doma bi me zrezali in pojedli. Zelo bi me veselilo, če bi bil lepo shranjen v kleti. Bal bi se, da bi me napadla gniloba in črvi.
BOJAN NETRETIČ, 2.a
Sem hruška, sočna in debela. Sonce me greje, toplo mi je. Ko sem zrela, padem na tla. Iz mene bodo naredili dober kompot. Otroci v šoli se bodo posladkali z njim.
JASMINA GEČ, 2.a
NA PUSTNO SOBOTO ZAPUŠČAM SAMOTO. VSE STARO IN MLADO GRE NA MAŠKARADO.
NINA MEGLIČ, 2.a
Txdlqa qlava '•
I^^TOTEic nm lüyfc
G|I~ava-
1DEC 5M£HAMR-ltU£tChO ODPHTINE M 06!, NOS' |M l^TA^I U^IH iE	in
ITTOGNtMö MaM^hOI^TI ;
QCl - VIJOLIČAST AU MODLU
UUAVÖlZoTm D^demno
TTT na ?rr DJU-OV, ^
1 i i	mPOGIblH
j i ]	TtepoGNEho
i
NC^, USta
- L£
DA ALTI MO MA ' KiOTUAKJiO STßAVJ
! Maske0
i'Ay IN "UUIA1
HUREMO V UKSt 7LAV0U.0TNLK
aHEXEMO
LASlt
U-t^E, UHU.0 TUDl NAUODDAMO 7
1SUIU
Z O^TVAUjALNOSTjO LAMUO LAUF! Tlil)l SAMI ILAj DOUAUO
PRI NAS DOMA
Pri nas doma sva le dva do treh, dokler ne pride mami spet.
Nato kosilo skupaj skuhamo in veselo k mizi sedemo.
Vse popoldne samo pospravljamo, potlej pa se na kavč sesedemo. Televizor gledamo in se smejimo. Ko pa pride ura na devet, moram spat že spet.
Tak je naš Kolarjev svet.
MOJCA KOLAR, 5.b
MOJI MAMICI je ime Nuša. Ima svetle lase in modrosive oči.
Dela v Trio, po poklicu je šivilja. Njena najljubša barva je modra. Rada bere kriminalke. Njen najljubši film je Dirty dancing. Politike ne mara, zelo rada pa posluša glasbo. Rada pa kuha in peče. Zelo so ji všeč vrtnice.
LARA PLESNIČAR, 3.a
MOJ ATA je 9.9. 1993 dopolnil 81 let. Rodil se je na Dolenjskem. Ko je bil ata še mlad, je najprej začel delati v pilami. Tam je šel tudi v pokoj. Vendar ni nehal delati. Mnogo let dela na kopališču. Pri atu smo otroci tudi v varstvu.Danes po šoli, ko sem prišel k atu, sem vzel iz drvarnice kolo. Opazil sem , da imam predrto zračnico. Ata mi jo je zamenjal.
Moj ata je deloven človek.
DAVID REZAR, 3.a
MOJA STARA MAMA živi na kmetiji v Lešah. Ima veliko dela na polju in v gospodinjstvu. Ko pridem na obisk, me takoj vpraša, če sem kaj žejen ali lačen. Prinese mi sok in kruh. Potem se vsedeva za mizo in se malo pogovarjava. Mama se zelo rada pogovarja o šoli.
ROBI PERKO, 3.a
IH
KO BOM VELIK,
KO BOM VELIKA......
Rada bi poslala kuharica. Pekla bi torte in pizze. Tudi juhe bi kuhala. Pekla bi meso in pohala. Da, bom zelo prijazna kuharica.
BETI OMAN, 2,b
Rada bi bila zdravnica. Rada bi zdravila otroke in odrasle. Za to moram narediti zdravniško šolo. Potrudila se bom bili dobra zdravnica.
MAŠA PERKO, 2.b
Ko bom velika, bom imela svojo hišo. V hiši bom kuhala, pospravljala, postiljala postelje. Imela bom svoj avto in velikokrat bom šla na izlete in obiske. Imela bom otroke, ki bodo hodili v šolo in se marsikaj naučili.Mogoče bom imela psa, ki me bo ubogal. Hodila bom tudi v službo.
MAJA ZUPAN, 2.a
Rad bi postal policaj ali gasilec. Lahko bi ustavljal in gasil požare.
ŽIGA TRUDEN, 2.b
Rada bi postala Ulmska igralka, ker bi rada nastopala. Zelo se bom potrudila. Pred seboj pa imam še veliko učenja. Želim si, da bi bila dobra filmska igralka.
ŠPELA SREČNIK, 2.b
Rad bi postal policaj. Ko bom policaj, bom učil policaje in bom prijazen.
GORAN MIJUŠKOVIČ, 2.b
Rada bi postala frizerka. Rada delam frizure. Všeč mi je ta poklic.Tudi mami pravi, da bom frizerka.
ANELA DIZDAREVIČ, 2.b
Rada bi postala filmska igralka, ker sem navajena nastopati na odru. Zelo se bom potrudila. Pred seboj imam še veliko učenja.
PETRA KNIFIC, 2.b
Postal bom policaj, ker policaji trenirajo, dobijo policijsko opremo in avtomobil. Policaji radi lovijo roparje, potem jih dajo v zapor. Veliko policajev dela na mejnih prehodih.
ADMIR MURATOVIČ, 2.b
V	ŠOLO HODI, A NI UČENEC,
STROG JE KAR ZA DVA,
ZA PRIDNE PA MEHKO SRCE IMA.
KDO JE TO ?
Seveda, vsi ste uganili, da je to ravnatelj naše šole. Vsak dan ga srečujemo, pa vendar ga ne poznamo dobro. Za vas smo pripravili ta pogovor.
KAKŠNI SO BILI VAŠI USPEHI V OSNOVNI ŠOLI?
V	šoli sem bil odličen učenec.
ALI SO VAM BILI VŠEČ UČITELJI, KI SO VAS UČILI ?
Da, a najboljši je bil profesor geografije.
STE SE S SOŠOLCI DOBRO RAZUMELI ?
Zelo dobro. Tako dobro, da smo šli kar sami na izlet.
KAM STE SE VPISALI PO OSEMLETKI ?
Vpisal sem se na gimnazijo v Kamniku.
KOLIKO ČASA STE ŽE RAVNATELJ ?
Že sedem let
KAKO SE POČUTITE KOT GLAVNI NA ŠOLI ?
Lepo, če teče vse kot mora, slabo pa takrat, ko moram izrekati ukrepe, kijih sam ne maram, ampak moram, da bo šolsko delo teklo kot mora.
ZAKAJ SE VAS UČENCI BOJIJO ?
No, upam, da se me otroci ne bojijo, če pa se me kdo boji, pa nima vzroka za to. Jaz vsakemu hočem dobro.
LETOS IMAMO PA VEČ POČITNIC.
Počitnic ni več, kot jih je bilo doslej, so pa drugače razporejene. Prepričan sem, da tisti učenci, ki so dva meseca dobro in trdo deleli, potrebujejo nekaj predaha. Tisti, ki ni delal, jih seveda ne zasluži, pa naj bi med počitnicami nadoknadil vsaj delček tistega, kar je zamudil.
ZAKAJ MORATE BITI DALJ ČASA V ŠOLI KOT DRUGI ?
Ravnatelj mora poskrbeti za organizacijo dela vseh na šoli, to pa niso le učenci in učitelji, temveč tudi drugi delavci.
ZAKAJ STE SE ODLOČILI, DA JE V PRVEM IN DRUGEM RAZREDU PISNO OCENJEVANJE ?
Rad bi videl, da bi se učenci učili, da bi kaj znali, ne pa za ocene. Moja želja je , da bi sčasoma to prenesli v vse razrede.
KAJ STE PO HOROSKOPU ?
Ha, ha, jaz sem lev.
IMATE DOMA KAKŠNO ŽIVAL ?
Zelo rad imam živali, sam pa doma nimam nobene.
KAJ ŽELITE NAM UČENCEM ?
Vse lepo in da bi se dobro učili. Predvsem pa vam želim, da bi spoznali, da vas bosta le učenje in znanje pripeljala do uresničitve tistega, kar bi radi v življenju delali in bili.
TUDI MI VAM ŽELIMO VSE NAJLEPŠE IN HVALA ZA POGOVOR.
TJAŠA KRAVCAR IN MATEJA ROPOŠA, 5.a
NAŠ RAZRED je 7.b. Sestavlja ga 26 učencev, 12 punc in 14 fantov.Naša razredničarka je Vida Dežman. Vsi se dobro razumemo, kljub temu pa se najde tudi kdo, ki to razumevanje pokvari. Nekateri se učimo boljše, nekateri pa malo slabše. Po uspehu smo nekje na sredini.
Kakšne šolske ure se nam zdijo zanimive, kakšne pa dolgočasne in takrat komaj čakamo odmorov, ki se nam zdijo zelo kratki. Kdaj pa kdaj se tudi skregamo, vendar se kmalu pobotamo.
Eni nam pravijo, da smo še kar uspešni, drugi pa, da premalo poslušamo in to vpliva na naše ocene. Morda pa se bomo poboljšali in potem bodo vsi zadovoljni. Pred nami je še eno leto in ker bomo takrat tudi starejši, bo morda naše učenje uspešnejše in razumevanje boljše.
NINA MLAKAR , 7.b
KO BOM JESENI STOPIL V NOVO ŠOLO , bom dobil nove učitelje in sošolce. Upam, da bom pametnejši kot sedaj. Doma premišljujem, kaj vse me čaka. Po besedah moje sestre in bratranca, bo to prava mučilnica. Upam, da moje mučenje ne bo zastonj.
ALEŠ ROZMAN, 8.a
Ko bo nastopil čas za vstop v drugo šolo, se mi bo sprva zdelo vse bolj zanimivo. Spoznal bom nove prijatelje. Lahko bom boljši, lahko slabši, saj se nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo. Moral se bom voziti z avtobusom, tudi to bo zame nekaj novega.
BLAŽ AHAČIČ, 8.a
Pričakujem, da bom iz srednje šole odnesel veliko znanja in veselja.
JOŽE GODNOV, 8.a
PTIČI
GlflVf) - BVA GRfSHflMfc RJfi
~--	i
kl	Po VALOVIH, i UJEMO
LUKMj£,KAMOR vlepimo MR
Notrf)nji sjrrni kljun,hepljemfi
■ T LEPlLjDM CöFLOTPJpow)
^ NHSLoNI Glrvo
Nfi
PFPJt - HR[2E mo /2 KOLPii PflPlßJfl-
PpRVE MEŠAMO V OOLOC. iRPoPf: Djv f»,ß C,D,0,0,0,11,^. )
KLjun 4 Deli ~ btbrnvLjENu v dvr opla Barv/vi sfleshrnbr KLjUNf)
greP)£n . variante so
ib.KLMU	„	fif,*LliNE
OKO:	,
Kolrz papir
P. kljun,	f
'lepljeno z
OHOJEM	P£R0:	'—i
Kljun ^ertavimo im gr irlepjm0 Nfi notranjo BtRAn glave
VARIANTE
kuj nov
VAR)AMT£
oči
PRI NAS DOMA
Pri nas doma smo veseli vsi-očka, mamica ler bratje mi.
Mami peče zajca, ati kuha jajca, mi trije pa zase pečemo klobase.
Ko se iz šole vrnemo, se na kavč zvrnemo.
Mami se hudo jezi, češ da smo preveč leni.
Ko nalogo delamo, se med sabo kregamo.
Nič ne znamo potrpeti, ker smo pravi bimboleti.
A zvečer je fletno spet, v hiši je pravi kabaret.
Smejemo se, pojemo in počasi zadremljemo.
ROK ZUPAN, 5.b
Moja družina šteje štiri člane. Moja mamica hodi v službo, moj očka hodi v Peko. Bratca peljemo k teti Dani. Velikokrat smo sami, ker gre očka na službeno pot. Ob sobotah in nedeljah gremo na izlete.
NADJA ŠTUCIN, 2.a
Moja družina šteje štiri člane. Živimo v majhni hiši z vrtom. V družini se imamo radi. Imam starejšega brata, ki hodi v četrti razred. Mami in ati hodita v tovarno BPT v Tržiču.
MAJA ZUPAN, 2.r.
Naša družina šteje štiri člane. Vsak ima svojo sobo. Včasih gremo tudi na Ravne pogledat mamo Albino. Pri mami imamo psa Murča.
GREGOR PUNGARŠEK, 2.a
V šolo hodim že štiri mesece. Uči me gospa Mirjana. Sedim skupaj z Urbanom. V šolo hodim zelo rad. Rad tudi berem in rišem.
ALJAŽ COTELJ, La
Obiskujem prvi razred. V šolo hodim rada. Naučila sem se že brati in pisati. Rada tudi računam. Domače naloge delam sama.
TINA MLINARIČ, La
V šoli je lepo. V šolo rada hodim. V šoli pišemo, rišemo in računamo. V šoli sem pridna. V šoli pišemo stavke.
EVA HLEBŠ, La
Sem povprečna rjavolaska in se ne razlikujem od drugih. Zelo rada sem v dobri družbi, kjer se smejim in sprostim. Taka družba je zame super, saj se lahko znorim. Drugače sem resna. Večkrat potrebujem koga, s katerim se lahko pogovorim ali razjočem na njegovi rami. Imam srečo, saj imam dve prijateljici, ki sta vedno na voljo za pogovor in tolažbo.
Drugačna sem do tistih, ki jih ne poznam dobro. Zelo sem nezaupljiva in ne verjamem vsaki besedi.
Živim v Tržiču, kjer nameravam tudi ostati. Ta kraj mi je pri srcu, saj sem tu doživela dosedanje najlepše dni.
Rada imam naravo in živali, še posebno obožujem pse. Z njimi se zelo veliko ukvarjam in vzamejo mi kar precej časa.
Moja posebna strast so knjige. Naravnost obožujem romane ali zgodovinske in pustolovske zgodbe. Zelo rada preberem tudi kakšno angleško knjižico.
V šoli sem se do sedaj dobro odrezala in upam, da bo šlo tako tudi naprej. Zelo me veselijo in zanimajo jeziki, najbolj pa angleščina in francoščina. Jezike nameravam študirati in postati turistična vodička ali pa učiteljica angleščine.
Takšna sem jaz. Upam, da me nihče ne bo poskušal spreminjati, saj potem to ne bom več JAZ.
MAJA VESTER, 7.c
Včasih se sprašujem, kaj sploh je mladost. Pa si ne znam razložiti. Mladost je takrat, ko si star manj kot 18 let, ko preživljaš otroška leta. V teh letih se marsikomu zgodi kakšna norost.
ANŽE LAUSEGER, 8.b
RADA BI IMELA PSA,
mini pekinezerčka.
Skupaj bi se vedno igrala in pa tudi pomagala.
Rada bi imela psa, po imenu Timija.
Skupaj šla bi na sprehode in na prave pustne shode.
NEŽA ROPRET, 3.c
PSIČEK TOMI
Tomije zelo igriv psiček. Najraje mi liže roko. Na vsak gib je zelo pozoren. Če začnem z nogo udarjati takt, se kjub verigi, na katero je priklenjen, zapodi v mojo nogo. Če pride k hiši neznanec, se zapodi v njega. Kadar je razigran, laja za najmanjšo malenkost.
NEJC BEČAN, 3.a
MOJ STRIC KARLO AHAČIČ, GLASBENIK
Kdaj in kje si se začel ukvarjati z glasbo ?
Z glasbo sem se srečal že doma, saj je bil moj oče izvrsten citraš. Mene je vpisal v Glasbeno šolo Tržič, kjer sem se osem let učil violino. Na srednji glasbeni šoli sem se učil klavir in kontrabas, vmes brenkal na kitaro in nato končal Pedagoško akademijo in tako postal učitelj glasbe.
V Tržiču si bil član skupine Sedmina, s katero ste posneli ploščo, kako je bilo v Ljubljani?
Ko sem se preselil v Ljubljano, sem se seznanil s Tomažem Rauchom in Romanom Ravničem. Ustanovili smo skupino Trinajsto prase. Pričeli smo zbirati in igrati staro godčevsko glasbo. Za igranje smo uporabljali pristne stare instrumente. S starimi vižami smo prepotovali lep kos sveta.
Kje vse ste igrali ?
Veliko smo nastopali po Sloveniji, igrali smo v Avstriji, Italiji, na Nizozemskem in v Argentini.
Zakaj ste si nadeli tako nenavadno ime ?
To je pa tako, svinja ima dvanajst seskov. Če skoti trinajst prašičkov, je ponavadi eden obsojen na smrt. Podobno je z našo staro godčevsko glasbo, zato smo jo skušali oživiti in ohraniti.
Na kakšen način ?
Z živimi koncerti, nekaj TV posnetki in z dvema kasetama.
Kaj počneš sedaj in tvoji načrti ?
Po približno petih letih smo se s skupino Trinajsto prase razšli. Z glasbo se še vedno ukvarjam, vleče pa me tudi v slikarstvo.
Hvala za pogovor in veliko uspehov !
EVA MARŠIČ, 4.c
MED POUKOM
Tjaša kar povprek čeblja,
Rusija s sosedo godrnja.
Jernej pa nam zaigra, da se strese zemlja in še tla.
Da nam hitro mine čas, mi zapojemo v en glas, tolčemo z nogami, ploskamo z rokami.
Saša z Vesno se igra,
Maja tiho zareglja.
Zadaj nekaj poči,
Alenki smeh iz trebuha skoči.
MARUŠA GRAH, 6.c
Rada hodim v šolo. V šoli se naučimo veliko zanimivega. Najraje imam matematiko. Tildi telovadba mi je všeč. S sošolci in sošolkami se dobro razumem.
MELANIJA KOGOJ, l.c
Ime mi je Alen in hodim v prvi razred. Že v malo šolo sem rad hodil, v šolo pa hodim še raje. Naučil sem se brati, pisati in računati. Zelo rad berem knjige, ki si jih izposodim v knjižnici. Imamo prijazno učiteljico. Vse nas ima rada, vsakemu pomaga in nas nikoli ne krega. Med odmori se lovimo, hodimo k zobozdravnici. Vpisal sem se tudi k telovadbi, ki jo imamo ob petkih. V šoli mi je zelo všeč, a vseeno komaj čakam, da bodo počitnice. Odšel bom na morje, hodil v hribe in se veselil novega šolskega leta.
ALEN BOŠTJANČIČ, l.C
Nenehno zaspana,
Enako zagnana.
Žogo sem ter tja preganja,
A vedno ona zmaga.
NEŽA GLOBOČNIK, 8.b

MATkjllAk •'
-	VOl-NA
-	II OIZHA^KH H	MaUE^EME
-	Testenine (^?ovi\i\)
-	IblAGjO
-TAPIR (ca^cpi^mi!tkalni li^ti ) etutp papu , CEJ-ofaia rapt, <9voj mi Tapir , oüPapmi tRauovi .... )
-jŠPAGA -vnv
\l TLAGA Tapirja MAPEIhKo THAUoVk OSMOVA 1
-	IGOUP^I Tei HUGtOip IMOC^ANJIC
-	^E^ITA [ZAPa II TbLAGA
-	^tapa KAPA IA PLAVAM^
IAS£ GIMAKj AU\ LEPIMO NA OBNOVO
ToaiAE Pl MAMO
tudi PoIe ii taP'uja /
VOLK£ S'MAMj	LTp 'T P
l/PöPOM ^TVO'tvJA VVT)
(p.- Te Želimo LASA^PPLAMO I VoLMG H\ TE 'ftlEA IR ' ITOUATLpKiA IN SMO 76 SPaPAU.	dolPikia la^
VOUVX) MMlEltViO K)A "PoiAV/bM0
Tc " ■
i&LŽIMO
TAPIUNI ra A HO Vi
PUST - ŠIROKIH UST
Komaj čakajo otroci vsi, da jih pustni torek doleti.
Ko pust pride med nas, otroci že hitimo v vas.
Maškare zares smo lepe, vse pisane so naše obleke, nosovi so rdeči in čevlji prav svetleči.
MAJA JANČEVA, 7.c
PRIPRAVITE OKUSNE PUSTNE DOBROTE !
KROFI
Potrebujete : 1 kg moke,
15 dag sladkorja, lO dag masla,
14 rumenjakov,
pomarančno in limonino lupino, mleko, sladko smetano, mannelado.
V moko zdrobimo kvas. Rumenjake in sladkor penasto umešamo. Naribamo pomarančno in limonino lupino. Pogrejemo mleko in smetano, daje oboje mlačno. Iz moke , vzhajanega kvasa, mleka in smetane, naribane lupinice ter stopljenega masla naredimo testo. Testo ne gnetemo, ampak stepemo. Nasvet moje mame: testo naj bo mehko, sicer so krofi težki, pri stepanju ne dvigujte testa previsoko, sicer bodo v krofih luknje.
Ko se testo loči od posode in kuhalnice, ga pokrijemo. Zelo pomembno je, da je testo na toplem, kjer naj vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na pomokano desko ali prt. Razvaljamo ga za pol prsta debelo. Z obročkom izrežemo krofe. Na polovico teh krogov damo po žličko marmelade. Točno na sredino. Ta krog pokrijemo z drugim. Dobro stisnite robove, da pri cvrtju marmelada ne uhaja. Surove krofe položimo na pomokan prt za dva prsta narazen. Pustimo, da še vzhajajo, nato jih ocvremo v olju.
MAJA VESTER, 7.c
Veter poje, žvižga.
Avto sto na uro gre.
Noga včasih zlomi se.
Jajce tudi razbije se,
A vse to narobe je.
Berilo vsak dan ni odprto.
Eva večkrat se smeji.
Goba zmerom ni najboljša.
Ura vsak dan te zbudi.
Še enkrat pesmico povej in vesel boš kakor prej.
VANJA BEGUŠ, 4.r
Mojemu najmlajšemu bratcu je ime Grega. Star je bil pet let. Če ga kdo pokliče Grega, se takoj razjezi in pravi, daje Gregi.
Gregi se je rodil z veliko srčno napako. Ko je bil star deset mesecev, je bil že operiran. Zalo je še zdaj velikokrat bolan. Večkrat ima angino. Zdravniki mu obljubljajo še eno operacijo, ko bo malo večji. Meni se zelo smili, zato ga imam še toliko bolj rada.
MARJETKA VALJAVEC, 3.a
Pet let sem čakal, da bi vesoljec postal.
Pet let sem sanjal, da bi se luni klanjal.
Pet dni sem premišljeval, s kakšno ladjo bi potoval.
Potem sem končno med zvezde poletel.
Vrnil sem se hitro, srečno.
Ne bi rad ostal tam večno. Prinesel sem si kamen za spomin, zdaj pa raje doma spim.
ROBI BITEŽNIK, 4.a
L AU K U ^	1WUy\
TaPiU (toACUY^I ! ČASOUISM)); i-lTPlU^A \iO\)A
UoT)aho
/ LUPILO X/\ TA'Pir^L
'K

HOIAO
a) O5M0VA TL imolMUU I4I
0 ^	I
GA MAKAUUKo 5 LUEMO 2A 'UOUL ;DA 5£ TAPlU lOAM^ ML L£UI
b) OSMOVA 'II IGALOM
A
T)gU>)Mq DVj£ LATLFI
7Q5KJPLL U>£k/\ :
ČASg?I!))oi 7a?IU MAIUGAMO ioA VAAM^L l)0\iU^UOL (oi A/1'	/% FöUMATA )) ^( H MAM06IMÖ V LUPlLMO ToX)0 TLU
IUUIHu TLA57 LA UjLASno TAKc(DA SL TAPTCK' ^OUU'V^.
MAULTInVo TlAST, Ul 1L ToMOLA TLTLLA TA ( Ö'-OJ TUL14UAIA oSMoMofDL^LLATpmiSio Lot
DFP)LL1£JG! UAUToM) , XAUMJO TLA57 IG)LAU 1^0 IM OGlUTiMO S T0ALL7MIM TATlujüM(UA JiG TOLj GLADIM ; ULT Xf> 'Uou\o LA^A£ TAUMAU . Gfc i~hĆ£Vj DoDaT! mgg^ lHLCtZA>AO IMDiCC TATIJA, Xp TdloI'Mu GA UG\iU5lf*/0 7£D. 'UMMT'PIO 5 ^LASr\0 Ta^IuV TALLÖ( TA Me O^ATjt.
M S^O ILomoaLI MASLE / 5U5/MO; SUiAO ?A Jo SL 7U'h£UMo T3AA7VMA0 S t-pm7,ei>A UaUMM' ( Go57L Tawe') ,Da ULELUHl OSvMjDO ^ MA Homcu Da UaULDIUC 5L 017PH7/ML.
DINOZAVRI
DINOZA VROM ANIJ A
Dinozavri so bili veliki in majhni. Dinozavri so izumrli. Doma berem revijo Dinozavri. Sestavil sem že celega dinozavra.
JAN SAJOVEC- DOLINAR, l.b
Dinozavri so živeli v dinoblokih in dinohišah, revni pa v votlinah in pod smrekami.
TOMAŽ STRITIH, 6.b
Dinozavri so bili pravi orjaki. Kraljevi tiranozaver je bil napadalen. Tehtal je 1500 kg.
DAVOR ZUPANC, La
Tiranozaver ni zaman nosil svojega imena, saj bolj krvoločnega in požrešnega ni bilo med vsemi dinozavri. Bil je dolg 16 m, 6 m visok , tehtal je 8 ton. Živel je v kredi. Bil je res orjak, ropar, kakršnega ni nosila Zemlja. Kjer se je pojavil, je vse bežalo pred njim. Strašne, skoraj meter dolge zobate čeljusti, so bile res učinkovito obrambno sredstvo. Zobje so bili dolgi 13 cm, za boljšo prebavo je požiral kamenje.
TINA GARIBOVIČ, l.b
Dinozavri so izumrli zaradi človeka, kije prišel s časovnim strojem in jih spravil v osrčje Zemlje.
JANEZ ZAMAN, 6.b
Dinozavri so izumrli zaradi potresov in ledenih dob. Izumrli so tudi zaradi medsebojnih obračunavanj. Nekateri so tudi vse to preživeli, vendar le do takrat, koje Pandora odprla skrinjico.
URBAN ZUPAN, 6.b
Dinozavri so bile velike živali. Bili so rastlinojedi in mesojedi, živeli so na kopnem in v velikih jezerih. Bili so tudi leteči dinozavri. Danes imamo kuščarje in druge plazilce, ki so zelo podobni dinozavrom, le da so manjši.
PETRA ŠUŠTARŠIČ, l.b
Dinozavri so izumrli zaradi sonca, ker so se spekli v pečenko, kalero so mesojedi dinozavri z užitkom pojedli, ne da bi vedeli, daje to zanje strup.
ROK KIKEL, 6.b
Dinozavri so bili plazilci kot krokodili. Imeli so luskasto kožo in so legli jajca. Imeli so dolge noge, da so se hitro premikali po kopnem. Poznamo na stotine različnih vrst, ki se med seboj razlikujejo po obliki, velikosti in času, v katerem so živeli. Pred približno 65 milijoni let so dinozavri ter plavajoči in leteči plazilci izumrli. Pravi vzrok je še vedno skrivnost.
VANJA ŠUMIČ, l.a
Izumrli so zaradi tega, ker so pojedli vso hrano in potem ni ostalo nič. Mislim pa, da so se tako najedli, da so zaspali in sedaj se bodo spet zbudili iz spanca.
PRIMOŽ BERTONCELJ, 6.b
Dinozavri so živeli pred milijoni let. Nekateri so bili zelo veliki. Bili so plazilci kot kuščarji. Izvalili so se iz jajc. Jedli so rastline in meso.
ŽIGA PAGON, l.b
Dinozavri so izumrli, ker jim je bilo dolgočasno početi zmeraj ene in iste stvari. Zbrali so se v dino-parlamentu in se dogovorili, da vsi skupaj pozabijo dihati.
ROBERT RAKOVEC, 6.b
Če bi srečal ljubeznivo gospo, ki je v svojem telesu čarovnica, ne bi vedel, daje čarovnica. Raje bi se malo ognil in jo lepo pozdravil. Mogoče bi naklepala ravno mene zmleti v prah. Upal bi, da ni prava čarovnica.
LADO DEŽMAN, 4.a
Če bi srečal pravo čarovnico, se ne bi ustrašil, ker je človek kot vsi ljudje. Če bi me zasledovala, me ne bi ganilo, saj ne bi vedel, da ima čarovniško moč. Lahko pa bi se zgodilo, da bi me zmaličila in zdrobila v nevidni prah. To bi bil moj konec.
KLEMEN SRNA, 4.a

MOJA PRIJATELJICA je Petra Oman. Zelo rada se krega, če ni kaj po njeni volji. Rada se sanka in kepa. To opravi zelo dobro. Stanuje daleč od mene. Srečava se v avtobusu in tudi na vasi, slišiva se po telefonu.
SONJA MEGLIČ, 4a
Tanja, to sem jaz.
A vseeno Ne vem, kaj bi Jaz rada sedaj.
Ah, bom že kaj!!
TANJA PERNUŠ, 8.b
Mladost je čas, v katerem odraščaš. Z mladostjo je povezana tudi norost, ki pa jo večkrat odrasli ne razumejo.
JAKA ZADNIKAR, 8.c
Moj bratec je star dve leti. Ime mu je Anže. Ima svetle lase in zelo svetlo polt. Z njim se velikokrat igram. Seveda, tudi moja sestrica se igra z njim. Dobil je mavec na obe nogi. Ni se polomil, kje pa, samo nogi mu ne rasteta enakomerno. Z mamico hodi na fizioterapijo. Vsak dan sva skupaj. Narisala sem mu cesto za njegove avtomobile. Bil je zelo vesel. Zakaj pa ne ? Saj se zelo rad igra z avtomobilčki.
KATJUŠA GOLMAJER, 3.a
Jaz imam rad mamo Rozi. Živi v Bistrici. Je srednje postave in majhne rasti. Ima rjave lase in sive oči. Očala nosi že od malih nog. Je zelo vitalna. Hodi še vedno v službo. Zaposlena je pri Dnevniku. Vsako jutro vstaja zelo zgodaj. Je raznašalka časopisa Dnevnik. Dela v lepem in slabem vremenu. Odločil sem se, da ji bom pomagal. Hodila sva s kolesi od bloka do bloka in od hiše do hiše. Tako sva se zabavala med službo. Po končanem pouku pridem k njej, včasih pri njej tudi kosim. Potrudil se bom in ji še naprej pomagal in jo imel zelo, zelo rad.
ANŽE ŠVAB, 3.a
Imam veliko prijateljic, ena izmed njih je moja sošolka. V šoli sediva skupaj, se dobro razumeva, a včasih se tudi prepirava. Če zbolim, mi pride pokazat nalogo. Vsakomur rada pomaga. Prijateljica ima rjave, kratke lase, velike temne oči, je bolj okrogle postave. Rada posluša glasbo in gleda televizijo.
ANITA KUZMA, 4.a
Pri nas doma imamo muco Taro. Stara je štiri leta. Je črna in ima dolgo dlako. Čeprav je zelo huda, jo imam zelo rad. Vsak dan, ko pridem iz šole, skoči k meni. Z glasnim mijavkanjem me pozdravi. Vzamem jo v naročje in jo pobožam. Nesem jo v kuhinjo, dajo nahranim. Vsako jutro si umije tačke. Bilo bi res pusto, če v našem stanovanju ne bi imeli Tare. Velikokrat jo opazujem, kako se igra. Povsod po stanovanju ležijo žogice, kocke, vrvice. Muca Tara je dobila novo mačjo prijateljico Lenčo. Nadomestila ji je mamico.
V našem domu je sedaj še bolj veselo. Še dolgo naj tako ostane, saj imamo muci radi.
ŽIGA UZAR, 4.c
POŽAR
V gozdu se sprehaja otrok. Ni vedel, ne kam ne kod. Pri sebi imel je vžigalice, roke so se igrale, bele palčice so se prižgale.
Fantek stekel je naprej, da umaknil bi se požaru.
Pa prišli so gasilci mladi.
Urno pogasili so, da vsi so se smejali.
AJDA JALOVEC, 6.b
Šolske počitnice sem preživela pri stari mami. Neko dopoldne sva se z atom odpravila na sprehod po gozdu. Narava je bila čudovita, vsa pobeljena s snegom. Ko sva hodila po gozdni poti, sem zagledala stopinje. Ata mi je povedal, da v bližini krmijo sme. Zelo dolgo sva hodila, da sva prišla do koče, kjer lovci krmijo živali. Kar naenkrat sva zagledala smo, a je v hipu zbežala. Srna je zelo plaha žival. Odpravila sva se nazaj v dolino. Meni je zelo drselo in tudi atu, a sva srečno prišla domov.
BRIGITA ZUPAN, 4.a
WHO AM I ?
Em a girl, not a boy. l’m a human not a toy.
I have feelings and a big heart.
I have friends, l’m quite smart.
1 have brown hair and brovn eyes.
1 like advantures,
I hale lies.
I know that you know me.
I greet you : HI !
Now you teli me WHO AM I ?
ANITA VETERNIK, 7.a
LAR FE LAM RO IZDELAMO TUDI IZ NA^t/POI/ALM IH PAPIRNIM VREČK } ki	ODREirMo Roče:
□ 0 D
Škatlica vžigalic T^otram^
Del)
NALEPLJEME VŽ i6AL|r-p
	JIKU^l-
	't0&
l—	
ZA IZ DETLAVO LAHKC ^P^RAblho rCDi TRAKou^___|^_ PAPIR JA;
R) JIH 5
Nakodramo
škarjami
O^TAKJ k I
Volne^ bLA&A ^
OKRASiho LAHKO 5
; h/ALEPkAMl ; TFSTFW/NJAtt/ (VOLZK,)^ PJrRf c,, (mčjFh)
VODORAVNO IN NAVPIČNO
	2	3	4
2			
3			
4			
1.	PUSTNA SLADICA
2.	DEL TELESA
3.	SLONOV ČEKAN
4.	HE. NA DRAVI
1				X	2	3	
4		X		X	5		
6							
	7		X	8			
	9			v		X	
VODORAVNO
NAVPIČNO
1 .del telesa	2. del polja
4.osebni zaimek	3. pernata žival
5.	pritrdilnica
6.	naš kraj
7.	oziralni zaimek
8.	Adamova žena
9.	ni nesreča, je------------
SESTAVIL : ROK AHAČIČ, 8.a
MGTtujceic
IC^y
c, -pfALZAMl
^Ck *	i
-^jkJA ^	ilCC ( Ol/ITfe t \JoWo
0&.C)0VkJA h/kiH[JA :
s/
M -
0£lUrj£
0<iC<9?-IHo
S
TEM (v/o
je le^ije^ ened ol^cu UvW
p9i>Klcw mecjcv S IC	KW
So
^O^/e^AMA 2amj IM TUtZxD
IM VZSl FU4EII2AKJA 5 VfeMrL)o
«ll «J«a» chbo.3 i,£ (tUM6„,
HobOJr^
o
CßAJC
RAZISKOVALNA NALOGA
PUST NA SLOVENSKEM
ZGODOVINSKI KROŽEK:
Bešlagič Petra Gabor Urška Germovšek Špela Lučič Ana Mežek Marjana Ropret Saša Šuštar Maja Veselinovič Barbara
mentor: prof. Mojca Zaplotnik
GORENJSKA
PUSTNE MASKE:
Star par
Star parje značilen za Gorenjsko. V sprevodu je na častnem mestu. Vanj so se oblekli predvsem starejši. Oblekli so stara oblačila in našemili kot starec in starka. Ponekod je navada, da se vanj oblečejo otroci. (Na Bledu mu pravijo Ta star in ta stara, v Četeni ravnini Pust in Pustovka, v Tuhinjski dolini Mož in Žena.)
Kurent
Kurent je bil odet v star kožuh, imel kosmato larfo na obrazu, star klobuk na glavi in kozje roge na njem. Tak je sedel na saneh.
Pehtra baba
Oblečena je v kožuh in ima obličje iz ovčjega kožuha z dolgim jezikom in kravjimi rogovi, okrog pasu pa nosi verigo s težkimi zvonci.
PUSTNI OBIČAJI:
Svatovski sprevod
Svatovski sprevod je bil v navadi na Gorenjskem. (Radovljica) Okoli pa so vozili tudi pustno žival. Gonjači so bili našemljeni v popotnike iz Jutrove dežele.
Sežiganje pusta
Najprej so pripravili stare metle, koše, zaboje...za požig, katere je nanosila cela vas. Na pustni torek so ob sončnem zahodu zažgali pusta. Potem so ob ognju rajali vso noč. Če pust ni hotel goreti je bila to sramota za kurjače.
Ploh
Fantje so od najbogatejšega kmeta izprosili smreko, jo posekali in okrasili ter jo s konji pripeljali v vas. Vsi so bili našemljeni. Potem sojo prodali, izkupiček pa zapili. Ponekod ploh pripeljeta dve maškari. Postavita jo na hišo dekletu, ki se v predpustnem času ni poročilo. Vodja ji prebere tudi posmehljiv govor.
KDOR SE NA PUSTA DO SITEGA NAJE, BO VSE LETO GLADOVAL.
NOTRANJSKA PUSTNE MASKE:
Baba, ki nosi deda
To je priljubljena maska, ki jo predstavlja le en fant v koši brez dna. Pred koš mu pritrdijo lutko, ki predstavlja zgornji del babe. Tako daje maska videz, da ženska nosi moškega, lahko pa je tudi obratno. Po ljudskem izročilu Ta stara predstavlja pomlad, ki odnaša zimo.
Cerkljanski laufarii
Ti imajo zelo zaokrožen scenarij. Pust je tam krivec vsega hudega, zato ga sodnik obtoži na smrt. Je osrednji lik laufarske družbe. Oblečen je v obleko pošito z mahom, na obrazu nosi leseno masko in ima merjaščeve čekane. Kljub temu izgleda prijazen.
PUSTNI OBIČAJI:
Cemiški karneval
V Cerknici je še vedni živ karneval. Kot star pustni lik je ostal poganjač z dolgim bičem, s katerim preganja otroke. V zadnjih letih pa so v Cerkniški karneval vključili znane zgodovinske osebe in dogodke iz njihove okolice ter bogata izročila J. V. Valvasorja. V Cerknici najdemo še povodnega moža, žabe, polhe,...
Bloško pustno smučanje
Za Bloško planoto je v pustnih dneh značilno smučanje in drsanje. To je za tamkajšnje prebivalce poseben praznik. Drsanje in smučanje prinaša dobro letino.
PUST ZJUTRAJ OBLAČEN, KMET AJDE JESENI BO LAČEN.
PRIMORSKA
PUSTNE MASKE:
Škoromati
Na Primorskem so se ohranile vse v današnji čas pustne maske in z njimi tudi tradicionalne šeme. Njihovi glavni nosilci so bile fantovske družbe. Po njihovi zaslugi so se ohranili Škoromati, slikovite maske z zvonci v bokinih. Imajo lesene maske, ki so si jih fantje sami izdolbli, ali pa so obraz namažejo s sajami. Oblečeni so v volčjo kožo, v rokah imajo velike klešče.
Poberi n
Zelo važen je poberin. Ta se ne našemi, ampak se lepše obleče in si zatakne šopek za gumbnico. Njegova naloga je, da pobere darove. Zato ima poseben koš. Značilen je njegov klobuk, ki je sešit iz umetnih rož.
PUSTNI OBIČAJ:
Banski karneval
Skupaj nastopata dva pusta. Obleko imata pošito s pisanimi trakovi. Prvi nosi pepel, drugi lesene škornje. Na hrbtu imata koš za darove. V sprevodu sledijo Škožuhar, Poberin, Škoromati,... in zraven nosijo tudi pusta, katerega potem zažgejo.
KDOR NA PUSTA DRVA KOLJE, JE VSE LETO DOBRE VOLJE.
DOLENJSKA
PUSTNE MASKE:
Grbec
... je potegnil nas star narobe obrnjen kožuh in si ga pripasal z vrvjo, na katero je pritrdil nekaj kravjih zvoncev. Grbčeva larla je bila grozna, narejena iz temne kožuhovine. Na glavo si je pritrdil star klobuk, ki si gaje polepšal s pisanimi trakovi, s puranjim in pavjim perjem. Za orožje mu je služila gorjača.
PUSTNI OBIČAJI:
Kostanieviška Šelma
V Kostanjevici, v starem mestu ob Krki, se je ohranila svojevrstna šemska dediščina. V vsem tem je obdržalo mnogo starosvetnih potez in postalo živo pustno izročilo, ki sega že od leta 1854. Staro in mlado mora biti našemljeno, vsi so včlanjeni v svojevrstno družbo norcev. Na pustno nedeljo se oglasi po kostanjeviških ulicah bobnar, poleg njega pa stražar, oblečen v cesarsko kraljevo uniformo, nekdanje meščanske garde. Sledi mu velik voz s kravjo vprego. Na vozu sedijo vsi bivši predsedniki. Bobnar razglaša prisotnim začetek pustnih prireditev.
ČE NA PUSTNI DAN DEŽUJE, FIŽOL NAM DOBRO OBRODI.
BELA KRAJINA
PUSTNI OBIČAJI:
"Nihanje” - Guganie
V Beli krajini je za pustni običaj značilno nihanje in guganje. Povsod si narede gugalnico in se "nišajo" - gugajo, za debelo repo in lepo predivo. Prvi je zastavnik, za njim ženin in nevesta, debeli kum z debelo kumo, godci, nakar se razvrstijo drugi svatje. Sprevod gre naprej po domači vasi, nato pa obišče še sosednje vasi.
Pustni sprevod v Metliki
O pustnem sprevodu v Metliki leta 1829 nam je ohranjeno zanimivo poročilo. Metličani so pripravili skupino godcev na konjih, za njimi vozijo štirje možje slamnatega pusta, ki sta ga z obeh strani božala črna dimnikarja, vsak s svojo metlo. Nato seje rzvrslil dolg sprevod. Eden izmed fantov je bil oblečen v žensko, ki je bila postna nevesta. Ni žaloval, ampak venomer zbijal nepristojne šale. Ko se je sprevod približeval župnišču, se je iz njega prikazal metliški župan s palico v roki, in v sveti jezi zavpil:"Križajte ga, križajte ga!". Dimnikarja sta z voza vrgla slamnatega pusta. Župan seje ustrašil. Pričel gaje ogovarjati, saj ni vedel, daje slamnati pust. Vsi so se mu smejali.
OB PUSTU SO ZRELE NEVESTE, OB POSTU PA PRESTE.
ŠTAJERSKA
PUSTNE MASKE:
Burkasti pobirač ali "Mostanjak"
Burkasti pobirač je oblečen v žensko in je važen spremljevalec oračev. Glavo si pokrije z ruto, na rame pa si naloži koš in v roke vzame ceker. Včasih pa se napravijo tudi v deda, ki ima koš na rami, predpasnik, slamnik na glavi in majhne grablje v roki. Nekateri si v koš naložijo tudi babo iz cunj.
Rusa. Gambela
Rusa nastopa sama s svojim gonjačem, ki se huduje in vihti bič nad nebogljeno živaljo. Hodi od hiše do hiše in otroci se je bojijo. Gambela je bila čudna štirinožna žival, ki je hlastala za krofi. Srečujemo jo povsod na Slovenskem, čeprav z drugimi imeni.
PUSTNI OBIČAJI:
Biserjanski štrajk
Svojevrstni pustni običaj je Biserjanski štrajk. Štrajk je pravzaprav vinski sod, ki drži okoli 150 litrov. Sod dva dni pred pustom spravijo na mizo v kotu, v že vnaprej določeni hiši. Najprej se pri štrajku zbere mladina, naslednji dan pa pridejo še starejši. Jedačo si prinesejo s seboj. Potem pride čas za igre, kot so: zbijajo valek in ključ, pobirajo peč, bijejo rihtarja.
Pustna ohcet
Na Štajerskem imajo za pustni čas značilno tudi pustno ohcet. Svatje se na vozovih peljejo skozi vas z okrašenimi konji. Vse mora izgledati kot na pravi poroki, zato morajo ženinovi svatje po nevesto. Poroko opravi šema, oblečena v duhovnika. Zatem ženin in nevesta s svojim spremstvom hodita od hiše do hiše s palico v rokah. V vsaki hiši plešejo in s palicami delajo velike kroge, kar pomeni veliko sreče.
PUSTNA NEDELJA POD OKNOM, VELIKA NOČ ZA PEČJO.
PREKMURJE
VESOLJNI POTOP IN KURENT
Dokler so stari Slovenci še malikovali, so mislili, daje bil v začetku sveta prisrčen vek: daje kruha na drjevju rasel in daje bilo pšenično klasje pol sežnja dilgo. Srečni ljudje so bili sprva dobri, kmalu pa so se pokvarili in postali hudobni. Tedaj so sklenili duhovi svet pokončati. Silno deževje je preplavilo zemljo. Strašne povodnji so se rešili le štirje prebivalci. Povest o treh preživelih molči, razodene nam le rešitev četrtega iz povodnje. Na visokih je rasla vinska trta, ki se je z vršičem dotikala neba. Ta, v nebo segajoča trta, je bila njegova edina rešitev. Kurent, spoštovan bog, se je usmilil moža, ki je iskal pomoč na posvečenem drevesu. Brž je jela voda odtekati in zemlja seje sušila. Rešeni človek je Kurentu obljubil, da bo vedno ljubil in rad užival sadove vinske trte in ajde. Rešen človek seje napotil s svetimi zelišči v širni svet. Ustavil seje na bregovih Jadranskega morja. Tam je posadil sveto trto in višje sveto ajdo. Še dandanes Kranjci uživajo plodove ajde in čislajo vino svojega dobrotnika.
Spominski dan na malika Kurenta, je sedanji pust in poznani Kurent.
Kurent
.. je pustna šema, napravljena v živalsko kožo. Na glavi ima kapo, ki predstavlja obraz in je iz strojenega ali barvnega usnja. Oči in usta so obrobljena z živo rdečo barvo, nos pa je podaljšan v nekakšen rilec. K ustom je prišita nit nabranega fižola, ki naj bi predstavljal zobe. Pod nosom ima pritrjena dva šopa suhe vrtne mete, ki predstavlja brke. Glavni okrasek na kapi je navzven pritrjena vranja ali puranja perut, k višku štrlita dva goveja rogova ali pa dve tanki palici, ozaljšani s šopi perja in trakovi iz pisanega svilenega papirja. Kurentovi zvonci, ki jih ima okoli pasu se dedujejo, robce in nogavice pa dobijo kurenti pri dekletih, ki ga rade vidijo. V roki kurent nosi palico - ježevko, ki je na enem koncu ovita z ježevo kožo.
PUSTNI OBIČAJI Borovo gostuvanie
Borovo gostuvanje je ženitev z drevesom. Zastopnik fantov se oženi z borom. Med slovesnostjo bor posekajo in v sprevodu odvlečejo v vas. V ženitnem sprevodu sodeluje nad 100 ljudi. Vsak od nastopajočih ima svojo vlogo in svojo posebno masko. Ena izmed teh mask je pozvačin. Pozvačini hodijo od vasi do vasi, ter vabijo in pobirajo darove. Izkupiček od darov gre v sklad borovega gostuvanja. Udeleženci se odpravijo v gozd, kjer poteka gostuvanje. Obrede opravi izkušen pop. Po šaljivem nagovoru se nevesta in ženin poročita. Po poroki bor posekajo in ga prodajo na dražbi. Borovo gostuvanje je doma le na Goričkem in Ravenskem v Prekmurju.
ČE SE PUST NA SONCU GREJE, SE LETINA MED DOBRO ŠTEJE.
STEZICE, glasilo O.Š. Bistrica pri Tržiču.
Uredniški odbor: NEŽA ROPRET, 3.c, EVA MARŠ1Č, 4.c
MATEJA ROPOŠA, 5.a, KATJA CERKOVNIK, 6.a SAŠA AHAČIČ, 6.a , ANČA GRAD1ŠAR, 6.b AJDA JALOVEC, 6.b, MAJA VESTER, 7.c in ANITA VETERNIK, 7.a
Likovne prispevke so pripravili člani likovnega krožka in njihova mentorica
JOLANDA TOMAZIN ter GABRIJELA BODLAJ.
Prispevke je lektorirala METKA KAVČIČ.
Mentorica glasila TANJA AHAČIČ.
Zahvaljujemo se ZKO Tržič za denarni prispevek ob izidu glasila.
BISTRICA PRI TRŽIČU, februar 1994