Nase žptve za doinavino. Zalostno poročilo smo prejeli dne 25. februarja, da je za cesarja in domovino dal svoje življenie mladenič Franc Stebih, zvest ud Marijine dmžbe pri Sv. LovrencuvSlov. gor. Rajni je svojčas opravljal službo cerkovnika, Bil ]e vzoren mladenič, star 20 let, Smrtno rano je dobil dne 6. oktobra, zadaj v glavo. Umrl je v bolnišnici Prosek pri Trstu dne 15. oktobra. Za njim se je posebno solzilo oko njegove matere. Drugi sin se nahaja na iužnozahodiii Ironti. Dobili smo žalostno poročilo, da je padel, od sovražne granate zadet, Anton Kozole iz rajhe nb u r š k e župnije ob Savi. Bil je v najlepšem cvetu svoje mladosti, star še le 22 let. Zapustil je svoje domaže, očeta na bojnem polju, mater s sestro na svojem rojstnem domu in drugo sestro v samostanu na Dunaju. Blagor mu, ki se spočije, na vojni zemlil v Bogu spi; lepše solnce njemu sije, lepša zarja rumeni. V spomin domovinskim žrtvam iz Veržeja: Naš trg šteje, dosedaj 12 padlih in 5 vjetih vojakov. Imena padlih so: Gajsar Alojz, Kofnik FrantJ, Kolnik Anton, Gaberc Mih.aelr SerŠen Anton, Sonaja Alojz, Sonaja Franc, Cuk Franc, Žvarc Franc 2varc Anton, Sen5ar Mihael^ Košar Alojz.. V vjetništvu se nahajajo: Seršen Alojz, Osterc Franc, Sonaja Ant., Zelenko Ivan, Koroša Andrej. Pogreša se: Kupljen Alojz, Danes, ko čitamo te vrste, lahko mimo trdimo, da se je število posameznih žrtev zvišak>r vendar so Še nam vse tažas Še neznane. Roka mi trepeta, oči se mi orose in zatemni se mi pred očmi ob uri, ko pišem te vrste mojim ljubim odživellm rojakom. Med njimi najdem toliko nekdanjih součenoev in otroških soigralcev. Kdaj, kdaj bi si domneval ob onih krasnih mlajSih dneh, ko smo se lovili, krogle odbijali in otroške vojske vodili po zelenih tratah na Glavnem frgu v Veržeju, da bom tako zgodaj ob VaSih grobovih imel beležiti te spominske vrstice? Veliko žrtev je dal primeroma majhen trg Veržej domovini, katero pa6 ljubi že s starodavnim in staroslavnim domoljubjem. Ze izza časa krutib Krucev si je spletel nevenljiv venec junaštva in vrlin: kri istoČasnih veržeiskih junakov napaja dandanes njihov fržanski narašžaj, Si vije ob teh grozepolnih časih okoli stare, razstr&ljerie zastave nekdanjih brambovcev nove lovorje. In zdi se nu, D_ stari se odpb?a]o grobovi, Iz njih votlin V oklepib. stari vstajajo rodovi, Na vrhu njim Junaka dva: Copora in Ropoša. A ob pogledu teh brezkonCnih bojev Ter ob gomilah toridh mladih roje~ In ob razpokli zemlji, kl polne jo le solze Nazaj v globlne vefinega mlru se niop«. Padlim t vefini mir in nevenljlv spomin, preostalim prlzadetim pa v tolažilo zapisal M_iko Vanda* Iz ltalijanskega bojišča Je prišlo ob Boži8a _alostno poročflo, da ]• našel t daljni tujini ma sott»- žni zemlji severno od mesta Asiago smrt za ioMtntino Janez Furbas, ugledni posestnik v MoSkanJoih pri Ptuju. Bil je še le v 40. lelu svoje steirosti. Nekdaj je služil tri leta pri dragoncih, a adaj v svetovni vojski je kot stražmojster na konju prejahal celo Galioijo; bil je prideljen tedai noki trenski koloni, Ko se je začela vojska z verolomnim Lahora, moral je z nekim municijskim oddelkom na ilalijansko bojišče in tam je našel prerano smrt najbrž pri neki razstrelbi. Clovek ne ve, kje ga Čaka b«la žena s koso. Ko je bil zadnjikrat na dopusta, se je težko ločil od svojih dragih, kakor bi bU slutil, kaj ga čaka v tujini^ Za njim žaluje neutolažljiva žena in S majhni otročiči. Rajni je bil od vseh v občini liubljen in spoštovan; tudi požarna bramba ja izgubila delavnega tovariša,. Bil je tudi blag prijafelj svojim vojnim tovarišem. Kako lepo pišejo o njem doinov njegovim znanoem! Bil je skrben, marljiv gospodar in zaradi svojega ljubeznjivega obnašanja je oživalpri vseh spoštovanje. Pri Sv. Rujpertu v Slov. gor^cah smo dne 26. februarja imeb: slovesno mrtvaško opravilo za mladeničem-vojakoin Francem Muršec iz Nadbišeca. Padel je na italijanskem bojišču od šrapnela zadet. Rajni je bil pravi vzor krščanskega mladeni6a in priden ud pevskega zbora, kjer smo obfiudovali njegov srebrno&sti glas. fAh, zdai pa nikdajveč! Dve leti je zdržal na fronti vedno čil in zdrav, zadnji fias je dobil v oskrbo Castnika in v svojl prljetni šaljivosti je rad rekel: «Zdaj pa sem že avanziral do sluge." Njegov gospod, ki je junaško smrt oznanil domu, je zapisal prošnjo umirajočega Franca: nProsim, gospod, izrofiite mojlm doma&im zadn|e pozdtave!" Blagl, nepozabni France! Bog Ti ve6ni pokoj daj, večna luč Ti sveti naj, v miru adaj po8ivaj, sveti raj uživaj! Invalid Dominik Gornik nam piše: Ia ruskega vjetništva sem se po izmenjavi vrnil na svoj dom Spodnje Hlapje, župnija S v. Jakob t BL go r.). Vest mi ne da miru; da n& bi Izvršil naročlla Petra Prebila., ki je bil z menoj v vjetništvH. Lani v juniju sem bil izmeirjan kot invalid^ IzroSiti bi moral staršem Prebila razne pisarije, pa nisem mogel, ker so mi na meji vse odvzeli in pobrah, tudi naslove od tovarišev. Zato pa hočem v »Slovienskem Gospodarju", ki je znan in razširjen po TseJ veliki Sloveniji, nekatere refii opisati: Peter Prebil Je bil dve leti v Ameriki Leta 1914, meseca maja, Je d»bil od doma veselo poroCilo, da bo njegov brat Iniel slovesno novo sv. mašo. Peter se je vrnil iz Amerike. Takrat je pa izbruhniia svetovna vojska. Tudi on je Sel k 17. peSpolku in se je vojskoval na ruskem bojišfiu, kjer ]e bil zadet od granate. Nezavestne-ga so vjeli ruskl vojaki, Jaz sem se pripeljal od turške meje kot vjetnik v Omsk v Sibiriji, kjer sva se s Petrom našla in postala najboljša prijatelia. Eno leto sva bila skupaj v bolnišnici. Začetkom leta 1918 se nm je rana zaoelila, a nato so ga operirali na vratu. Tudi to se je posrefiilo. Božjast ga Je pa lako nadlegovala, 3a ga je na teden po trt- do štfri krat vrglo. Kolikokrat sem ga rešil, da nl obležal. Revež je imel hudo trpljenje; klioal me I© po noči. ko ga je bolezen napadla. Kmalu nato ml Je povedal, da bo tudl smel iti domov. Naročil mi Je, naj to povem njegovim staršem, Naik) se je preseHl v drugo bolniSnico. Nekaj 8asa sem Se dobiTal poročila od njega. Kar naenkrat pa mi je povedal neki Nfmec, da je Peter Prebil umrL Pravi: -Klical Te }& Be po irnenn, potera je pa izdihnil." Vseporsod smo ga radi imeli, a tudi Bog ga ]• Ijubt lot p^clioal v boljSo domovina V diviziiski bolnišnici nekje na tiroteki frorti Je umrl po enem letu svoje vojaške službe v najliv Si moški dobi ua svoji bolezni dno l'«". decombra 1. 1916 Matija Zidarič, rojen v dobri, ugledni hifei ž.i dariCevi na Humu pri Ormožu, sedaj vzoron gos dar v SredišCu. Mir jo ljubil, to jo biio v i \v govem prikupljivem značaju; v veftni mir, upann.. je Bog vzel iz te dežele ncniira njogovo blago du Spavaj mirno v tuji zemlji, daleč tam v severni I; liji, iu čakaj, da zapo*e angolska trobenta! V ruskem viotništvu jo dne 8. aprila 1916 uin,pošten 331etni mladenič Peter Stubcr, doma iz K o S a k o v pri M a r i b o r u. Slufiaj je nanesel, dn sta bila z mlajšiin bratom Francetoni skupaj v vjet ništvu. Vjet je bil dne 25. marca 1915. V zadnjem \ i smu je Se prosil domače, naj molijo pri Materi >.. lostf, da bi izprosila skorajšnji mir in srečno vi-i;;tev nesrečnili vietnikov. Iz bo.išča oam pišcjo: Žalostno vest Vam porodam, da je Vaš zvest narofinik Feliks Raiito diiu 17. lebruarja bil zadet od sovražne krogle v srce in Je takoj izdihnil. Vsi smo ga imeli radi, ker je bii vrt slovenski mož, Pozdrav vsem naročnikom od 1vana Sever. Nedavno je na tirolski Ironti laška krogla ur.i<3ila mlado življenj^ črnovojniku Ivanu Slakan, doma od S v, J u r i j a pod T a b o r o m. Rajni, ki jo, bil star komaj 21 let, je bil odlikovan s srabrno kolajno II. vrste.. Bil jo krasen in postaven fanf; dičile so ga tudi mnoge duševne vrline. Dne 25. februarja se je patrulja 5 mož plazila proti sovražni postojanki. Trčila je ob sovražno patruljo smukačev, ki ^o štela 30 mož. Naši so se krepko branili in s pomo6'o bližnjih prednjih straž sovražnika razkropili. Pri tem jo zadela sovražna krogla Slakanatako nesrečno, da je bil v nekaj tronutkih mrtev. Vsi fovariši obžahremo njegovo smrt in upamo, da jo njegova duša splavala v lepše, boljše življenje. \' imenu njegovih tovajišev pošilja prisrčne pozdrave Ivan Zajšek. S f r o 6 j a v a s pri L j u t o m e v u. Zalostna novica nas je vse vaščane in domaCe globoko potrla in ranila srca, ko smo dobili žalostno poro&ilo, da je dne 14. septembra 1916 dal življenje za dom in cesaroa Četovodja Tomaž Košar na južnem bojišfiu prl Soči.Zadet je bil od sovražne italij,anske granate. Rajni junak je bil star 39 lct ter skirben in varCen gospodar. Kot izur]en kolarski raojster je bil daleč okoli na dobrem glasu ter priljubljen od vseh sosedov in znancev. Res hud udarec je za plakajočo ženo in dva nepreskrbl^ena otročiča, ki globoko žalujeta za svojim dragim in skrbnim očetom. Dobili smo žalostno poročilo. da je dne 18. februarja padel pri Gorici junaške smrti 191etni Gregor Podvršnik, zndet v glavo od sovražne mine. Bil je edini sin in tolažba matere, doma iz Kopivnik a pri Framu, Vsem padlim slovenskim junakom naj bo lahka zemlja!