gospodarske, obrtniške narodne i \ Jzhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jeniane za eelo leto 4 gold., za pol leta -> gold., za po pošti pa za ee - o leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. eetrt leta 1 gold.; pošiljane Ljubljani v sredo 26. januarija 1881. Obseg: Pomagajmo si tudi sami î î Kako sadnemu drevju gnojiti Ako je goved ovčja, pomaga to-le. Kako dolgo živi trta? 1323 Kršćanstvo pri Siovencih do Cirila in Metoda. (Dalje.) Colleetao papales o kranjskih cerkvah leta Kapelica pri sv. Petru na Trebelnem Mlinar Matiic in njegovi otroci. Naši dopisi. Novi čar. V zadnjem listu so ,,Novice" 10 postav nasveto- vale, ki so nujno potrebne, da se kmetijstvo resi po-polnega propada. Opustivši ie sploŠno besedovanje o potrebnih agrarnih reformah so kar po imenu in v šte-vilkah imenovale sredstva na pomoč kmetijstvu, da se to po poti postav popravi, kar je 12 let zanemarila nemška ustavoverska stranka, ki je gluha in šlepa bila za nadioge kmetijstva. Obrnile so se ,.Novice" zato do državnih posiancev sedanjega zbora, ki v svoji večini ima zdaj možake, kateri imajo srce za ubozega kmeta. Prav tako ! Naj bi se sedanjemu zboru posrećilo osnovati za rešitev kmetijstva neobhodno potrebnih postav. To je naloga postavedajnega zbora. Kaj pa je naloga nas kmetovalcev samih, ki stojimo zunaj zbora V Tudi mi se moramo zavedati svojih dolžnost i, da tudi mi pripomoremo k dosegi velikega cilja. Naštejmo tudi mi svoj e naloge. . 1. Pred vsem potreba je , da ljudstvo v vsako-vrstne zastope, naj so občinski, deželni ali državni zbor, vselej voli le take možé, kateri imajo srce, um in voljo v resnici za nj delati in se truditi, mu v vsakem obziru k boljši prihodnosti pomagati. Proč tedaj s hinavci, odpadniki, priliznjenci in sladkači, kateri imajo kmeta le takrat v svojih ustih, kedar upajo, da jim bode v dosego njihovih pogubnih namer na roke šel, a kedar jim je do tega dospeti pomagal, imajo ga za norca in osla, ter se za njegovo korist, prošnje in zdihovanje še zmenijo ne. Toraj proč s takimi kuka-vicami za enkrat in za vselej, ki nas, našo kri in državo tujcu brezpogojno prodajajo in splošnemu uboštvu vrata na stezaj odpirajo! Prvi pogoj za zboljšanje gmot-nega položaja so pravi zastopniki ljudstva, ln to važno zadevo ima ljudstvo v svojih rokah; le prava zavest in trdni značaj se ne srne pogrešati o volitvah, pa je korak k boljšemu narejen. *) 2. Obdelujmo manj zemlje za žito, a to dobro in pravilno, ter přiděluj mo več dobre živinske krme *') Kmalu imamo na Kranjskem volitve v kupčijsko in obrtnijsko zbornico, katera pošilja dva poslanca v deželni zbor. Naj pomaga tedaj vsak pri teh volitvah, da ne přidej o liberalci v zbornico, ki nimajo srca za domaće koristi. Pis. in redimo več živine, katera edina po nekaterih kra-jih more kmetovalca gotovega pogina rešiti. 3. Nasajajmo si več sadnega lepega drevja, in glejmo, da nam bode vsak košček zemlje dobicka dajal. 4. Potratili lišp v obleki naj bi se odpravil, ter naj bi zopet prišla obleka doma pridelane in izdelane robe bolj v navado. 5. Ogibajmo se 1 o ter i je, katera leto in dan mi-lijone goldinarjev iz žepov obožanega ljudstva spravi in pogoltne. 6. Skrbimo za to, da se osnujejo kmetijske zadruge, da si z zedinjenimi močmi omislimo praktičnih in potrebnih strojev (mašin), s katerimi se razna kmetijska delà ročno, izvrstno in dober kup opravljati morejo. 7. Skrbimo dalje tudi za to, da si ustanovimo kmetijskih posojilnic, iz katerih si bode mogel kmet za male obresti in z malimi stroški potrebnih novcev v nujnih potrebah izposojevati. 8. Glejmo, da bodemo svoje otroke prec iz začetka kršćansko odgojili, jih delavnosti, reda, snage, varčnosti in ljubezni do svojega prihodnjega pokliča, ter pokor-ščine do Boga , nas samih in vseh viših privadili. Ne zabimo , da ravno za Časa liberalizma je ginula socijalna avtoriteta. 9. Ne to žarimo se za vsako malenkost. 10. Poslužujmo se vsake poštene prilike, da svojo deco za njen prihodnji kmetijski stan po moči uže sami, a osobito pa tudi po drugih praktičnih ljudéh ko-likor mogoče izobrazimo. 11. Poslušajmo dobre nauke modrih in izvedenih móž, katere nam ali naravnost ustmeno, ali po kmetijskih časnikih ali pa tudi po kmetijskih knjigah poda-jajo v naš prid in korist. Ne bodimo starokopitneži, ter zavrzimo za enkrat in za vselej pogubonosni stari rek: „Kakor je moj oče délai, tako bodem tudi jaz; če je on lahko dobro živel, zakaj bi jaz — ne mogel." Da, prijatelji predragi, ravno to zadnje je, kar nas uže z vso silo dandanes k pravému napredkuv kmetijstvu sili, ako nočemo popolnem propasti! Vedimo, da nekdaj je kmetovalec lože živel, če tudi je malo vedel in znal; dandanes ni vec tako ! Dandanes ni dosti; da roke in noge vprežemo , tudi um je treba vpreči. Bodimo svojim največim dobrotnikom s tem hvaležni, da njihove nauke slušamo, se po njih ravnamo in si tako boljša příhodnost zagotovimo. Le krepko se oklenimo pravega napredka v kmetijstvu in ne obupajmo , pa bodemo s trudom in v potu svojega obraza uže sami si grenjki in tužni svoj položaj po moci zboljšali, a svojim nasled-nikom pa, za katere nam je skrb izročena, pot do prave sreče — ogiadili! Ne dopustimo, da bi nas žalostna osoda Irce v ali pa še bližnjih Italijanov zasačila, kateri večinoma več svoji lastni gospodarji niso, nego so le pravi sužnji svojih oderuških upnikov in gospodarjev. Tako končujem svoj letosnji prvi dopis z željo, da se v vseh zadevah neugodni položaj glavnega držav-nega faktorja — kmetijstva, obrtoijstva in trgovstva — zboljša. „Pomagajmo si tudi sami, in Bog nam bode pomagal !" Martinjivrhar. Kuko sadnemn drevju griojitL Razložil dvorni vrtnar K. Novak v skupščini sadjerejcev v Wiirzburgu, ^ Nismo še brali nikjer tako temeljitega in praktičnoga pouka, kakor je govor dvornega vrtnarja R. Novaka v gori navedenem zboru bil in ga je vrtnarski časnik ,,Iliustr. Gart. Zeirg." objavil, po tem pa tudi časnik „Obstgarteu" posnel. Naj ga tudi „Novice" pri-nesó našim sadierejcem, da se ravnajo po njem, pa tudi naši učitelji ljudskih šol, ki šolsko mladino vadijo umne sadjereje, naj bi ta navod privzeli svojemu nauku. Glasi se tako-le: Tudi sadna drevesa potrebujejo živeža, in velika škoda je, da se gnojenje sadnemu drevju, premalo ceni, pre vec zanemarja. Mnogo dreves samo zato malo sadu donaša in nazaduje konec vzame. Pri vrtnarstvu je tedaj velike važnosti to, da sadjerejec drevju pripravnoga gnoja daje, v pravi razmeri in tudi o pravém času. Pred vsem treba je vedeti to, da sadna drevesa jemljejo zemlji veliko fosforové ki s li ne, kalija in gnjilca, in ravno teh treh tvariu vecidel ni obilo v zemlji. Zato je treba skrbeti, da se te trojne redivne snovi, ki jib drevesa iz zemlje srkajo, zopet na do mest uj ej o, da drevesa ostanejo zdrava in rodovitna. Odkod pa dobiti gnjilca, kalija in fosforové k i s 1 i n e ? Gnjilca (Stikstoff) imajo posebno veliko v sebi : kri, rožni in kopitni obrezki, dlaka in volněni odpadki, — kalija in fosforové kisline pa je v gnoj i stran išč (sekreto v), gnojnici živinski, zmletih kostéh, kur jeku in druzem tičjeku, v pepelu drv, posebno bukovém in trtnem. Ce zemlji dajemo vec ravno imenovanih gnjilče-vih tvari n, krepko raste drevju les in perje, — če pa zemljo gnojimo z gori imenovanimi tvarinami, ki imaio fosforové kisline in kalija veliko v sebi, potem nastavlja drevó vec popkov in donaša debele je ga in boljega (sladkega) sadú. Po takem treba tedaj pri gnojenji zmirom vprašati se : ka j h o č e m o V Će taka drevesa, ki, poškodovana po slani, toči, gosenicah in druzih vremenskih uimah, nočejo niČ kaj rasti, ali ki so vec let poredoma bogato obrodila in zato opešala, hočemo pognati k krepkejši rasti, takrat jim je treba gnojiti s tistimi gnojili, o katerih smo gori rekli, da imajo veliko gnjilca v sebi. — Ce pa drevesa sicer čvrsto v les in perje ra-stejo, pa sadů ne donašajo , takrat jim je treba gnojiti z gnojili, ki iniajo več kalij a in fosforové kisline v sebi. — Ce pa je drevo tako, da noČe čvrsto rasti, pa tudi sadú ne nastavlja, takrat je treba mu gnojiti z gnojem, v katerega smo pomešali oboje sorte gnojila (gnjilene tvarine in pa kalija in fosforové kisline), ali pa da mu spomladi gnojimo z gnjile nim gnojem, ki rast drevesu pospešuje, — meseca avgusta (velikega travna) pa z gaoj em , ki ima kalija in fosforové kisline veliko v sebi in po katerem drevo več c v et ni h popkov nastavlja za pri-hodnje leto. Najbolje se sploh gnoj sadnemu drevju prileže v tekočem stanu, kajti tak gnoj hitre je v zemljo pride do koreninic drevesnih, ki ga srkajo, suhi gnoj na-sproti le poČasi s pomočjo deževnice v zemljo dohaja. Zato je zmerom dobro, umetna gnojila (superfosfat, kali, ehilisalpeter itd.), pa tudi pepel, kri, rožne odrezke, zmlete kosti (koščeno moko) poprej v vodi raztopiti, da v nji nekoliko povró in še le potem ž njimi gnojiti drevesom. Tako povodeai gnoj se vlije v jame, katere, kake četrt metra široke ia pol metra globoke , se iz-kopljejo tako daleč od debla, dotlej veje drevesa se-žejo. Ko je bil gaoj va-nje vlit, se zopet zasujejo. Naj bolji čas drevju gnojiti je od spomladi do jeseni, in sicer z go daj spomladi zato, da rast izbu-dimo v drevesu, — da drevo nastavlja sad, se mu gnojenje prileže meseca mal ega in v el ičega travna (julija in avgusta), — da pa se poinoožijo tvarine, katare drevo za drugo leto potřebuje, meseca septembra. Ce je zemlja suha in vreme gorko, je tem bolj treba gnoj pomesati z vodo zato, ker bi preostri gnoj škodoval. Ve tdar se dadó vsa tù imenovana gnojila tudi suha rabiti, s prstjo zmešaaa kot kompost. Potrese se okoli drevesa pod kroao na zemljo in potem zagrebe. Tako gnojiti se prileže posebno češajam , če-špljam, orehom, koštanju in vsemu koščicastemu in lu-skinjastemu sadju, katerim je oštri tekoči gaoj škodljiv zato, ker prehitro svojo moč razvija. Kdor s frišnim ž i v i n s k i m gnojem (k r a v j e k je za to najbolji) gnojiti hoČe , naj ga uže v jeseni okoli drevesa zagrebe, da se čez zimo razkrojí i a svoje redivne tvarine (gnjilee, kali ia fosforovo kisliao) kmalu spomladi koreuiaam drevesnim odda. Koliko pa naj se za gnojenje izbranega gnoja daje drevju? — Več ali manj , to se ravná po velikosti drevesa in lastnosti zemlje. Visoka in stareja drevesa potrebujejo gnoja več kot nizka (pritlikovci) in pa mlada, — pusta zemlja ga potřebuje več kot močna. Gnojnice živinske ali sekretnega gnoja zadostuje 3 do 5 litrov za veliko drevó, — pepela 1 Va do 2 litra, — kalija 60 do 100 gramov v 4 do 5 litrih vode. ManjŠa in mlajša drevesa potrebujejo se ve da manj gnoja. Živmozdravniške stvari. Ako je goved ovčja, pomaga to-le: Vzame naj se kake četrt kile suhega, okaje- nega svinjskega hrbta (reber) ; to se dene kuhati na 1 liter vode. Ko stvar dobro zavrè, se dá toliko ohladiti, kar roka lahko pretrpi, in s to kuhovino se goved prav dobro po hrbtu ia rebrih riba. — Tej bo-lezni je najbolj podvržena mlada goved, junčeki in te-lice, pa tudi pri odraščeni goveđi se nahaja. Kedar ima goved to bolezen, je poraŠčena z dolgo kodrasto dlako; ako jo primes za kožo, je ni odstraniti od mesa, tako trdo se ga drži. Odebeliti (spitati) se ne dá taka goved. Uže pri treh goveđih se mi je to priprosto sredstvo prav dobro sponeslo. Majdič. Vinorejska Kako dolgo živi trta? Ce se s trto neumno ravná in ce raste na strmih gorieah z malo zemlje, pogine v 25 do 30 letih y ki dobri mij na ne prestrmih gorieah in pri umni trto- seže starost 100 do 120 let. Ce se trta ne pomnožuje ne po sadikah ne po trtnih koreninah, doseže ce'ô 500 do 600 let, čemur price so trte v Kavkazu. zoper Kristovo vero. Oni poganski očetje namreč se niso dali podučiti, niso nikakor gledali z lepim oče-som, kako se ajdovski tempeljni podirajo in maliki končujejo. Spuntajo se uže pocí Hotemarom trikrat in temboij, ker mislijo, da je kršćanstvo nekako sredstvo, s katerim jih hočejo «Nemci popolnem podjarmiti. Se reji lahko do Tako beremo v časniku „Wien. landw. Zeitg hujša borba nastane po smrti Hotemara 1. 769., ko jim pošljejo Franki za naslednika mlađega Valduha (Valdungus, Valchunus). Vojvoda, ki je bil podložen, poslušen Bavarcem in Frankom ali neobčutljiv za svoje ljudstvo. Širi! je sicer krščanstvo , za kar srao mu in Z^odovinske stvari. mu moramo biti hvaležni more nihee odobravati: ? ali se sredstvi. kakoršnih ne y vidé pri Siovencih do Cirila in Metoda. Spisal Ivan Lavrencic. (Dalje.) IV. Okoli leta 748. prosi korotanski vojvoda Borut, da ne bi bil kos sovražniku, Bavarce pomoči ,,Valjhiin ravna po svoji sîepi glavi, Po božji volji ne, duhovni pravi.a Hotel (Krst pri Saviei.) jim je vsiliti nebeški nauk z mečem, ne vedè, da v verskih rečeh je treba prepričanja, katero se doseže o Kristovi veri prav lahko. Naj bi bil Valduh kr ščanstvo z lepa razširjal, potem bi bili gotovo tudi naj-veči nasprotniki spoznali resnico in zavrgii malike. Ker oborožé in zapodé duhov- so pa bili morani se upro nike na Bavarsko. Dadó si besedo, ne prej odjeojati. »JV*V> , VI c+ 1J VI KJ i i o'/ria^uin.'.i , » ww - ------? --- I--.1 J----■ zoper Avare, ki so po Samovi smrti še vedno nadlego- dokler Valduha ne izpodé, Bavarskoga jarma neotresó vali naše kraje. Res pride Tesel II. z vojsko ki pre- ki so je in stari maliki ne dobé one častí in vel í ave, imeli ne dolgo prej. Pogumno planejo pod vodstvom ve in nar y luč, ker ni zapopadel, kakova stvar je „dohtar". Najmlajšemu in najljubšemu otroku, svoji Miciki pravil je oče: „Ti pa dobiš enkrat prav vrlega boga-tega moža, in ž njim " 77 pre- celo puso a rekoč : so vsi Pri tem objemal je radosti poln čačka svoje otroke, ni ga srecnejšega čioveka od mene j^Zcires^ za stan, katerega jim je a odločil DV u«^,ji.u-i KJU.XVKJH, pripravni, ni dvomil nikdar; čedalje bolje vkoreninile so se mu v glavi te namere in ti sklepi. Da! včasih se mu je uže Da tega „Die Manner, Yolker, Fliisse, Wind Und Monat masculina sind", — saj ima delà, uka , pa tudi strahu pred gospodi fesari" dokaj ! Slaba godila se je tačas Markecu, bil je večkrat bít (tepen) ko sit. Da se je vsaj počasno pomikal na- treba bilo je mazila, kakor pri vozu. Da vspeh ka- > PfeJ njegovega uka ni bil sijajen , kažejo nam vrstice, tere je čez-nj skoval nek hudobnjak : „Hlače mogel je glodati v soli sedem let, Naučil se je nekaj brati, šteti do deset!" sanjalo da sliši svojega Miheca v cerkvi novo maso Ta oaujoivs , vic* oiioi Dïi/jcga unuova v uci ivvi uuvu ixiaoi/ ia pa iai iiob oiuucuta , pičtvu je »ft.uilllis>. v u čl Sj ILL peti ali pridigovati, včasih, da vidi v veliki kanceliji mlinarju. „Ceravno noče, pa mora biti", trdil je Matuc, ni za študenta", pravil je školnik včasih da jaz sem oče ! pa trepetati kmete pred dohtarjem Markecom , včasih ziblje na kolenih rumenokodraste unukece. Jasno se mu je zdelo ko beli dan, da se mu te sanje tudi vres- Brž ko dobi tedaj Markec po milosti in slabosti škol- še ga hočem nategniti, tega žilavca, on je otrok Plesati mora, kakor bom godel jaz riicijo enkrat. nikovi spričalo brez kljuke, zagromi mu oče : ,,Po konci! Brž ko mu stopijo otroci zaporedoma v sedmo leto, hajd v M., ne bodeš mi vedno doma vtragloval. Pa gnal je Matuc druzega za drugim v šolo. Djal je go- gorjé tebi, če mi ne izhajaš dobro, ne smeš mi domov!" spodu školniku: „Vzemite si moje dečke v posebno skrb, nič ne bo škode, če se naučijo razven branja in kak študent! Tako postal je tudi iz tega motovila študent To je bil zajec pri bobnu, žaba pri pisanja tudi nemškega jezika; kajti dobro zdi se čio- orehu veku, če mu vedó otroci kako pismo od „pecirka" pre-brati. Ce bo treba, poskusite tudi z leskovo mastjo, y o ubogi Markec! (Dal. prih.) včasih" šiba novo maso poje u Tako prosil je po svoji priprosti pameti mlinar in Naši dopisi školnik obljubil mu je po njegovi želji; posebno vese lilo ga je, da mu priporoča Matuc otroke Dunaja 24. jan Politično življenje se je za nemščino Ta .1® edini moz v enim bil je namreč kosmat nemškutar. celi fari, ki spozna ceno nemške omike in besede", dovoljnost z državnim zborovanjem zopet pričelo v zadovoljnost v strah drugim. Državnega zbora desnici v za mislil je pri sebi. J9 bil odpust ministrov K r e m e r j a in Niso se učili mlinarjevi otroci vsi z istim vspehom > ljubi Bogec. kajti razne mere možganov podělili so jim Vsa čast Milicu in Jakcu! ništa bila bedaka, rada šla zarote zoper Taaffe-ja in desnico Stre it-a in tako tudi imenovanje 12 novih udov v gospôsko zbornico in to takih, ki zanesljivo spadajo k desnici. Vzroki odpusta imenovanih ministrov so znani : zato pa je v m w w vr w ^ • m*m v/ v» • W u v/ M ♦ U A M V MP V * M M W » MV y JL Ml VA M kl * Ml m^m v v w mm v W A, A ^ * A w j vw m u v v m m w v J •• vw v vw J jima je abecednica in nemščina v glavo. Školnik, pri- še posebno to zeló zadovolilo desnico, da je Taaffe v 1 V« sedsi mlinarjevim na biro ) trdil Je celó : Ta dečka vendar enkrat urno storil, kar od njega zahteva res sta najvrlejša v celi šoli. Posebno Mihecu gleda iz publica", kajti dala sta imenovana ministra svojo od-glave zelen pes, govoril sebi v škodo f iz tega bo še kaj!" In školnik ni poved opoldne, in uže zvečer ob 11. uri še istega Matuc mu je bil prav hvaležen. dne imela sta v rokah cesarjevo pismo, katero jima je A1 na svetu pač ni vasi brez mlake in ni AA4 UTV/IU ^uu ill vaoi KJ JL VjLA LUiarv^ y i u. lil VGScljžt oiu v \j uaiu, - kj o k \ jlium u« uv t v v íí kěkjm. jlí&w ^v^opv" brez žalosti. Celó druga bila je z Markecom in Mi- sko poklicanih desnica sicer ni zadovoljna, toda zado- slovó dalo. š t e v i i o m na novo v zbornico gospo- ciko y kajti V buči trmasti zabiti } voliti se mora za zdaj s tem malim „homeopatičnim številom, ker upamo, da število novih pêrov s tem še y Skoda res za njo Kjer bi moglo nekaj biti, Je vse prazno b io. ni sklenjeno. Ako je levica izgubila dva svoja mini-je ta teden žalibog desnica 2 svoja iz- vrstna uda iz poljskega kluba : dr. And. Ryszovski-a stra 7 izgubila > poročevalca oderuške postave in iskrenega, doígoletnega žajo pristojbine pri podedovanji in prodaji kme'ij ? preganjalca oderuštva, in pa dr. vit. Krzeczunowiéa, kolikor je po administrativni poti mogoče, bo vladu sto- prvaka v vsi zbornici v davkarskih vprašanjih. Za- rila ) rad nepristranosti pa preti tudi levici precej pomenljiva ravnajo da se male zapuščine hitro in brez stroskov ob- 7 država bo deloma sama se vdeleževela pol- izguba: poslanec ar. A. H offer je zblaznel, kardinala jedelskega zboljševanja (Melioratiooen), deloma to pod- Kutschkerja pa je včeraj zadei mrtvud, da bi kateri teh dveh še kedaj v javnost stopil. težko pirala in navajala o tem deželne zastope ; enako bo tudi Ime- postopala pri poljedeiskih šolah. Ravno zdaj še pre- novanje dr. Unger-ja za predsednika in dr. H a bje- vdarja vlada tudi to, kako bi se visoko< brestni kmetij tineka za namestnika dr ž a v n e sodnije je levičarje ski dolgovi konvenirali v nizke obresti, — sploh hoće jako iznenadilo, kajti to jim kaže, da grof Taaffe vlada sama kmetijstvo zmerom po dp ira ti ter prosi ne mara več svojih političnih dejanj v sodbo prepuščati podpore državnega zbora, deželnih zborov in kmetij-svojim izrečenim nasprotnikom , pričakovati pa je , da skega ljudstva samega, katero namerava po poti postav zádruge , da kmete brani onega razkro- imena naslednikov v državno sodnijo na mesto zdaj tako združiti v imenovanih predsednikov ne bodo levicarjev tako zado- jivnega strupa, ki se je noveji čas tudi med nje začel volila. Zbornici poslancev je dala přetekli teden, ko trošiti. Odgovor ta gospoda ministra-predsednika bil je poslanec Greuter strašansko pa po pravici šibal je pogosto pozdravljan s krepkimi „dobro"-klici od dea-nekršene in kršene oderuhe, vitez Schneid pa izvrstno nice, in o sklepu z živahnim ploskanjem. Tudi mi- dokazal pogubnost „svobodnega kapitala", in bode dala nister Duna jevski je odgovoril na Greuterj evo tudi še ta teden veliko posla oderuška postava, — vprašanje, rekši, da so pristojbine od nekdanjega pem-pričakuje se, da si bo Greuter jutri v svojem odgo skega chabrusa popolnem vplačane in s tem je voru krepko na muho vzel šolmašterčeka Sak sa in pa de Pre tis-u nameravani odgovor popolnem zmedel. pastorja Haase-a. Pododsek , ki je imel pretresavati Kučkerjeva bolezen je postala prav nevarna; tudi vládni predlog o novem hi š ne m davku, ga je prav dvorní svétnik Kro mer, nekdaj deželni poslanec kranj-temeljito prestrojil sme se reci z eno besedo de- mokratiziral. Vládni predlog je hotel glavnim de-želnim mestom odpustiti hišnega davka blizo 1 % ski, je nevarno bolan, večkrat brezzavestno razgraja mili- Dunaja 99 J r' Slovanski vseučiliščniki na jona , med temi Dunaju samému na leto 900.000 gold., odsek je to zavrgel in sklenil, naj hišno-najemniški da- Dunaji priredi jo 27. dan januarija i 881. I. (v Blumen- sale, I, Parkrmg 12) v prid unesrećenim Zagrebčanom „besedo s plesom" s sodelovanjem slavnega slov. pevn d r u s í; v a vek čisto nespremenjen ostane, razen da enako visocega naloží vsem do zdaj privilegiranim mestom, ki so: ins- „ „ ___.j______j«..v, ---------- bruk, Salcburg, Zader , Trst in Crnovíce. Povikšal je rija, gospojice Levine Miles i g. O. Laupperta. Pri plesu Kochanowskija do voljenjem ravnateljstva dunajskega konservato- gg. prof. S mie tan ski] a odsek sicer tudi hišno-razredni davek y a tega mu ni svira bilo treba za toliko , ker je pri hišno-razrednem davku prihranil iy2 milijona; tudi v tarifi je po moči varoval god ba pespoika F. Este. uri zvečer. Začetek ob pol Odbor. Gorici 23. jan. siromastvo • v rede, , prvic znižan s tem, da je povikšal bolj prve raz- rici se je pričel 31. decembra T I 4 n 1 / 1 "VT T TT ÏT » v . • Popis stanovavcev v Gro- in končal 20. dne je V. razred z eno sobo za 137 vr e m en- iz rega povdarja interpelacija Vlada je ravno v oni namen ; kate- ? krške" škofije kar naravnost „Pisino". y uže tudi številke so tu pa tam napačno ponatisnene. Pa Ker državnemu zboru pred- vidim , da so liudem statistične reci všeč, sestavím jih ložila sledeče postave: 1) o zložbi in razdelitvi zemljišč, še nekaj prav mikavnih, kedar bom imel čas. katero ima v posvetovanji gospôska zbornica, potrjeno postavo, katera davek znižuje posojilnicam ? uže postavo o živinski kugi in 4) oderuško postavo. Pred- Prve dni t. m. so bile v tukajšnjem glediši 3krat neke predstave (koncert, žive podobě) v dobroten na- men. ložiti pa hoče vlada še sledeče postave: da se zni- se razdelili na 7 Cistega dohodka je bilo okoli 1000 gold., ki so dele za mestne uboge, za dekliâki zavod grofmje Mat. Coronini evke in za gimnazijski ubr>žui zalog; poslednjemu je došlo 332 gold. 58 krajc. Samuel grof Gyulai je dodal temu znesku še toliko, da znaša vsa vsota skup 500 gold. — V bolnišnico tu- kajšnjih milosrčnih bratov je bilo sprejetih leta 1880. — 808 bolnikov , izmed katerih je bilo odprav- Ijenih 577; na bolje gre 147; umrlo jih 82. — Neki prodajavki na Travniku je izročil někdo přetekli četr-tek uabasan samokres v varstvo in rekel, da pride pozneje po nj. Radovedna starka — ki ni vedela, da je samokres nabasan — zacne ga ogledovati in ga sproži tje pred sabo čez Travnik; krogla je zadela v okno nasprotne stacune (blizo škof i je). Po sreči ni ni-kogar zadela. Skrivnostni člověk, ki je bil ženici orožje izročil, ni přišel po-nj. Iz Doienje Zemonske županije 19. jan. — Sprejmite drage „Novice" nekoliko vrstic tudi iz našega letos čez vse revnega kraja. Preteklo leto bilo je za nas No-tranjce, osobito za bistriški okraj , slabo, kajti strašna toča je okoli 20 vasi potolkla in najhuje zadela Kočan-sko županijo, kjer posestniki skor nič druzega přidělali niso, Lego samo nekoliko ledecega koruna, pa še ta je žalibog Tjudem doma zgnjil. Ker ljudje nimajo zdaj nobenega zaslužka, da bi si mogli potrebnega živeža kupiti, zato se je v resnici bati velike lakote. Tudi ubogi njihovi živini manjka živeža, ker sená se je na-kosilo komaj tretjino od lanskega. Ni tedaj čuda, da uže mnogo posestnikov se je moralo iotiti kapitala svojega in poslednji rep iz hleva prodati pod ceno , da so si vsaj par mernikov turšice omislili in razne davke plaćali. Zadolženo je uze od prejšnjik let vse, zaslužka pa ni nikakoršnega, kar gajim je pobrala St. Peter-ReŠka železnica. Res obupati je našim ljudem ! Zaaj naj pride še novi hišni davek, potem pa bode treba turskih kolib si napraviti in sedanja poslopja popustiti. Ako ne bode visoka vlada in drugi Ijudomili dobrotniki bratovsko svoje radodaroe roke revežem podali, bodejo hudi, silno hudi nasledki nastopili, kar Bog obvaruj. Dalje o tem še hoČem v kratkem kaj pisati. — Oštro zimo imamo tudi mi zdaj , ko sta zadnja meseca lanskega leta jako mila bila, da so celó jagode cveteie in več drugih evetic, na pr. vijolice, trobentice, mar-jetiee, veronika, kurja čevica, svenjevice, zvončki, štri-kanca itd., še celó šipek je bil zelen in prav velike popke kazal. Novo leto nam je přineslo pa drugo ob-leko. Huda burja 6. do 9. dne t m. razsajala je tako, da je celó hiše odkrila in podirala v 4 vaséh , katerih si ljudje nimajo s čem popraviti. Zdaj pa imamo snega Čez urbas debelega. Nadoslav Skrljev. Iz kamniškega okraja 23. jan. Klic po potrebi postavnih naredeb nápomoc žalostnému stanju kmetijstva ni ne prazno vpitje. Le en glas gre v vsi naši domovini, da se mora kmetijstvu hitro hitro pomagati, da se reši srednji stan kmetijstva in ne gine glavni temelj države. Zato se po vsem strlnjamo s postavnimi caredbami, katere je gosp. dr. B le i we i s v zadnjem listu „Novic" po vsestranskem prevdarku nasvetoval. Zdaj se s polnim zaupanjem obraćamo do častitih naših gosp. državnih poslancev in še posebno do Nj. eksce-leDce gosp. grofa Hohenwarta, da kmalu dobi ugodni odgovor od visoke vlade na vprašanje , katero je v ta narnen stavil pred božičnimi prazniki. Res zdatné pomoci potřebuje kmetijski stan. da se reši nadlog, ki ga pritiskajo, kamor se obrne, ťrosti kmet potrpežljivo trpi in od svojih zastopnikov tem bolj pričakuje pomoci, ker ce ob kaki priliki kaki gosposki potoži svoje nad-loge , se mu tu navadno odgovori: ,,tako je postavno, to postavo so vaši poslanci uredili." Navadni kmetič ne vé na ta ugovor nobenega odgovora, kajti on ne vé, da so blizo 20 let naši poslanci v državnem zboru zrne-rom v manjšini bili in da je le nasprotna jim stranka na krmila bila. Ta stranka pa je, kakor g. dr. Blei-weis resnično trdi, v deželnem in državnem zboru bila šlepa in gluha tako za potrebščine kmetove , kakor za pravice naroda našega. Zdaj je v državnem zboru to drugače; zato se nadejamo, ďa nam nastopijo bolji easi s prizadevanjem naših poslancev in s pomočjo Božjo. Janez Ložar, župan. Iz Ljubljane, — Popis ljudstva za leto 1880. je končan tudi v Ljubljani. Mestni magistrat je časnikom razposlal sledeči zapis: Prebivalcev brez voj ako v je štela Ljubljana lani 24.940, najemnikov stanišč 4727, hiš 1173, vojakov 1666. — Pri zadnjem popisu leta 1869. štela je Ljubljaua 22.593 stanovalcev, najemnikov stanišč 4218, hiš pa 1051. — Po takem se je število prebivalcev pomnožilo za 2347 ljudi, število hiš pa za 122. Koliko se je skovalo Nemcev, koliko pa pustilo Slovencev, ni nam Še povedal magistrat. — (Odbor družbe kmetijske) je v nedeljo v posebni seji obravnaval važno vprašanje o sirarstvu na Nanosu, katero namerava tržka občina Vipavska ondi ustanoviti. Po želji odborovi se je te seje osebno ude-ležil tudi župan Vipavski gosp. K. Dolenc. — (Mestni odbor) je v zadnji seji obravnaval po-nudbe ljubljanskih obrtnikov o zidan ji velike mestne kl avnice, za katero so skupni stroški prevdarjeni in razpisani bili s 144.811 gold. Če tudi bi firma Tônies bila vse stavbě prevzela za 7000 gld. cenejše, je vendar mestni zbor po većini glasov pravo sklenil, naj se o sedanjih za obrtnijstvo mršavih Časih malim obrtnikom zaslužek privoši, kar je posebno odbornik Potočnik s toplo besedo zagovarjal. — (Nove okr aj no - z dr av niske in ziv inozdr avniske službe za Kranjsko.) Nj. Veličanstvo presvitli césar je z najvišim sklepom 2. dec. 1880. leta přivolil, da se še dva c. k. okrajna z dra v nika in tri je c. k. okr. živinozdravniki za Kranjsko ustanovijo, ter da vlada za to potrebno dotacijo postavi v državni proračun za leto 1881. — Dosedaj so okrajni zdravniki oziroma zdravstveni ustanovljeni pri V3eh c. kr. okrajnih glavarstvih, razen Logatca in Kamnika, — okrajni živinozdravniki so ustanovljeni v Postoj ni, Kočevji in Novo-m es tu; vlada pa jih namerava nastaviti menda še v Crnomlji, v Krškem in v Kranji. — Tako do-bimo okraj ne zdravnike zopet nazaj, kakor smo jih ne- kdaj imeli, dobimo pa tudi novih okraj nih živinozdrav-• 1 * " nikov. — (O akademiji na korist po potresu unesrećenim Zagrebčanom) se je spolnilo, česar smo pričakovali: gle-dališče v vseh prostorih bilo je prepolno, pohvala pa vsem predstavam živahna, a še posebno navdušena sa-mospevu gosp. Medena in čitalniškem pevskemu zboru in pa produkcijam Sokolovim na drogu in v šesterih marmornih kipah. Cesar umeteljnost pre-rnore, slišali smo v petji zbora ,,Križari na moru" in pa v romanci in zboru iz Verdijeve opere „Un balio in mascbera", viděli pa v predstavah „Sokolovih'*. O gle-dališki igri „Oče so rekli, da lei{, s katero je sodelovalo „dramatično društvo", rečemo le to, da je skozi in skozî mnogo smeha vzbujevala. Dolžnost pa nam je, da tudi s pohvalo omenimo prijazne pripomoći gledališkega ravnatelja gosp. Urbana. Občinstvo je zadovoljno zapustilo gledališče, ki se je ta večer na pomoc odprlo našim bratom Zagrebčanom, katerim po tej predstavi doide nad 200 gld. — Nemila smrt nam je vzela iskreno domorodkinjo, blago soprogo gospoda prof. Lève a, ki je nenadoma po kratki bolezni 23. t. m. umrla. Med obilimi drugimi ko bi dr. Poklukar ne bil venci so na rakev njeno položile lep venec tudi ,,ljubljan- P1 druzeg opravil kot ske Slovenke". to, da, od deželnega zbora izvoíjeri v deželno komisijo za uravnavo zemljiškega davka tv,^*^ . ^ ^«»uc.v ^uiijioa^a v*«v, jc izdelal jako težavni Iz Slatine v Rumuniji nam poroča gosp. S eho 11- referat tako, da je bil temeljita podlaga sklepu centralne mayr, da leži v Rumuniji sneg nad 80 cm. visoko in komisije, vsled katereg s e da sploh po cestah ni mogoče voziti. {Ljubljanski somenj) zadnji ponedeljek je bil prav dobro obiskan. Goveje živine se je prignalo do ima kranjski deželi prihraniti pri zemljišnem davku vprihodnj k let kot 300.000 gold j vse, kar je edino to vec vredno v vsem skupaj vsa leta t stranka 600 glav, pitanih volov le malo. Boljèe blago se je nemškutarska! Dežela naša bi morala precej dolg prav drago plačevalo. Za Trst se je nakupilo 100, za Reko, Gorico in Pulj tudi nad 100 glav in prav dobro ca- kati, da bi jej tistí, ki narodni stranki nezmožnost oči- plačalo. taj 1 y po lova baharija ni delo, laž ni resnica? Ako kc (Pustna veselica pri gospodu deželnem predsedniku) nečno ljubljanski dopisnik tudi pri razpustu deželneg ojib delih kaj enacega izkazati mogl del laž ni resnica? Ako ko da mu mi v soboto večer je bila v vseh obzirih tako sijajna lepše menda ne pomni kronika ljubljanska v prostorijah prav mirno rečemo: keda'rkoli bodo pri nas volit zbora za svojo stranko zopet većine pričakuj vladne hiše. — Danes opoludne je obed pri gosp. pred- prost sedniku, na katerega so vabljeni gosp. knezoškof, mnogo kanonikov in drugih gospodov. Proti koncu pusta pa bode neki še druga s o are a s plesom pri gosp. dežel-nem predsedniku. ; toj y brez pritiska birokracije, bo većina nasa. iz domaćih jeno, borni (Ples v citalnici ljubljanski.) Kakor uže naznan- . dne svečana Vodnikov iz- Dunaj tujih đežeL Ministerstva predsednik grof Taaffe napravi čitalnica ples brez „besede". je, kakor dopis z Dunaja na clrugi strani kaže odg so vstopnine prosti 7 za goste po Društveniki čitalnični društvenikih vpeljane je voril na interpelacijo Hohenwartovo, da je vlado resna y na pomoč biti kmetijstvu Kakor ..Politik vstopnina gld. Prihodnji mesec je še drug 77 dru- štveni ples", in to v nedeljo 20. dne svečana tudi brez „besede". — Oba plesa se pričneta ob 8. uri zvecer, ter bode pri obeh plesih svirala priljubljena vojaška godba. (Poberki iz casnikov.) Vprašanje o prihodnjem deželnem glavarstvu kranjskem našimnemšku-tarjem še zmirom ne dá pokoja. Vsak teden parkrat dopisavajo v dunajské judovske časnike in si izmišljujejo novo zdravilo zoper izgubo dr. Kalteneggerja. Tako vnovič trdi ljubljanski dopisnik dne 21. januarija v „Wien. allg. Zeitg.", „da dobi dr. Kal ten egg er do- poroča, je grcf Taaffe tudi obljubi!, vse narodne za-hteve po obstoječih postavah in brez spremembe ustave izpolniti ter tako narodnim željam zadovoljiti, vendar s tem pogojem y da vlada se ne mor ej t Dokler ima na gotov čas, kedaj se to zgod baron Conrad šolstvo v svojih rokah, ni Slovanom upati ustavnih reform v šolah Nasproti stavij o Slovenci na Pnmorskem in osobito v Trstu veliko zaupanj na no- vega ministra barona P vičen in se, dokler je venščino. 7 ker je bil zmerom pra v Gorici bil, marlj učil slo pust za 3 leta zato, da ostane še deželni glavar in Iz Trsta Tuk osebno vodi deželni odbor ces 7 da med vsemi 1G na- bald x t w mu u i - ťlj ^^J tJl V OJVUjJOV^AUI , ťWX JI. janisimi koncem tega meseca imeti v v rodnimi poslanci kranjskega zbora ni ne enega za to mesto sposobnega, izrekoma pa da večkrat imenovani dr. Poklukar ni nikakor za ta posel sposoben, ker mu celó njegova lastna stranka ni nikdar izročila od- edino zmožni odborniki jsnji irredentarji so prosili Ga kupščini, ki jo nameravajo itali m Trst Stari prekucn zastopai da rad sprej me to nalo bori ta Italiji". im da je na ta poziv odgovoril y Trient in Trst r Ker te skup pri d a italijanska borništva ali večjih poroci! pa da so nemškutarska trojica: Deschmann sama ne bode dopustila Avstriji nasproti, bo uže tudi y Schrey in JSchafler". „Wer lacht dať i bi po pravici smeli vprašati dopisnika; al mi mu nočemo veselja kaliti, da sanjari o příhodnosti tako, kakor si je želi, — eno pa lahko brez skrbi trdimo, da je ni nobene vlade, katera bi svojemu odločnemu nasprotniku podělila boljšo službo, pa ga potem zopet tje na dopust poslala, kjer mu je Garibaldi doma ostal KoroŠko. Po šematizmu Koroške roška 332240 prebivalcev, med temi je kofij s tej 200,539 v Ko- 218 mških farah, 113.590% 117 slovenskih in 18.111 v 13 nemško-slovenako mešanah farah huj Nemcij ne di Go nj zoper jud Nemčiji čedalj prilika, ravno tišti vladi tak dr. Kalteneggerjev dopust bo najvspešneje nasprotovati Za kristj 7 vere koli 7 ampak zaradi tega , da jud odéra more tedaj pred vsem treba druge Deutschkrainerjem prijazne tero pa bodo uže morali še nekoliko časa vlade, na ka- čakati. Listnica vredništva. Yeč dopisov smo morali prihraniti se za prihodnji list. zmožnosti naših narodnih poslancev so pa uže in bodo še drugi sodili kot Vesteneck m njegovi pajdaši, o Popravek. V zadnjem listu ,,Novic" na strani 20. v tem je uže in bo , ako Bog dá, še večkrat sodila vsa članku , Kršćanstvo pri Siovencih do Cirila in Metoda'4 v 27 kranjska dežela in tudi ves nepristransk vnanji svet. vrsti namesto ,,ki je obsegalo zgornji del Krajne", beri: „ki Prisiljeni smo pa vendar gledé zmožnosti narodnih po- je obsegalo tudi zgornji del Krajne". slancev omenjenim dopisunom omeniti, da več ko 11 let _______________________________ je deželni odbor pod različnimi glavarji brez dr. Kalteneggerja deželna opravila redno opravljal in v tem času dr. Bleiweis večkrat deželnega glavarja namesto-val ter marsikaj na korist deželi s svojim delovanjem dovršil, kar zapisano stoji v zapisnikih deželnega zbora. Žitna cena Kar se pa še posebno tiče napadov na dr. Poklukarja, 10 gold. 75 kr v Ljubljani 22. januarija 1881. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 59 kr 50 kr 7 dobro vemo ; da on nikdar ni tišal na mesto deželnega odborništva , marvec je kot poslanec v deželnem zboru prosa 4gold. 87 kr turšice 6 gold. 40 kr banaška soršice 8 gold rži 6 gold. 66 kr ječmena 4 gold. 39 kr ajde 5 gold. 36 kr z občnim priznanjem dovrševal mnogovrstne referate. In ovsa 3 gold kr Krompir 2 gold. 70 kr. 100 kilogramo Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. BlazilikoYi nasieđliiki v Ljubljani.