14. številka. V Trstu, v soboto 16. februvarja 1889. Tečaj XIV. „E D 1 K 0 S T" izhaja dvakrat na teden, vnuke sredo in lotooto nb 1. uri popohidne. „Edinost" stane: za vse leto gl. fi,—; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ » 2 25 , Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TritTJ po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročje "brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST V«i dopisi se pošiljajo uredništvu v ulioi C'arintin St. 2s. Vsako pismo mora biti Irankovsno, ker nofrankovana ne ne »pro-jemajo. Rokopisi se no vračajo. Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstica v petitu ; zu naslove r. debelimi črk anii se plačuje prostor, kolikor bi pa ohscglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate pre-H-rna upravniitvo v ulici Tarintia 28. Odprte reklamacije so proste poštnine. Glasilo sf&venskega političnega družtva za Primorsko. »v »diaott J« mo9<. Slovenci! Rojaki! „Ljubljanski Sokol* more samosvestno reći, da si je v petindvajsetih letih svojega obstoja pridobil velike zasluge za narodno probujo in da je več ko katero koli drugo družtvo storil, da se je v Slovencih vzbudil in razfiiril narodni ponos. Naše družtvo ni se smatralo samo za telovadno družtvo, temveč jo takoj od početka vcepilo vsakemu svojemu členu prepričanje, da mora biti pijonir svete narodne stvari. Zgodovina, katero je družtvo izdalo lani o priliki praznovanja svoje petin-dvajsetletnice, dokazuje najbolje, kako znamenito je vršil „Sokol" svojo dolžnost; vsaj ni bilo Širom slovensko domovine znamenitejše narodne slavnosti, katere bi se ne bil udeležil. Zato mu je pa nnrod naš o petindvajsetletni tudi dokazal svoje simpatijo; kajti slavnosti, ki so se vršile tem povodom, bile so tako veličastne, da kaj tacega — po splošnej sodbi — ni videla še bela Ljubljana. Slavni slovenski mecen, preblagorodni gospod Josip G o r u p — uvažujoč do- sedanje blagoslovljeno delovanje našega družtva — dal mu je na razpolaganje posojilo 30.000 gld, za to, da si sezida posebno poslopje, v katerem bi zamoglo namen svoj dosezati bolje, ko mu je mogoče sedaj brez lastnega domovanja. Odbor sklenil jo vsled tega razširiti družtveni delokrog tako, da bodo družtvo poslej svojim Članom tudi v duševnem oziru dajalo koristi, kakoršnih ne morejo uživati pri kakem drugem družtvu v Ljubljani in bode uže v prihodnjem občnem zboru nasvetoval primerno premembo pravil. Rojaki! Naloga, ki si jo je postavilo družtvo naše, da se vsestransko izpolniti le s pripomočjo vsega slovenskega naroda. Poslopje, katero — kakor priča slika — bode v olepšavo našega glavnega mesta, in katero bodo vsaj za sedaj brezdvojbeno središče vsega narodnega življenja v Ljub Ijani, stalo bode skoro še jodenkrat toliko, kolikor ima družtvo naše uže na razpolaganje. Zato se obračamo do Vas vseh, ki poznate nesebično in požrtvovalno delovanje „Sokola"; do vas vseh, ki ste bili tolikrati priča srco vnemajočih prizorov r --------- PODLISTEK. Sultan Jahja. (Dr. K Glaser) (Dalje.) V ugoden čas pride na Laško perzijsko poslanstvo, ki ga je vodil Anglež Robert Shorley, da bi se sklenola zveza proti Turčiji. Jahja se predstavi papežu. Potem pa odrine z toskanskimi ladjami v sirsko vodo, premaga Turke in Hvesla v Tripoli; čez 21 mesecev ae vrne v Flc;-encijo. V tem čuau so se trudili Jahjo pridobiti za španske interese, pa zastonj; pa tudi na Laškem se je Jahji reč predolgo predla in on odrine zopet v Ohrido na Turškem, kjer so snido z Besarijonom, škofom Dubniškim in z nekim nadškofom hercegovskim; vsi idejo v Motohijo, kjer se je razgovarjalo ob uporu. Svetuje se Jahji, naj ide v staro Serbijo, kjer najde podporo pri mogočnem hajduku Vergi prevenskem. Zagorje, Mokra planina, Stara planina in drugi kraji so bili zanj. Odločilo se jo, da odide Jahja k krščanskim vladarjem, da dobi 20.000 pušek. Napoti so čez Janino do morja in odpluje v Benetke in Mantovo, kjer ga častno vsprejrae vojvoda Goncagn. Tam so seznani z Nikolijem Minijati-jem, zastopnikom dubrovniške samovlade na tamošnjem dvoru. Z njim in dvanajstorico spremljevalcev so napoti Čes Trento, Ino-most, Norimberg, Ileidelberg v Amsterdam, kjer nakupi orožja za 100.000 vojakov, Odtod odrino v Pariz, kjer mu pomoč obeča Karol vojvoda Goncaški. Jahja zapusti Pariz in odide na Dunaj in Gradec, kjer je stanoval v jezuvitskem kolegiji. Tu stopi v dogovor z nadvojvodo Ferdinandom, ki imenuje Jahjo: Illustris nobis d i 1 e o t u s Alexander comes de M o n t o N i g r o. Med tem umre sultan Ahmed, naslednik mu je Mustafa. Nadvojvoda mu da potni list, s katerim so zapoti čez Hrvaško in Slavonijo, kjer ga je spremljal menih Dubrović, v Bosno in prodre v Kratovo; tam se zopet snido z Besarijonom in z hajdukom Vergo, katerima jo pri povedal o svojih potovanjih in o kupljenem, a ne plačanem orožju. Ta mu da 17.000 oboroženih mož, s katerimi plane na mesta Skopia, Novibazar, Novobrdo in Prištino. V neki bitki ranjeu odide v Bolgarijo, in odtod čez Moldavo in Valahijo na Poljsko, kjer ga župan kamionski zapre, veliki kancelar poljski pa ga oslobodi. Poljaki se pridruže zvezi proti Turkom. Jahja jo bil v taboru poljskem kot oblasČenec balkanskih kristjanov. Ker so pa Kozaci takrat nadlegovali Turke, so se ti pogodili s Poljaki. * Jahja izprovidi, da mu tu ne cvete pšenica, in odide v Gradec, da bi tam poročal, kaj je opravil na Turškem in na Poljskem. Odtod jo stopil nn Laško, papeža in posvetne vladarje pomoči proseč. V Gradec se povrnivši hotel je čez Ogersko na Turško, * Iz Krnkove piSe nn josen lota 1617 rbSiron list, kjor opiBujo Srbe ; povo, da no gu imenovali Srbski kralj. (Knjiga ima tiskarski pogresek S r p o k i). pa ni mogel izvršiti to nakano radi nemirov, ki jih jo povzročil Betlen Gabor. (Jez Henetko odpljuje v Albanijo in vneti upor v Stari planini. V tem, ko jo v Carigradu prevrat posadil Osmana na prestol, prepotoral jo Jahja Armenijo, Mosopotamijo, Perzijo in Arabijo in jo pomolil v Meki na grobu pro-rokovem. Izvedevši, da so Čehi poraženi na Beli gori leta 1620, ukreno potovati k cesarju na Dunaj. Po neizmernih težavah pride 20. junija 1 <»24. tje, kjer zvo od cesarja samega, da se no sme nadjati nobeno pomoči. To jo bil hud udarec za podjetnega in nemirnega moža. V tem času bival je na Dunaji knez Rudzivil, poglavar četi „liBO\vczykiancevtt, ki niso vedeli, kam bi svoje glave položili, ker so bili puščeni iz tdužbe. Klatili so se po Moravskom. Jah ja so spusti v dogovore ž njimi; izprevidevši pa, da je njihovo število prepičlo, da bi mogel ž njimi napasti Carigrad, Btopi v dotiko s saporoškimi * * 1'rebivaloi (ribiči) ob Dnjepru. narodnega navdušenja o izletih in drugih javnih nastopih našega družtva; do vas vseh, ki verujete v lepšo narodno bodočnost, katere neutrudni oznanjevalec bil je vedno naš „Sokol" — z uljudno prošnjo, da mu a prostovoljnimi doneski pomagate postaviti si lastno domovanje. Zlasti Ve, narodna družtva! katerim o posebno slovesnih prilikah „Sokol* nikdar ni odrekel sodelovanja, Ve, čitalnice in bralna družtva sirom domovine: pokažite, da znate ceniti zasluge družtva našega. Gotovo ne bode težko vsakemu druž-tvu prirediti tekom leta po jedno veselico na korist „Sokolskomu domu*; s tem pa se bode nabrala uže precejšna vsota za zgradbo tega v narodnem oziru jako imenitnega poslopja. > Res, da imamo mnogo izdatkov v narodne namene; a temu se narod, ki napreduje, ki veruje v avojo bodočnost, ubraniti ne more. Po požrtvovalnosti soditi je narodno zavednost in zato tudi res nahajamo, da ravno oni najbolje tožijo o narodnem davku, ki ne vedo, da: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Zato se torej z zaupnostjo obračamo do Vas, dragi rojaki! „Sokolski dom" bode se vsled velikodušne podpore pre-blagorodnega g. Josipa Gorupa začel zidati uže to spomlad. Pomozite nam z radovoljnimi doneski, da postane krasno poslopje kmalu neobremenjena lastnina slovenskega naroda!*) V Ljubljani, dne 1. februvarija 18S9. Za odbor „Sokola": Ivan Hribar, dr. Julij Doreani, tajnik, Pavel Skale, blagajnik. starostn, Slovenska mladina. Ko boj divja, no omnliuj v zvestobi ! To prošnja moja je, to nauk moj. Dokler ji bodeš zvesta ti, mladina. Ničesar ne boji se domovina. Stritar. Kakor malo drevesce pripogneš, tako bo vzrastlo; v prvem kalu se da cvetlica lepo razviti, da prija pozneje cvetliearje-vemu dobremu ukusu. Enako je tudi z človekom. Iz njega mladosti se pozna kam bo padel, kako se bode razvil, kakšen mu bode značaj, čutila, — srce. Na česa se pač najbolj oziramo, ako želimo Človeka storiti nravnostno popolnega, krepostnega in značajnega, ako ne uprav na ta tako občutljiv del človeškega telesa ? V srcu razumevamo človekovo nrav, vanj skupljamo vsa njegova čutila, vso njegovo blagost in hudobnost, strast in zlobo, srd in jezo, ljubezen in sovraštvo, uamiljenost, neusmiljenost in toliko, toliko družili različnih dobrih in slabih lastnostij. *) Doneski poSiljajo naj se blagajniku g. Pavlu Skaletu. Lahko tedaj rečemo, da v srcu obstoji vsa naša nrav, dobra ali slaba ; po srcu smemo tudi meriti človeka, da-li je kreposten, značajen, usmiljen, dibrovoljen, hudomušen, uljuđen, dobrotljiv, jezovit, zaljubljen itd. — brez konca. Srce je tedaj ona tvornica, v katerej se nekako kuhajo naša dela in čini; erce je strastno ali mirno, kakor je mirno ali razburjeno naše živčevje. Srce „na g!aa uka" nenadne sreče aH „otožno ječi" o grenkej žaloati; ono je presrečno ali globoko potrto, kakor uplivajo nanj zunanji dogodki. Samopašnež in lehkoživnež ne čuti pač mnogo dobrega narekavanja svojega Rrca; on misli bolj na svoja vnanja čuvstva, zadosti mu je zadovoljiti zadnjim, v tetn ko mu ničesar ni mar za notranja čuvstva, ki imajo svoj sedež v srcu : Želodec dober, pa slabo srce ; Oboje dobro to skupaj ne gre. Pa saj se skoraj bezizjemno vsa neznanstvena literatura vrti okolo srčnih čutil in namen jej je blažiti in plemeniti človeško srce. To nalogo moralo bi imeti slovstvo v prvej vrsti pri mladini. „Čigar je mladina, trga je tudi pri-hodnjost" lahko rečemo, in povestnica sama nam resnico tega reka najbolj izpričuje. Saj je narod, ki si je pred leti znal vzgojiti vrlo mladino, sedaj krepek in mogočen ter ima pred seboj najlepšo bodoč" nost J Dosti nam je omeniti lepega Badu mladeniške naudušenosti in srčnosti, namreč — združenja Italije, v kojem slavnem I činu je igrala prvo ulogo uprav mladina. Nemec si je tudi vzgojil zveste in i udane mladine, ki sedaj preobrača veliko-l nemške kozolce. V mladeniških srcih povajajo se naj-; lepši uzori, najsijajnejši ideali. Neuka in ; nenavajena svetnim bridkostim ziblje se ' mladina v svojih visokoletečih idealih ter I gradi zračne gradove. Vse na svetu zdi se jej lepo in lehko dosegljivo; nič je ne napolnuje z brezupnostjo — trdna in krepka jej je volja in prepričana je, da z trajno voljo vse prenese ter odstrani najhujšo zapreke. Vzemimo mladini ideale, poderimo jej njene nadeje in — ugonobili jo bo-demo. Spoštovanja vredna je trdna volja in sklepi, upirati se nasprotuej usodi. Volje mladine ne smemo jemati, temveč jo krepiti ; a ta volja mora biti prava. Glejmo, da ne ugonobino mladostnih njenih idealov ; krepimo jih, vstvarjajmo jej novih uzorov ter pravične uzore visoko spoštujmo in utrjujmo, kajti le s tem vzbudimo tudi pri mladini željo po njih ter jo storimo značajno. Dobro vedoč, koliko se smejo zanašati na mlado krv, ako jo sebi pridobijo, tuhtali so dosedaj naši politični sovražniki vedno, da jo omamijo ter pridobe za se. Uprav ona bujna mladina, katero sumi nazivljajo „balda gioventu", daje La- honom dosti upanja, da ne bodo njih pretirani politični ideali na tej slovenakej zemlji prehitro zamorjeni ter jih ne bodo poplavili Slovani z svojim narodnim programom. Italijani pač dobro vedo, kako jim je z malimi neodrešenci ravnati; oni posebno skrbe za to, da tudi mladino na-polne z krivičnimi svojimi nazori, ne hoteč, da zve, kako napačna je pot, kojo so nastopili njihovi očetje. Ne sramujejo se celo naj nevrednej-šili činov ter gledajo, da zasade v mlada prsa svoje dorasle dece čim več strupa jim je možno. Lahon se celo nekako veseli, ko čita ali sam gleda posledice svojih krivih naukov, ko ima uže pred seboj fanatizovano razgrajajočo tolpo mladih raz-sajalcev, ki razvneti, slabo umeči splošni položaj in dnevno prašanje, kradejo ubogim mestjanom mir in počitek. (Dalje prih.) Kozaki. Z veseljem ga sprejme nadškof Boreski v Kijevu. Na čelu 80.000 Kozakov lomasti Jahja proti Carigradu, osvoji Tra-pecunt, Kafa in Sinope in razpošilja glasove vojvodom in knezom na Bolgarskem, Macedonskem in Albanskem. Turke je prešinil silen strah. Dobili so na Poljskem pomoč: vodja Konieczpolski prihruje z 30.000 Poljakov na Malorusko; Kozaci vkrcani na 860 barkah tudi niso mnogo opravili v nemirnem Bosporu; tako ni imela ta kozaška ekspedicija primernega in zaželenega vspeha. Radi tega zapusti Jahja Kozake in pride v Moskvo ; po kratkem odmoru odrine na Nemško ter se snide 7. junija 1629. z VVallensteinom v Gustrovu. Ta mu pove, da je pripravil papeža Urbana VIII., nemškega cesarja in španskega kralja na to, da skupno primejo Turka. Tudi Jahja razloži svoje načrte. Wallensteinu je ugajal Jahjin bistri um, njegovo temeljito znanje turških razmer in mnogih jutrovih in zapadnih jezikov. Sporazumela sta se; samo želel je Jahja, naj \Vallenstein pošlje na Turško poprej dva zaupna moža, ki bi znala slovanski, da bi se natanjeneje prepričal o vsem ; \Vallensteinu se to ni potrebno zdelo. Jahja odrine čez Dunaj, Štirsko in Kras v Trst. Spremljali so ga bolgarski sluge in štirje veliki psi turškega plemena. Da si je imel potni list na ime Aleksandra vojvoda črnogorskega, ga vender niso koj v mesto pustili, ker je prišel iz okužene dežele. Ko pa je bil naznanil, da je prepotoval mnogo dežel in da se mu mudi, ga puste v mesto skoz vrata pri Riborgo. Tu proda vse konje, voz in slugo razun enega in se vkrca na barko. Trst zapustivši odpravi Re v Floren-cijo. Uže leta 1504, je narod v Hercegovini poslal na Dunaj frančiškana Andre-jaševiča prosit cesarja pomoči zoper Turke i potem so so ponavljala poslanstva na razne kršćanske dvore. V Neapoli osnoval se je poseben agitacijski odbor po pokroviteljstvom španskega kralja. Takoj se napot; Jahja iz Florenoije v Neapol z listi, ki jih je dobil od Wallensteina. (Dalje prih.) Črtice iz življenja cesarjeviča Rudolfa. Pokojni cesarjevič bil je, kakor znano, izvrsten lovec. Ni bil sicer lovec, kateri se udaje lovu iz golj strasti, temveč on jo gojil lov kakor naravoslovec. Prvega jelena in divjega kozla ustrelil je 1. 1867., torej uže v 9. letu svoje dobe. Glava jelenova je shranjena v cesarskej dvorani za lov na Dunaju ter nosi na zlatej plošči napis: „Jelen, katerega je ustrelil Nj. c. k. Visokost prej. prestolonaslednik cesarje-vič Rudolf dno 22. avgusta 1867. v okraju Išl-Jaitizenberg". — Rad je pretrpel mnogo truda, ako bi se imelo priti kakšnej nenavadne j divjačini na sled; navadni lovi pa ga niso posebno zanimali. — L. 1887. ležal je neko jutro preko tri ure v snegu, čekajoč labudov. Baš o tej priliki se je jako prehladil in to prehlajenje izvestno ni ostalo brez upliva na pozneje zdravstveno stanje cesarjevičevo. Jako rad je občeval z dobrimi lovci in ornitologi. Pisal jo pred božičem knjižarju Kiinastu, založniku njegovih lovskih del, pismo, v katerem pravi mej ostalim: „dr. Girtaner mi piše, da je ustrelil divjega petelina ali ka-li ter da ne more določiti, v katero vrsto spada ptica. Naša knjiga ga bode o temu izvestno podučila. Zatorej mu bodom poslal eden iztis. — Srčnim pozdravom Rudolf". Nameravana knjiga pa ni prišla na dan, kajti cesarjevič je postal od dne do dne bolj nervozen ter se konečno odpovedal svojemu sodelovanju. — — Cesarjevič je imel v posebnej meri dar govora. Nek francoski državnik, kateri je nadvojvodo osobno poznal, rekel jeo njemu: To je mož, kateri razume današnjo dobo in nje tir. Mnogo se je učil, mnogo videl in zvedel; on ni princ, kateri poznava edino le dvorski zrak, temveč on se jo potrudil, da pronajde smoter denašnjih naporov. Sodba njegova je zatorej jasna in temeljita; kjer so drugi vstavljajo ali so boje izraziti svoje mne-njo, izgovori prestolonaslednik temeljito besedo dobre volje in neprisiljeno". — Res jo govoril Rudolf vedno nepripravljen in zatorej so njegove besedo napravilo vedno globok utis na srca poslušalcev, kajti prihajale so njemu iz srca. Ta nadarjenost njegova pojavlja se v raznih strokovnjaških delih, katera je napisal i u objavil in v katerih ne nahajamo v takih stvareh navadne suhoparnosti. ♦ * * O dobrosrčnosti cesarjevičevej omenjamo izmed tisoč slučajev le nastopni: Ko je stanoval cesarjevič v Pragi, sreča na takozvanem „Marijinem nasipu" neki dan siromaka z bolehnim dečkom v naročji. Cesarjevič pristopi k siromaku ter ga vpraša, kaj je otroku. Siromak — jako ubožen črevljar — odgovori s zolznimi očmi, da jo dete užo dlje časa bolehno, toda ne more mu kupiti [zdravil, ker uže dolgo nema zaslužka. Da olajša svojemu bolnemu ljubimcu vsaj nekoliko trpeče stanje, nosi je vsak dan nekoliko ur iz temne sobe na sveži, zdravi zrak, kateri malemu bolniku očividno dobro stori. Priprosto pripovedanje je prestolonaslednika toliko ganilo, daje izpraznil svojo novčarko starcu na roko, na katerej je nosil bolno dete. Predno se je mogel še bogato obdarovani in iznenađeni siromak zahvaliti, je bil velikodušni dobrotnik uže daleč od njega. Presrečni črevljar mogel je kupiti svojemu ljubimcu zdravil — a pozneje je še le zvedel, kdo je bil plemeniti darovatelj. Politični pregled, Notranje dežele. V državnem zboru vrSi so podrobna razprava o zakonu za javna skladišča. Vladin predlog je sestavljen tako, da opozicija zahteva, da naj se vsak § predrugači. Vlada je gledala pri sestavi tega zakona, da bi skladišča državi kar največ nesla, ter da bi banke in druga družtva imela kolikor mogoče majhen upliv na promet v javnih skladiščih založenega blaga. To pa poBebno levičarjem, ki kaj radi zagovarjajo koristi velikega kapitala, ni po volji ter zahtevajo, da se zakon v njih zmislu prpustroji. Do sobote bodo zvršena še neka druga manjša dela, mej njimi tudi razprava o finančnem zakonu za tekoče leto. Mej tem pa nadaljuje proračunski odsek svoje delo ter pripravlja proračun, da ga predloži zbornici. Cesarski dvor je sedaj v Bu-dapešti. Na kolodvoru pričakovali so cesarsko obitelj vsi ministri, cerkveni i posvetni dostojanstveniki. Dospeviega vladarja in njega obitelj pozdravili so tiho. Zunaj pa se je bilo nabralo sila ljudstva, ki je cesarsko obitelj navdušeno pozdravljalo. Še tistega dne pa so napravili madjarski dijaki poulično demonstracijo. Šli bo pred stanovanje ministra-predsednika g. Tisze ter kričali: „Proč s Tiszo". V gostih tolpah drvili so kriče skozi mesto. Dijakom se je pridružilo mnoejo postopačev in brez* poslenih ljudi, ki take prilike radi porabljajo v svoje nepoštene in umazane svrhe, da Re polaste tujega blaga. Policija Re je o tem prepričala v minolih dneh, ko so dijaki uprizarjali tako demonstracije, zato je zahtevala pooblastila, da sme postopati z vso atrogoRtjo proti tem nemirnežem, ker sicer odklanja vso odgovornost za posledice teh nemirov. Dijake so kmalo raz-gnali. Ti so pa izjavili, da si nikakor ne dajo kratiti pravic ter da bodo še nadalje glasno in javno proteBtovali proti novemu vojnemu zakonu. To ponašanje mad jarskih dijakov obsojajo, četudi z nežnimi besedami, vsi nemški dunajski listi. — 14. vojnega zakona bode premenen in sicer tako, da se v njem določi doba 10 let, za katero se dovoljuje po novem zakonu določen kontingent novincev ali rekrutov. To je izjavil Tisza v liberalnem klubu. Tudi §. 25. bode premenjen. Honvedski minister Fejervary je poročal, da bode ustanova za jednoletnike zelo predrugačena. Po novem zakonu bode mnogo predmetov, katerim se morajo učiti sedaj enoletniki, izbrisanih iz učnega načrta. Gledalo se bode pred vsem na to, da se odgoji praktične reservno častnike. Za učitelje bodo v bodoče postavljeni samo starši častniki, ker ae proti mladim po pravici goje nekateri pomisleki. Vlada bode tudi skrbela za madjarske in hrvatske učne knjige. S tem je torej rečeno, da se je vlada vdala opoziciji, ter da bode dovoljeno polagati častniški izpit tudi v ma-djarščini in hrvaščini. Tudi druge naredbe proti enoletnikom, ki no položijo z dobrim uspehom izpita, bodo kolikor mogoče ublažene. Opozicijonalni listi kakor „Egyertetes* pa niso zadovoljni s temi koncesijami. Omenjeni list pravi, da o novem vojnem zakonu nikdo ne govori več; to je narodu postranska stvar; poglavitno je, da Tisza odstopi. Pokazal se je, da ni več vreden stati na čelu ogerske vlade, za to naj gre. Opozicijonalci se obračajo na grofa Apo-nvja s prošnjo, naj stopi on, ki je pokazal, da razumi narodne težnje, na čelo opoziciji ter naj ustroji veliko narodno stranko, katera potem vrže sedunjo liberalno vlado, ki je narodu in državi samo na škodo. Nadaljni razvoj državnozborskih razprav bode še zelo zanimiv. Tiaza se je sicer v marsičem vdal, vender mu utegnejo biti £e nevarni napadi opozicije, ki bi ga rada Bpodmeknila na vsak način. Vnanje dežele. Ruska vlada kani staviti v pokoj vse one učitelje v baltiških pokrajinah, ki ne znajo poučevati v ruščini. Znano je, da je peščica Nemcev v onih krajih uživala vse mogoče svoboščine. Imela je nemške šole, da, še celo nemško vseučilišče v Dcrptu, nemška sodišča itd. Naposled je pa ruska vlada vendar sprevidela, da je nespametno dajati Nemcem take privilegije ter je sklenila porušiti vse šole in urade. Na to je navstal silen krik po vseh nemških listih, ki pa ruske vlade ne bode motil v izvršitvi svoje nakane. Naprednjaško glasilo „Videlo" napada H r i s t i č a in njegovo vlado, ki proti volji naroda in proti vsem ustavnim zakonom še vlada v Srbiji. „Videlo" maha tudi po kralju, ki je vsprejel ostavko Hri-stičevega ministerstva, pa se še vedno vstavlja in noče poveriti drugemu sestavo novega ministerstva. Hristio vlada po starem svojem običaju, saj no nosi zato nobene odgovornosti več, ker je kralju predal ostavko in ta jo je vsprejel. Kralj pa pusti Hrističa na svojem mestu, dokler ne pripravi poti svojemu nasledniku Jovanu Rističu. Ako je to resnica, ne bode narodu vstreženo z novim ministerstvom, saj je pri zadnjih volitvah jasno pokazal svoje mnenje odposlavši ogromno večino radikalcev v zbornico. V kratkem bodo razpisano nove volitve v skupštino. Na te bode vlada bržčas uplivala, da dobe liberalci večino. To bi še le omogočilo Risti-čevo ministerstvo. Princ K o b u r g se je odpeljal s svojo materijo v Plovdiv, kjer hočeta ostati nekoliko dni. Kakor poročajo dunajski listi, ao ga tam neizmerno navdušeno vsprejeli. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi dostojanstveniki, celo biskup. Na potu v stanovanje je narod neči kar obaipoval princa in njegovo mater s cvetjem. Nemški listi so bajo pozabili pripisati temu poročilu, da si žele, da bi bil vsprejem tak. Saj je pač znano, kako malo priljubljen jo knez in njega vlada v doželi. V rumunskej zbornici pride te dni na dnevni red predlog, da naj se Bra-tiano in sodrugi v ministerstvu posade na obtožno klop. Vlada so jo težko branila, kakor dolgo je mogla, naposled se je morala vdati. Dosegla je samo to, da jo manjšina svoj predlog nekoliko ublažila. Razprava o tem predlogu bode jako burna. Italijanski ministerski predsednik Crispi ima te dni hudo življenje. Prvič je bila zbornica silno razburjena uže zaradi tega, ker je Italijo pokopal o tako dolgove. Delavski nemiri so pa poslanco in Italijane hudo razdražili. V zbornici se je Crispi sicer opravičaval, da je vlada dala o pravem času povelja, kako naj so delavce z vojno silo ukroti, da so so pa policijski uradniki obotavljali izvršiti kar jim jo bilo zapovedano, ter zakrivili vse nesrečo. Policijski ravnatelj in mnogo uradnikov je bilo na mestu odpravljenih iz službe, a to ni poslance zadovoljilo. Dokazali so Crispiju, da njegovo poročilo ni resnično in da vlada ni storila potrebnih korakov, ;da obvaruje rimske prebivalce preteče jim nevarnosti, kajti baš ta čas, ko so začeli delavski nemiri, bili so skoro vsi vojaki daleč proč iz mesta na vajah in ko so dospeli na pomoč, bilo je uže prepozno. Storjena škoda je velika, nekateri trgovci bodo tožili vlado za odškodnino. ' Francoska vlada je dosegla v Torrenle h. št. 16. Pobližje objavimo v zbornici velik vspeh. Predlog, naj se zopet, prihodnjej številki. vpeljejo volitve po okrajih, je bil vsprejet- Občinski svet tržaški ima danes ob Tudi senat je to vsprejel. V četrtek jo bil uri zvečer javno sejo z nastopnim na dnevnem redu vladni predlog, naj se dnevnim redom: 1.—2. Proračun mestne zbornica izreče, ali je revizija potrebna ali sirotnice in delalnice za zapuščene otroke ne. Večina je za revizijo ustave; samo o ^ za leto 1 h80. 3. Poročilo mestne delegacije načinu, kako naj se izvede, so si razne | o povišanju števila pomočnih gasilcev. 4. stranke navskriž. Nekateri hočejo, naj vlada Poročilo mefltne delegacije glede skladišča predloži nov načrt, o katerem naj bi se' za petrolej na kolodvoru pri sv. Andreju, potem razpravljalo: drugi pa hočejo, naj 5. Prošnja gledo kasnejega posojila za pose vso stvar prepusti dotični skupštini, J plačanjo zaostalih troškov za odpravljence. katero bode narod volil, da pregleda [in. 6. Predlog odseka za javne zgradbe za popravi sedanjo ustavo. Ako se pa dotični, prezidanjo stanovanja ravnatelja ljudske skupščini odstopi to pravo, sklenila bi in meščanske šole v novem mestu v šolske lahko, nnj se upolje kraljostvo ali cesar- sobe. stvo in konec bi bil republiki. To vpra- Vojaški nabori I. 1889. Ker se imajo šanje je zelo važno, zato jo debata zelo vršiti letošnji vojaški nabori užo po novem burna. Natančnejših poročil pa še nimamo, vojnem zakonu in potrebno naredbe no bodo dogotovljene do navadne dobe, v katerej nabori začno (t. j. do 1. marca); ^^ ne Pr^no na^ori pred 1. aprilom. Potrebne L*/\Jl I luOC Vt?OUi naredbe objavile se bodo o pravem času. Politično družtvo „Edinost" ima Vabilo na LXXXII. odborovo skup-jutri dne 17. t. m. odborovo sejo v. Ščino „Matico Slovenske" v sredo dne 20. prostorih „delalskega podpornega družtva" ( februvarja 1889. 1. ob 5. uri popoludne (Via Molin piccolo št. 1). Na dnevnem v družtveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. redu je nadaljevanje posvetovanja o bli-Dnevni red. 1. Potrjenje zapisnika o žujočih se volitvah. Prosijo se zatorej vsi ( LXXXI. odborovi Beji. 2. Naznanila pred-gg. odborniki in namestniki, da se seje sedništva. 3. Poročilo gospodarskega od-polnoštevilno vdeleže. seka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Dunajski listi poročajo, da namerava Poročilo tajnikovo. 6. Druge posameznosti. ^fs! v Tr8trv Tr"u prihodnji teden ter ostane do aprila meseca. I namerava poseben odbor prirediti tekmo-Cesarjevna-udova nadvojvodinja Ste-! vanje lepotic, kakor je bilo na Dunaju, fanija. Službeni naslov cesarjevne Štefanije!v sPaa> Turinu in drugih krajih. Tekmo-ima glasiti odslej : „Njena c. in kr. Viso- vanje — skoraj bi rekli javna izložba kost, prejasna gospa cesarjevna-udova, j ženske lepote — bode v gledališču „Ar-nadvojvodinja Štefanija". Najvišjem dvorni- j mouia". Čas ni še določen. Dotični odbor kom cesarjevne-udove imenovan je z lastno-1 objavlja uže splošne določbe, iz katerih je ročnem pismom cesarjevem tajni svetnik> razvidno, da bodo sodniki v težavnej na-in komornik Fran grof Bellegarde, kateri (izbrati med navadno preobilnem šteje svoje mesto uže nastopil. j lepih ženskih najlepše, sloveči slikarji Venci na krsti cesarjeviča Rudolfa in kiparji. O delitvi nagrade oziralo se predstavljajo lepo premoženje. Bilo jih je bodo ne lo na lepoto, ampak tudi na na 865 v poprečnej vrednosti 100.000 gld, Najdragocenejši bil je venec pariške štampe, ravno ljubeznjivost. Take „razstave" imajo za nas jako malo zanimanja, kajti navadno stal jo 1000 frankov. Zatem sta najlepša: ne dosežejo svojega namena: blažiti ume-venec kraljice angleške in družtva lloydo- toljniiki ukns, ker služijo večjidel le v vih kapitanov v Trstu. Nj. Velič. cesar je določil, da se imajo trakovi vseh vencev shraniti. Družbi sv. Cirila in Metoda daroval O. N. v spomin svoje predraga pokojne majke 5 gld. Odlikovanje. Nj. Veličanstvo cesar podelil je stotniku I. r. peškolka „kralj Milan št. 97", Jakopu Kavčiču plemstvo z pridevkom „Krasnidol". Dopolnilna volitev v državni zbor v volilnem okraju mariborskem na mesto odstopivšega Ausseror-ja, vršila se bode dne 24. marca. Kakor se čuje, je izvolitev nemškega liberalca nedvomljiva, a vendar bi bilo napačno, no postaviti konservativno slovenskega kandidata. Razpisano mesto zdravnika. Delegacija zdravstvenega okraja Krk-Punat-Vrb-nik razpisuje mesto občinskega zdravnika s sedežem v mestu Krku. Plača iznaša 800 gld., vozarina 600 gld. na leto. Prošnjo do 8. marca t. 1. predsedništvu omenjene delegacije, pri katerej se izve tudi ostale podrobnosti. Pevsko družtvo „Hajdrih« na Prošeku vabi na veselico s plesom, katero priredi v nedeljo dnč 24. februvarja 1889. v dvorani gostilne „Lukša". Vspored : 1. Leban: „V veseli družbi", možki zbor. 2. Witt: „Solza", Čveterospov. 3. Hajdrih: „Mornarjeva tožba", možki zbor s samospevom baritona. 4. Stritar: „Medeja", de-klamujc gospica Gregorič. 5. Ivan pl. Zaje : „Zrinski-Frankopanka", možki zbor. 6. „Dva gospoda pa jedon sluga", burka s petjem v enem dejanji. 7. Ples. Začetek ob 6. uri zvečer. Ustopnina k veselici 20 kr. za osobo. Sedež 10 kr. k plesu gld. 1. — Med posameznimi točkami besede in pri plesu svira oddelek orkestra Giorgio Piccoli. Plesni odsek slovenske mladine tržaške pripravlja se marljivo na tretji plesni vonček, katerega namerava prirediti dne 23. t. m. v dvorani ulice zabavo raznim gizdalinom. Za nas ima največjo vrednost ženska plemenitega srca, katera se ne ponaša v javnosti s svojo lepoto, temveč spolnuje svoje dolžnosti na tihem pri domačem ognjišču. Goriška ljudska posojilnica razpošilja obračun za upravno leto 1888., iz katerega je razvidno, da je bilo dohodkov 32.183 gld. liy2 kr. in z všteto gotovino (953 gl. 45 kr.) onoliko troškov, torej 64.366 gld. prometa, čistega dobička gl. 1072*47. Račun glavnice iznaša 10.670 gl., račun hranilnih ulog gl. 31.970-77 račun posojil 35.853 gl. 74 kr. Iz teh številk je razvidno, da posojilnica prav dobro posluje in da se njeno delovanje vedno bolj širi. Statistika umrlih. Od 3. do 9. t. m. umrlo je v Trstu 96 oseb in sicer 46 mož-kih in 50 žonskih. Po starosti jih je bilo 30 do L, 19 do 5., 5 do 20., 10 do 30., 5 do 40., 15 do 60. 9 do 80. in 3 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 21 oseb več. Povprečno je umrlo izmed 1000 oseb 31-57. Sodnijsko. Težak Fran Pinter, uže večkrat kaznovan tat, obsojen je na trimesečni zapor, ker jo ukradel na ulici voziček, vreden 6 gld. 50 kr. — 281etni čevljar Martin Masnič iz Podgrada pri Sežani je obsojen zaradi žaljenja Nj. Veličanstva na 6 mesečno ječo. Manto in trgovinske stvari. Zakon o zavarovanju delavcev proti boleznim (od 30. marca 1888.) (Konec.) Iz § 32. Kaj zadene tiste, kateri naznanilne dolžnosti ne bi spolnjevali ? Delodajalci, kateri naznanilne dolžnosti ne bi spolnjevali, morajo blagajni vsetroške povrniti, katera bi imela v slučaju obole- nja ne naznanjene osobe; tudi če bi se naznanila še le tedaj, ko je uže zbolela. (Poleg tega kaznujejo se pa po §67. za vsak slučaj z denarno globo do 10 gl. ali z dvema dnevoma zapora.) Iz g 33. Kako morajo delodajalci uplačevati ? Delodajalci morajo polne zneske, katere je po postavi in po pravilih vplačevati za njih delavsko osobje, kakor to pravila odmejajo plačevati. (Po normalnih pravilih za celi mesec naprej). Toliko časa delavcev ne odznanijo. V slučaju, ko bi bilo še za naprej vplačano, vrne blagajna oni znosek. Iz § 34. Koliko je delodajalcem vplačati ? K svoti, katera jo po pravilih odmerjena za delavce, vplačati mora delodajalec jedno tretjino iz svojega. Ostali dvo tretjini plača zavarovanec sam. Za ono osobje, katero ne prejema mezde v novcih in za vajence, plačati ima delodajalec celi donosek. Iz § 36. Pravice delodajalcev. Delodajalci imajo pravico odtegniti delavskemu osobju, za katerega vplačujejo, oni dve tretjini doneskov pri rednem izplačevanju mezde. Če pa omenjenega zneska ne bi odtegnili, da med tem pretoče nad jeden mesec, zgubijo pravico ono svoto pozneje odtegniti. Iz § 38. Kaj se zgodi, ko bi se doneski no plačevali ? Zaostali doneski iztirjali se bodo po upravnem potu (rubežni). S predstojećim objavili smo glavne za obrtnike najvažnejšo določbo postave. Omeniti hočemo v kratkem le še, kako je po omenjeni postavi mogoče izogniti bo dolžnosti pristopa k okrajni bol-nišni blagajni, in navedemo v ta namen postavne določbe. Iz § 58. Za združene bolnišne blagajnice. Ude združenih bolnišnih blagajin, katere bo vBtanovljeno na podlagi 7. poglavja obrtnega reda, ne veže dolžnost vstopa k .okrajni blagajni. Pogoj pa jo: 1. Da bolnišna podpora v slučaju bo-| lezni za vso ude doseže ono najmanjšo svoto, katero izplačuje okrajna blagajna in da prevzame zadružna blagajna vso tiste najmanjše dolžnosti, katere so omenjene v §§ 6., 7. in 8. 2. Da so doneski delodajalcev enako visoki, kakor jo predpisano v tej postavi. 3. Da udjo združenih bolnišnih blagajin po svojih pravilih tudi v § 13. glede vstopnine, in reservnega deleža, §§ 27. in 28. glede pričetka podporo in § 85. glodo kazni stimulacije niso na slabšem, kakor bi bili pri okrajni bolnišni blagajni. Združeno bolnišne blagajno predati morajo po teh določilih svojo pravila do obroka, katerega se bode postavilo; sicer premenila bode jih pravomoćno deželna vlada. Iz § 60. Bolnišna podporna družtva. Udje bolniških družtev, katera so osnovana na podlagi družtvenega zakona, ne zadene dolžnost pristopiti k okrajni blagajni, če premonijo svoja pravila po postavi od 26. novembra 1852. 1. in če sprojuiejo vse one določbe v pravila, katere smo omenili za zadružne bolnišne blagajne. (§ 58.) oziroma §§ 6., 7. in 8. .Obrtnik." * * * Kako zamazati sode ki puščajo. Odvaga se dela svežega loja, 2 dela voska, 4 dele svinjske masti. Vso to se raztopi in dobro pomeša. Na to pusti so zmes, da se ohladi; med tem, ko se ohlaja, primeša so 2}£ dela presejanega popola. Predno se puščajoči sod s tem mazilom zamaže, mora so osnažiti; zmes se nekoliko segreje in tako omehčana v razpokline namaže. „Domoljub*. I-jis-toioa uredništva Dopise, prispele nam za denainjo Številko, morali srno zaradi druzega gradiva odložiti. Za-toraj prihodnjič! Poslano. Bolnike na kostobolu in reumatizmu o pozoru jemo posebno na Zwizde fluid proti kostobolu, ki se ni samo udomačil uže v vsoli krogih kot nepogrešljivo domače sredstvo pri boleznih v kostih, revmatizmu in na živcih, ampak se tudi predpisuje z vspehom po zdravnikih z mnogim priznanjem. Kwizdfl fluid proti kostobolu je pristen samo stu odtisneno varnostno znamko. Dobi se v vseh lekarnah. Cena steklenici 1 gl. a. v. Glavno skladišče: Kreisapotheke Kor-neuburg pri Beči Fr. Iv. Ewizde, avstr. in kr. rumunski dvorni doba- 00 Paštile Franzoni, katere se uže 27 let vporabljajo, so izvrstno sredstvo proti kašlji, hrapavosti, bolezni v grlu, katarju (tudi kroničnemu); posebno se preporo-čajo učiteljem, nevcem, govornikom i. t. d. Škatljica velja 25 kr. Prodaja „Premiata Farmacia Franzoni" via Nuova v Trstu; Pontoni in Cristofoletti v Gorici. 10—4 Nakup surovih palic. Surovo palice s kljukami, kakor dren, črni in beli trn, nadalje mokarice, kakor tudi navadna hruševine, psikove in tešove — kupuje vsake baže vedno po najvišjih cenah. 1—3 J. Wakonigg v Šniartncm pri Litiji na Kranjskem. Kdor si želi jasnosti o nemškem oblikoslovji, omisli si naj Početnico nemškega jezika. Za 1. in 2. razred slovenskih gimnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil 2—3 UAJMUND ČUĆEK, c. kr. profesor v Kopru. V platno vezana stane 80 kr. Razpo-šiljo jo pisalec sam, in to poštnim potom, ako se priloži še 5 kr. poštnine. Pozor, Podpisani vlastnik kavane „Caffe Commercio" preuzeo je ovih dana staro-zuano i po Slovanih u občo močno obiskovano 6—6 Nemško kavarno (Caffe tedesco), v ulici „Caserma". Priporoča se domačinom in tujcem za mnogobrojno obiskovanje, ter obljublja najpazljivejšo postrežbo. Skrbel bode tudi, da bodo v kavarni vsi važnejši domači tržaški in tudi zunanji časopisi, posebno pa slovenski in hrvatski. ___A. ŠORLI. VABILO. Ker se radi slabega vremena na 11. t. m. u Dekanih ni zbralo toliko zadruga-rjev, da bi se bil mogel obdržavati glavni shod „posojilnice in hranilnice v Kopru", vabijo se u smislu § 31. družtvenih pravil svi člani zadruge k občnej skupščini, katera se bo obdržavala v Kopru nedeljo 24. februvarja 1889 ob 10. uri predpoldne se sledečim dnevnim redom: 1. Sporočilo tajnika o delovanju zadruge u letu 1888. 2. Sporočilo nadzorstva o računih za leto 1888. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Slobod ni predlogi. 1 — 1 V Kopru, 14. febr. 1889. Odbor posojilnice in hranilnice u Kopru. Naravno olj o iz jeter od polenovke (Baccala). Najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim VHpehom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti napravlja se tudi zeleno ali jodoželezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni 6. B. Rovisa Corso štev. 47. 10—5 + Debelost, medlost ,>o nov j metodi gotovo uij raviti. V»« kožne bolezni, kot grinte, žoltina, ogrci, pege, rudeče nosove in roke, bolezni las radikalno ozdravi)... Pik« od osepnic In kocine po obrazu se zmiraj odstranijo. V vtakem kosmetičnem prašanji daje se sv6t. Navodi, kako s« zdraviti, dajo se pismeno, Čh se vrh obširno poroči in so priloži marka za odpis v pismu z naslovom: „Hygiea-Officin* Breslau II. Nič več kašlja! Prsni čaj napravljen pu lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kaielj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala ln zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin ln čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni OO n. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prcstenje života in proti niadrona iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno prt zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obiira na dijeto. Ena škatlja velja »o nold. Plašter in tud tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa SO Noldov — Ena steklenica tinkture 40 noldov. Edina zalogn v Trstu v lekarni ROVIH, v Gorici v lekarni C ris to fol I e 11 i In Pontoni. 10-6 V lej lekarni govori se tudi slovenski. !!Vse hiti in kupuje!! Samo for. 2.90 žepna nra dr. v i verižico. Oirse in dr. v Švici je propadel in vsled tega prodaje se 7dO teh krasnih, dobro idolih ur za gospode, go«pe in deco, zlatu popolnoma sličn>h, z elegantno, pozlačeno verižico, na ta način. Ogromne so naroči>e na te ure; naj sh zatorej vsakdo podviza, dokler jih je še kaj v zalogi. Pošilja proti gotovem denarju ali po vzetju : „Uren-Depot L. MttLLER, Wien, W&hring Schulgasse 11 (J—5 O z ID Co 08 C o> U D N B ® A S e OS j, N O « O- s* a KO rti 2 S 'm o ►S CD f • i, o © « js a> 9°. Sa 8 ;§p. i i i i g -t« oo ® '.£ ju o >» 9 K r r r r g . * JS O S F » O ^ ta zp ® — . J5 £ "3 ; os v • I 2 00 . »o 'S ® x ^ * i« c 59 £ S o M p O O O O O O u' vv"r"^r!H 03 - , .2 * ' ® 1Ž i "5 A P I525 O Ji ° S g-? C * O C C C P O b _ M" fl 5 S & fi S o s« 'allb rr j- . ■ 1 '3 S b s o 1 "O ci. Varnost, znamka Narijaceljske želoclečne .kapljice zvrstno zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Noprocenljivo dobrote jo posebno vpliv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem 1 pehanju, koliki, želodečnom kataru, gorečiče (rzavci) pri i preobilnej produkciji slin, ru-menici bluvanju in gnjusu, glavobolu, ako boli iz želodca) , krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jodi in pijač v želodcu proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himoroj-dam. Cena steklenici jo z nakazom vred samo 40 nov , valika stokonica samo 70 nov Glavni zalog ima: lekarničar „k angelju varhu" Kari Brad/ Kremsir, Morava. Marijaceljske želodčne kapljice niso tajno sredstvo. Deli, iz katerih obstoji, oznanjeni so na vsakej steklenici priloženemu poduku za vporabo Pristne dobe se skoraj v vseh lekarnah. '1'l'Mtu t Lekarna: Antonio Suttina | Lekarna: de Leitonburg, ali' Ercole triotanto — Lekarna : Eduard de Leitenburg, alla Saluta. — Lekarna : A. Praxnmyor, al due Mori — Lekarna: Piotro Prendlni, alla Fontana Impe-riale. — Lekarna : Benedetto Sara val, al Amazotie Triotnfanoe. — Lekarna : Beiiedeto Vlach Miniussi, alla Gorte. — Lekarna : dr. i Vittorio Serravallo a!R dentore (glav. skladiš ) — Lekarna: Biasoletio all'orso nero. — Postojna: Lekarna t'r. Baccarcich. — Sežana: Lekarna Phili[»p Ritschel. — Svarilo ! Pristne Marijaceljske želodčne kapljice ponarejujejo in posnemajo so mnogovrstno. * V znamenje pristnosti mora biti zamotana vsaka steklenica v rdeč omot, providen z gornjo varnostno znamko ter mora biti na vsakem j priloženem poduku za vporabo razun tega opom- j njono, da je bil isti tiskan v tiskarni g. Gusek-a I Kremericah (Kremsier). Važno za popotnike v Ameriko. Kdor želi po ceni, dobro, hitro in varno potovati v severno ali južno Ameriko itd., naj so zaupljivo obrne na od slavne c. kr. dež. vlade v Ljubljani potrjenega glavnega zastopnika za potovalce Josipa Pavlin-a v Ljubljani Marijin trg štev. 2. ki zaBtopa 'evropojsko in amerikanske železnice in nemško postno parobrodstvo : Tu se dobijo vožne karte s polno garancijo od Ljubljane naravnost do vsakoršne postaje v severni in južni Ameriki, Avstralji, Afriki itd. po zopet mnogo znižanih conah, ravno tako so tudi vsakorSn^mu posvetovanji radovoljno »luži. Vožnja preko Ljubljano in Beljaka priporoča se toplo lov prid potovalcem, ker jo veliko krajša in ceneja kot ona preko Dunaja, Vožnja traja od Ljubljane do Amerike okoli 13 dni in je cena z hrano na parobrodu od 60 gld. naprej. K WIZDE c. kr. izklj. pri v. restitucijonalni cvet (voda za pranje konj) Služi valed mnogoletnih izkušenj za jače-nje pred in po velikem trudu in po deli daje konju posebno vztrajnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40. Pristno se dobi po vseh lekarnah in prodajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teh sredstev vedno K w iz de preparate In da se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja se po rošti proti povzetj vsak dan po centralnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg (C> Franz Joli. Kwizda, c. kr. avstrijski in kralj, rumunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate. Brnsko sukno za elegantno pomladansko ali poletno obleko v odrMkth po m. 3'10. tO je 4 dutmjako ratlje vsak kupon za ■V KM. 4.30 iz Dne —~ K«ld. 6 iz Hripjffo _ jy (?old. 7.15 iz jako fino m W gold 10-50 iz ni.jdnejffo "M pristne ovčje volne kakor tudi sukno za povrSnje sukr je, Cciljano sukno, prepleteno i, svilo, poletno v.iljtino suknu, sul'.no 7.» livrejo, tkanino iz niti, katero ne d;.jo prati, lino in nujHneJfte Brno sukno /.a nalon nblnko iti. itd. poPi jii proti povintju iznosa reclna in iidn.t, Jako dobro poeiiana tovarniška zaloga sukna SIEGEL IMHOF v Brnu 'Brtlnnl. Izjava! Vsa kupon je dolg 3-10 m. in Bimk 130 ctm., lorej zadostuje popolnoma zu kompletno obleko za gospodo. Tudi so d njo kolikor metrov «eH .Ti»ni(ii so, da so odp.iAljo natanSi.o 1.1 .go po i »branom u/.orcu, Uzorci zastonj in franko. 1 — 30 Singrrslrassfi Nr. io, nun goldcnen Reihsapfel. J. PSERHOFEr.-j-a ^ Kričisitilne ',n'r",■';a,n,, ^ogljioe zvane, zashiMjo r«s zadnjo ime, knjtl niakeraj boieznl v koj*j u to kr (jliiee tisočkrat ne p kazale svojega tfudotvornega uspehu, V ni.JliujBih iJHT Pristne so jedino le one krogljice, katerih napotnice imajo podpis J Pserhofer-ja in so provideni na pokrovu vsake škatljlce z tem podpisom v rdečih pismenih. DoBlo natn n«ftevllo pisem v kojih se kiip«evalcl in rabiloi toh kro lic- zahvaljujejo za ojidravlieno rotfl8'! .ruglm D"Vlirl bo,ezni- v*llkTni «■■ nekatera teh zalivHluili pisem t Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarničarja G. J3. Rovi« ozdravi hipoma vsak najveći zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni Rovis Corso 47 po 50 kr. sleklenica. 10—6 Čuj! Čuj! SVOt čuj! Ćuj! Stroj za šivanje for. 1.95. C'ndovato ju delo tega stroja; 6iva vse izvrstno, tia)d-l>^lejši sukno in najfinejši Sifon; gre dobru; je divno izddlan, zlatno bronciran, okrafinjf vsaki salon. Neodpustljivo je, kjer v hiši ni Še te^a stroja. — 8 —6 Kdo hi bil kedaj mislil, da se more napraviti za for. 195 šivalni stroj. Ogromna je prodaja tega stroja; naj ga zatorej vsak takoj narofii, knr bo kmalo razprodan. 7,a narofibo zadostuj« dopisnica Prodaja 8>i ti a vs* kraje sveta. Ker no stroški neznatni, proti gotovini ali poštnem povzetju. Razpošilja: 8- 5 L. MULLER Dunaj, \Viihriiig, Schulgasse št. 11; llraBH pri Smledniku. 12. sept, 1887. BI y porodu i uospo.l ! Hila j» liniji volja, da so mi prišle v roke VaSe kroeljl -f in pis. ni Vam nvapehn : Prehladila sem so v otroCjl jiosiolji, da nis.'in vett »n . 1 vrfitl svoie dolo in ]Bv.Mt'iio iti bila u*o inrtvn. uko no hi m< bile ruSilo VuPe Sudovate krogij ce. H..g Vas i Is ffkrat m to blagoslovi. PropnCaiiH sem, d« mu VaSe krcgljlco popolnoma o. drave, kakor hd ozJr.iviie tudi .Irujfo Tereza Kniflč. I Dunaidko Movoinisto, 0. deo. 18-7. i ViiPe vlaokorodia [ Najtoplejlo /ahvnlo Vam iz-reknm vimenu <;i)letn« se..ju te u. Holohala Je fi let na kroničnem (ulodfioem kataru i., vodenici. Življenje J ( Jo bilo trpljarj.i tn u«c ie mislila, da : Je Zgubljeni, siufajno dobila je t>ka^liico Vafllh Uv rs'nih kn^isiilnih krogljic in p>d liffoj vporabi iniih Je ozdravela. 'A visokim spoltov.nj«m * Jožefa Weinzettl. Milteritiz-rslorf flor. Av.tr. 10. januvarji l»8fi. VaSe blagorodje ! Izvolito mi blagovoljno '.'slati ' n • poŠti jeden zavitek Va»ih izvrstnih k'lfiiBlilulh krngljle. Prisiljena sem, iir>fii Vam svojo popolno priznani« glole vrednosti teh krogljic, k»tero brdem priporočila, kjer bodein le mogla, najtofileJBo vsem bolnikom. O te.) svoj .i z«val i Vas po idaBflujem, da jo morttte objaviti po VaBej drag..} volji, Z vi- Bokim spofltovanj. iu Tereza Kastner. (lotts -lidorf pri Kohlb. Avstr. Šlezij«, H. okt Is^c. VaSe blagor dje ! Prosim Vas uljudno, da mi poHlJ-te z vitek hvaliti, di sem reS^na želo.lfn« bolesni, rta katerej sem trpela kroa 6 let. K- hodom nikdar vei! bre/. njih iu VaBemu i.lagor.djti i/rekam s tem najtoplejfo »ahvalo. Z odheiiim spo*to- *iinjei» Ana Zwickl. IlohrbHcb, 28. feV.ruvi.rJa 1-VaSo blAgo'odjA ! M-seea novembra p. I. nnroSil sem pri Ves zavitek kr>.gljiu. Op .zil .-em Jmi i moja l"na njih n jboljfli v«po:i ; nlia sva trpela na hodom cl.iv >)>olu In slabein izpraznevjl, a sva bila u*e »dvojila, akoprav imava Se—^0 lot. r. fflej ! Vnflo krogljice provxro^il>> so čudo iu naji osvobodile holeznl. S poSiovan. em Anton Li8t. • Amerikansko rniMlo ** p° »dih. i •: —^——■ii—ii ........... najboljši pomoSrk ; proti protlua iu dru im rHumalf&ni'« bolesti., v v; brbienoin mozgu, .uigMlli, nervoznim /.obo oliin, 5 glavobolim. trganju v ufesih itd. Itd. 1 gld, 20 kr. i Esenoa za oči RoniHrhaus n-a, 1 skl -A niča f 2.50'/» stukl-nicH f. 1 50 Pr?h za znoj na nogah 1 škatljica 50 le. poštnino 75 kr. I Ps^rhof^rjuva tannokininska pomada naJlinljSe sredstvo /.a rastjo las. Lepo op-avljena Škatljica 8 gold. Uuiversalni Dlašhr Pr,,fe/- steudeia pr..ti ■m ...................... vHakovrsl.nlm ranam, Knjustiirn ulesoin, velo i pos. f.0 k. t poštnino 7» k. A. W Bulrichova wn'ver8,tl»» ai^iin* ' j, L Izvrstni umi m" ...........I. HlllHII I ......... a lun .- po let ta najboljši pomoS k spoznan proti ozeiili-nam vsake vrsto kakor tudi proti Htar m ranam itd . 1 posodica 40 kr. p> polti i 5 ki. Balzam 7R ooltanoc »n««Ulv pomofek proti debelemu vratu, l pos. 40 kr. po puSti 115 kr, Živnnska asnnn.i (praske kapljice) proti po fcivnnand nsnnu.i --------f teIo(ltsu 8|,tbi prebavi, vsakovrstnem trienju v dotenje n telesu, izborno .lomače vrafcilo 1 fla^on 22 Itr. TrnntJ*»u on k obfim snano izvrstno zdravilo I rP°TC2v kat ru, brlpavos 1, v rt! nem u kaSIJu iti. 1 steklenica 50 lir. Anoležkl gudnovatl balzam i^eki. kr,, Fljakergkl p r a š e.kSTg', Mt^ kr., z poŠto 00 kr. Izven imenovanih ii lrtlkov vdoblvajo se Š-i druee farmaiieutlin« upeo'jalitate ki ko bilo po vsih avst ijskih Šasopisih oznanjene. - -- BM II n — Razpošiljanja po pošti se točno odpravljalo orotl aotovinl ali povzetju Pri nrejšnjej dopošiljatvi denarja (najbolje po poštnej nakaznici) staue porto dosti ma ij nnqo pri povzetju Lastnik pol. družtvo „Edinost". zdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.