12. ôtev. V Novem mesta 15. janija. 1886. J. malo Dolenjske Novice. Izhajajo 1. !D 15.Tsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v„Dolenjake Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. Krajec v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Domoljubi se za nas Dolenjce že brigajo. Dozdeva se nam, da se razni slovenski domoljubi za Dolenjce zanimajo posebno, od kar smo začeli naš list izdajati. Tu pa tam kaže kdo na dolenjsko stran, kako je lepa in še dokaj rodovitna, kako pa tudi v mnogih obzirih še zeló zanemarjena. Poudarjajo, da je treba za Dolenjce in dolenjsko stran kaj storiti, pripovedujejo, kaj naj bi država in dežela storila, kaj pa naj bi Dolenjci sami pripomogli, da se njihovo stanje izboljša. Mi vse njih svete poslušamo, kajti vsak ima v iem prav. Tako n. pr. so se tudi pečali s tem vsi slovenski dnevniki. „Slovenski Narod" pa je nedavno opozoril bralce še posebno na Dolenjsko. G. pisatelj S. (ki menda t Novem mestu biva) piše tako-le: „Daleč od železnic leži velika slovenska po-krajitia, Dolenjska. Mirno, tiho hodi tu rovtar in meščan za svojim delom in dosti je Še patriarha-lizma v teh pokrajinah. Zemlja njegova ni nikjer neplodna, po večjem plodna, hrani pod svojim po-Tr5jem rude, premog ; velikanski gozdi krasijo čelo in na prsih te matere zemlje ovija se bogato vinska trta. Bilo bi na tem ozemlji nebeško lepo živeti, ko ne bi bila odtegnjena svetovnemu prometu, ko bi to ljudstvo, ki je v trdem trpljenji vzrastlo, lože dobivalo dela, lože prodajalo, kupovalo in ne ^nbljalo toliko Časa na cesti. Ta deželica prebila je težke boje. Čez njo Sel je prvi in slednji naval divjih Azijatov, nad njo vil se je bič srednjeveškega fevdalizma t. j. grofi so tlačili, tem hujše, ker je bilo nebo tako visoko in car tako daleč. Ubogo, izcrpljeno prišlo je dolenjsko ljudstvo v novejšo dobo in hipoma moralo bi to vsemu svetu neznano, od vsega sveta zaničevano ubogo ljudstvo delati za svoje življenje na celo drugačnih podlogah, tekmovati z dragimi, ki so kraj velicih cest, pozneje kraj glavnih železniških prog stopali na plan in dan. — Tako d^eč je bilo Dolenjsko odstranjeno od onih torišč, kjer je novi čas nova razmerja, nove načine dela Btvarjal ter človeku že z materinim mlekom dajal drugo, novej dobi primemo naravo. Le tu ostalo je pri starem, ostati moralo sredi premenjenega druzega sveta. Z velikansko močjo, proti katerej se komaj v boljših položajih živeči Gorenjci, Notranjci ter Slovenci v Štajerskej bojujejo, pritiska po parnem stroji predrugačen način Človeškega dela na Dolenjce. Tu stoji naâ mož z onemoglimi rokami tej velikanskej sili nasproti. Bodi marljiv, enako mravlji delaj, napenjaj moči, —zastonj —nemaš nauka, ki bi ťí vzmogočil, spretnejše delati, nemaŠ trga za svoje pridelke! In vse, kar sam razen bornega jela potrebuješ, moraš kupiti in daleč tam ob železnej progi ! Ničesar ne zmores razen platna Bele Krajine sam stvoriti; — tvoj čas, v kojera se je z jedno irha-nico živelo dolgo časa, je šel v zaton. Ti uho-ževaš, uboževati moraš, ti si zadolžen mali posestnik T rokah bogataša. Ljube domačije se moraš Dolenjec naveličati in ven med Nemce, v Švico, v Ameriko nosil potno svojo palico. Tam delaš, daleč in domu pošiljaš, kar ti preostaja. Malo, malo je to, nesrečni, iz kraja žene ter ljubih otrok izgnani trpin, ali kolikor je, lepo je to o tebi, mila ti osoda in mili angelj ti naj obriše potno čelo! Med izobraženimi Nemci, Angleži trguješ, delaš in si celo kaj pridobivljaš, — ah, koliko bi pridobil tam doma na lastnih si tleh, ko bi na istih ti bili isti pogoji življenja, ko drugod ! S tabo, mož, ki hodiš v daljno tujino za kruhom in s tabo Ijud, ki doma ostajaš, po gozdih tujih grašČakov pri malem kosilu in na polji tvojem, se ne sme grdo ravnati ! Nisi Dolenjska sama kriva svoje reve; zavrženo si dete sveta. Revna si, ali možato trpiš. S tabo naj si nikdo šale ne dovoljuje tam, kjer gre za tvoj obstanek, za boljšo bodočnost tvojo! Važen ud našega cesarstva je Dolenjska, tako važna, da mora v kratkem vae drugo slovenstvo spreviditi, da se mora iata hitro ko mogoče in z vsemi kriplji dovesti v ono razmerje življenja, v kojem drugo slovenstvo že 20—30 let živi. Premajhni ste drugi, brez Dolenjske, krepke Dolenjske, Vas še za zajuterk ni dosti gladnim Lahom ter Nemcem, Mi smo široki most do onih dežel, iz kojih le mora priti Vašemu boju pomoč ; z nami pa, če smo lačni, revni, ne odpodite psa od tople M peči! — Napravite nas krepke, gmotno krepke, duševno krepkejše in videli boste, kako bode zdaj po tniini hodeči dolenjski mali trgovec pobijal konkurenco tujine v domačej deželi ! Za Vašo grlo gre, prijatelji, ako vsi, vsi brez izjeme ne zastavite sil za prostrano, a ubogo dolenjsko stran. Tqjini se skomina po Vašem gorenjskem raju, tujino skomina po Vaših vinskih holmih tam ob Dravi, Muri, Savi, tujina žejna jezik steguje po modrem obnebji tam doli, t^er'ribari naš ljud! — Napravite nas Dolenjce sodeležnika modémega dela in široki most smo doli na slov. jug; doli in gori trgujemo in oživi promet, kojega ne bode vodila tujina. Važen ud smo Dolenjci vsemu slovenstvu, važen ud državi dozdaj bili, ali revni kakor zdaj, potovajoČi s kramo na širokih plečih po tujini, v bodoče ne bodemo." To so sicer precej težko umljive, ali lepe besede gosp. pisatelja, ki kaže, da mu je Dolenjsko pri srco, in ki bi rad pomagal, ko bi mogel. O postnih hranilnicah. Imeniten učenjak je rekel: „Če ti kdo veli, da prideš še na drug način do premoženja, kakor z varčnostjo, povej mu, da je norec." Z ozirom na to resnico, treha je res varčevati. Najboljše sredstvo za šparanje, so poštne hranilnice (seveda tudi hranilnice, n. pr. v Metliki, Krškem, Črnomlji). O poštnih hranilnicah piše štajerski „Slovenski Gospodar" ta-le poduk: „V znani mi fari so o svojem času imeli župnika, kateri mladih zaročencev baje niso hoteli zdavati ali poročati drngáče, kakor pod pogojem, da je ženin v spomin na svatovščino zasadil po nekoliko sadnih dreves, ali je vsaj besedo dal, da bo to storil ob prvej priložnosti. Dotični famiki so sedaj veseli, ker za sadjarstvo skupijo na leto celó po tisoče goldinarjev. Zraven tega bi danes ženinom in nevestam smeli svetovati naj se ob času ženitve izkažejo s — poštno hraniloično knjižico. Te dni je nekemu tukajšnjemu posestniku nekdo priporočal, naj za svojo deklico, ki je Še nedavno začela obiskovati solo, vsaki mesec kaj malega založi na pošti ; ko bode dete odrastlo do-mačej učilnici, ga s privarčevanim denarjem pozneje za nekoliko Časa brez posebne denarstvene občutljivosti zamore dati še kaj potrebnega veČ učiti. Oče vpre svoje oči v svetovalca, v trenotku pripozna, da sovet ni preslab, in reče: „.Tutri bom imel toliko časa, Šel bom na pošto ter izvzel knjižico." Ko bi stariši za otroka v takej hranilnici, ki je povsod pri rokah, vsaki mesec vsaj po 2 gl. vlagali, bi se za ]21etnega sinka ali hčerko nabralo okoli 300 gld. To pa je že zdatna pomoč, Idi, in stori tako! Delavci, težaki, dninaiji v našem kraji veliko prislužijo. Nobeden bi ne smel biti brez hra-nilnične knjižice ; za potrebo si naj denaija pridrži, ostatek pa poŠti izroči v varstvo. Neki tukajšnji grajščak prodal je 270 oralov gozda. Kupec zbral je drvarjev od raznih vetrov, voznike poklical celo iz vbožne Istre onkraj Trsta. Vsi ti imajo lepo priložnost, da zazlužek shranjujejo na poŠti, a denar zamorejo izjemati v svojej domovini, ker na one in iste bukvice mi po širnem cesarstvu vsaka pošta peneze vzprejema in izplačuje. Če izgubiš knjižico, dobiš drugo, to pa sicer pri izgubljenem denarji ne gre tako hrez skrbi, a s tvojimi bukvicami si živa duša razven tebe ne pomaga drugače, kakor — v zapor! Otroci navadno pri lončarjih kupujejo tako zvane „Šparovce," v ktere spravljajo drobiž, ki ga včasih dobijo od botra ali koga drugega. Ne delajo krivo. Varčevanje na pravi način je namreč čednost, a ta, piše v izdauem računu dobro gosp. ravnatelj postne hranilnice dr. Koch, Čednost človeku ni prirojena, ampak se jej Človek mora privaditi, s tem pa je treba začeti že v otročji dobi, v letih dětinstva. No, da bo se to zamoglo zgoditi v znatnej meri, namenijo vpeljati tako imenovane „Šolske hranilnice," kakoršnib je dozdaj še samo 56, ker so dotični učitelji nalogo, da od učencev jemljejo denar ter ga nosijo na pošto, prevzeli to prostovoljno, pozneje bodo to morali oskrbovati, kakor je dolžnost na Francoskem in drugod. Ta naredba bo dobro došla šolam imenito po tistih krajih, kjer nimajo pošte. Lončarji pa ne bodo veči siromaki vsied tega, ako deca namesto kupljenih „šparovcev" rabijo „poštnohranilnične karte" za varčevanje pridobljenih krajcarje^. Zatoraj oče ali mati! idite s svojim otrokom-šolarjem na poŠto, da se tam, kakor postava zahteva, sam podpiše ter dobi lastno knjižico, ako zanj vložite vsaj 50 kr., ob enem dajte otroku ,hranilnično karto", ki jo dobite na pošti. Slednje družinče pri hiši naj bi imelo lastno knjižico! Če do te ne more drugače, pa naj dobroti jivi gospodar blagoduSno prvih 60 kr. daruje hlapcu, dekli, podložniku samo da bo storjen začetek, brez katerega si ne moreš misliti napredovanja. Z eno besedo: kdo pač ima s „cvenkom" kaj opraviti, vsakdo bi moral imeti vloženo knjižico poštno-branilnično. Nizke zneske, kakoršne lahko dajaš na pošto, bi-li se izplačevalo nositi v oddaljene druge hranilnice, ki so večinoma le po mestih in trgih, pa Še tu ne povsod, med tem ko do pošte nikjer ni deleč. Saj so poštno hranilnico vstanovili ravno za tega voljo, da bi priložnost za varčevanje ponudili vsakemu državljanu in v prvi vrsti manje premožnim ljudem. Zatoraj tuđi pošta v teku enega leta ne sprejme več kakor Čistih 30U gld. na eno knjižico, pač pa jemlje jt . t Ï' h i-'t ře--a-ži, «ji ral slo po a ier va Če iz-s ?0- 't celo 5 kr. in t obíe tako male zneske, kakoršnih ni vredno nositi v druge hranilnice. In v tem tiči Tzrok, zakaj da poštno hranilnico svojim dežela-Dom, posebno kmetkemu ljudstvu, jako priporoíamo. Koneíno se gledé izplačevauja zdi potrebno opomniti to-le : Vlagalec, vložnik, ako hoče izvzeti ves denar, tega nikar storit i ' Naj na pošti ostane vsaj 1 gld. Pri prvem vlaganji si se namreč moral sam lastnoročno podpisati na dveh krajih, to je: v knjižici, ki si jo dob'1, pak na lističu, ki ga je pošta odposlala „hranilniČnemn vodstvu" na Dunaj ; razven tega je Še poštni uradnik tudi na dveh prostorih zapisal tvoje ime, priimek in stan ali delo, s kakoršnim se pečaš, potem kraj, leto, mesec in dan rojstva, okolico in številko hiše, kjer prebivaš. Ako sam ne veš podpisati, sme te podpisati uradnik v pričo svedoka. Vse to se godi zaradi varnosti za vloženi denar. In če ižvzameš do zadnjega vinarja, tedaj bi knjižico, ki so ti jo izročili brezplačno in jako zavarovano, moral vrniti in tako zavreči. To bi pa bilo škoda, a pri novem vlaganji bi povzročil nepotrebne pisanje. Pusti toraj na posti, če že 1 fl. ne, pa konči nekoliko krajcaijev obresti, činžov, interesa, da na ta način ostaneš v zvezi z vsega priporočila vredno c. kr. poštno hranilnico. " O važnosti gozdov. íBpianje Aaton Kupljen,) (DUje.) Da dobimo iz gozdov dober les, bodi si za stavbo ali kuijavo, moramo drevesa v pravem času posekati. Gozdna postava veleva, da se mora to v jeseni ali po zimi zgoditi, ko les še nima nič soka v sebi, ter se mora ohtesati in iz hoste odpeljati. Sicer pa se sme tudi spomladi in po leti podirati, samo da se mora les pred prihodnjo spomladjo iz gozda izvoziti. Zimska sečnja pa je vendar najboljša, in po zimi posekan les najtrpež-nejši, tudi se počasi suši in ne poka, kar stavbenemu lesu mnogo škoduje. Meseca grudna in prosinca je tedaj najboljši čas visoke gozdne drevesa sekati ali podirati. Pri zimski sečnji se tudi okoli stoječa drevesa najmanj poškodujejo; les pa, kteri se je po leti posekal, je za stavbo mnogo ^abejši, ko če se to zgodi po zimi; popoka namreč in loti se ga plesnoba. Jesenska sečnja je slafca, v jeseni obsekana drevesa kaj rada vsahnó, pa tudi voda na obse-liani plošči zmrzniti ali veliko škodovati zamore, dobe namreč debla vsled tega razpoke, skorja se od debla loči, mokrota se zamore med skorjo in deblom zadržavati, in tako deblo trohni. Na plodno posekavanje je brez dvombe najnmnejše, ker se pomlajevanje prav gotovo s prav primemo nizkimi stroški doseže. Gozdna zemlja ostaja vedno ohra- njena in dobra, ker je zmeraj obsenČena. Visoki gozd izrejuje gotovo najboljši stavbeni les. Zahteva sicer velik kapital, ker potrebuje mnogo let dokler doraste tako, da se sme posekati in je podvržen tudi marsikterira nevarnostim posebno merČesom, proti kterim se mnogokrat ni mogoče ubraniti. Samo visoki gozd se obsekuje v pozni zimi, nekoliko popřed, ko začenja sok obtekati. Meseca grudna in prosinca je pa najboljši čas visoka bostna drevesa z najmanjšo Škodo in z prilično najmanjšim trudom podii-ati. Vsacemu brez razločka, kteri bo bostna drevesa podiral ali sekal, naj mu bode v poduli in ravnanje sledeče povedano : V spodnjem debla je najboljši in najlepši les, tedaj ne smejo delavci previsokih porobkov puščati t. j. neredno sekati in tako mnogo lepega lesa v treske pogubiti, saj se lepa debla tudi lahko žagajo. Popred, ko se težka in visoka drevesa pričnejo podirati, naj se vendar na okolo pregleda in prevdari, na ktero stran je najmanj predstoječih dreves in največ snega leži, ker na ono stran bo podirajoče se drevo najmanj škode storilo. Iz vej in vrha se naredé plotovi, iz čoka pa se deske sežagajo. Če ne moremo v pravem času lesa iz gozda spraviti, se mora z drugimi hlodi podložiti da ne gnije. Stavbeni les mora biti dovelj posušen; sušenje naj se vrši enakomerno po celi dolgosti, da ne poka; hlodi naj se olupijo skorje, posebno če je po leti posekan, da sok izteče, sicer prične hitro Črviviti. Obtesanega lesa ne sme dež namakati niti solnce peči, ampak se mora od suhega zraka sušiti in je še le v dragem letu dobro posušen. Nekteri obtešejo hlode od Ijubadi in jih pričnejo od sredine proti koncema paliti, da voda pri krajih izteka ter je takšni les veliko trpežnejši in trdnejši in za stavbe dober. Hlodi okajeni od dima so popolnoma zdravi in tudi dolgo časa trpijo. Blizo morja se tudi lahko stavbeni les položi v slano morsko vodo in tako trpežnejši postane. Glavni dobiček iz gozdov je nedvojbeno les za stavbo in kurjavo; ali ne daje vsako drevo sposobnega lesa za ono svrho, ampak so posamezna drevesa v lesni vrednosti različna. Na dobroto lesa vphva zemlja, v kteri je drevo zraslo in pa čas v kterem se je posekalo. Dobrota lesa se sodi po sledečih lastnostih: po stalnosti, ter-pežnosti, gorivosti, jakosti, gostosti, teži, trdoči i. t. d. V mokri zemlji zrasel hrast je labkeji in redkeji od onega, kteri je rastel na kamenitih tleh, zatoraj je na primer kraški hrast boljši za sode kot ogeraki. Iz vej in lesa, kteri se za stavbo ne dá porabiti se napravijo drva za kuijavo, katerih vrednost se ravna po njihovi teži in pa tudi po množini smole, ki se v lesu nahaja. -Telova drva so stara za kurjavo boljša od mladih, ker imajo v starosti več smole, zatoraj les hitreje gori. Čim težji je les tem boljši je za kurjavo. w Ili 96. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 12, íi^ ft i Ker so ysled reťSenega gozdi za Človeški rod od tolike važnosti, mora nam paČ na tem veliko ležeče biti, da jih previđao rabimo in goliČave po mogočnosti z mladimi drevesi zasajujemo ; na zemljišče namreč, ktero poljedeljstvu nič prav ne ngaja, zamoremo posaditi gozdna drevesa in imamo Se vendar dobička upati, ko sicer dotična zemlja ne-plodonosna ostaja. V strmih krajih na primer se zelo težavno obdeluje njiva, ali za gozd je strmina pripravna, kteri še razun ohe primerne porabe zemljišča obvaruje, da hudi nalivi ne vderó že tako pičlo množino gornje zemlje. Doline med gorami so navadno dobre za gozdorejo, kjer so obvarovane pred mrzlimi vetrovi, kteri kaj radi mladim drevescem škodujejo. Položaj zemlje in podnebje sta glavna pogoja vspešne gozdoreje. Cim globokejša je zemlja, tem boljša je za gozd, ker se toliko laglje korenine razprostirajo v njej. Sicer pa ni neizogibno treba, da je zemlja globoko rodovitna, ampak je zadosti, če najdejo korenine med kamninami in skalovjem rahlega prostora, v tterem se morejo razvijati. Glavna lastnost gozdne zemlje je, da je primemo vlažna in da njej ostane ohranjena gornja sprsteninska odeia. Stanovitno odstranjenje zemeljske odeje pa spremeni najprvo lepo trdo lesovje v mehko šilnato in s časoma v puščavo. Gori Libanon in Kavkaz sta dajale pred tisoč leti Veliko lepega lesa ondotnim stanovnikom, česar pa ne najdemo več, ker so tamošnji pastiiji vse z požigom (požari) pokončali, posebno glasovito lepo cedrovo drevo je nehalo rasti, nasproti temu pa Se obilo nahajamo bukovo drevo, ktero prebivalci varujejo in mu ne vzamejo vsega listja. (Konec prihodnjič.) Kako učeni možje prihodnje Treme napovedujejo. Ker je meteorologija ali znanstvo o vremenu v novejšem času tako napredovalo, kakor malo katera druga znanstvena reč, bila je kaj hvalevredna naredba avstrijske vlade, da je dovolila C. kr, osrednjemu zavodu za meteorologijo na Dunaju, da poSilja na vse strani nase države brzojavna poročila o sUnji vremena z napovodbo, kakošno bode bodoče vreme. Kakor so izkušnje pokazale, ni to napovedovanje vremena samo prazno prorokovanje, marveč skoro v vsakem slučaji vlada tieto vreme, kakeršuo je omenjeni zavod zaznamenoval, Y Krškem je meSčanski učitelj g. prof. Ferd. Seidl se začel baviti s tem vprašanjem, to je z vremenatvom, ter pričel vremensko opazovanje (3. vrste) za omenjeni C. br. zavod na Dunaji. To je pa napotilo ravnatelja meščanske Šole v Krškem, da si je pri tukajšnjem telegrafijakem uradu naročil brzojavna poročila o vremenu iz c. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo na Dunaju. Ti telegrami, ki prihajajo vsak dan ob 2. uri popoludaé, stanejo na mesec 5 gld. (oziroma 4 gld, 70 kr.) Hotel jih je podpisani kar pri-občevati Še tukajšnjemu občinstvu. Ali ker niso bili prepričani, da bi bilo vse resniČnOj govoril je na njegovo prošnjo v nedeljo 26. m. m. v risarski dvorani tukajšnje šole g. Seidl prav obširno in temeljito o tem predmetu, kazal svoja orodja in pomočke, med katerimi se je občinstva posebno dopadal njegov lastnoročno risani vremenski zemljevid. (Govor ta priaesli bomo okrajšan prihodnjič.) Občinstva ni bilo došlo sicer veliko, toda za naše razmere dosta. Bili so poslušalci odličnih stanov, recimo okrajni glavar Weiglein, župan Pfeifer. Ti so zložili toliko vstopnine, da bodo nekaj mesecev plačani brzojavni telegrami, ki se bodo od zdaj dalje razglasevali na črni tabli na šolskih vratih in na dom pošiljali. Na dom jih bodo k govoru došli poslušalci brezplačno dobivali, drugi bodo plačali 1 kr. na dan, ali 30 kr, na mesec. Iv. Lapaj-ae. V- Kaj je noFega po avstrijskem cesarstvu? Poglavitna reč so volitve, ki so večinoma že dovršene. Na kranjskem so izvoljeni za kmečke občine gospodje: grof Hohenvřart, Obreza, Klun, Pfeifer in Hren. Zadnji je bil izvoljen v Trebanjskem okraju proti knezu Windischgrátzu, kterega je priporočal ljubljanski volilni odbor. Če na srečo deželi, bode prihodnost pokazala. V mestih so bili izvoljeni: v Ljubljani g. grof Hohenwart, ki je bil že poprej izvoljen tudi na Gorenjskem. Ker je pa gosp. grof sprejel ljubljansko izvolitev, bodo morali Gorenjci druzega poslanca voliti. Za Notranjska mesta je bil izvoljen g. Poklukar, za Dolenjska pa po drugej ali ožjej volitvi g. profesor Suklje z večino petih glasov proti priporočanemu g. grofu Margheriju. Ker pa so se nektere Čudne reči godile pri volitvi, in ker se trdi, da je bilo za g. profesorja nekaj neveljavnih glasov oddanih, bode državni zbor to volitev ae preiskaval ter razsodil, kdo je izvoljen poslanec ali g. grof ali g. profesor. Ob svojem času vam bomo reč naznanili. Slovencem na Korošketn se je pri volitvi kakor sploh tako tudi sedaj godilo slabo. Izvolili so si le ministra Pinota za poslanca, drugi priporočani g. prof. Einspieler pa ni dobil večine. Po Goriškem, po Istriji je ostalo močno vse kakor pri prejšnjih volitvah. Zlasti sijajno pa so zmagali Slovenci v Trstu s svojim poslancem g. Na-hergojem. Slava jim! m 'Î 2. ma ri-iso iril . t raT oja tvii :e- 9BU )đa níh 3an da mi^ ■mi Na ez-na »ma Eke Tin, inj-ega ■ečo g- :udí ab- ega iz- igej îtih •ya. vo-jrja ivni ' je Ob Drugod po Avstriji so si Uberalnî Nemci Tse prizadeli, da bi spravili svojih mož v državni zbor, ki naj bi delali nemir, Slovane pa zatirali. Posrečilo se jim je na nmozih krajih, vendar pa bodo imeli kacih 20 mož manj v državnem zboru kakor so jih imeli doslej. Prav tako! Še celó Da-najSani né marajo več plesati, kakor jim ti godejo: izmed 12 poslancev, ktere voli Dunaj, so izvolili 4 take, ki tem „Nemcem" niso prav nii všeč. Kaj je novega po širokem svetu? Med Angleži in Rusi je za sedaj mir sklenjen. Za nekaj Časa se nam torej vojske ni bati; — ali dolgo, kdo vé? Eavno tako so se Francozi pobotali s Kitajci. Prisilili so jih k sklenitvi miru slasti s tem, da niso pustili uvažati riža, ki je Kitajcem poglavitna hrana. Angleži bežé iz Sudana in Egipta. Kaj bode počel sedaj ondi krivi prerok Mahdi, se pač ne da uganiti. Lahom ae v Afriki slabo godi. Tare jih ra-zuB druzih nadlog silna vročina. Ko bi jih ne bilo sram, gotovo bi jo najraje pobrisali doma. Bulgari v turškej Humeliji imajo še vedno trpeti mnogo krivic. Vse kaže, da se pripravljajo za krvavi upor. Ako se to zgodi — lahko nastane iz te male iskre velik požar. Piše se nam: Iz Mokronoga, 12. junija 1885. (Strašne nesreče pretečenega tedna,) Kar se je T teku jednega tedna v mokronoškem okraju nesreč zgodilo, mi je težko natanko popisati, ker 80 preveč grozne stvari, ktere so nas straĚno iznemirile. Poslušajte ljubi bralci „Dolenjskih Kovic" : V sredo pred sv. Telesom se je ob pol osmih zjutraj v postelji vstřelil tukajšnji žan-darski vodja g, Matevž Pucelj, rojeu iz Velikih Laš6. Krogla je šla skozi srce in posteljo v tla. Nesrečni mož je bil precej mrtev. Da je tako nesrečno smrt storil, ima vzrok v tem, ker jo bil na možganih bolan, kar so tudi zdravniki spoznali. V službi je bil ta žandar jako priden in Če je le bil kje kak tat, on ga je dobil v roke; zato tudi močno žalujejo za njim. Na sv. Telesa dan prišel je proti veSeru posestnik Jakob Megolé iz Rogačice v gostiluico na DružSe (škocijanske fare), tor rekel svojima sinoma, da naj gresta domov. Sina sta ubogala in Šla z očetom; a zraven ^lak tudi veliko dru--zih pijanih fantov, kterim ni bilo vseČ, da sta sinova morala domov. Začeli so se z očetom kregati in jeden izmed njih vriEe velik rogljat kamen očetu v glavo ter mu na ta način na čelu glavno čepinjo globoko v možgane ubije. Mož je bil 48 ur se pri zavesti in sprejel hvala Bogu še sv. zakramente, tretji dan pa je umrl. — Kedo pa je kamen zagnal in ga ubil, se ne vé, ker je veliko fantov kamnje metalo; gotovo pak je, da bode mokronožki izvrstni preiskovalni sodnik storilca izvohal. Tretja nesreča je še bolj grozovitna in vzrok jej je zopet presneto žganje. Bilo je t nedeljo 7. t. m, ko je več fautov pilo žganje po deseti maši v Mokronogu ; potem so âli proti domu, a med poljo šli Se v gostilno ter se napili. — Janez Velšt iz Spodnjih Vodal in Ant. Hribar iz Jesenic, oba hlapca iz Zagorice, šla sta skupaj domov. Začela sta se pričkati in tepsti in ker Velšt ni bil tako močan, kot njegov nasprotnik, je začel bežati, a Hribar (24 1. star) hiti za njim z odprtim nožem; ko ga dobi, mu zasadi tominski nož v levo stran vrata, da se je ubogi Velât v nekej veži zgrudil ; ko je tam ležal, prišel je Hribar z velikim kolom in ga še trikrat po glavi udaril. Čez dve uri je 22 letni Velšt dušo izdihnil brez sv. zakramentov. Mo-rivec Hribar pak je nož obrisal v travi in Sel pod bližnje grmovje spat, kjer so ga žandarji še tisti večer prijeli in prignali to zverino v Mokronog, Četrta nesreča. — Dragi Dolenjski romarji, kteri pridete na angeljsko nedeljo na Veselo goro pri Šeut Rupertu na božjo pot, vi se spominjate, kako lepa cerkev z dvema zvonikoma je tam! Ali danes nije več! — Ogenj uničil je krasno cerkev! — Nek fant se je igral v pondeljet 8. t. m. pod kozolcem s žveplenkami in zakuril škompo, potem pak bežal domov in povedal materi, kaj je naredil; a prepozno je bilo; pogorelo je več poslopij, zraven tudi cerkev; oba zvonika, zvonovi, orgije — vse je preč! — Prišle so požarne brambe iz Mokronoga, Mirne in Šent Ruperta, vrlo so pomagali, ali kaj se hoče rešiti, Če vode manjka? — Škode je čez 10.000 gld.; pogorelci niso bili zavarovani, pač pa cerkev za 2áOO gld. Pravijo, da ima cerkev premoženje in bode kmalo zopet popravljena. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Ne pij in ne jej na medvedovo kožo! Basen o lovcih, ki sta jeJa in pila pri krčmaiji na račun medveda, katerega sta še le mislila ustreliti, pa ga nista, je dovolj znano; ni treba, da bi jo ponavljali. In vender je toliko 'm v ilil i li Ílíj 9 Í ■Î kmetoT, ki takisto delajo. Ni Še vinograd ozelene] je uže vino prodano; ni še pšenica vsejana, je ože dobil nekaj na račnn pridelka; krava se ni Se otelila, in vender neprevidni kmetič pije pri mesáiji — krčmaiji. Kolika neprevidnost in za-pravljÍTOSt je to? Je-li ves, (labode dobra letina za vino in pšenico ? Je-li si gotov srečnega poroda pri kravi in zdravega teleta? Obdeluj si, kolikor móči, svoje zemljišče sam s svojo družino. To je zlato vodilo, katero se po skušnji vsikdar potijuje, in katero naj bi si zapomnili vzlasti oui kmetje, ki bi radi neka-košni „gospodje" bib. Zemljišče si moraš sam z ženo in otroci obdelovati, ako bočeš, da ti trud kaj donaša, da se ne bodeš zastonj péhal. Poslov najemati, delavce plaČet'ati, to mnogo stane, morebiti ravno toliko, kolikor ti pri delu pomagajo, morebiti ne store nič več dobička, kakor ti iz-kupiš za pridelke, kolikor so Ti jih najeti posli in delavci pridelati pomogli. Poljedeljstvo. Spisal Dragotin Kipil, ínpnik. (Dalje.) Detelja je izvrstna klaja in se sploh obilno prideluje. Navadna domača, tudi štajerska detelja imenovana je imenitna, in slovi tudi po drugih evropejskih krajih, ker je med vsemi deteljami naj bolj mehka, in za govejo živino in za konje zelena in suha dobra, zdrava, redilna in prijetna klaja, posebno če ni premlada, ker mlade se rada živina preobje, da jo napne, in je zato nevarna. S slamo zmešana pa je neškodljiva, Se-jejo po 10 bokalov (i/^ vagana = V^ mernika) na 1 oralo globoko izorane in dobro pognojene zemlje, zgodaj spomladi med ječmen, med oves, ali tndi med pšenico i. t. dr. tako gosto, kakor lan. Kar tisto leto zraste se kosi najprej s ster-niščem, drugič pa v jeseni po mali maši. Drugo leto je sama detelja, in se spomladi, ko je detelja vsa v glavicah, kosi. Godi se to proti koncu velikega travna ah pa v začetkn rožnika, v drugič pa se kosi v začetku velikega srpana, tretja košnja je Otava, včasi jo raje podorjejo kakor kosé, ker je tudi dober zelen rastlinski gnoj, ki ima redivne soli Y sebi. Potem ko detelja pokošena na njivi dobro zvene, jo v kozolec vozimo in skladamo, kjer se lepo posuši in vse ohrani, kar dobrega ima, potem se v shrambo spravlja. Na deteljisči je za vsako žito še dobro, tudi brez gnoja. Če je le pred deteljo dobro pognojeno bito, samo ko-renstvo ne stori brez novega gnoja, — Da se živina detelje ne preobjé, polagati je zeleno s travo mešano. LBCema ali metdjka, tudi nemška ali večna detelja imenovana, ker do 10, 15 in še več let trpi, je enako dobra, kakor navadna štajerska, samo da je posušena malo trsa. Z& govejo živina je bolje zelena, ker jo kaj rada jé in jej tekne. Dá se po štirikrat, dvakrat za seno, dvakrat za otavo kositi, večidel se vendar vsaki dan sproti kosi in zelena poklada molzni živini, kteri prav dobro tekne. Seje se zgodaj spomladi, kakor navadna detelja, samo bolj gosto, v ječmen, rž, ovea aii pšenico, v dobro pognojeno, prav globoko-orano in plevela prosto zemljo. Tej detelji naj se, če jo hočemo dolgo imeti vsako drugo jesen dobro pognoji, spomladi pa gnoj iz nje pograbi in doma na gnojišče speJja ; tudi je dobro spomladi gipsati. Meteljka zahteva globoko zrahljano, apneno-gUnasto zemljo. Lucerna je kraljica vseh krmnih rastlin, in tudi za prešiče kaj tečna. Predenica pa jej zelo škoduje, zato moramo čisto seme sejati. Ce se pa predenica prikaže, takoj vse ruševje porezati, porušiti in slamo sežgati. (Da^a prihudnjič ) Domaiie vesti. (Sv. Rešuj ega Telesa procesija) se je tukaj v Četrtek pri krasnem vremenu v najlepšem redu TTsila, — Ydeležili so se je vse oblastnije in uradi, meščanska straža in veliko ljudstva. — V nedeljo pa je bila ravno tako krasna procesija v bližnji Šmihelski fari, k ka-terej je iz cele okolice ljudstvo privrelo. — Ne moremo si kaj, da bi ne omenili dolge vrste deklet in gospodinj v lepih belih pečah, kar je bilo res prav lepo in hvalevredno. Popoludne pa je bila tudi v Šmihelu slovesno blagoslovljena lepa družbena podoba sv. rožnega venca. To slovesnost je povečala lepa procesija, pri kterej 80 lepo oblečene dekleta nosile imenovane podobo, ktero je mojstersko izdelal domaČi podobar gosp. Kušljan. (Pošta med Novem mestom in Krškim) bode od 1. julija t. L naprej dvakrat na dan vozila; prišla bo iz Krškega ob 11. uri 55 minut zjutraj in ob 7. uri 40 minut zvežer. Iz Novega mesta proti Krškem pa bode odhajala ob 4. uri zjutraj in ob polu tretji uri popoludne. (Društvo „Narodni dom" v Ljubljani) imelo je včeraj dopoludne občni zbor; zastopanih je bilo 58 delničarjev. Premoženja ima društvo zdaj užo 37046 gld. 76 kr. (Podpora šola m). Kranjska hranilnica je, kakor lani, tudi letos odloČila svoto 60U0 gold, v podporo za zidanje novih ljudskih šol. Od tega dobé po sklepu deželnega šolskega sveta šolske občine: Boj an ce, Spodnji Loeatee, Petrova Vas in Štrekljevec po 500 gold^ Šolska ïrmo ekne. it zn iproti prav na-oves »bokft ij se, lobro loma gip-3eno-mnih lica 3 seru- Et) B& naj- Tse eliko tako ka- Ne rrste ir je 3 pa (jena To terej po-obar obÈina Prež^anje dobi podpore 400 gold. Po 300 gold, odložilo se je občinam: Smlednik, Pirniče, Veliki Gaber, Terzin in Rudolfovo, po 200 gld. občinam : Spodnja Hruaica, Crni Vrh, Šmihel pri Žužemberku, Toplice, Bo-žakoTO, Stari Trg, DragatuS in Griblje. po 100 gld. dobé občine Jesenice, Vrbovo, Spodnji Semen, Doberniče in Vrh. (Oče naš), povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo. Poslovenil Fr. Malavalič. — II. pregledani natla. Tako je naslov lepej knjigi, ki je zlasti po vsebini izvrstno berilo za mladino. Toraj jo toplo priporočamo. Dobiva 3e pri založniku g. J. R, Milicu v Ljubljani za 60 kr., po posti 65 kr., pa tudi po drugih bukvamah. (Nesreča). Dne 30. maja je belil tukašnji zvonik pri frančiskanakej cerkvi Jakob Pelko. Bil je nepreviden ter je pal 14 metrov globoko. Nekoliko ur po tem je umrl. (Najden človešk kostnjak.) Iz Radeč se poroča; Ko so dné 30. m. m. kopali nekateri kakih 500 korakov oddaljeno od vasi Brunika peaek, naleteli eo na človeške kosti. Na tem kraji bila je navada zažigati kresove iu BUmi se, da se je pred več leti pri kaki taki priložnosti izvrâil zločin. Vender se tukaj nihče ne spomina, kedaj bi se bilo to zgodilo. (Samomor.) Iz Kostanjevice se z dné 23. maja poroča: Včeraj okolo 4. ure popoludné pride v Kostanjevico dobro oblečena ženska z malim vozičkom ter poprasa nekega tukajšnega oâtirja, Če bode kmalu prišla v Prekopo. Ko ji ta odgovori, da je tam uŽe bila, da se mora tedaj vrniti, steče proti Krki in skoči v vodo. Izginila je kmalu pod valovi- Potegnili so jo ■ teden pozneje pri sv. Križu iz vode. Trdi se, da ni bila pri zdravi pameti. — ll.t. m. pase je tudi v Kostanjevici ondotni davkar usmrtil. — Blagajnico so v redu našli. težke z enim postom vsaki mesec poostrene ječe. — Predsednik sodišča bil je g. Jeuniker, votanta bila sta g. Plesko in g. Langer. 10. junija stal je pred porotniki Vencelj Kolene iz Zabrdija. Ďné 16, aprila 1.1. zvečer vračal se je Janez Pišek z drugimi od svojega vinograda domov ter je nekoliko zaostal za dragimi, ker je bil vinjen. Blizo Ostrožnika pridrdra imenovanim nasproti voz, na kterem so sedeli delavci Franceta Vidmarja. Tovarsi PišekoTi, ki so zaostalega pogrešali in se bali, da ne bi ga jim nasproti přišedši voz povozil, so se vrnili in prišli do nekega klanca, kjer je začelo kamenje na nje leteti. Koj na to pride Vencelj Kolene, vidi Janeza Pišeka, in misleč, da je ta kamenje lučal, ga vdari z motiko po glavi, vsled Česar je Janez PiŠek 25. aprila t. I. umrl. Porotniki so vprašanje glede uboja soglasno potrdili in sodišče je Vencelja Kolenca obsodilo na 3 leta težke ječe poostrene z enim postom vsaki mesec. — Predsednik sodišča bil je g. Jeuniker, votanta bila sta g. Martinak in g. Langer. Anton Jeršiniz Zabrdija je bil tožen zaradi hudodelstva posilne nečistosti po § 127. — Po dovršeni tajni obravnivi objavila se je razsodba in je bil Anton JerŠin obsojen na tri leta težke ječe, poostrene z enim postom vsaki drugi mesec. — Predsednik sodišča bil je g, Jeuniker,, votanta bila sta g. Pleško in g. Benedikt. Iz pred porotnega sodiSča. Od dné 8. do 10. junija t. 1. vršile so se pri c. kr. okrožnem sodišči v Rudolfovem te-le razprave pred porotniki : 8. junija sedel je na zatožnej klopi France Drobnic iz Ceste zaradi hudodelstva uboja v smislu § 140 k. z. V nedeljo 10. maja t. 1. na večer bit je z nekterimi drugimi fanti pred krčmo Jerneja ŽnidersiČa v Vidmu. Med njimi bil je tudi Jakob Škoda, ki se je pogovarjal z deklo Ano Grm. Iz ljubosumnosti, kakor je sam obstal, vdaril je France Drobnic Jakoba Škodo 2 motiknim toporiščem ter mu prebil lobanjo, tako da se mu je kri viila v možgane. Porotniki 60 vprašanje glede hudodelstva uboja soglasno potrdili in sodišče ga je obsodilo na 4 leta Smešni ca. Stara ženica, ki )e bila pri Mariji pomagaj na Brezjah, vračala se je po železnici doma. V vozu ata bila mej dnig^imi tndi dva razposajenoa, ki sta se botela iz vsaee§a norčevati, in tako jim je ženica ravno dobro dosla. Od kodi pridete mamica, ogovori jo eden izcned nja, — Od „Marije pomagaj" pridem, in se Tiaćara domu. — Po daljnih nagajivih vprašanjih vpraša jo dalje drugi: „Pa ste videli Marijo?" — Da, da, odgovori žena, videla sim Marijo in njeno dmžinico, samo oslička in rolička ni bilo zraven, pa h?ala Boga da jih zdaj ta pred seboj vidim. Listnica vredništva: Gosp. M. M. v L Nismo sprejeli, ker se ne npamo odgovornosti prevzeti. Loterijske srečke. Trst 6. junija 60 64 17 82 47 Gradec 30. maja 70 14 16 3 23 Dunaj 30. maja 20 10 53 19 59 vzamem dečkaj kateri jo spolnil 15. leto in je od dobre, priproste hiše, ter vajen in pripraven pri delu. [38-2]! Fran Knafiič, Šmartno pri Litiji. 100. stran. DOLENJSKE NOVICE. štev. 12. F P : > V1 II Î Ě 11? i 'Î f: î^l li Zvon. Št, VI. prinaša te spise: 1. fioTiid; Eralj Hatijsi, Balada. 2. Br. Fr. Íítíli: Téliki grof. Zgodoviniki roman. (Dalje). S. J. TtÍÍm: Bajke in porasti o Gorjancih. 22. Pod hrasko, 4. 1. Podf»nik